SALEZIJ ANSKI VESTNIK 3 Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska maj-junij 2005 dvomesečnik | letnik LXXVIII | skupna številka 535 | www.donbosko.s JANEZ PAVEL II. DAL JE SVETU BOGA VSEBINA Z okrožnico želim zopet prebuditi evharistično "strmenje" kot nadaljevanje dediščine jubileja, ki sem jo hotel izročiti Cerkvi z apostolskim pismom Ob začetku novega tisočletja ter z marijanskim okronanjem tega pisma, z Rožnim vencem Device Marije. Premišljevati Kristusov obraz, premišljevati ga z Marijo, to je "program", ki sem ga ob zori tretjega tisočletja pokazal Cerkvi, in jo povabil, naj v času zgodovine odrine na globoko z navdušenjem nove evangelizacije. Premišljevati Kristusa vključuje sposobnost, da ga spoznamo, kjerkoli se pokaže, v mnogoterih oblikah njegove navzočnosti, predvsem pa v živem zakramentu njegovega telesa in njegove krvi. Cerkev živi iz evharističnega Kristusa, on jo hrani, on jo razsvetljuje. Evharistija je skrivnost vere in hkrati "skrivnost svetlobe". Vsakokrat, ko jo Cerkev obhaja, morejo verniki nekako podo-življati izkušnjo emavških učencev: "Odprle so se jima oči in sta ga spoznala" (Lk 24,31). Janez Pavel II. .Okrožnica Cerkev iz evharistije, CD 101, Družina, Ljubljana 2003 12 DON BOSKO VZGOJITELJ Čast človeku da krepost prSf,tŠRB;;-Ciglar DRUŽINE RAKOVNIK Mašna zveza zaveza molitve mag. Janez Potočnik AKTUALNO Dal je svetu Boga PascualChaveZ . .0; :pa pežu. J an ezu:: Pa vi u 11. 16 SMG POMLADIMO OBRAZ CERKVE Glasniki veselih sporočil d Bl^HI f .Chavez V. Vzgoja za srečo in veselje Marija Stavaryi in Klefclen Balažič Na pot v smeri zvezde s Mojca Šimenc NAŠI VZORI Vedno s teboj! M ' Pasquale Salezijanski vestnik dvomesečnik nnM onci-n Glasilozasalezijanskodružino DON BOSKO inprijateljedonBoska Številka 3 | skupna številka 535 Leto 2005 | letnik 78 ISSN 0353-0477 UREDNIK mag. Marjan Lamovšek UREJA UREDNIŠKI ODBOR mag. Janez Potočnik, Ivan Türk, s. Marija Žibert, Janez Krnc, mag. Marko Košnik LEKTORIRANJE Jerneja Kovšca GRAFIČNA ZASNOVA ToniAnžIovar&MM RAČUNALNIŠKI PRELOM Marko Suhoveršnik DISTRIBUCIJA IN STIKI mag. Janez Potočnik IZDAJATELJ Salezijanski inšpektorat v Ljubljani ZALOŽBA Salve d.o.o., Ljubljana TISK Tiskarna Schwarz, Ljubljana Salezijanski vestnik je I. 1877 ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku je začel izhajati 1.1904. Danes izhaja v 56 narodnih izdajah, v 29 jezikih in v 135 državah. Darove za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila. Salezijanci | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana TRR 24200 - 9004141717 sklic 00 06 NASLOV UREDNIŠTVA Salezijanski vestnik Rakovniška 6 1000 Ljubljana telefon: 01/42.73.028 e-pošta: vestnik@salve.si splet: www.donbosko.si UVODNIK BOG NAM JE GOVORIL PO NJEM s. MIRA PEČE PREDSTOJNICA SESTER HMP Spoštovani bralci Salezijanskega vestnika! Don Bosko nam je v svoji duhovni dediščini zapustil tri pomembne stvari, ki predstavljajo temelj našega duhovnega življenja: evharistijo, Marijo in Cerkev oziroma posebno ljubezen do njenega najvišjega pastirja, svetega očeta. Kot da nas letošnja velika noč želi spomniti na te tri don Boskove »ljubezni«. Vstali Zveličar je predramil ves svet in vsem nam tiho spregovoril po svojem namestniku na zemlji, Janezu Pavlu II., potem ko je ta pridružil daritev svojega življ enj a Jezusovi velikonočni daritvi in izrekel svoj amen ob zatonu dneva, ki je posvečen Mariji. Lahko strmimo v čudovito sovpadanje trenutkov in okoliščin, v katerih je sveti oče prestopil prag upanja in se znašel v objemu usmiljenega Očeta. Lahko pa se odločimo, da bomo še bolj poglabljali njegov nauk in postali, kot on, novi usmiljeni Samarijani in graditelji civilizacije miru in ljubezni, tako kot on: v moči evharistije in pod Marijinim varstvom. Ni naključje, da smo v letu evharistije priča zmagoslavju, ki ga je v življenju in v smrti doživel papež Janez Pavel II., ki je častil, užival in obilno delil »zakrament ljubezni«. Rad je ponavljal: »Pozdravljeno, resnično telo, rojeno iz Device Marije!« Ob teh besedah nam spontano pride na misel njegovo geslo: »Totus tuus!« in s tem prepričanje, da je pri vsaki evha-ristiji skupaj z Jezusom sprejel v svoj dom tudi njegovo Mater in ji dovolil, da ga ona spremlja. To je zgled in povabilo tudi za vse nas kristjane, zlasti pa še člane in prijatelje velike salezijanske družine. Skupaj s pogostim prejemanjem Jezusa vzemimo k sebi tudi Marijo in se ji popolnoma izročimo. S tem ji dopustimo, da nam pomaga misliti, delati in živeti po njenem zgledu; položimo svoje roke v njene in jo prosimo, naj nas vodi, podpira in nam pomaga odločno usmerjati naše življenje h Kristusu in z njim k vsakemu človeku. Zbirajmo se ob njej, ki je naša Pomočnica zlasti v lepem mesecu majniku. Za njen praznik in ob zunanji slovesnosti na čast Marije Pomočnice pa naj nihče ne manjka na Rakovniku. Skupaj z Marijo se bomo Bogu zahvalili za velikega papeža Janeza Pavla II. ter ji priporočili njegovega naslednika Benedikta XVI. in vso Cerkev. „ ? Ječe SALEZIJANSK! VESTNIK | MAREC APRIL 2005 3 Benedikt XVI., 264. naslednik apostola Petra, izvoljen 19.4. 2005 Pozdravljen, sveti oče BENEDIKT XVI.! Le nekaj dni po slovesu od velikega in nepozabnega papeža Janeza Pavla II., katerega odhod je tako močno zaznamoval ne le Cerkev, ampak celotno človeštvo, smo znova zaslišali veselo sporočilo: Imamo papeža! Benedikt XVI.! Tako se bo odslej imenoval kardinal Joseph Ratzinger. Potrebno bo nekaj časa, da se bomo navadili na novo ime in nov obraz rimskega škofa in papeža. Velika množica, ki ga je na Trgu sv. Petra navdušeno pozdravila, in številne čestitke, kijih sprejema s celega sveta, pa pričajo o tem, daje Benedikt XVI. že postal "naš papež". Prihaja iz Nemčije, z Bavarske, skoraj iz naše soseščine. Kot teolog je sprva veljal za naprednega ali progresivnega, pozneje so ga mnogi označili za konzervativnega. Ko sem se pred nekaj meseci v Rimu srečal z njim na simpoziju, sem v njem odkril ne le osebnost izjemne razgledanosti in širine, ampak tudi človeka, ki izžareva svojevrstno toplino in ljubeznivost. Bolj kot strokovnjaka sem v njem začutil očeta. V njegovih besedah ni bilo čutiti le poglobljenega poznanja sodobnega sveta in Cerkve, ampak predvsem očetovsko ljubezen do človeštva, ki hrepeni po odrešenju, ki ga prinaša Jezus Kristus. Benedikt XVI. prevzema vodenje Cerkve ne le kot strokovnjak, ampak predvsem kot oče, sveti oče. Cerkev in človeštvo - danes morda bolj kot kdaj prej - potrebujeta predvsem očeta, ljubečega in skrbnega, kiju bo združeval in jima kazal pot v prihodnost. Skupaj s celotno salezijansko družino po svetu se tudi slovenski salezijanci veselimo novega pastirja vesoljne Cerkve, se zanj Bogu zahvaljujemo in mu - kot nekoč don Bosko - obljubljamo svojo zvestobo in sinovsko vdanost. Ob tem se zavedamo, da nam to, kar nam je decembra še kot kardinal položil na srce, sedaj naroča kot papež: Naše poslanstvo v Evropi in v svetu je vzgoja mladine. Poklicani smo, da bi bili z vzgojo mladine preroki prihodnosti. Zaupamo, da bomo pod njegovim vodstvom in z blagoslovom, ki nam gaje podelil na dan izvolitve, izpolnili svoje poslanstvo. Lojze Dobravec predstojnik slovenskih salezijancev 4 MAJ -JUNIJ 2005 i SALEZIJANSKI VESTNIK AKTUALNO VAL JE SVETU PASCUAL CHAVEZ O PAPEŽU JANEZU PAVLU II. Na vigilijo nedelje Božjega usmiljenja se je ustavi! zemeljski korak papeža Janeza Pavla !i. Nepregledne množice po vsem svetu so se zganile, Janez'Pavel II. se je v zgodovino Cerkve in celotnega človeštva zapisa! kot pomemben človek. On je resnično pomladi! obraz Cerkve. Mladi iz generacije JPII so mu prisluhnili. O Jezusu jim je govori! na njemu lasten, svež in navdušujoč način. Če bi moral izbrati stavek, ki bi povzel celoten pontifikat Janeza Pavla II., ne bi mogel najti drugega boljšega od tega: "Ne želim drugega, kot dati svetu Boga." Menim, da je bila to zadeva, ki mu je bila najbolj pri srcu, zato je ponesel evangelij do skrajnih mej sveta in je govoril o njem na vseh krajih, forumih, kjer koli so ga povabili k besedi. Janez Pavel II. nam zapušča duhovno oporoko - svoje kleno hranjenje človeka, ki ne najde svojega polnega pomena in ne doseže pravega cilja drugje kot v Kristu- su, pravem Bogu in pravem človeku - to je pastoralna oporoka, čudoviti "načrt plovbe" za Cerkev ob zori 21. stoletja, to je Novo Mil lennio Ineunte - Ob začetku novega tisočletja. Kako torej vidim papeža, ki so ga že - utemeljeno - razglasili za "Janeza Pavla Velikega"? • Janez Pavel II. je bil izjemen človek zaradi svojega izostrenega čuta za človeka, za njegovo dostojanstvo in njegove pravice. Dovolj je pomisliti na to, kako si je prizadeval za osnovne zadeve sveta, da ugotovimo, kako "mu ni bilo nič tuje, kar je pristno človeškega". • Janez Pavel II. je bil karizma-tičen lik, sposoben zbrati okoli sebe milijone ljudi s svojo pristnostjo, pogumom in doslednostjo. Ne čudi nas, kako je vse do zadnjih raziskav o verodostojnosti svetovnih voditeljev zasedal najvišje mesto. • Janez Pavel II. je bil prepričan kristjan vse od svoje mladosti; znal je oblikovati svojo izjemno osebnost tako, daje našel navdih in moč v Gospodu Jezusu in v njegovem evangeliju. Njegovo življenje, pa) 5 tudi njegovo trpljenje, so zvest odsev Gospoda Jezusa, kateremu je posvetil svoje življenje, ko je sledil njegovim korakom in po njem oblikoval vse svoje življenje. • Janez Pavel II. je bil državljan sveta, ki si je brez koristolovstva prizadeval za reševanje temeljnih problemov, ki bijejo človeštvo, kar je v svojem zadnjem nagovoru diplomatskemu zboru, akreditiranem pri Svetem sedežu, strnil v štiri besede: življenje, kruh, mir, svoboda. Pod tem vidikom je bil velikokrat viden in ocenjen kot velik državnik. • Janez Pavel II. je bil papež, ki je vodil Cerkev v tem zgodovinskem obdobju, ob koncu drugega tisočletja in v začetku tretjega, dobrih 26 let, zaznamovanih zbojem proti komunizmu, proti vsaki obliki nasilja, nepravičnosti, proti sedanjemu divjemu neoliberalizmu in nič manj proti terorizmu, in to z vso odločnostjo, podjetnostjo in zvestobo. • Janez Pavel II. je bil izjemen sporočevalec, ki je uporabil velika sredstva družbenega obveščanja za to, da bi dosegel veliko število oseb in da bi povsod prišla ' dobra novica". • Janez Pavel II. je bil Petrov naslednik, ki je znal ohraniti "polog vere" v času tolikšnega relativizma in zbeganosti, ne da bi popustil pritiskom ali kompro- misom. • Janez Pavel II. je bil dobri pastir, kije kot romar šel po vsem svetu, z veseljem in svobodo oznanju-joč Jezusa Kristusa in ki je