Leto X., St. 1.
PcJtr-na p5a?an» v goSovlnl.
V Ljubljani, S, jaguarja 1923.
V organizacij! Je mo(,
feoiikor moči — toliko pravice!
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selen burgova ulica štev. 6/IL
Stane posamezna št. 75 p, mesečno 3 Din, celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 p.
Oglasi: prostor 1X55 mm 1'50 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
DRAGO MLADIN:
Pogled v bodočnost.
Veselo in srečno novo leto! S to že-lio prihajamo iz starega v novo leto.
Vsak posameznik si želi. da bi mu novo leto prineslo boljšega in mirnejšega življenja. Ta želia je tako vroča, da se naposled spreminja v upanje, da se nam bo v novem letu v resnici boljše godilo, kakor -se nam je v starem.
Mi, ki smo člani bojnih organizacij pa ne moremo dopustiti, da bi nam sanjave želje preprečevale jasen pogled v svet. v tak svet, kakršen je. z vsemi svojimi trdotami. Vroče srčne želje in mistično pričakovanje čudežno ne bo spremenilo sveta. Svet bodo spremenile trde pesti zidarjev, ki bodo s hladno preračunanim načrtom sredi gnile meščanske stav-. be postavili svojo stavbo, v kateri bo domovala pravica. In čimboli bo rastla stavba pravice, tem bolj bo razpadala današnja stavba laži in nasilja. S tem, da bomo zidali — bomo obenem rušili!
To je naša taktika, katere pravilnost so potrdili vsi dogodki, ki so se v preteklem letu pojavili.
Kakor ima vsaka stvar svojih prijateljev in zagovornikov, tako ima tudi nasprotnike in sovražnike. Z nami se ne strinjajo oni. katerim je sovraštvo do obstoječih razmer tako zatemnilo razum, da so se v slepi strasti z golimi rokami zagnali v stavko krivic z edinim namenom, da to porušijo. Pa je niso porušili — ranili so si le roke in krvave njihove glave iščejo krivcev nad neuspehi. V svoii bolni fantaziji so obsodili tudi nas. ker si nismo razbili glav kakor so si jih oni.
Sedai snujejo svoje »neodvisne« organizacije in upajo, da bodo takrat, ko so si pridobili nekoliko izkustva imeli več sreče. Kakor smo jim povedali pred dve-mt leti. tako jim povemo tudi danes, da uspehov ne bodo imeli, zato ne. ker s sa-
• mim podiranjem ne morejo ustvarjati. Življenje na svetu je pa tako komplicirano. da kdor zidati ne zna, tudi podirati ne more.
Na drugi strani imamo na ljudi, ki mislijo. da je treba staro stavbo le nekoliko popraviti, podpreti kjer se podira in zamazati razpoke, na bo zopet dobro- To so oni ljudje, ki so do zadnjega strokovnega kongresa vodili naše organizacije, in ki so iih zavodili tako daleč, da še v par letih ne bomo popravili napak, ki so j'h za-' grešili.
Oba ta dva ekstrema sta si navidezno največja sovražnika, v resnici na drug drugega krepko podpirata.
Sedanji »neodvisneži« ali prejšnji komunisti so prav radi videli na vodstvu naših organizacij te malomeščanske starine, ker so od razpada naših organizacij upali pridobiti članstva. Nasprotno so pa starini užaljeni v svojem samoljubju in jih slepo sovraštvo do nas žene v naročje svojih nekdanjih sovražnikov.
Eni in drugi se danes zaganjajo v naše organizacije z namenom, da jim škodujejo. Komunisti prihajajo po svoji naravi od spredai (kar nai jim bo šteto v dobro). ter skušajo ustvariti svoje organizacije. Poslužujejo se sicer demagogije, ker ob istem času, ko podirajo naše organizacije, kriče na ves glas o »enotni fronti proletariata«.
Od zadaj na skrivnem pa prihajajo, prihuljeni ko mački, starini in nam očitajo. da polagamo premajhno važnost na slogo proletariata-
Odgovornost za razcep bi hoteli naprtiti nam. čeravno se dobro zavedajo, da so komunizem rodile napake raznih Scheideinanov in A. Kristanov.
Predaleč bi nas privedlo to raziskovanje. a treba se je oa zavedati težkoč, ki nam bodo tudi v novem letu nagajale.
Vse srčne želje in vsa koprnenja nas ne smeio odvrniti od zavesti, da sedi vsa človeška družba na vulkanu, ki grozi vsak trenotek izbruhniti gorečo lavo, da sežge kar je ustvarila tisočletna kultura.
Mrzlično vrenje med ljudskimi masami se nadaljuje in vedno bolj razkraja vse dosedanje ustanove. Kdor čita dnevno časopisje, vidi, da ne mine dan, da bi se ne pojavil kak razcep v tej ali oni organizaciji ali tej ali oni stranki. Ti razcepi so značilen znak razpadajočega reda.
Naše organizacije je treba utrjevati še nadalje- Ustvarjati je treba enotno voljo in čuvati jih pred anarhijo, ki vlada vsepovsod.
Zavedati se je treba, da bo v sedanjem času poginil vsak. ki bi zašel v vrtinec. kateri blazno goni človeško družbo vedno nižje v prepad. Naše organizacije morajo še tesneje strniti svoje vrste.. Ce jih danes poženemo v boi, se bodo razbile v kaosu, kakor se razbije pena v va» lovju- Če jih bomo pa znali očuvati do takrat. ko bo ljudstvo že zmučeno od te brezmiselne gonje in če jih bomo takrat ob pravem času mobilizirali, bodo pa one tiste, ki bodo dale svetu nov razmah.
Zato je za nas samo ena parola r Mirno v vrste in puške J: nogam!
Za enkrat skrbimo, da obvarujemo naše članstvo pred prevelikim izkoriščanjem, glejmo da naša vojska ne bo sestradana, čuvajmo naše moči, zberimo in podučimo vse, ki so poduka željni, in ki so pripravljeni žrtvovati svoje zmožnosti nreosnovi človeške družbe! Pripravljajmo se na veliki čas, ki prihaja.
Pripravimo vse za mobilizacijo!
Kako se bojujmo?
Kapitalistično gospodarstvo preživlja težko krizo. Najjasnejše se opaža ta kriza v tem, da tvornice nimajo naročil, zato pa odpuščajo delavstvo. Naročil pa zato nimajo, ker so mase ljudstva, delavci in uradniki do skrajnosti obubožani, tako. da si ne morejo ničesar nakupiti.
Kdo bo razvozljal ta kolobar?
V teh par besedah je označena kriza kapitalističnega gospodarstva.
Samo ena pot je, ki bi podaljšala kapitalizmu življenje. To je, če bi kapitalisti nemudoma vrgli vse denarne rezerve med ljudstvo, da bi si to lahko nabavilo svojih potrebščin. Le na ta način je mogoče, da pridobe tovarne zopet naročil, delavci zaslužka in kapitalisti svoj profit.
Ce bi bili kapitalisti pametni bi morali torej sami zahtevati od države naj izvede progresivno oddajo premoženja.
Vemo pa skoro za gotovo, da kapitalisti niso tako dalekovidni in da ne bodo izvedli tega načrta, ki je njihov edini rešitelj. Sicer so med njimi posamezniki,
ki se tega dejstva zavedajo (na Angleškem), vendar so v taki manjšini, da ne morejo priti do veljave.
Pri nas v Jugoslaviji je pa položaj še mnogo obupnejši- Kajti naš kapitalizem se je šele pravkar rodil in je zato še mnogo surovejši in pohlepnejši po denarju. Dočim skuša moderen kapitalizem zvečati profite vsaj deloma tudi z modernizacijo svojih tovaren, skuša naš iztisniti še poslednjo kapljico krvi iz delavčevega telesa.
Gotovo je, da silijo take razmere delavstvo v obup. Zato se ne čudimo če dobivamo zadnje čase dopise in poročila, ki so ena sama velika obtožba proti krivicam, ki se delavstvu gode.
Ta poročila nam narekujejo skrb. da spregovorimo o njih resno besedo, za to prosimo vse zaupnike naših organizacij naj te naše besede resno pretehtajo in ovažujejo, če nočejo napraviti korakov, katere bi že jutri obžalovali.
Pred vsem rotimo vse naše ljudi naj se zavedajo odgovornosti za vsako izgo-
vodeno ali pisano besedo. Verujemo, da je težko ostati miren takrat ko vidiš kako se tvoji nasprotniki pripravljajo, da ti slečejo še kožo s telesa. A zapomni si, da se s kričavostjo in besnim mahanjem po zraku ne boš ubranil. Veruj, da se kapitalist psovk nič ne boji, kvečjemu jih bo izrabil proti tebi, da bo tvoj časopis kazal po svetu, kako je prostaški in bo s tem opravičeval vse udarce, ki ti jih daje. Že sedaj je mnogo ljudi, ki spadajo pravzaprav med nas, pa ne pridejo, ker jim je znal kapitalizem usiliti mnenje, da smo divjaki, katere je mogoče le z bičem krotiti, ker bi sicer vso kulturo uničili.
Zavedaj se tega in se po tem strogo ravnaj!