svoje korake opiral na pastoral (škofovsko palico), svoj pogled pa na križ. Salezijanci in člani salezijan-ske družine, ki smo si za nalogo zadali pomladiti obraz Cerkve, ki je mati naše vere, lahko rečemo, da je fanez Pavel II. stopal pred nami in nam pustil zgled, ki naj mu sledimo. Dejansko, on je ljubil Cerkev, kot jo je treba ljubiti, tako daje zanjo potrošil vse svoje moči. On je pomladil Cerkev, ker je verjel v mlade, sklical jih je iz vseh narodov sveta, znal jim je spregovoriti o Jezusu in jim pokazal visoke vrhove, ki naj jih osvojijo: povabil jih je, naj ne bodo povprečni, naj se ne prilagajajo in se ne oblikujejo v potrošnike in gledalce, pač pa naj bodo "jutranja straža", naj bodo "svetniki tretjega tisočletja". Njegov poziv "Salezijanci, bodite sveti", s katerim nas je spodbudil med 25. vrhovnim zborom, bo za vse nas še naprej načrt življenja. I V don Boskovem jubilejnem letu 1988 na Colle Don Bosco, griču mladinskih blagrov POD PAPEŽEVIM OKNOM Na že dolgo načrtovani petek 1. aprila 2005 smo se s. Mojca in s. Majda ter študentki Katja In Karmen odpeljale v večno mesto. Skupaj z Barbaro, ki se našega romanja nI mogla udeležiti, sestavljamo "Tim", ki srednješolkam Iz internata pri sestrah HMP nudi vsestransko pomoč. Že med potjo smo zaslutile, da se lahko naše romanje izteče drugače, kot smo načrtovale. V Rimu smo najprej obiskale glavno hišo sester HMR V njej je vladala tišina in molitev za papeža. To nas je prevzelo. Po kratkem ogledu mesta smo prispele na Trg svetega Petra. Bil je poln ljudi, ki so »enodušno vztrajali v molitvi«. Na predvečer nedelje Božjega usmiljenja, preden je Gospod Janeza Pavla II. v celoti objel, smo pod njegovim oknom zanj molili rožni venec. To so bili trenutki, ki so našemu življenju dali neizbrisen pečat ... Ene izmed njegovih zadnjih besed so bile namenjene mladim. »Iskal sem vas, zdaj pa ste vi prišli k meni.« Da, Božja Previdnost nas je v zadnjih trenutkih pripeljala k tebi, sveti oče. Skupaj z učencema na poti v Emavs lahko rečemo, da je naše srce gorelo v nas, ko smo poslušali Janeza Pavla II. Postojna, Stožice, Maribor, Rim, svetovna srečanja mladih ... »Dober boj si dobojeval, tek dokončal, vero ohranil ...« Zdaj, sveti oče, počivaj v Božjem miru. tim VES T N i K ZGODILO SE JE CELOVEC KOROŠKA POJE 2005 V nedeljo, 13. marca, so se v Domu glasbe v Celovcu, tako kot vsako leto, zbrali slovenski pevski zbori s Koroške. Koroška je prvič zapela 27. februarja 1972, ob obletnici smrti salezijanca Franceta Cigana, duhovnika, glasbenika in vzgojitelja, ki je živel in deloval med rojaki na Koroškem. Letošnja prireditev je bila v znamenju jubilejev: 60-letnica konca druge svetovne vojne, 50-letnica podpisa Avstrijske državne pogodbe, 10-letnica članstva Avstrije v EU, poseben poudarek pa je bil na 10O-letnici rojstva Tomaža Hol-marja in Silva Miheliča, dveh duhovnikov, ki sta bogatila kulturno življenje koroških Slovencev. Tomaž Hol-mar je slovel po svoji zavednosti in pokončnosti. Bil je glasbeni organizator in pedagog ter soustanovitelj Zveze pevskih društev. Več kot pol stoletja je bil župnik na Obirskem. Salezijanca Silva Miheliča se spominjajo kot dušnega pastirja, misijonarja, skladatelja in glasbenega pedagoga. Učil je v orglarski šoli na Kamenu, bil je zborovodja v Pliberku, Selah in v gospodinjski šoli v Št. Rupertu. Oba sta vodila seminarje za vodje cerkvenih in posvetnih Zborov. Klemen Ban ŽELIMLJE USPOSABLJANJA ZA VODITELJE ORATORIJEV V začetku aprila je salezijanska mladinska pastorala v Že-limljem pripravila letos že drugo usposabljanje za voditelje oratorijev. Na prvem srečanju se je zbralo preko 30 voditeljev. Ker je bilo veliko zanimanja za takšno celostno pripravo na vodenje poletnih oratorijev, smo se pri SMP odločili, da pripravimo še eno Voditelji oratorijev na usposabljanju v Želimljem usposabljanje. Med udeleženci se je ustvarilo prijetno ozračje, medsebojno smo se bogatili, molili in odkrivali najpomembnejša znanja za oratorij. Ves čas smo v sebi prebujali zavest, da nas za voditelje oratorijev kliče Jezus sam. On je prvi, ki želi, da z orato-rijem bogatimo otroke in animatorje ter jih vodimo do njega in njegove Cerkve. Vendar pa navdušenje in pripravljenost nista dovolj. Potrebno je imeti tudi znanja za delo z otroki, predvsem pa za delo z animatorji. Zato smo najprej odkrivali, kakšen je pravi ora-torijski duh. Dalje smo se vpraševali, kakšni voditelji smo in kako voditi animatorje. Spoznali smo različne vloge na oratoriju in strukturo oratorija, se vprašali, kako načrtno pristopiti k organizaciji, kako voditi sestanke za animatorje, kako izboljšati katehezo... Koroška poje 2005, Celovec Obe srečanji voditeljev oratorijev sta bili bogato dopolnilo vsem drugim prizadevanjem pred začetkom poletnih oratorijev, ki bodo letos zopet domala po vsej Sloveniji. O tem pa bomo lahko brali v naslednjih številkah SV. Jure KREMENICA, ŽUPNIJA IG OBNOVLJENA CERKEV Sveti Valentin, zavetnik podružnične cerkvice na Kre-menici, župnija Ig, je tudi letos privabil vse generacije k zunanji slovesnosti ob njegovem godu v nedeljo, 13. februarja. Letos je bilo žegnanje pomembno še posebej za vaščane Kremenica, saj so lepo obnovili fasado na cerkvici. Vaš-čani niso skrivali zadovoljstva nad kon- SALEZIJANSKI VESTNIK ] MAJ — JUNIJ 2005 7 Kremenica, blagoslov cerkve Postne duhovne vaje, skupina na Pohorju čano obnovo, zato so v svojo sredo povabili predstojnika slovenskih sale-zijancev g. Lojzeta Dobravca, ki je vodil slovesno sv. mašo in blagoslovil obnovitvena dela. Uroš Pušnik ŽELIMLJE DUHOVNE VAJE ZA MLADE IN OTROKE Postni čas je tudi za mnoge mlade obdobje, ko se nekoliko bolj ustavijo ob svojem življenju in skušajo naravnati svoje kora- Ena od skupin na zimskih duhovnih ke na pot k dobremu, lepemu in koristnemu. K temu so mnogim pripomogle tudi duhovne vaje vZelimijem. Duhovnih vaj se je v petih vikendih udeležilo okrog 430 otrok in mladih ter 73 animatorjev, ki so pomagali pri vodenju programov. Tema teh zimskih duhovnih vaj se je nanašala na zakramente. Večina mladih je odhajala domov z veliko mero zadovoljstva in z željo po ponovnem srečanju. Vse te mlade priporočam v molitev, da bi si pravilno začrtali svoje življenje. Peter Pučnik jah v Želimljem POSTNE DUHOVNE VAJE MOJA CERKEV JE ... Naslov in tematski okvir PDV je bil: Moja Cerkev je ... Potekale so v Veržeju, na Mirenskem gradu, na Bledu in Pohorju. Udeležba je bila dobra, več kot 160 udeležencev, ob njih pa kar 40 animatorjev in precej duhovnikov salezijancev ter sester HMP Pogovarjali smo se o Cerkvi, o našem mestu v njej, o tem, kaj sami lahko prispevamo, da bi bila še boljša, bolj privlačna. Marko Košnik LETOŠNJA SALEZIJANSKA NOVOMAŠNIKA Klemen Balažič nova maša Šenčur pri Kranju 3. julij 2005 ob 10.00 p . ■EP *»> " «Ki; gKjit Inll Jure Babnik nova maša Litija 10. julij 2005 ob 10.00 8 MAJ- JUNIJ 2005 ! 'SALEZIJANSKI VESTNIK Utrinek pod marelo RAKOVNIK UTRINEK POD MARELO Na letošnji velikonočni ponedeljek (28. marec) je zopet potekal dobrodelni koncert mladih iz salezijanskega mladinskega gibanja (SMG), Utrinek pod marelo. Tovrstna prireditev je prvič potekala v letu 2004, ko so se skupaj zbrali predvsem fantje in dekleta, ki obiskujejo Uskovniške tedne, letos pa se je prireditev še nekoliko razširila. Namenjena je srečanju vseh, ki so dejavni v raznih programih, ki jih zanje pripravljamo salezijanci in sestre hčere Marije Pomočnice. Letošnja prireditev je potekala v novi dvorani salezijanskega mladinskega centra (SMC) Rakovnik. Nastopilo je 12 glasbenih skupin oz. posameznikov, ki so s svojimi nastopi navdušili občinstvo, ki so ga sestavljali predvsem mladi. Vmesne dramske točke, še zlasti v narečni govorici, so popestrile celoten program. M. L. SALEZIJANCI HVALEŽNI PAPEŽU JANEZU PAVLU II. V dneh, ko smo se poslavljali od papeža Janeza Pavla II. in ko smo doživljali svetovni misijon, so mi misli s hvaležnostjo poletele v november 2003, ko je sveti oče podelil in poslal poseben blagoslov za vse tiste, ki bodo pomagali pri gradnji Don Boskovega centra Celje. Takrat so nam iz vatikanskega državnega tajništva sporočili: »Sveti oče se vam iz srca zahvaljuje za izraz globokega spoštovanja in molitve, se veseli začetega zahtevnega dela, z veseljem kliče nanj in na vse, ki bodo sodelovali pri njegovi uresničitvi, obilje nebeške naklonjenosti in materinskega varstva Matere Božje ter iz srca podeljuje svoj apostolski blagoslov.« Blagoslovitev Don Boskovega centra je 24. oktobra lani opravil mariborski^ pomožni škof dr. Anton Stres. Čeprav še obrtniška dela niso bila končana, smo začeli redne de-lavniške maše, s prvo adventno nedeljo pa tudi nedeljske. Pred božičem se je v center preselila salezi-janska redovna skupnost, v marcu pa v začasne prostore tudi Projektno učenje za mlade, PUM. Ureditvena dela v najnujnejših prosto- rih so bila pred veliko nočjo dokončana, tako da smo praznike z vsemi obredi in velikonočno procesijo že obhajali v centru. Čeprav še ostajata dve nadstropji v grobi gradbeni fazi, namenjeni pa sta prostorom za mlade, ki niso končali šol in so brez službe, bo v Celju ustanovljena nova župnija bi. Antona Martina Slomška s sedežem v Don Boskovem centru. Na binkošti, 15. maja 2005, jo bo ob 17. uri, škof dr. Anton Stres med slovesno sv. mašo razglasil in blagoslovil križ na prostoru, kjer bo stala nova župnijska cerkev, posvečena bi. Slomšku. Iskreno smo hvaležni rajnemu papežu Janezu Pavlu II. za njegov apostolski blagoslov, vsem dobrotnikom za molitveno in finančno pomoč, prisrčno pa se priporočamo tudi vnaprej, da bi mogli poplačati velike dolgove, ki so se nabrali z dosedanjo gradnjo in nakupom opreme. Za vse žive in rajne dobrotnike redno molimo, zadnjega v mesecu zanje opravimo sveto mašo in kličemo nanje Božji blagoslov na priprošnjo bi. A. M. Slomška, sv. Janeza Boska in Marije, pomočnice kristjanov. Slavko Pajk, vodja projekta SVOJ DAR lahko nakažete na Don Boskov center Celje, Don Boskov trg 1, 3000 Celje, ki ima odprt transakcijski račun pri Banki Celje d.d. pod številko 06000-0929837158, ali pa ga oddaste v kateri salezijan-ski ustanovi. V pomoč pa nam bi bilo tudi kakšno ugodno posojilo. SALEZIJANSK! VESTNI« | MAJ—JUNIJ 2005 9 POMLADIMO OBRAZ CERKVE GLASNIKI VESELIH SPOROČIL BESEDILO: dr. PASCUAL CHÁVEZ V. ILUSTRACIJA: UMBERTO GAMBA "Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, prinaša veselo novico, oznanja rešitev in pravi Sionu: Tvoj Bog kraljuje!" (Iz 52,7). Čudovita Izaijeva podoba opisuje Jezusove glasnike, ki sporočajo najlepšo novico. Ko je Jezus