Še nevarnejše Je, če se poslužbjemo vedno našega najostrejšega orožja. Tudi najostrejši meč se skrha, če bomo vedno mahali ž njim-
Stavka je hudo orožje, če se ga porabi ob pravem času. Gorje nam pa, če bomo vedno stavkali, kajti stavka ne zmuči samo kapitalista, temveč tudi delavca. In če je tak delavec enkrat zmu-čen pa v stavki propade potem zgubi vero v svojo moč in v svojo organizacijo. Potem mu pa preostane le še eno sredstvo, da se obdrži nad vodo — poklekne in skloni hrbet še nižje, kakor zahteva to podjetnik. Samo stari in naj-zavednejši sodrugi gredo rajši s trebuhom za kruhom, kot bi klonili tilnik. A to pa ni razveseljivo dejstvo, kajti stvar je potem taka, da ostanejo v tovarni sami mlačneži in bojazljivci s katerimi dela podjetnik kar hoče, dobri sodrugi pa odidejo po svetu in lakota prisili naposled tudi njih, da se ponudijo v delo, mnogokrat pod slabšimi pogoji, kot so jih imeli v prejšnji tovarni pred stavko.
Kapitalisti vse to vedo, če ne oni pa vsaj vodstvo njihove organizacije. Zato izrabljajo slabo konjunkturo, da si ustvarijo take razmere.
Isto tako je z zaporami obratov. Zapora je hudo sredstvo proti kapitaliz-
mu. A če b! jo Izrabljali preveč bi imeli naposled vse obrate pod zaporo, pa bi postala ta zapora končno le na papirju. Zato se tudi tega sredstva ne smemo posluževati prepogosto in vsaj ne brez dobrega sistema-
Tudi javnost je hudo sredstvo. Časopisje. zlasti dnevno, ima silno moč, kajti pozabiti ne smemo, da je časopisje ono, ki je napravilo vojno, in da je časopisje ono, ki je zopet sklenilo mir. A pisariti v časopise pamflete in jezična natolcevanja brez pravih dokazov vzame časopisu vso resnost, da ga končno čita le tisti ki je pri stvari prizadet: Za vzgled si oglejte komunistično časopisje, ki je kričalo in kričalo, lagalo in lagalo, danes pa lahko slačijo komunistom kože raz glav in njihovo časopisje lahko kriči kolikor hoče, pa mu nihče ne veruje, ker vsak misli, da uganjajo že zopet kakšen humbug.
Povrh je pa tudi treba vedeti, da časopis, pa če je še tako resen nima vpliva, če ni dovoljno razširjen. Naše delavstvo pa žalibože ni mnogo delalo na širjenju dela vsakega časopisja.
Za to. sodrugi! Kadar so bolečine, ki vam jih zadaja kapitalističen bič največje — stisnite zobe in pojasnite delavstvu kako se bo tega biča znebilo.
Pripravljajte organizacije, da bodo boja zmožne!
Širite delavsko časopisje, da si pridobi velik vpliv!
Opustite pa vsako nepotrebno tarnanje in kričaško zabavljanje, ker je to znak — slabosti in nepotrebna zguba energije.
Delavstvo bo rešila dobra organizacija; ki bo imela zavedne člane in nakopičeno energijo.
Slabim časom gremo nasproti. Rešiti nas more le naše delo, naša zavest, naša solidarnost in brezpogojna disciplina.
Zato delajte!
Kdor ne bo znal plavati, bo utonil!
nije je zavodena k protivnikom organiziranega razrednega boja in se tako odcepil od ujedinjenja Saveza ter pristopil k Medjusaveznemu Sindikalnemu odboru v Belgradu, ki pa ne osvaja amsterdamsko orientacijo.
Savezna uprava je vodila pogajanja v cilju ujedinjenja. Ko pa je ujedinjenje med kovinariem uspelo in je bilo od druge strani objavljeno v njihovemu časopisju. je to zopet preprečil Medjusavezni sindikalni odbor v Belgradu. Ta odbor je oreprečil, da naši sodrugi niso v naših bratskih vrstah.
Kongres odobrava delo centralne uprave v tem vprašanju in nalaga bodoči centralni upravi., da v istem smislu nadaljuje delo za konečno ujedinjenje vseh kovinarjev Jugoslavije.
Kongres pozdravlja kovinarje na drugi strani in poživlja, da se osvobode diktature poedincev, in da pridejo v uje-dinjeni savez, da v polni bratski skupnosti nastopamo revolucionarno in z nepomirljivim razrednim boiem proti najsuro-vejši eksploataciji za konečno osvoboje-nje iz robstva reakcije in kapitala-
Baza za ujedinjenje je:
a) upoštevanje volje članstva izražene na (statutarično) predpisanih forumih:
b) svobodno izražanje misli:
c) proporcionelno zastopstvo:
d) strankarska neodvisnost.
Drugi del resolucije, izvedba sklepov ujedinjenja slovenskih kovinarjev, ki jo je referent predlagal pa za kovinarje Slovenije ni bila spreiemljiva, ker se nikakor ni hotelo upoštevati predloge, oziroma način ustroja organizacije kovinarjev Jugoslavije. kakor so to predlagali kovinarji Slovenije. Delegati O. D. K. so se zavedali, da bi strogo centralistično ujedinjenie Domenilo tudi za kovinarje v Sloveniji nazadovanje v organizacijskem smislu ne napredovanje, so zastopali radi tega samoupravno stališče, ki gre za tem. da se organizacija gradi od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol, čas sam bo pokazal kateri sistem je boljši, naše mnenje ie. da se morajo organizacije graditi od spodaj navzgor in predvsem vzbuditi med kovinarii vero v organizacijo. Raditega slovenski kovinarii nismo mogli naoravitl korak naorej v vprašanju ujedinjenja, temveč smo ostali tam. kjer smo bili pred dvemi leti — pri samoupravi- Da smo pa imeli dobro volio napraviti še nadaUne korake pa dokazuje to, da smo izdelali osnutke za Dravila in pravilnik, ki bi bil obvezen za kovinarje cele Jugoslavije.
Ker se naši predlogi nikakor niso ho* teli upoštevati, so delegati O. D. K. spoznali. da je vsa naša dobra volja in trud zaman, so podali iziavo, ki smo io priobčili v zadnji številki »Delavca« in zapustili kongres.
Poudarjamo na. da bomo z naše strani podvzeli vse notrebne korake, da se bo čimoreie ves kovinarski proletariat na iugu združil v eno enotno organizacijo
Socialistični koledar 1923.
se dobi v Strokovni komisiji, Šelenburgova ul. 6/II.
V platno vezan s svinčnikom stane 12 Din.
Zagrebški kongres kovinarjev.
Kongres je počel z delom dne 25. decembra 1922. Otvoril ga je sodr. Djura-ševič iz Zagreua ter pozdravil delegate in goste. Kot gosti so bili na kongresu: sodr. VVillibald Eggert iz Stuttgarta (Nemčija), centralni tajnik češkoslovaških kovinarjev in sodr- Bukšeg za G. R. S. P. in za Deiavsko zbornico v Zagrebu. Tajnik mednarodne zveze kovinarjev iz Berna sodr. Ilg se je pismeno oprostil in želel kongresu uspeh. Zadržani so bili in pismeno so se oprostili zastopniki avstrijskih. madžarskih in italijanskih kovinarjev. Po izvolitvi verifikacijskega odbora so bili izvoljeni predsedniki kongresa, In sicer: ss. M. Obradovič, Fr. Svetek in P-Novak. S. Obradovič je, ko je prevzel predsedstvo predvsem protestiral, da je na kongresu navzoč policijski agent na ix>dlagi starega avstrijskega zakona in predlagal v znak protesta naslednjo
resolucijo:
Za svobodo zborovanja!
1. II. kongres Saveza kovinarskih (metalskih) delavcev Jugoslavije, ki zboruje v dneh 25-, 26. in 27. decembra 1922 protestira proti prisotnosti policijskega komisarja.
2. zahteva, da se takoj prekine av-. sirijski zakon o zborovanju in združeva-
nju. Zahteva, da se na vse pokrajine prenese državni zakon, s katerim je zajamčena popolna svoboda zborovanja, govora in organiziranja delavskega razreda.
Ta resolucija je bila soglasno sprejeta z zgražanjem na reakcijo, ki vlada.
K 4. točki ie bil referent sodr. Brači-nac, ki je podal poročilo o dveletnem delovanju kovinarjev Jugoslavije. Ker je poročilo o delovanju kovinarjev Jugoslavije natisnjeno v »Metalskem Radniku«. ki je izšel kot posebna številka in so ga dobile vse podružnice, se v referat sodr. Bračl-naca detaljno ne bomo spuščali. Delo centralne uprave ie bilo od kongresa odobreno.
K 5. točki, edinstvo Saveza, ki je bila ena najvažnejših, je bil referent sodr. M. Obradovič. Njegov referat se mora deliti v dva dela. in sicer: zopetno upo-stavitev enotne organizacije kovinarjev na jugu in izvedba sklepov ujedinjenja slovenskih kovinarjev- Prvi del resolucije »zopetno upostavitev enotne organizacije kovinarjev na jugu« ie bila stvar sko-ro enodnevne debate, v katero so posegli vsi delegati, nakar je bila soglasno sprejeta naslednja
resolucija:
En del kovinarjev v predvojni Srbiji in po nekaterih delih Hrvatske in Slavo-
Iz organizacij.
KOVINARSKA STROKA.
Kovinarji pozor!
Razmere, ki vladajo zadnje čase v Strojnik tovarnah in livarnah d. d. (obrati Samassa, Tčnnies in Žabkar) v Ljubljani nas silijo, da proglasimo za te obrate zaporo.
Opozarjamo vse kovinarje, da naj ne iščejo službe v teh tovarnah, dokler ne javimo, da so se razmere zboljšale.
Prosimo vse delavske časopise za ponatis.
Odbor podružnice ljubljanskih kovinarjev.