iz Nazareta ustanovil Cerkev, ji je zaupal zaklade milosti, da bi jih dala na razpolago možem in ženam vseh časov in krajev. Tako je Cerkev postala poklicna evangeliza-torka. To je njeno poslanstvo. Učenik ji je poslal svojega Duha, da bi jo vodil med okljuki zgodovine, podaril pa ji je tudi svojo Mater, da bi jo učila vzgajati nas kot Božje otroke in kot učence njenega Sina. Apostolska dela poročajo, da predno je Jezus šel v nebo, je rojevajočo se Cerkev zaupal apostolom, ki jih je imenoval za svoje namestnike in jim dal moč in oblast, da bi usmerjali in vodili novo Božje ljudstvo. Jezus je apostolom izročil svoje poslanstvo in jim dal svojo moč za služenje Cerkve: Besedo, ki nas prek evangelizacije in kateheze odpira hoji za Jezusom; krst, ki nas vključi v njegovo Telo in nas na-pravlja ude novega ljudstva; ev-haristijo, ki nas postavi v najtesnejšo mogočo povezavo s Kristusom, ki se daje kot kruh življenja in pijača odrešenja; odpuščanje, prek katerega izkušamo Božje usmiljenje. In, končno, Jezus je svoje učence pooblastil, da to oblast prenesejo na svoje naslednike prek maziljenja in polaganja rok. Na kratko, Jezus svojim učencem zaupa svoje lastno poslanstvo: spodbujati, poučevati in voditi Cerkev, hraniti jo z Besedo, posvečevati jo z zakramenti. Torej se Cerkev, katoliška po svoji naravi in poklicu - to je, odprta možem in ženam vseh kultur, ljudstev in narodov - uresničuje v delnih Cerkvah. Zato so Pavel in drugi apostoli pri ustanavljanju novih skupnosti za službo vodenja imenovali takšne, ki bi skupnosti mogli voditi in jih potrjevati v veri. Nova zaveza jih imenuje prezbi-terji in "episkopi". Ta veriga se ni nikoli pretrgala. Sv. Irenej, ¡ionski škof, nam je prenesel sezname rimskih in smirnskih škofov, ki so bili v sosledju s sv. Petrom in sv. Pavlom. V baziliki sv. Pavla zunaj obzidja je galerija z upodobitvami vseh papežev. Prav tako vsaka škofija skrbno hrani imena vseh svojih škofov, da bi pokazala na apostolsko nasledstvo. Mnogi med njimi so izpričali svojo vero tudi v mu-čeništvu. V enem od pastoralnih pisem je Pavel opozarjal Tita: "Na Kreti sem te pustil zato, da urediš, kar je še treba, in da po posameznih mestih postaviš starešine, ka- 10 kor sem ti naročil. ... Ker je škof Božji oskrbnik, mora biti neoporečen" (Tit 1,5-7). Lahko rečemo, da se je od vsega začetka vzpostavilo izročanje odgovornosti in oblasti, od Jezusa do apostolov in od teh do njihovih naslednikov. Za prve kristjane je ubogati pastirje pomenilo ubogati Kristusa. Naloga apostolov je bila oznanjati evangelij "do skrajnih mej sveta". To ostaja edino pravo poslanstvo Cerkve, da bi vsi ljudje prišli do spoznanja Božjega načrta, ki seje razodel v Jezusu. Čudovita novica je: smo Božji otroci in kot takšni moramo živeti. Poslanstvo oznanjati in pričati za evangelij ni lastno samo škofom, duhovnikom in redovnikom niti ne samo bolj zavzetim laikom. Misijonska razsežnost je lastna vsakemu krščenemu, kajti vsak kristjan je poklican, da je "sol zemlje" in "luč sveta", upanje in dobra novica za vse. Dragi prijatelji bralci, zares je tolažilno okušati zvestobo Gospoda Jezusa, ki nas ni pustil sirot ali brez poslanstva, ampak nam je dal svojega Duha, ki nas na-pravlja za evangelizatorje, da bi vse dosegla velika novica o Božji ljubezni, ki rešuje prek Jezusove smrti in vstajenja. Želim si, da bi nam Gospod dal moč ljubezni, kot jo je dal Pavlu iz Tarsa, ko ga je na poti v Damask pritegnil k sebi. Odtlej Pavel ni mislil na drugo kot na Kristusa, pozabljal je nase in zapustil je svojo preteklost ter se ves usmeril v prihodnost, z edinim načrtom: oznaniti evangelij vsem narodom. Temu je ostal zvest do te mere, da je zadnji dve leti, čeprav v ječi in pod vojaškim nadzorom, v Rimu "oznanjal Božje kraljestvo in o Gospodu,Jezusu Kristusu učil z vso svobodo in brez ovir" (Apd 28,31). i DON BOSKO VZGOJITELJ Marsikateri otrok stopa v življenje z "obremenitvijo", saj starši od njega pričakujejo, da bo izpolnil njihova pričakovanja. Zelo boleče se to odraža takrat, kadar je kdo siljen v poklic, ki mu ga namenjajo starši. Mati Marjeta je storila vse, da so bili njeni otroci dobro vzgojeni, pripravljeni na življenje, odločitev za poklic pa je prepustila njihovi svobodni odločitvi. 12 MAJ—JUNIJ 200 5 I SALEZIJ Pri Boskovih ni bilo nobenega razkošja, vendar se niso vrgli v pridobivanje dobrin, kot bi to bilo najpomembnejše za življenje. Mnogi so zaradi razmer prisiljeni v vsakdanje pehanje za golo preživetje. Marsikdo pa preživi "svoj vek za ljubi kruhek". Tisti, ki se jim ni treba truditi čez mero, dostikrat zapravljajo svoje moči in energijo z zasvojenostjo, namesto da bi polno živeli v pomoči drugim. Kdor vidi samo sebe, ne more ljubiti drugih in tudi zanje dejansko nič storiti. KREPOST PRED VSEM DRUGIM Mati Marjeta je bila vesela, da je Janez kazal veselje do duhovniške- N S K I VESTNIK BESEDILO: prof. TONE CIGLAR ga poklica. V tem prizadevanju ga je podpirala in mu omogočala, da je kljub velikim naporom lahko obiskoval šolo. Ko se je odločil za semenišče in je oblekel duhovniško obleko, talar, je bila seveda vesela. Ob tem ga je svarila: "Zapomni si, da ni obleka, ki dela človeku čast, temveč krepost. Če boš nekega dne zdvomil o svojem poklicu, bogne-daj da bi onečastil to obleko. Takoj jo odloži. Raje imam za sina ubogega kmeta kakor duhovnika, ki zanemarja svoje dolžnosti." ODSVETOVAN DUHOVNI POKLIC Preseneča nas, kako je bila mati Marjeta zahtevna v vzgoji, glede poklica pa je puščala tolikšno svobodo. Danes veliko govorimo o svobodnem odločanju za poklic, vendar dostikrat to ne velja, ko se otrok hoče odločiti za duhovni poklic. Takrat se pojavijo marsikatere oblike siljenja ali onemogočanja. Duhovni poklic je nekako prišel na slab glas, tudi pri dobrih katoličanih. Najbrž bo tudi za to treba kdaj dajati odgovor Bogu, če bo to treba za toliko drugih stvari. ALI ŠKOFIJSKI ALI REDOVNI DUHOVNIK Janez Bosko je v semenišču napredoval v učenosti in duhovnem zorenju, da je bil drugim za zgled, v predstojnikih pa je zbujal upanje, da bo postal izjemno dober duhovnik. V njegovi duši se je počasi izoblikovala želja, da bi postal duhovnik pri bratih sv. Frančiška Asiškega. Že je napisal prošnjo za sprejem, na katero je tudi dobil pritrdilen odgovor. Materi pa tega še ni povedal. Ko je domači župnik zvedel za njegovo namero, je pohitel prepričevat mater Marjeto, naj mu to prepreči, ker kot redovnik ne bo mogel zanjo skrbeti na stara leta; kako bo pa sicer uboga lahko živela. Mati mu ni nič odgovorila. Zavila je temen šal in se odpravila k sinu v semenišče. Janez je takoj vedel, da gre za nekaj pomembnega, saj ga drugače ne bi obiskala. Sledil je kratek, a bistven pogovor. "Župnik mi je prišel povedat, da nameravaš iti v samostan. Je to res?" "Da, mama, upam, da nimate nič proti." "Dobro me poslušaj, Janez. Želim, da vse dobro in mirno premisliš. Ko se boš odločil, pojdi po poti, ne oziraje se na nikogar. Najpomembnejše je, da boš delal po Božji volji. V tej zadevi se ne oziraj na mater. Bog je na prvem mestu. Od tebe nočem nič in ničesar ne pričakujem. Na svet sem prišla revna, živela sem rev- no in revna želim umreti. Čisto jasno ti povem: če boš postal duhovnik in bi po nesreči postal bogat, ne bom prestopila tvojega praga. Dobro si to zapomni!" DAJ Ml DUŠE, DRUGO VZEMI Janez je po nasvetu duhovnega voditelja opustil misel na frančiškane in nadaljeval pot kot škofijski duhovnik. Materine besede pa so se globoko zapisale v njegovo srce. V ospredju njegovega prizadevanja ne bodo stvari, še najmanj za lastno udobje, temveč skrb za ljudi, za duše, tem bo posvetil ves napor in vsa sredstva, ki mu jih bo preskrbela Božja previdnost. Duhovnik se pač mora prvenstveno ukvarjati z dušami, z ljudmi in s skrbjo za njihov dušni blagor. Ko se je dokončno ustalil v Valdoccu, je povzel materine besede v svoj življenjski načrt in ga v obliki napisa pritrdil v svoji sobi nad pisalno mizo: "Daj mi duše, drugo vzemi." Glede skromnosti pa bi lahko bil zgled tudi najbolj zglednim ubogim fran-čiškovim bratom. MATI, DELEŽNA UBOŠTVA Ko je don Bosku leta 1846 uspelo dobiti Pinardijevo lopo, ki bi bila kvečjemu za drvarnico, je bil kot v tretjih nebesih, saj je končno bil na svojem in ga nihče več ne bo podil. Primanjkovalo je vsega, samo mladih ne in uboštva. Njegovi fantje so pogrešali družino; sam jim je bil kot oče, potrebovali pa so tudi mater. Zato je materi predložil, če bi hotela priti k njemu v pomoč. Mati je ponudbo z veseljem sprejela, ker je videla, kako se ves razdaja za mlade in vse, kar dobi, uporabi njim v prid. Deset let je bila mati sirotam ter velika pomoč in tolažba sinu Janezu. Kako čudovito vodi Bog usode ljudi, če ne postavljamo ovir njegovim svetim načrtom. i ROMARSKI SHOD OB PRAZNIKU MARIJE POMOČNICE RAKOVNIK 28. maj, sobota Molitveni dan za duhovne poklice. Začetek z molitveno uro ob 9.00, ob 11.00 slovesna sv. maša, ki jo bo vodil predstojnik slovenskih sa-lezijancev Lojze Dobravec. Zvečer ob 20.00 bo v lurškl votlini vigilija - romarska sv. maša: po maši procesija z lučkami v cerkev, kjer se bo nadaljevalo celonočno bedenje ob Mariji. 29. maj, nedelja Svete maše bodo ob 5.00,7.00,8.00, 9,15, 10.30, 15.00 in 18.30. Osrednja romarska slovesnost bo popoldne ob 15.00. Sv. mašo s procesijo bo vodil apostolski nuncij v Sloveniji mons. Santos Abril y Castello, prepeval bo združeni pevski zbor iz župnij Lj. Rakovnik in Lj. Kodeljevo. Vabljeni tudi v narodnih nošah. Oba dneva bo tudi priložnost za sv. spoved. VERŽEJ 22. maj, nedelja Ob 14.30 bo v župnijski cerkvi najprej molitev za duhovne poklice, ob 15.00 pa bo procesija s kipom Marije Pomočnice po ulicah Veržeja ob spremljavi godbe na pihala, nato sveta maša na dvorišču Marijanišča. Voditelj bogoslužja bo pomožni mariborski škof dr. Jožef Smej. Pri sveti maši bodo ob spremljavi orkestra prepevali združeni otroški pevski zbori iz Pomurja. LEPO VABLJENI MARIJA VAS PRIČAKUJE SALEZIJANSKI VESTNIK | M A J — J U N I J 2005 13 1 MARIJINI PRAZNIKI BINK0STN1 PONEDELJEK MARIJA, MATI CERKVE Foto: K. Jenič V liturgičnem praznovanju so se v različnih časih oblikovali posamezni Marijini prazniki, ki so nastajali, se spreminjali in tudi izginjali. Nekateri so bili določeni za posamezne dneve, drugi so bili bolj »gibljivi«, kakor je npr. praznik Marije, Matere Cerkve, kije med njimi najmlajši. BESEDILO: s. MARIJAŽIBERT T" a 2. vatikanskem | koncilu so se škof I I je odločili pove- * zati ves nauk o . JL, ™ Mariji z naukom o Cerkvi. Zato je tudi to, kar je koncil povedal o Mariji, uvrščeno v samo Dogmatično konstitu-cijo o Cerkvi. Praznik Marije, Matere Cerkve, ki je bil uveden po 2. vatikanskem koncilu in ga praznujemo na binkoštni ponedeljek, povzema tudi vsebino praznika Srednice vseh milosti. MARIJINA VLOGA V CERKVI Devica Marija je bila skupaj z učlo-večenjem Besede od vekomaj vnaprej določena za Božjo Mater. Ko je Kristusa spočela, rodila, hranila, ga v templju darovala Očetu in ko je trpela skupaj s svojim na križu umirajočim Sinom, je s pokorščino, vero, upanjem in gorečo ljubeznijo 14 MAJ—JUNIJ 2005 I SALEZIJA na popolnoma edinstven način sodelovala pri Odrešenikovem delu za obnovitev nadnaravnega življenja v dušah. S tem nam je postala tudi naša mati. MARIJA PROSI ZA NAS To Marijino materinstvo neprestano traja. Vzeta v nebesa te zveličavne naloge namreč ni odložila, temveč nam s svojo priprošnjo še naprej pridobiva darove, potrebne za večno zveličanje. V svoji materinski ljubezni se tako zavzema za nas, brate in sestre svojega Sina. MARIJA IN CERKEV Devica Marija je tesno združena s Cerkvijo. V sklepu 8. poglavja Dogmatične konstitucije o Cerkvi koncil pomenljivo pravi: »Vsi verniki naj goreče molijo k Materi Božji in k Materi ljudi, da bi tista, ki je s svojimi molitvami podpirala prve začetke Cerkve, tudi zdaj, ko je v nebesih povišana nad vse svetnike in angele, v občestvu z vsemi svetniki posredovala pri svojem Sinu, dokler se ne bodo vse družine narodov (...) v miru in složnosti srečno združile v eno Božje ljudstvo - v slavo presvete in nedeljive Trojice« (LG 69). MARIJA, MATI NAŠE VERE Vrhovni predstojnik g. Pascual Chavez nas ob 40. obletnici sklepa 2. vatikanskega koncila spodbuja z vezilom: Pomladimo obraz Cerkve, ki je mati naše vere. Ko med drugim govori o globokem cerk-venostnem čutu, ki ga je imel sveti Janez Bosko, pravi, da je on znal čudovito združiti marijanska naslova »Pomočnica« in »Mati Cerkve«. Zanimivo je, kako dobro je sveti Janez Bosko razumel, da se prenova Cerkve uresničuje s pomočjo zrele marijanske pobožnosti. Prepričanje bil, da se čut za mater Cerkev izgubi prav tam, kjer se izgubi smisel za Marijino materinstvo. Iz tega postaja razvidno, kako tesna povezava obstaja med Cerkvijo-Materjo in evangelizacijo, med Marijo, Cerkvijo in apostolatom. i BHHI ODRINI NA GLOBOKO Lk 5,4 a letošnji praznik Dobrega Pastirja, ko smo obhajali 42. sve-JL.................J tovni molitveni dan za duhovne poklice, nas je sedaj že pokojni papež Janez Pavel II. povabil, naj »odrinemo na globoko«, kakor je to nekoč storil Jezus, ko so Petrove mreže po ce-lonočnem ribolovu ostale prazne. V omenjenem pismu papež posebno nagovarja mlade in pravi: »Dragi mladostniki in mlajši odrasli, posebno za vas želim ponoviti Kristusovo povabilo, da »odrinete na globoko«. Pred vami so življenjsko pomembne odločitve za prihodnost. V srcu hranim mnoge priložnosti, ko sem se v preteklih letih srečeval z mladimi, ki so danes že odrasli in nekateri so morda tudi vaši starši, ali pa so duhovniki, redovniki ali redovnice, vaši vzgojitelji v veri. Spoznal in videl sem veselo mladino, tako tudi mora biti! -obenem pa tudi premišljujočo, saj se mnogi navdušujejo nad željo, da bi svojemu življenju dali globlji smisel. Vedno bolj sem razumeval, daje razmišljanje novih generacij močno prežeto s prizadevanjem za duhovne vrednote, njihovo hrepenenje po svetosti pa je zelo iskreno. Mladi ljudje potrebujejo Kristusa, dobro pa vedo, da tudi On potrebuje njih. Dragi mladi! Zaupajte Gospodu, sledite Njegovim naukom, zrite v Njegovo obličje, vztrajno poslušajte Njegovo besedo. Dovolite, da On vodi in usmerja vsa vaša hrepenenja, vse vaše ideale in srčne želje ... Za vas, dragi mladi, ponavljam Jezusove besede: »Odrinite na globoko!« Ko ponovno opozarjam na Kristusovo povabilo, hkrati mislim na besede Marije Božje matere, ki jih je v Kani Galilejski izrekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite!«(Jn 2,5) CERKEV ŽIVI IZ EVHARISTIJE »Odrinimo na globoko« (Lk 5,4) in »prosimo Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev!« (Mt 9,38) MAJ Molimo, da bi današnji kristjani po Marijini prl-prošnjl vzljubili Jezusa Kristusa In ga odkrivali pri »lomljenju kruha«. JUNIJ Gospod, preženl Iz src tistih, ki jih kllčeš, strah In človeški obzir zaradi poklicne odločitve. JULIJ Gospod, blagoslovi vse, mlajše in starejše, da bi svoje počitnice In dopuste preživeli v duhu Jezusovega naročila: »Odrini na globoko!« MOLITVENI NAMENI Kristus vas, dragi mladi, prosi in vabi, da odrinete na globoko, in Devica Marija vas opogumlja, da Gospodu brez odlašanja sledite.« Prvi pogoj, da bomo zmogli odriniti na globoko, je, pravi papež, »da gojimo duha molitve, ki se hrani z vsakodnevnim branjem Božje besede. Pristnost krščanskega življenja se meri z globino molitve ... V molitvi se razvija s Kristusom poseben dialog, ki nas naredi za Njegove najožje zaupnike in prijatelje. Povezanost z Gospodom v molitvi nam pomaga, da Njegovo prisotnost prepoznamo tudi v trenutkih domnevnega neuspeha, ko so vsi naši napori brez učinka ... Podprta s pri-prošnjo Božje matere Marije naj se iz vseh koncev zemlje dviga naša globoka molitev k nebeškemu Očetu, da On »pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,38). Naj Gospod podari vnete in svete duhovnike vsej njegovi čredi...« Dragi mladi ter molivci in molivke za duhovne poklice! Papeževo vabilo k molitvi naj velja vsem nam kot povabilo na molitveno srečanje za duhovne poklice, ki bo na Rakovniku v Ljubljani v soboto, 28. maja, z začetkom ob 9.00 uri. Pridite k Mariji Pomočnici! Ivan Turk voditelj molivcev Odrini m globok« tam so V prejšnji številki smo objavili del poslanice vrhovnega predstojnika g. Pascuala Cha-veza mladim iz salezijanskega mladinskega gibanja. Del poslanice pa nam je ostal za to številko, saj govori o temi, ki je trenutno med mladimi v zraku, in sicer je to, svetovni dan mladih. Kako se salezijansko mladinsko gibanje umešča v dogajanje svetovnega dneva mladih? Drugačna zvezda Sveti trije kralji naj bodo vaši vzorniki. Vse njihovo življenje, vse njihovo iskanje se stika v Kristusu in se pri njem ponovno začenja. Na tej poti je z njimi zvezda. Z zvezdami so se trije modri sicer ukvarjali vsak dan, a so hitro doumeli, da je bila tista zvezda drugačna od drugih, ki sicer privlačno blestijo in ponujajo uspeh, denar, učinkovitost, privlačnost. PRIPRAVILA: s. MOJCA ŠIMENC SMG kot salezijansko mladinsko gibanje, SMD kot salezijanska mladinska duhovnost, to sta dve temeljni kratici, ki se neprestano pojavljata na tej osrednji strani Salezijanskega vestnika. Danes pozdravljamo med nami še tretjo, zelo podobno kratico, in to je SDM, svetovni dan mladih, kar seveda ni potrebno posebej poudarjati, saj vem, da vam je poznana. Za nas je v tem trenutku zanimiva in pomembna. Edinstvena priložnost Dragi mladi prijatelji! Ob svetovnem dnevu mladih se vam letos ponuja edinstvena prilika, da boste lahko sodelovali pri pomlajevanju obraza Cerkve. V družbi z mladimi vseh celin boste simbolično šli po poti svetih treh kraljev, da bi srečali Odrešenika narodov. Ljubeča navzočnost Boga Tudi v vašem življenju je neka zvezda. To je ljubeča navzočnost Boga Očeta. On je nevsiljivo z vami, spodbuja in vzgaja vašo svobodo, pogled, misel, srce in voljo. Na tej poti vam Cerkev nudi potrebne pripomočke: Božjo besedo; Marijin ^^^^^ zgled; i/etovner ja edinsl ¡ovali pri Kdo ste animatorji pri sestrah HMP? Kaj vas označuje? Smo mladi, ki delamo z mladimi v salezijanskem duhu. V svojem življenju želimo nekaj več: želimo napredovati v svoji osebni rasti, s svojim delom in zgledom želimo pomagati drugim in jim pokazati, da je biti kristjan nekaj lepega. Označuje nas veselje do dela z otroki In mladimi. Prihajamo iz župnij in krajev, kjer delujejo sestre salezijanke: od Prekmurja, Dravske doline, Štajerske, Dolenjske, do Ljubljane z okolico in Gorenjske. Prihajate torej iz različnih koncev Slovenije. Kako se med seboj povezujete? Med sabo se povezujemo na duhovnih vajah (pri sestrah na Bledu, postne duhovne vaje) seveda si veliko »mejlamo« prek e-pošte ali se slišimo po telefonu. Srečujemo se na vsakoletnem zahvalnem dnevu, ki ga pripravimo za otroke in mlade iz naših področij, na tednu animatorjev konec avgusta, na januarskem enodnevnem srečanju v Ljubljani, na Čarnem jezeru,v Stični in drugih mladinskih projektih in dogodkih, na katerih sodelujemo. Zadnje leto nekatere med nami povezuje tudi "duša" - program duhovne šole animatorjev. Ne smemo pa pozabiti Animatorskih novic in naše spletne strani. Že nekaj let imate svoj časopis Animatorske novice in internetno stran. Kaj vam to pomeni? Na ta način malo zvemo, kaj počnejo drugje. Ker imamo časopis že kar nekaj let, je to dokaz, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z drugimi animatorji. Ta časopis in internetna stran nas še dodatno povezujeta, informirata in bogatita. Kako skrbite za svoje duhovno oblikovanje? Za to skrbimo na naših srečanjih - tedenski mladinski verouk, duhovni vikendi, razna romanja, duhovne vaje (nekateri smo že večkrat poromali v Italijo po poteh sv. Janeza Boska in sv. Marije Mazzarello). Vsak ima možnost, da se priključi duhovni šoli za animatorje, ki je enkrat mesečno v Ljubljani. Za to mora pokazati željo, seveda pa tudi veliko truda. Veliko nam pomeni pomoč duhovnega voditelja oz. voditeljice ter osebna molitev. Kako doživljate SMG (salezijansko mladinsko gibanje) in kakšno je vaše mesto v njem? Mislim, da počasi postaja boljše in bolj odprto za vse mlade v Sloveniji, tako se lahko tudi mi poistovetimo z don Boskovim in morneškim duhom. Vsak v tem gibanju je pomemben člen, ki skupaj drži vso verigo. Zdi se mi, da se je začelo vse skupaj prebujati. Zadnje leto se veliko več povezujemo z animatorji pri salezijancih, kar se nam zdi super. Senta, Blažka in Lucija zakramente, predvsem evharisti-jo; misij onsko gorečnost, da boste tudi vi misijonarji med mladimi. Potrebno je tudi, da se zaupate v vodstvo komu, ki vam bo pomagal prebirati izvirne koordinate vašega življenja. Ne bojte se! Le pogumno naprej, dragi mladi prijatelji, saj niste sami na poti. Ob vas je krščanska skupnost, ob vas so bratje in sestre, ki vam prijateljsko kažejo v smer zvezde tudi takrat, ko je nebo prekrito z oblaki. Nekega dne boste presenečeno odkrili, da vas je z zvezdo prišel iskat On sam. Ne bojte se! Prepustite se Kristusu. Vsakemu od vas zre globoko v oči in vas ljubi. Njegov pogled ljubezni izbira in kliče. Njegov pogled preiskuje in prodira v kamrico srca. Prisluhnite njegovemu glasu in prevzemite svoje mesto in odgovornost v Cerkvi, da se bo Božje kraljestvo širilo v svetu. Izročajte se Mariji Pomočnici, materi Cerkve in materi našega upanja. Skupaj z vami jo prosim: Marija, mlada žena, vedno in z nežno ljubeznijo bodi ob mladih. V naporu zvestobe in v dneh brez obzorja. S A L E ZI J A N S K I 'VESTNI K I M A. JUNIJ 2005 17 VZGOJA ZA VESELJE IN SREČO BESEDILO: MARIJA STAVANJA in KLEMEN BALAŽIČ Ste se danes že od srca nasmejali? ¥am je te dni srce že napolnila radost? Poznate v sebi tiste občutke notranje sreče, ki vas prevzamejo tako močno, da bi skakali, vriskali, peli in objemali vse ljudi okoli sebe? Slovenci smo znani po tem, da mnogokrat v sebi negujemo zadržanost, pretirano resnost, namišljeno strogost... Slovenski pregovor pravi, daje vsak svoje sreče kovač. Vsak dan stojimo v kovačnici svoje sreče in kaj kujemo? Vedno nove in nove zahtevne kriterije in merila za pravo srečo, s tem pa si postavljamo in gradimo vedno večje ovire, ki nam bolj jemljejo, kot prinašajo veselje. Kaj te razveseljuje? Kaj bi na to vprašanje odgovoril zaljubljenec, prvošolček, študent pred zagovorom diplome, zdravnik po uspešno opravljeni operaciji, kmet, ki je posejal polja, duhovnik, invalid, prodajalka, mati samohranilka, gospodinja ...? Vsak bi na drugačen način opisal svoje občutje. Vsak se je na svoj način trudil za to, da je nekaj dosegel, se v nečem potrdil, uspel, nekaj daroval, nekomu pomagal... 