Občni zbor sekcije strugarjev se
bo vršil v soboto 6. januarja 1923. ob 9. dopoldne v restavraciji »Novi Svet« s sledečim dnevnim redom:
1. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika;
2- poročilo nadzorstva;
3. volitev predsednika;
4. volitev odbora;
5 volitev kandidatov za podružnični odbor;
6. slučajnosti.
Na občni zbor se vabi vse strugarje in strojne delavce.
Odbor.
VABILO
na občni zbor sekcije livarjev, ki se vršt v nedeljo. 7. t. m- ob 9. dopoldne v salonu pri'»Levu« s sledečim dnevnim redom;
1. Poročilo predsednika (tajnika, blagajnika, kontrole).
2. Izprememba pravil.
3. Volitev novega odbora-
4. Določitev kandidatov za novi odbor podružnice.
5. Razno.
Na ta občni zbor se vabi vse delavstvo, ki je v livarni zaposleno.
Odbor.
Podružnica Osrednjega društva kovinarjev v Ljubljani sklicuje svoi redni občni zbor na nedelio dne 21. januaria 1923 ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije pri »Levu« s sledečim dnevnim redom:
1. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva.
2- volitev novega odbora,
3. raznoterosti.
Dolžnost vsakega člana je. da se rednega občnega zbora udeleži. Pristop imajo le člani. — Odbor.
Centralni odbor kovinarjev je na svoji XIX. seji. dne 6. decembra 1922 sklenil sklicati za 28. januarja 1923 (ne 23., kakor je to »Delavec« v svoji 42. številki pomotoma poročal) kongres kovinarjev. Na XX. seji je centralni odbor sklenil, da se bo ta kongres vršil na Jesenicah.
Začasno je določen dnevni red:
1. Otvoritev kongresa.
2. Volitev verifikacijskega odbora in predsedstva kongresa.
3. Poročilo tajnika, blagajnika in nadzorstva.
4. Odobritev sklepov državnega kongresa kovinarjev.
5. Likvidacija O. D. K.
6. Volitev novega odbora in nadzorstva.
7. Razno-
Ta dnevni red se bo spremenil v toliko, v kolikor bodo podružnice poslale svoje predloge.
Litija. Tukajšnja podružnica kovinarjev je priredila »božičnico«, ki je nadvse dobro uspela. Obdarovanih ie bilo 71 otrok delavcev topilnice. Zahvaljujemo se vsem ss. zaupnikom, ki so nabirali prispevke in darila, zlasti oa se darovalcem. Posebno pa s. Oajšeku, ki je z
veliko vnemo pomagal do tega tako lepo uspelega večera, ter gdč. Ungarjevi za . pecivo.
Želimo praznovati naš prihodnji proletarski božič še lepše.
Štore- Podružnica kovinarjev sklicuje za 14. januarja 1923 svoj redni letni občni zbor. Opozarjamo vse člane, da se tega občnega zbora udeleže.
ŽIVILSKA STROK/V.
Vsem podružnicam Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok na Slovenskem ozemlju v vednost.
Centralni odbor je na svoji 17. redni seji dne 28. decembra sklepal o rednih letnih občnih zborih, ter je določil sledeče:
1. 1. vse podružnice imajo do konca januarja 1923 končati z rednimi občnimi zbori;
2. občne zbore naj prijavijo političnim oblastem podružnice same;
3. vse podružnice imajo naznaniti centralnemu odboru osem dni pred občnim zborom:
a) dan, čas in prostor, kje se vrši občni zbor podružnice;
b) ali potrebuje za občni zbor referentov od strani centrale.
II. V teku šestih dni po rednem občnem zboru mora vsaka podružnica sporočiti centralnemu odboru sledeče:
1. natančen seznam novoizvoljenega odbora in sicer tako, da je razvidna pri posamezniku funkcija, ki jo opravlja;
2. ime in priimek Izvoljenih delegatov za centralni zbor;
3. koliko članov se je občnega zbora udeležilo;
4. ali je kdo zastopal Strokovno komisijo in centralni odbor; istega je imenoma navesti;
5. podati je kratko poročilo občnega zbora;
6. poročati je, koliko je v preteklem letu podružnica imela mezdnih gibanj, zahteve podružnice in uspeh; koliko shodov in sej je Imel podružnični odbor. Podružnični odborniki
2v° Dr«v z lahkoto izvršili sklep centralnega odbora, če začno z delom takoj in sicer prav talco, kot smo zgoraj navedli. Pred občnim zborom se morajo rešiti točke 1—3 a) in b). Po občnem zboru pa je treba rešiti drugi del sklepa od točke 1—6, in bo vsaka pomota nemogoča.
Dolžnost sedanjih podružničnih odborov pa je, da izročijo že izgotovljeno delo drugega dela sklepa, In sicer stvari, ki so zahtevane pod točko 6. novoizvoljenemu odboru, ki ima dolžnost odposlati skupno poročilo drugega dela sklepa centralnega odbora v pravem času na pisarno centralnega tajništva v Ljubljani.