18 MAJ -JUNIJ 2005 i SALEZIJANSKI VESTNIK Veselje je nalezljivo Za veselje se je potrebno potruditi, treba ga je iskati in videti. Veselje je polnost, je osrečujoč odnos do sebe in drugih, je stanje »Veselemu človeku Bog pomaga; hudič beži pred veselim človekom.« (sv. Janez Bosko) duha, ki izžareva razpoloženje. Veselje je nalezljivo, če ga le hočemo sprejeti in mu odpreti srce. Veselje ni uživaštvo in cenenost navideznih in praznih veseljačenj in žurov. To je notranje stanje, ki valovi navzven, ki se odpira k sočloveku, ki išče odnos, da ga obogati in osreči. Srečen ni, kdor srečo uživa sam Veselega in srečnega človeka je vsak vesel. Povsod je dobrodošel, ker smo vsi ljudje iskalci veselja. Iz otroštva se spomnim drobne že-ničke, ki je živela na koncu vasi. Uboga vdova s tremi nepreskrblj enimi otroki je živela v skromni hiši. Prinašala je veselje, znala opogumiti in ohrabriti vse v vasi. Kjerkoli si jo srečal, te je pozdravila, se ustavila in pozorno pozanimala, kako ti gre. Vedno ti je zaželela lep dan in vse dobro. V sebi je nosila toliko dobrote in pokončnosti, da smo jo vsi občudovali. Zato sta v njenem domu kljub pomanjkanju in stiski prebivala sreča in veselje. Poznamo pa tudi družine in ljudi, ki imajo vsega na pretek, a se ne znaj o sprostiti in poveseliti. Že na pragu začutite zamorjenost, čustveno praznino, preračunljivost. Ubogi! Sreča domuje v plemenitem srcu Vsak človek teži k sreči. Vemo pa, da je v današnjem svetu, za katerega je značilna prenasičenost z vsem materialnim, težko najti no- tranji mir, kije vir sreče. Materialno udobje je gluho in nemo za pravo srečo. Tako veliko vemo in znamo, bivamo v velikih hišah, v naših družinah in medsebojnih odnosih pa doživljamo tako malo veselja in sreče! Sreča je skrivnostna sila, ki domuje v dobrem in plemenitem srcu. Pridobitve civilizacije stopnjujejo v nas nemir, zaskrbljenost, nezaupljivost in ogroženost. Vsi, ki vidijo srečo in se veselijo le materialnih pridobitev, ne vedo, da sreča ni zunanjost, ki jo zavaruješ pri zavarovalnici. Zavarovalnica človeku nikoli ne plača za srečo, temveč za nesrečo. Sreča je čista kakovost, ki se ne da meriti od zunaj. To je stanje miru, prave izpolnjenosti. Srečo nosimo v prsteni posodi Sreča je v tebi samem, domuje v tihem domu tvojega srca ali pa je ni nikjer. Sreča ni v hrupnih doživetjih in velikih zadetkih, vzponih in dosežkih. Svoje zaklade sreče nosimo v prstenih posodah, ki so lomljive, bi zapisal sv. Pavel. Srečne nas dela tisto veselje, ki nam daje osebno zadoščenje. Notranje zadošče- »Nikoli ne bomo dovolj doumeli, koliko dobrega lahko naredi preprost nasmeh. Nasmeh je kot telesni dotik: v naše človeško bivanje prinaša nekaj Božjega.« (bi. Terezija iz Kalkute) nje doživljamo ob izpolnjevanju svojega življenjskega poslanstva. Smisel svojega življenja najdemo ob mirni vesti, tudi v trenutkih trpljenja in velikih preizkušenj. Sreče se ne da kupiti, ker srce, ki ljubi in nosi dobroto v sebi, ni naprodaj. Dobrota je Božji dar in kdor nosi v sebi dobroto, je resnično srečen človek. Veseliti se učimo v družini V družini se učimo veseliti in odkrivati smisel lepih, pa tudi težkih plati življenja. Škoda, da vsak dan stojimo na pragu sreče, srečujemo ljudi, ki nosijo in delijo veselje, pa jim ne odpremo vrat srca. Ceneni užitki, lahkotnost zabav, navidezne družabnosti, odvisnosti vseh vrst so slabi nadomestki prave sreče. Spreglejmo vendar! Iskali smo jo tam, kjer je ne morejo dati. »Svetost je v tem, da smo veseli.« (sv. Dominik Savio) V čem se primerjamo z drugimi, ko garamo in tekmujemo s seboj in drugimi? V tem, kar smo, ali v tem, kar imamo? Čisto veselje, ljubezen in zadovoljstvo ne kotirajo na borzah. Čas nas sili, da iščemo le profit, dobiček, splačati se mora. Ne opazimo človeka in tako ne ostajamo le praznih rok, ampak tudi praznega srca. Kakšen je vesel človek? Vesel človek izžareva simpatijo, zato se pri njem počutimo doma. Veseli se lahko samo človek, ki brezpogojno ljubi, čeprav se zaveda, da ne živi v popolnem svetu. Za don Boska je znano, da je bil najbolj vesel, ko je imel največ težav. Mogoče se nam zdi, da je to norost. Tudi don Bosko je imel ostro oko za vsako zlaganost in za zlo vseh vrst, vendar je imel še ostrejše oko za vse dobro. Naredimo v naših družinah več prostora za veselje, da se bomo v njih počutili bolj doma. Naše družine niso popolne, prav tako naši medsebojni odnosi. Zreli ljudje se znajo nasmehniti tem napakam in jih skušajo počasi popraviti. Samo v družini lahko otroke naučimo pravega veselja, ki premaguje vsako oviro. JUNIJ 2005 19 SALEZIJANSKI VESTNI K | MAJ — ZAKAJ NE ZABAVA Z DUHOVI BESEDILO: dr. PETER STUMPF Ljudje danes na splošno verjamemo v obstoj nadnaravnega. Zato ni tako pomembno vprašanje, ali obstaja nadnaravno ali ne, ampak, kakšno je to nadnaravno. Kristjani verujemo v Kristusa in v njegovo ter naše vstajenje od mrtvih, budisti v reinkarnacijo, naivneži pa kličejo duhove. Sveto pismo govori o duhovih na splošno (prim. Dan 2, 86; Lk 10.20), o duhovih prerokov {prim. 1 Kor 14,32), duhovih-angelih (Heb 1, 14) in o hudih duhovih, demonih ali nečistih duhovih (Tob 6,8; Mt 10,1; Mr 3,11; 5,12-13; 6,7; 6,18; Apd 5,16; 8,7; 9,12; Roz 16,13-14). Razodeta resnica je, da duhovi živijo, vendar so ti lahko dobri (angeli) in zli (hudi duhovi). Obstaja pa še tretja vrsta duhov, to so duše umrlih, ki se z načinom zemeljskega življenja določijo za večno življenje ali večno pogubljenje. Tiste duše, ki so še v vicah, so že odrešene, vendar še niso v polnem občestvu z Bogom, ker se še očiš-čujejo majhnih grehov, ki so jih storile, ko so bile še v zemeljskem življenju. Angeli - Božji poslanci Bog v svoji previdnostni dobroti lahko dovoli tem duhovom (angelom), da ljudem na zemlji sporočijo njegovo sveto voljo. Tako je angel Gabrijel oznanil Mariji, da bo postala Jezusova mati (prim. Lk 1,26-38). Duše umrlih Ni pa človeku dovoljeno vznemirjati duhove in duše umrlih. Ko je kralj Savel po vedeževalki hotel zvedeti od duha pokojnega preroka Samuela o svoji usodi, mu je ta očital: »Zakaj si motil moj mir, da si me poklical?« Tudi modri Sirah opominja: »Odkar rajni počiva, nehaj razmišljati o njem, potolaži se glede njega, odkar je izdihnil« (Sir 38,23). Duše pravičnih so namreč v Božji roki (prim. Mdr 3,1). Klicanje duhov Glede klicanja duhov so mnogi ljudje, ne glede na stan, izobrazbo in starost, zelo naivni. Kot je hudič skušal Jezusa, skuša tudi vse nas. Njegova tretja skušnjava se g lasi: »Vse to ti bom da I, če padeš predme in me moliš« (Mt4, 9). Dokaz, da tej skušnjavi podle-žejo mnogi, so prav sekte, kjer po božje častijo satana. Pa tudi nekateri katoličani se radi naročajo pri magih,vedeževalcih, pripravljeni žrtvovati denar, premoženje, da si zagotovijo srečno prihodnost, zdravje in uspeh. Klicanje duhov pomeni človekovo oholost, da bi postal enak Bogu in našel dokončno srečo. To pa je hkrati tudi eno od vstopnih mest satana v človekovo dušo. S posebno tehniko, ki jo poznajo tudi mnogi mladi in je lahko dostopna, naivneži želijo vzpostavili stik zduhovi, tudi dušami umrlih, nehote pa lahko vzpostavijo stik s satanom, ki uničujoče vpliva na njihovo psiho-fizično, predvsem pa duhovno stanje. Polaščata se jih nemir in strah, spanec je vse bolj moten, imajo samomorilne misli, zapirajo se vase, so škodoželjni, v srcu jim raste vse večje sovraštvo in nezaupanje do Boga. Naivna zabava Pred nekaj leti sem imel z ministranti sestanek. Povedali so mi tudi, da so bili pred tem doma pri prijatelju, ki je praznoval rojstni dan. Hoteli so se pozabavati, zato so klicali duhove. Celo priznali so, da so se kozarci na mizi med tem sami od sebe premikali. Najbolj pa jih je prestrašilo to, da je prijatelj med samimi klicanjem duhov pričel kričati, bil je ves zmeden, zato so ga starši odpeljali na psihiatrijo. Tam je ostal nekaj mesecev. Sedanje stanje tega nesrečnika mi ni znano. Če bi bili starši obsedenega fanta verni, bi ga pripeljali k duhovniku. Dal bi jim primerna navodila ali pa jih napotil k duhovniku-eksorcistu, ki v škofovem imenu z molitvijo in drugimi sredstvi, predpisanimi od Cerkve, lahko pomaga. Izdolbene buče Tudi izdolbene buče po dvoriščih in nekaterih slovenskih gradovih pred praznikom vseh 20 MAJ—JUNIJ 2005 I SALEZIJANSKI VESTNIK svetih pričajo o množični naivnosti. Buče menda spominjajo na keltsko dobo, ko so se ljudje iz davnine bali zime in njenih duhov, ki bi jim menda lahko škodili. Zato so se zatekali k vraževerju. Med tedanjimi in sedanjimi naivneži očitno ni dosti razlike. Zadnja leta se na tako imenovani »noči čarovnic«, 30. novembra, zbere po vsej domovini tisoče ljudi, ki občudujejo »našemljene in vreščeče čarovnice«, tam kupujejo, jedo in pijejo ter tu in tam celo na grmadi zažgejo ča-rovnico-lutko. Pri tem najbolj uživajo otroci. Tako se lahko namreč poistovetijo s čarov-niškim junakom iz knjig in filmov, Harryjem Potterjem. V njihov domišljijski svet je stopil ameriški kič, ki si tudi od otroške duše obeta dobiček. Tako tudi dobičkarstvo svet duhov vriva na področje verskih vsebin. Meja med svetom duhov in duhovi zla pa je zelo nejasna, saj je to področje, ki ni