Točka 6. je postavljena za to, da dobi novoizvoljeni podružnični odbor jasno sliko o preteklem delu, kar mu pomaga v bodočem letu. Centrali pa se s tem omogoči, da pridobi nekoliko več arhiva in splošne evidence delovanja podružnic.
Sklepa se morajo držati vse podružnice.
Predsedstvo.
USNJARSKA STROKA.
Poročali smo že na kratko, da se je mezdno gibanje ljubljanske podružnice čevljarskih pomočnikov končalo, zaznamovati je le delni uspeh.
O poteku mezdnega gibanja imamo poročati še sledeče podrobnosti:
Zahteve za povišanje plač smo vložili na Ljubljansko zadrugo čevljarskih mojstrov že 10- oktobra 1922. Vršila se Je nato prva mezdna razprava dne 20. istega meseca: do sporazuma ni prišlo. Ker so mojstri naše zahteve enostavno odklonili z motivacijo, češ, »draginja silno pada«, ter da sedal nismo upravičeni zahtevati ničesar, ter nai bi bili zadovoljni s svojimi dohodki, ki jih imamo. (Zahteve so bile predložene, oredno so začele cene padati. — Opom. pisca teh vrst).
Toda upali smo. da stalno padanje cen ne bo držalo, protidraginiska akcija se ie kmalu ponesrečila, cene življenskim potrebščinam so začele zopet rasti, naša podružnica ie dne 28. novembra poslala dopis na Zadrugo in je zahtevala, da se skliče ponovno pogajanje glede povišanja pomočniških plač- Druga mezdna razprava se ie vršila 12. decembra. Tukaj se gg. mojstri niso mogli več Izgovarjati na pa-
danje draginje. Prosili so nas, na! uvidimo v kako težki krizi se nahaja naša obrt, radi tega nai še potrpimo- Na tej drugi razpravi so nam ponujali nekaj poviška, ki pa ie bil tako malenkosten, da smo bili primorani ga v celoti zavrniti nazaj.
Dne 17. decembra 1922 je Zadruga sklicala svoi članski sestanek, katerega so se udeležili tudi delegati naše podružnice. Razprava o mezdni zahtevi se ie začela na novo in slišali smo zopet pritožbe od strani mojstrov, da je obrt v krizi, da se čim dalje bolj razvija konkurenca z dežele v mesto in da imajo še razne druge težkoče, katere že itak težko prenašajo; poleg tega priznajo, da se pomočnikom v resnici slabo godi, vendar nam ne morejo zvišati plače v tej meri. kakor to zahtevajo pomočniki.
Po dolgi razpravi te prišlo do zaključka. da se pomočnikom zvišajo plače od 12 do 25%. Uspeh torei ni tak, kot bi to moralo biti, če omeniamo. da so se nam plače zvišale zadnjikrat meseca aprila lanskega leta. Od takrat je pa draginja silno nara-stla, in ako primerjamo sedanje pridobitve z današnjimi dohodki z narastlo draginjo vidimo, da naše plače niso v mnogo slabšem razmerju z draginjo, ki je narast-la od tedaj. Naše plače absolutno ne odgovarjalo dejanskim razmeram: s temi plačami bodo pomočniki težko izhajali-
Naročena dela so razdeljena na trt kategorije:
Glede eksportnega dela se ie sklenilo, da se I. in II. kategorija eksportnega deta plače uvrstijo v TI. in III. kategorijo naročenega dela.
V ostalem pogodba, sklenjena med delegacijo Zadruge in delegati pomočniške organizacije na zadnji mezdni razpravi z dne 18. aprila 1922 ostane nadalje v veljavi.
Prvemu pogajanju je prisostvoval so-drug Krajcer, tajnik osrednjega društva, drugi in tretji razpravi pa sodr. Svetek, predsednik strok, komisije za Slovenijo,
Razno.
Cehostovaško delavstvo pred hudim
bojem. Delavstvo na Cehoslovaškem. posebno v sladkornih tovarnah, stoji pred najhujšim boiem za svoje mezde. Podjetniki prete. da znižalo delavstvu mezde za 45%. (Za 10% so jih že znižali).
Rezervna armada brezposelnih. Poročali smo že neštetokrat o brezposelnih množicah delavstva po posameznih državah. Iz raznih poročil moremo sklepati, da je število brezposelnih na celem svetu naraslo že na 10 milijonov (Jugoslavija ima 12 milijonov prebivalcev). Pred vojno ie bilo brezposelnih delavcev približno 2 milijona (v naivečji zaposlenosti 1 milijon.. Največ brezposelnih ima Angleška (2 milijona). Nato pride po vrsti; Italija
(200.000), Nemčija (200.000), Švi„a (150 tisoč) Švedska (nad 100.000). Danska (100-000), Belgija (100.000), Norveška
(40.000). Evropa ima torei brez Rusije skoro 4 milijone brezposelnih (3,957.000). V Ameriki ie do uradnih podatkih 3 do 4 milijone brezposelnih delavcev (in to samo v Združenih državah).
Tedenski pregled.
Ljubljana, 2. januarja 1923. Začetkom novega leta opažamo v ameriikf politiki, vsaj navidez neko izpremembo. Amerika ne nastopa več tako odklonjevalno, marveč s
psznim očesom motri razvoj gospodarske potit
tike v Evropi. Ameriški finančniki so šli korak dalje in dovolili izvoz zlata v Evropo. Ali je to tolmačiti kot pomožno roko Evropi ali pa je to nov ameriški trik, je težko reči.
Določneje moramo govoriti o ameriškem posojilu Nemčiji. V senatu je predlagal republi* kanski senator Bursun, naj Zedinjene države do* volijo Nemčiji posojilo, s katerim bi si Nemčija nabavila življenskih potrebščin — seveda v A me s riki. Za to posojilo bi Nemčija jamčila z indu: sirijskimi obligacijami. Dasi se bo Amerika znala s to finančno akcijo okoristiti, bo to Nemčiji prav prišlo in bo pomenilo udarec antanti, ki skuša spraviti Nemčijo popolnoma v svojo od* visnost.
Vlada Zedinjenih držav se je zadnje čase izčrpno bavila z obnovo Evrope, zlasti gospodari sko najbolj prizadetih držav. Koncem prošlega leta je sklenila poslati v Evropo posebno komi* sijo finančnih in gospodarskih strokovnjakov, ki bo proučevala finančne in gospodarske razmere predvsem gospodarsko šibkih držav v Evropi.
*
Mrtvilo pri konsolidaciji gospodarskih razi mer navdaja vse države s skrbjo in strahom. Kot najtrezneje misleči nameravajo sklicati Angleži meseca marca t. I. valutno konferenco v London. Akcijo, ki ima namen zboljšati stanje vse Ev* rope, bo vodila Angleška banka.
Lozanska konferenca deli usodo svojih prednic, to se pravi, da ne pride nikamor nas prej. Začetkoma je še nekaj kazalo in dosežen je bil v glavnih točkah sporazum glede dardanel* skega vprašanja. Nenadoma pa je Turkom zra* sel pogum in jeli so razgovore zavlačevati. Po* polnoma neupogljivi so v vprašanju narodnih manjšin. Vrhu tega odločno zahtevajo za se mosulsko ozemlje. Velesile so zato posegle po drugi taktiki in sicer se bodo najprej med seboj sporazumele, na to pa svoj sklep predložile Tun kom. Ako bi imel la sklep res obliko ultimata, kakor se govori, pride gotovo še do novih\za* pleti ja jev in pa do nove konference.
V reparacijski komisiji se vedno jasneje pojavlja kriza, ki je vsi časopisi iz gotovega vira ne morejo utajiti. Razločno vidimo v komisiji dva nasprotujoča si tečaja. Angleška proti Iran* coski. Na pritisk Francoske je reparacijska ko* misija ugotovila, da Nemčija leta 1922. ni izpol* nila svojih obveznosti glede lesnih dobav Fran* cofki kar znači v smislu verzajske mirovne po* godbe odpor s strani Nemčije. Za to ima hran* coska v smislu mirovnih pogodb pravico zahtevati pokritje neizpolnjenih obveznosti v gotovini.
Hoteč uveljaviti svoje zahteve je zadela Fran* coska ob Angleško, in reparacijska komisija je obstala na mrtvi točki. Vsem pa je bilo jasno, da je rešitev v zadevi reparacij nujno potrebna. Sam Bonar Law, predsednik angleške vlade, se je kazal zelo pomirljivega in je izjavil, da mora priti s Francosko na vsak način do sporazuma, ker se s papirnimi akcijami proti Nemčiji ne da doseči ničesar pozitivnega in stabilnega. To iz* javo so politični krogi tolmačili tako, da bi An* gleška, ako bi ne prišlo do sporazuma z Nemči* jo, pripustila, da Francozi zasedejo rursko kot* lino. Vendar so bila tolmačenja kriva. Po zad* njih vesteh je Anglija proti vsakršnim vojaškim zasedbam nemškega ozemlja, pač pa pripušča gospodarske odredbe, potom katerih bi se kon* trolirale nemške terjatve v naturi. Ako bi Nem* čija ne nadaljevala svoja plačila, se mora proti njej najstrožje nastopati. Predvsem pa je treba Nemčiji znižati reparacijske obveznosti in ji omogočiti posojilo v inozemstvu. Anglija je tudi za to, da se Nemčiji dovoli moratorij.