dostopno našemu razumu in čutnim zaznavam, ampak je del nadnaravnega sveta oziroma življenja. Tega mi ne poznamo, z njim se soočimo šele po smrti. Celotna družba, predvsem pa starši, kateheti in učitelji, bi morali biti bolj pozorni in odgovorni tudi za te stvari pri otrocih in mladih. Bog je gospodar prihodnosti Sveto pismo svari, da čarovniki in malikovalci ne bodo posedli nebeškega kraljestva (prim. Raz 21,8). To pa zato, ker ljudi odvračajo stran od Boga, ki je edini gospodar našega življenja in prihodnosti. Že prerok Danijel opozarja: »Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, pojte mu hvalnico, nadvse ga poveličujte na veke« (Dan 2,86). | DON BOSKO PRIDI IN POGLEJ Salezijanci organiziramo t. i. PIP-vikende. Če si star več kot 17 let in želiš izvedeti, kako izgleda salezijansko življenje, PRIDI IN si v treh dneh skupnega življenja POGLEJ, kako se na svoje poslanstvo pripravljajo tisti, ki so že stopili na pot salezijanskega oblikovanja. Na Rakovniku. Info: Miran Sajovic 041 855 351 formacija@salve.si Dekleta, ki želite pobliže spoznati način življenja sester hčera Marije Pomočnice, se obrnite na spodnji naslov. Info: s. Mojca Šimenc 031 417 189 mojca.simenc@rkc.si www.donbosko.si/pip SALEZIJANSKI VESTNiK I MAJ — JUNIJ 2005 21 M I S I J O N I SMEH, VESELJE IN IGRIVOST NE ZAMREJO \ ajprej prisrčen tropski pozdrav! Hvala vam za vaše molitve, spomin, pisma in pomoč. Bog vas varuj in Marija Pomočnica v lepi pomlajeni Sloveniji. Volimo za mir Tudi Afričani hočejo posnemati združeno Evropo, vse bolj se združujejo in si pomagajo. Sosednji predsedniki so kar pritisnili na naša plemena in stranke, naj se že pobotajo in ustavijo 10-let-no vojno. Res so uspeli. Danes imamo splošni plebiscit - odločanje za ustavo. Preko 90 % ljudi je volilo in večina je za ustavo, torej za mir. Uporniki so sedaj sprejeli premirje in sprejeli so jih v vojsko in v vlado. Leto milosti Dela in skrbi ne manjka. Lani septembra sem kar proglasil 22 IV! A J — J UNIJ 2 0 0 5 "leto milosti". Verniki so pobudo lepo sprejeli. Tri mesece so me oblegali cele dneve, ponoči pa sem urejeval dokumente. Veliko jih je uredilo cerkvene poroke, dalo krstiti otroke. Na mesec smo imeli preko sto porok in preko dvesto krstov. Za božič je bil lep obisk. Končno v miru, po dolgih letih vojne, negotovosti in strahu. Z Gustijem sedaj pripravljava vernike na veliko noč. Na veliko soboto bomo krstili 600 katehumenov! Mlada in pojoča Cerkev Naš misijon Rukago je med manjšimi, a šteje že blizu 45 tisoč vernikov. Več kot pol je mlajših od 20 let. Lahko si mislite, kako je to mlada, živahna, pojoča in rajajoča Cerkev. Mesta v šoli ni za vse. Sproti ne uspemo zgraditi zadosti šol. Tukaj so tudi domače dobrodelne ustanove, ki revnim občinam pomagajo graditi šole. Nekoč sem gradil šole, zdaj pa pomagam občini. Za eno šolo sem jim kupil opeko in so prišli gradit. Povsod po vaseh moramo graditi nove razrede. Množijo se tudi gimnazije in realke. Naš okraj Ngozi ima celo privatno univerzo. Pri tem pomaga tudi Cerkev. Družine imajo več otrok v šoli, vsi bi radi prišli visoko. Nekatere kar zadržijo doma; ti pogosto pribežijo k nam. Radi pomagamo. Vsa leta sem gradil, sadil drevje, popravljal ceste in mostove. Imamo sedem podružnic. Šest jih ima nove cerkve, tri od teh smo morali že povečati. Le ena podružnica nima cerkve, a tudi tam, upam, bomo kmalu uspeli. V dveh bližnjih provincah je lakota, ker ni bilo dežja. Ljudje so priskočili na pomoč, tudi Cerkev. Aids in malarija nas pestita, a smeh, veselje in igrivost ne zamrejo! Veselo alelujo želim vsem iz srca! Jože Mlinaric S A LEZI J A N S K f. VE S T N i K PISMA ZDRUŽENJE MARIJE POMOČNICE ŽIVIMO IZ EVHARISTIJE Rajni papež Janez Pavel II. je leto 2005 razglasil za leto ev-haristije. Vabi in roti nas, da poživimo vero v Jezusovo navzočnost v evharistiji. Za člane ZMP je to samo spodbuda, da bolj polno uresničijo to, kar je že namen združenja. Pravilnik v 2. členu, ki govori o namenu in naravi združenja, med drugim pravi: "Posebno poudarja češčenje evharistije in pobožnost do Marije Pomočnice v vseh javnih in zasebnih oblikah, ki jih je odobrila Cerkev." Podobno je v 4. členu, kjer so navedene osebne oblike prizadevanja članov, zapisano tudi tole: "V skladu s Cerkvijo, katere vzor in podoba je Marija, poudarjati udeležbo pri liturgič-nem življenju, še zlasti pri zakramentu evharistije in sprave ter v osebnem in krščanskem življenju." Don Boskove duhovnosti in vzgoje si ni mogoče zamisliti brez močne naravnanosti na evharistijo. Brez povezanosti z evharističnim Jezusom smo lahko samo usahle mladike na trti, ker je prekinjen živ dotok milosti v naše življenje. Člani si prizadevajo, da s svojim zglednim življenjem pritegnejo k takemu odnosu do evharistije tudi druge ljudi. V ta namen tudi veliko molijo in Jezusa prosijo, naj še mnoge druge pritegne k svojemu presvetemu Srcu. Posebej naj bi Jezusu priporočali mlade, ki so v nevarnostih življenja. Vsak namreč, ki okuša Jezusovo bližino, ne more drugače, kakor da tudi sam postane apostol, ki druge vabi v Jezusovo bližino. Sv. Janez Bosko, ki si znal mlade navdušiti za ljubezen do evhari-stičnega Jezusa in tako mnoge obvarovati zla, izprosi nam milost, da te bomo v tej ljubezni do mladih hoteli in zmogli posnemati. Vil. členu pravilnik priporoča članom, da se udeležijo tudi duhovnih vaj, da bi poglobili svoje krščanstvo in posvežili pripadnost združenju. Tako so se člani krajevnih združenj Rakovnik, Murska Sobota, Maribor in Veržej seš-li na dnevih poglobitve v Veržeju 12. in 13. marca. Vseh udeležencev je bilo okoli petdeset. Svojo duhovnost smo poglabljali ob papeževem vabilu, da leto posvetimo evharistiji. ToneCiglar i ŽELIM VAM še veliko Božjega blagoslova in pomoči, saj brez te ne bi mogli delati takilr.#čudežev«. Veliko ste ustvarili, gmotno in duhovno. Bog vam povrni. Tudi nam bodo prihodnji mesec podrli hišo, ki je od potresa uničena. Spomladi bodo naredili novo. Hvala Bogu, da ni bilo žrtev. Zorka I EDINO UPANJE imam v Boga, ki ga prejemam še vsak dan. Cerkev imam zelo blizu, tako da grem, če le morem. Molitev in sv. maše mi pomenijo vse, saj veliko premolim, za vse potrebe. Zaupam, da mi bosta Bog in Marija pomagala še naprej, kot sta mi že doslej neštetokrat. Podarjam vam tole majhno vsoto, obljubljam pa vam, da se vas bom spominjala v molitvi. Marija I RADA BI SE vam zahvalila za vse, kar ste nam podarili prek tiska. Zadnja številka Vestnika je tako lepa in prikupna, obenem tudi pomembna. Bog daj, da bi vse to vaše delo obrodilo stoterne sadove, zlasti še pri vzgoji mladine. Marija I KRISTJANI VERUJEMO v moč molitve in se zavedamo, da moremo le z molitvijo doseči Božje usmiljenje v teh težkih preizkušnjah, ki jih doživljamo na vseh področjih našega življenja. Zato moramo spodbujati drug drugega k molitvi, da nam vsemogočni Bog skrajša in olajšate preizkušnje. Naj naše molitve prodrejo do Božjega prestola. Prosimo ga, da bi obrodile obilen sad poznejšim rodovom. V ta namen vam pošiljam še malo znano molitev oz. prošnje k usmiljenemu Jezusu, še zlasti za svetost duhovnikov ... Milka I PRISRČNO SE zahvaljujem za dostavljanje Salezijanskega vestnika. Hvala vam tudi za voščila. Prilagam dar za dve sveti maši. Za vse vaše molitve se vam lepo zahvaljujem. Ema I KO GREM k maši k frančiškanom, vedno vzamem to prelepo revijo (Salezijanski vestnik), pa še brezplačna je. Če delamo nekaj iz ljubezni za nič, je to tisto pravo. Rada imam to revijo, ker se za njo ne skriva potrošništvo, dobički itd. Tudi jaz bom kdaj kaj napisala. Hvala. Ana ZMP na duhovnih vajah v Veržeju, marec 2005 SALEZIJANSKI VESTNIK i MAJ—JUNIJ 2005 23 RAKOVNIK MASNA ZVEZA ZAVEZA MOLITVE Vrhovni predstojnik P. Chavez na Rakovniku ob 1 OO-letnici blagoslovitve temeljnega kamna svetišča Marije Pomočnice Ko je 5V. Janez Bosko l. 1864 gradil svetišče Marije Pomočnice v Torinu, je v pismu zapisal svojim dobrotnikom, da bo Marija vsakomur, ki daruje za gradnjo njene »materialne« hiše, zagotovila »lepo mesto v nebesih«. V drugem pismu pa, da bo ta cerkev zanj in za vso družino »najboljše zagotovilo varstva Marije Pomočnice. Močno ji zaupajte!« GRADNJA SVETIŠČA MARIJE POMOČNICE NA RAKOVNIKU 8. december 1902 velja za začetek masne zveze. Dobro leto po prihodu salezijancev na Slovensko je bila ustanovljena »Družba za izgradnjo svetišča v čast Mariji Pomočnici kristjanov na Rakovniku v Ljubljani«. Član Družbe je postal vsak, ki je prispeval vsaj skromen dar za svetišče na Rakovniku. V zahvalo so bili dobrotniki vključeni v molitve in dobra dela salezijancev in gojencev po vseh zavodih. DUHOVNO ZDRUŽENJE DOBROTNIKOV RAKOVNIŠKEGA SVETIŠČA Iz »Družbe za izgradnjo svetišča ...« je tako nastala MASNA ZVEZA, ki je torej duhovno združenje dobrotnikov svetišča Marije Pomočnice na Rakovniku. Vsako soboto ob 7. uri darujemo salezijanci po namenu članov mašne zveze sv. mašo, člani pa so deležni tudi drugih molitev in dobrih del, ki jih namenjamo drug za drugega. Dokler bomo salezijanci živeli in delovali na Rakovniku, tako dolgo je vsem članom združenja 24 MAJ—JUNIJ 2005 I SALEZiJANSKi VESTNIK mašne zveze zagotovljena redna sv. maša ob sobotah po njihovih namenih. Kakor so duhovne potrebe dobrotnikov različne, tako so nameni te maše raznovrstni in sadovi brezmejni. Z VAŠO POMOČJO Z darovi, ki jih darujete za mašno zvezo, vsako soboto opravimo sv. mašo v cerkvi Marije Pomočnice, poleg tega pa smo v zadnjih letih s pomočjo vaših sredstev uredili kar nekaj stvari: cerkev smo opremili s slikami, obnovili glavni oltar z bal-dahinom, uredili spovedni kabinet in vhod za invalide, v letu 2000 smo kupili svetoletni zvon mašne zveze, ki se oglasi tudi vsako soboto ob 7.00, v zadnjem letu pa smo vaše darove namenili tudi za obnovo velike stavbe ob cerkvi. Tudi v prihodnje nas čaka še veliko dela pri obnovi celotnega Rakovnika, da bi lahko po 50-letnem »uničevanju« spet opravljal svoje poslanstvo na vzgojnem in pastoralnem področju: romarsko središče, župnija z mladinskim centrom, glasbena šola, internat za dijake oz. študente, salezijansko bogoslovje, salezijanska založba Salve, prostori za sobrate in za goste -misijonarje, upravni prostori za delovanje projekta Skala, pa za dejavnosti salezijanske mladinske pastorale ipd ... Kako tolažilna je za nas, ki verujemo in zaupamo v priprošnjo Marije Pomočnice, misel sv. Bernarda: »Spomni se Marija, da še ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je tvoje pomoči prosil in se v svoji prošnji k tebi zatekel!« Podobno je zagotavljal tudi sv. janež Bosko:' »Vsi, ki podpirajo salezijanske ustanove, bodo deležni posebne Marijine pomoči!« Janez Potočnik ravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik VPIS V MAŠNO ZVEZO V mašno zvezo se lahko vpiše vsak, ki: • zaprosi za vpis (vsakega člana vpišemo v posebno knjigo mašne zveze) • sporoči svoj naslov in • nameni dar za cerkev Marije Pomočnice (o višini daru se vsak odloči po lastnih zmožnostih, bil pa naj bi vsaj v višini daru za eno sv. mašo). Ob vpisu vsak član dobi vpisno «izkaznico«, v kateri je tudi posebna molitev članov mašne zveze; vpis pa je lahko tudi anonimen. Dar je lahko enkraten ali ga občasno obnavljate. Lahko ga pošljete po poštni nakaznici, na transakcijski račun, v vrednostnem pismu ali pa oddate osebno na Rakovniku. S smrtjo članstvo v mašni zvezi ne preneha, še več, vanjo je mogoče vključiti tudi pokojne. Marsikomu je članstvo v mašni zvezi lahko podpora pri očiščevanju na poti v Očetovo hišo. Zato je nekdo to zvezo označil kot duhovno rentno zavarovanje za čas v vicah, ko si sam ne bo mogel pomagati. Maš na zveza Rakovniška 6, 1000 Ljubljana tel. 01/42.73.028 (ravnatelj) TRR 24200-9004141717 sklicOO 06, s pripisom MZ (v rubriki namen nakazila). SKLAD RAKOVNIK Za obnovo Rakovnika ste od 15. februarja do 15. aprila 2005 darovali: Ambrožič M., Arko G., Barle S., Ber-čič 0., Bezek i., Bizjak J., Blumauer C.. Boršič L., Božič A., Božič Z., Bradeško J., Butaiin A., Cankar F., Dobnik A Drobnič M., Drolec , Erlah A., Ferkolj L.. Fišter C, Furian A., Gaber J., Glavič P, Golob A., Gornik F, Grmšek A., Gyergyek M, Han-žel A., Hočevar A., Hren M., Iskra A., Jakič F., Jane I., Japelj B., Jaz-binšek G., Jeglič M., Jerebic A., Jur-ca I., Justin M., Kajfež K., Kapler A., Katja, Klim J., Kocjančič M., Koma-tar T., Končan i., Koritnik J., Kovačič J., Kozina F Kozina I., Krajčevi, KrajncJ., Krajnik M., Kralj A, Kranjc J., Kristan B., Lapanje M., Leganovi, Levstek M., Lovšin A., Lubej A„ Luin B., Luštrek IVI A, Macerl L, Macuh S., Masle S., Mazi J., Menart M., Mesar J., Miheičič M., Mikoiič M., Mirt A.J., Mivšek L, Modrijančič I., Nahtigal V, Nartnik C., Novak J., Obrulj B., Ovca R , Pajer H., Parovel A., Pavlic M., PečnikJ., Peterca A., Pire A., Plahutnik P, Piavc Z,, Podbregar T, Potočnik F. Potočnik L., Potočnikovi, Potokar G., Preiožnikovi, Primon A., Puc M., Rajtar VJ, Rebec M., Remec-Ponikvar, RemšakM., Rigler-jevi, Rihar A., Romih M., Rus A., Rus I., Sadar M., Simčič V., Sivec A„ Slak M., Starman T, Strašek P, Stropnik A.,_Strožič A., Stržinar V., Širceij F., Škerlavaj B., Skorja L , Škuijevi, Šolar A., Sorn J., Štrum-belj A., Šuštarič Z., Tekavec M., Ter-čelj M., Tomšič A., Tomšičevi, Trček F., Turniški A., Urbanija S., Urbas M., Vadnal Brus M., Vidmarjevi, Vrbnjak A., Vrhnjak M., Vrhovec M., Vučko A., Zabel A., Zadravec M., Zajšek i., ZalesnikT., Zaman I., Zelene M., Zoran M., Zupančič A., Zupančič U., Žakelj J., Zup. uradi: Dobrnič, Rakovnik, Sv. Vid in drugi neimenovani dobrotniki. Svoje prispevke lahko Izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanci, Rakovniška 6 1000 Ljubljana TRR 24200-9004141717, sklic 00 06 Pri nakazilih na račun navedite oznako 'RAK' ter nas tudi obvestite o namenu nakazila. NAJ VAM GOSPOD POVRNE S A L E Z I J A N S K I VES T N l K | MAJ — J U N I J 2 0 0 5 25 ZA RAST KULTURE IN OMIKE priporoča JOŽE ZADRAVEC Živeti z dobro knjigo -joj, kako to diši po Edenskem vrtu, v katerem sta Adam in Eva zajemala iz Božjih vrelcev duha. Papež Janez Pavel II. je v Sikstinski kapeli odčitava! stvarjenje in poslednje reči kot vizijo nesmrtnega umetnika Michelangela; po njem je zapisal svoj poetični Rimski triptih, nekaj najlepšega, kar je človeštvu zapustil. Kar je najglobljega doživljal v sebi, je odtisnil v pisano besedo kot najbolj zavezujočo oporoko svetu, ki mu je pripadal s srcem in dušo. Materam vse rože sveta Jože Zadravec, Podoba matere v slovenski besedni in likovni umetnosti, DRUŽINA, Ljubljana 2005_ Monografija, kot je doslej še ni bilo. V dvajsetih sporočilnih enotah (poezija, odlomki iz proznih del, komentarji, pregled likovnih upodobitev, slikovna priloga) je strnjena podoba slovenske matere včeraj In danes, skozi stoletja v naš čas. Mati je najsvetlejša od vseh podob, ki jo je slovenski človek vselej nosil s seboj, kamor koli so ga stopinje vodile; je obraz, poln ljubezni in človeške topline. Brez njene podobe v sebi ne moremo prav ljubiti, brez nje ne moremo spokojno umreti. Mati, prava mati, je vsem občanom te zemlje svetinja, najdragocenejša vezenina, saj v njej odseva prava ljubezen - Božja - in nepresežna lepota - Božja. Slovenski veliki leksikon, h - o MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, vodja projekta Marta Kocjan Barle, Jelka Ovaska, uredniški odbor, za Založbo Milan Matos To je prvi izvirni slovenski ilustrirani splošni leksikon s poudarkom na slovenskih geslih in tematiki; začetki nastajanja segajo v leto 1993, zanj pa se je zavzelo 180 uglednih slovenskih strokovnjakov s posameznih področij znanosti in številni sodelavci za slikovno in pona- Priročni slovar tujk urednica Mlrjam Beranek, CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana 2005 Doslej je izšlo več slovarjev tujk, bolj ali manj odmevnih, sedanji je namenjen uporabnikom, ki ne čutijo potrebe po tako obsežni knjižni obliki, kot jo predstavlja Veliki slovar tujk s svojim ogromnim številom gesel. Zato je v tem slovarju skupek določil, skozi katera je bilo presejano celotno geselsko gradivo. Gradivo Velikega slovarja tujk je v tem priročniku skrajšano za približno trideset odstotkov. Odraža pa vendar iskrena prizadevanja, da bi osnovni slovarski korpus ostal kar se da nedotaknjen, obenem pa se v njem zrcali tudi temeljit premislek o tem, na katere tujke in izposojenke utegne kdo naleteti v vsakdanjih okoliščinah. Trara pesem pelja Cvetko Igor, Slovenska otroška glasbila, zvočlla in zvočne igrače, MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana_ Ta knjiga s svojo besedilno in likovno pripovedjo zaposluje otroško domišljijo kot le redko katera doslej. Pesmi so prepevali rodovi otrok pred sodobnimi, risbe, zbirka otroških glasbil, zvočil in zvočnih igrač privabljajo otroke, mladino in odrasle. Kot mavrica pisana monografija želi otrokom omogočiti celostno glasbeno ustvarjanje in doživljanje. Avtor knjige Cvetko, glasbeni pedagog, ve, kako in kaj; kot vsak dober učitelj postreže z zgledom: sam je zbiral glasbene inštrumente in pesmi, izbrane pesmi ilustriral, »narisal« note, skupaj z otroki inštrumente izdelal, jih fotografsko posnel, otroke naučil pesmice ter jih posnel na priloženo zgoščenko. Dvigni glavo, zate gre! DIDAKTA, založba Radovljica, (avtorji: Gershen Kaufman, Lev Raphael, Pamela Espeland), prevod Jasna Kamin, za založbo Rudi Zaman zarjalno gradivo; geslovnik pokriva vsaj šestdeset strok. Leksikon je nastajal dolgo, zato je ta dosegel raven leksi-kografije v drugih evropskih deželah. Gesla, ki jih setavalja, so razvrščena po abecednem redu geselskih iztočnic. Podnaslov izjemno pedagoške knjige Vodnik k osebni moči in zdravi samozavesti natančneje opredeli njen poglavitni namen. »Samozavestni smo, kadar smo ponosni nase in kadar ta ponos čutimo globoko v sebi,« dvakratno poudarjajo pisci v uvodni besedi. »Samozavest ni domišljavost, ni ošabnost in ni vzvišenost,« pravijo isti pisci. Pomagajmo otrokom zgraditi njihovo osebno moč in vzgojno s a m o p o d o b o. »Spodbujajte jih, naj se potrudijo po svojih naj - 26 MAJ - JUNIJ 2005 i SALEZIJANSKI VESTNIK boljših močeh _ vendar ne pričakujte popolnosti ...« Zaupajte jim, ustvarite jim priložnosti, spregledajte, če se zmotijo. Ograd Janez Jalen, Ograd in dramska trilogija: Dom, Srenja, Bratje, MOHORJEVA DRUŽBA CELJE_ Z romanom Ograd se Jalen odkriva kot tankočuten opazovalec meščanskega al i malomeščanskega okolja. Za doktorjevo gospo iz Gorice, osrednjo osebo romana, je Jalen zvedel v ženskem zaporu v Begunjah, kjer je nekaj časa duhovno oskrboval zapornice. Jalen je zapisal, da je s tem romanom segel v meščanski svet in pokazal življenje begunjskih Janez Jalen OGRAD DOM SREN.JA BRAT-JB kaznjenk ter notranjo silo ženske požrtvovalnosti in ljubezni. Roman je splet desetih poglavij. V tretjo knjigo Izbranih spisov je urednik France Pi-bernik vključil tudi snovno In problemsko med seboj povezane družbenokritične drame: Dom, Srenja, Bratje. Osvoboditev in odrešenje Jože Felc, esejistični zapisi, MOHORJEVA DRUŽBA CELJE_ Med uvodnim zapisom ter spremno besedo pesnika, pisatelja, klasičnega filologa in ZALOŽBA SALVE Sola za animatorje Alberto Martelii, zbirka Animator, Priročnik za celostno vzgojo animatorjev, prevod Stane Okorn, Marko Košnik, Karmen Jenič, založba SALVE Poglavitni cilj dveh priročnikov - Šola za animatorje in Ne se bat' / oratorij 2005 -je omogočiti vsem vzgojno-pasto-ralnim delavcem, da se temeljito pripravijo na oratorij, tj. večdnevna poletna srečanja z otroki. Uredniki gradiva za animatorje so izhajali iz dejstva, da se načini vzgojnih pristopov mladim nenehno spreminjajo, hkrati pa spodbujajo k iskanju novih, boljših, najboljših poti, ki vodijo k duhovnim blagrom mladih. Priročnika sta odsev hotenja sodobne mladine, zato tudi mikavna »pripoved« za odrasle. Dar in skrivnost Janez Pavei II., 50 let mojega duhovništva/ oporoka duhovnikom, založba SALVE Med poslovenjenimi besedili o Karlu Wojtyli, papežu Janezu Pavlu II., je knjiga Dar in skrivnost najimenitnejša osebna izpoved svetega očeta. V njej se povsem sproščeno prepušča valu spominov od Wado-wlc, njegovega rojstnega kraja, in življenja v družini do bivanja med rudarji, študenti, škofi in duhovniki. Zdelo se mu je koristno in poučno, da duhovnikom, svojim »ljubljenim bratom« v službi oltarju, izpove svojo življenjsko zgodbo in zorenje za popolno službo Cerkvi. Ob zlatomašnem jubileju se mu je ta pripoved o duhovniškem poklicu zdela povsem umestna, prošnje mnogih pa utemeljene. rl vn m ^gH McvHiSKa i« w i ,v 4' t Jan »f^eUL Dar in skrivnost 4 univerzitetnega profesorja Braneta Senegačnika je vrsta esejističnih zapisov, v katerih utripa človekoljubno srce psihiatra iz Idrije Jožeta Fel-ca, iskrenega in neobremenjenega zapisovalca pomenljivih vsakdanjih doživetij v psihiatrični bolnišnici v Idriji v razmeroma kratkem obdobju, med 7. septembrom in 3. oktobrom leta 2004. Kako se torej odziva na dogodke pred državnozbor-skimi volitvami jeseni 2004 zdravnik, praktik in znanstvenik, pisatelj, invalid, kristjan in človek z zavestjo o lastni prigod n ost i ? NOVO IZ NAŠE PONUDBE Tomaž Perko, sv. Frančišek Sa leski PRIPRAVA