Italija pripravlja važne vojaške izpremem* be, pred vsem namerava podaljšati vojaiko sluz* bo od 12 na 18 mesecev z nekaterimi olajšavami pozimi. Vmes se je vtaknil tudi D’ Annunzio, ki je mogočno razpustil vse legionarske organiza> cije. Zato pa sedaj ustanavlja takozvano milico, ki bi naj sestojala po večini iz delavskega ljud* stva in na podlagi fašistovskih načrtov. Milica se bo .rekrutirala iz prostovoljcev in bo služila »boguor.
Italijanska vlada je zavzela glede predsto* ječe pariške konference isto stališče, kakor ga je zastopala v znani spomenici na londonski konfe* renči in ki se precej približuje angleškim nazo* rom, zlasti kar se tiče morebitne zasedbe nem* škega ozemlja in gospodarskih sankcij.
Da zboljša svoje finance, je uvedla Italija nove poštne pristojbine. Svojo moralo pa hoče dvigniti s tem, da uvede v šole obvezen verski pouk. Pač dežela komedijantstva!
Razmere na Poljskem se počasi konsolidi* rajo, dasi preti obstoju in razvoju države še mnogo težkoč. Po zadnjem atentatu na pokoj* nega poljskega predsednika dr. Naruton-icza in po izvolitvi njegovega naslednika Wojciechow* skega je posvetila socialistična stranka na Polj* skem vso pažnjo ureditvi notranjih razmer. V tem pravcu je nastopila prav odločno. Generalni svet poljske socialistične stranke je pozval vse poljske socialistične organizacije, naj se pripra* vijo na splošno stavko, da odbijejo reakcijo, ki bi pretila od strani »črnih«.
Zanimivo je, da zviša Poljska svojim dr* žavnim nameščencem s 1. januarjem t. I. plače
ra 100%. Lep vzgled Jugoslaviji, Id ima ra svoje nameščence le obljube!
Samozavestni nastop Turške temelji deloma tudi na uspehu finančne politike. Turški finančni minister je bil v ugodnem položaju, da je mogel angorski narodni skupščini javiti, da je državni proračun Turške za prihodnje leto v ravnotežju. Takih držav v Evropi nil *
Radikalci delajo čast svojemu imena, ker delajo, od kar so na vladi, jako korenito (to je radikalno). Najprej so zvrgli vso krivdo na de> mokrate, nato so jeli metati iz uradov demo* kratske uradnike in nameščence in pripravljati nove volitve. Pripravljajo jih seveda tudi na ra* dikalen način, v splošnem so njihovi listi sedaj odkrito pokazali svojo barvo. Radikalci zahte* vajo, da se uvede za državni jezik srbščino in za državno pisavo cirilico, zlasti v Sloveniji, kjer je po njihovem mnenju okrepitev edinstvene držav* ne ideje najbolj potrebna. Tudi ime »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« hočejo izpremeniti v »Kraljevino Srbijo*.
Od svojega velesrbskega programa torej niso odstopili, kakor vse kaže.
Navzlic svojemu mogočnemu in samoza* vestnemu nastopu pa so radikalci vendar osam* Ijeni in jasno jim je, da sami ne bodo mogli kr* mariti državnega broda. Zato stegajo svoje ti* palke na vse strani. Dosegli so sporazum z bu» njovsko*sokaško stranko v Vojvodini, ki so jim dali nekaj koncesij glede administracije. Dalje skušajo ribariti v gotovih demokratskih krogih. Celo v Slovenijo so pogledali. Pašič konferira zadnje čase s Hribarjem in slaboznanim Šušter* šičem, od katerih pričakuje, da mu pridobita po* litičnih pristašev v Sloveniji. Pa iz te moke bo težko kaj kruhal
Z muslimani in pristaši slovenskih samo* stojnih kmetov (Srbi jim pravijo »kmetijci«) so se vršila pogajanja, ki jih je vodil Pašič, ki pa niso uspela, zato ti dve politični skupini ne vsto* pita v vlado.
V volilno borbo se je vtaknil tudi Radič, ki izkuša ribariti v kalni politični situaciji v Voh vodini in Macedoniji. On bi rad pridobil -/ase bivše komuniste.
Slovenija je končno razdeljena na dve oblasti, na ljubljansko in mariborsko. V prvi je imenovan za velikega župana dr. Baltič, a v dru* gi dr. Ploj.
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Konsumno društvo za Slovenilo
PoStnl predal št. 13.
Telefon Interurben Sl. 178.
LiublJana.
PoStnl (eh. ra C. St. 10 532. Brzoj' nasl. ,Kodes' Ljubljana.
HRANILNI ODDELEK
naznanja, da je s 1, nOtfCSfflS&POm 1922
Ztfilai obresti in sicer
za ifavadne hranilne vloge na . . 6% za vloge proti četrtletni odpovedi na S % °/0 za vloge proti polletni odpovedi na 70/o
Hranilne vloge sprejemajo in izplačujejo vse prodajalne naše zadruge!
11 Miaffi&ll® wse svoie prihranke v lastno hranilnico !!