ZA TISK ZALOŽBA VIDEO TRGOVINA trgovina je odprta vsak delovni dan 8.00-18.00 ob sobotah 8.00-13.00 ter ob romarskih shodih Rakovniška 6 | Ljubljana 01 427 73 10 info@salve.si www.salve.si SALEZiJANSKI V E S T N I K I MAJ— JUNIJ 2 0 0 5 27 RAJNI N AŠ I RAJ NI t Naročniki Salezijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice Baje Marija, Postojna Cimerman Marija, Veržej-mati duh. Cof Angela, Škofja Loka Dežman Francka, Smlednik Drvarič Marija, Bogojina Eržen Drago, Šentvid Hozjan Jožef, Beltinci Janežič Jože, Ljubljana Kramer Ana, Bistrica ob S,-matisal. duh. Kranjc Marija, Ljubljana Kravanja Amalija, Soča Kreslin Štefan, duh., Črensovci Kumer Cecilija, Šoštanj Lipar Anton, Voglje - oče sal. duh. Lovše Marija, Krško Maučec Marija, Melinci Mohar Frančiška, Retje - Loški Potok Mordej Cilka, Rogaška Slatina Oblak Anton, Sevnica Obrulj Anica (in ne Bernarda, SV2/05), Lovrenc Omerzel Leopold, Podsreda Plaskan Ivanka, Polzela Povalej Marija, Podplat Serec Franc, duhovnik Slavic Veronika, Dokležovje Šircelj Anka, Ilirska Bistrica Thaler Kristina, Duplek Turk Jože, Žalec Valant Milka, Novo mesto Zalokar Marija, Jurklošter Zarnik Marija, Komenda ANA KRAMER mati salezijanskega duhovnika * 1911 t 2005_ 2. aprila 2005 smo v Bistrici ob Sotli k večnemu počitku pospremili Ano Kramer, roj. Kralj, mater pokojnega salezi-janca Jožeta Kramerja. Pogreb je skupaj z drugimi duhovniki vodil predstojnik sa-lezijancev Lojze Dobravec, ob odprtem grobu pa je občuteno zapel vokalni kvartet Idila. Rodila se je v letu 1911 v Trebčah. Bila je prvorojenka. Po osnovni šoli je odšla v Maribor, kjer je končala gospodinjsko šolo. Leta 1933 je spoznala Jožeta, se z njim poročila in rodila sta se sinova Jože in Drago. V družinsko življenje je kmalu posegla druga svetovna vojna, nato pa še moževa smrt v letu 1951. Da je mogla družini nuditi vse potrebno, si je morala zelo prizadevati. Uspelo ji je, saj je bila delavna in skrbna mati, ki je rada pomagala tudi sosedom in prijateljem. Rada je prepevala v cerkvenem zboru. V veliko veselje ji je bilo, ko se je sin Jože odločil za duhovnika. Prav tako se je veselila vnukov po sinu Dragu, rada jih je imela in bila ponosna nanje. Njeno težko in odrekanja polno življenje je pustilo sledi. Pred desetimi leti jo je bolezen prikovala na posteljo, zato je svoja zadnja leta preživljala v domu v Mengšu. ANTON LIPAR oče salezijanskega duhovnika * 1919 t 2005_ Komaj so utihnili zvonovi za rajnim papežem Janezom Pavlom II., so se v Vogljah oglasili za pokojnim ključarjem in cerkvenim pevcem Antonom Liparjem, očetom duhovnika salezijanca Toneta Liparja. Rajni se je rodil v domačem kraju pred 86 leti. Kot šestletnemu otroku mu je umrl oče, zato so morali trije otroci krepko poprijeti za delo na kmetiji. V drugi svetovni vojni je bil mobiliziran v nemško vojsko, nekaj časa preživel v ujetništvu in se nato končno srečno vrnil domov. V zahvalo za to veliko milost je na pročelje obnovljene Liparjeve domačije vgradil kapelico s kipom Marije Brezmadežne. Pokojni je bil več kot 60 let cerkveni pevec. Več let so bile pozimi na njegovem domu tudi pevske vaje in vestno je skrbel za notni arhiv. Ko je v domačem kraju umrl organist, je v to delo uvedel sina Toneta, kasneje pa je to delo prevzela hči Ivanka, ki ga zavzeto opravlja še zdaj. Anton Lipar je bil 45 let tudi cerkveni ključar. V času, ko so bili v Vogljah starejši in onemogli duhovniki, je zbiral ljudi za razna obnovitvena dela. Pred novo mašo leta 1976 je bil v cerkvi povečan kor in narejene nove orgle, ki jih je bil iskreno vesel. Za sveto leto 2000 in kot spomin na 250-letnico sedanje cerkve je ljubljanski nadškof Alojz Uran posvetil tri nove zvonove, katerim je bil rajni eden od botrov. Dolga leta je pokojni oče skrbel za krašenje cerkve ter za čistočo prtov in drugih cerkvenih oblačil. Pater Andrej Pirš, ki sedaj živi in deluje v Vogljah, je v zahvalnem govoru izrazil prepričanje, da je največji dar, ki ga je dal Cerkvi pokojni ata, prav sin duhovnik. Res je to v prvi vrsti Božji dar, a je hkrati tudi dar pokojnega očeta. Gospod Lojze Dobravec, salezijanski inšpektor, ki je vodil pogrebni obred, je v ho-miliji v župnijski cerkvi v Šenčurju predstavil trojno ljubezen; do življenja, do Cerkve in do Marije. V Liparjevi družini se je rodilo pet otrok, od katerih je eden pokojni. Skrb za dom in delo na kmetiji je bila njegova značilnost, dokler niso opešale njegove telesne moči. V svoj delovni ritem je znal vpletati molitev. Ljubezen do Cerkve se ni kazala le v skrbi za urejenost domače cerkve, ampak tudi v prizadevanju za dostojno in praznično bogoslužje, za udeležbo pri raznih slovesnostih v drugih cerkvah, zlasti romarskih. Kakor mora pšenično zrno umreti, da obrodi sad, je dozoreval za to setev tudi rajni Anton. Z vedno večjo težavo je prihajal v cerkev. Gotovo pa je bila njegova Kalvari-ja zadnjih 40 dni v bolnišnici, kjer je okrepljen s svetimi zakramenti zaključil svojo zemeljsko pot. Pogrebnega slavja se je udeležilo nad 40 duhovnikov, sester redovnic in veliko drugih prijateljev, pevcev, sorodnikov in znancev. Domači so se zahvalili vsem, ki so rajnemu izkazali pozornost, zanj molili ali namesto cvetja darovali za misijonarja Danila Lisjaka. Preden so krsto s pokojnim odnesli iz domače hiše, smo lahko slišali melodijo velikonočne aleluje. Naj bo pokojni, ki je živel za liturgijo in iz nje, čimprej v polnosti deležen nebeškega bogoslužja in nam tam izprosi še veliko dobrih laikov, očetov, cerkvenih sodelavcev, zlasti pa novih duhovnih poklicev. T. L Geslo tokratne križanke pošljite do 20. junija na uredništvo Salezijanskega vestnika. Izžrebali bomo 5 nagrajencev. 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci; 2. nagrada: knjiga V. Schauber, Svetniki/varuhi, zavetniki, vzori (založba Salve); 3.-5. nagrada: knjiga T. Bosco, Za vas živim (založba Salve). 28 M A J -- j U N I J 2 0 0 5 I SALEZIJANSKI V E S T M I K NAGRADNA KRIŽANKA •t i. ^HP» * SEST. M.N. ODISEJEV OČE LAERT VELIKA IN LEPA VEŽA NEMŠKI OPTIK CARL KDOR SE UKVARJA Z ALKIMIJO 18. ČRKA ABECEDE KRAJ PRI LJUBLJANI DELITEV NA SEGMENTE POČELO TAOIZMA PRIPAD. KAT. REDA PETER VOLK m. nm' J^r b V GR. BOG. ZEMLJE GLOB. ČRTA NA ZEMLJ. i . Jfp K JAP. NAMIZ. IGRA s V BREZBARVNI PLIN RASNA TEORIJA DANSKI KOLESAR BJARNE OČKA, ATEJ SALEZIJANSKI VESTNIK PISEC AFORIZMOV JUGOSL. LET. DRUŽBA XT' CILJ, NAMEN RIM. BOG. OBRTI BOLG. PISAT. NIKOLAJ LJUBITELJ, NESTROKOVNJAK MALAJSKO LJUDSTVO NA BORNEU NEŽNOST, PRETKA-NOST, ODLIKA ITAL. SLIKAR RAFAEL BITJE SRCA KRAJ PRI KOČEVJU HRV. PEVEC VJEKOSLAV VRHUNSKI ŠPORTNIK REKA V AVSTRIJI KELTSKI PEVEC POTEG Z OSTRIM PREDMETOM STAR SLOVAN ZAČETEK ABECEDE UGAŠENI DELCI PREMOGA STARI OCE, DED MESTO V RUSIJI IZTOK RESNIK LJUD. ZBOROVANJE OTOK V PRESP. JEZ. ELEMENT (OKRAJŠ.) ALENKAJUG GORA V ITALIJI OBREDNA OBLEKA DUHOVNIKOV KDOR S KOM SODELUJE Geslo v prejšnji nagradni križanki je bilo: misijonar Andrej Majcen POČITNICE ZA DRUŽINE V penzionu Mavrica***, ki deluje v okviru Salezijanskega zavoda v Veržeju, vam ponujamo prijetno preživljanje počitnic v mirnem okolju, kjer je veliko možnosti za sprostitev in rekreacijo. V obnovljeni hiši so lepo opremljene sobe in igralnica. V tišini hišne kapele lahko najdete mir in se notranje obogatite. Bližnje panonske terme (Radenci, Banovci, Moravske toplice, Lendava in Ptuj) vam omogočajo, da poiščete veselje in zdravje v termalni in navadni vodi. Posebej ugodni so paketi pet- ali sedemdnevnega bivanja s polpenzionom in kopanjem v samo kilometer oddaljenih Termah Banovci. Nagrajenci prejšnje nagradne križanke Izžrebal jih je dolgoletni misijonar na Daljnem vzhodu (tam je misijonaril kar 67 let), salezi-janski pomočnik, Jožko Kramar. 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo -bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej, s kopanjem v Termah Banovci: TRAVEN JANEZ, Glavni trg 3, 8290 Sevnica. 2. nagrada: knjiga T. Ciglar, Rad vas imam (založba Salve): KOS FRANCI, Martlnja vas 8, 8230 Mokronog. 3.-5. nagrada: knjiga T. Bosco, Za vas živim (založba Salve): ANŽIČ MARJETKA, Krožna cesta 19, 1235 Radomlje; LUKAČ ZINKA, Slomškova 68, 9000 Murska Sobota; RAJTAR VERA, C. talcev 7, 4270 Jesenice. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Salezijanski zavod Veržej Tel: 02 588 90 60 GSM: 051 370 377 ali 041 357 640 E-pošta:zjs.oe-mavrica@guest.arnes.si http://marjanisce-verzej.cerkev.net JUNIJ 2005 29 SALEZIJANSKI VESTNIK | JULIJ-AVGUST 2005 473 OBVESTILA DUHOVNE VAJE____ BLED 4. - 9. julij: Počitniški teden za otroke od 3. do 9. razreda in srednješolce Prijave: s. Marija Imperl VERŽEJ 3. - 6. julij: Duhovne počitnice za ministrante/ke. Prijave: Janez Krnc ŽELIMLJE 26. - 29. junij: DV za fante in dekleta od 4. do 6. razreda 30. junij - 3. julij: DV za fante in dekleta od 7. do 9. razreda 4. - 7. julij: DV za ministrante (fante) 8.-11. julij: DV za fante in dekleta od 7. do 9. razreda 12.-15. julij: DV za srednješolce Prijave: Peter Pučnik ZA MOLIVCE ZA DUHOVNE POKLICE, ČLANE MZ IN DRUGE 7.-9. julij: KUREŠČEK 21.-23. julij: VERŽEJ Za obe skupini velja: začetek v četrtek ob 18.00 uri s sveto mašo, zaključek v soboto s kosilom. Prijave: Ivan Turk DRUGA OBVESTILA __________ ROMARSKI SHOD OB PRAZNIKU MARIJE POMOČNICE - glej str. 13 USKOVNIŠKI TEDNI - glej na zadnji strani ORATORIJ - organizirajo mnoge župnije po Sloveniji; info tudi na www.oratorij.net VERŽEJ - POČITNICE julij - avgust: letne počitnice za družine. Prijave: Janez Kmc ŽELIMLJE, VERŽEJ - SREČANJE DRUŽIN 8. maj: tradicionalno enodnevno srečanje za družine, od 9.00 do 16.00 (17.00). Poskrbljeno je tudi za varstvo otrok in vzporedni program zanje. Informacije: Peter Pučnik (Želimlje), Janez Krnc (Veržej) ROMARSKI SHOD OB PRAZNIKU DOMINIKA SAVIA Pohorje - Dominikov dom, nedelja, 8. maj ob 15.00 INFO - - ■'"'". ■'"" ■"' . . ... ■ ■",' ^ ■ / ' ' " ■ ž s. Marija IMPERL | Partizanska 6, Bled | 04 57.41.075 Marko KOŠNIK | 051 337.556 j marko.kosnik@salve.si Janez KRNC j 041 357.640 | janež.krnc@salve.si Janez POTOČNIK j 01 42.73.028 | 041 215.711 | janez.potocnik@salve.si Peter PUČNIK j 01 47.02.123 >[040 360.729 j peter.pucnlk@guest.arnes.si Ivan TURK | Marijanišče, 9241 Veržej ¡02 58.89.060 |: 031 358.018 www.donbosko.si XX. svetovni dan mladih Koln, 11.-21.avgust 2005 Potuj s salezijanci in sestrami HMP! Prijave do 15. maja 2005. Mešani mladinski pevski zbori Rakovnik, 27. november 2005 Prijave do 23. maja 2005 PRIJAVE IN INFORMACIJE: Salezijanska mladinska pastorala Rakovniška 6 1000 Ljubljana Vsemogočni zdravnik -Jezus v evharistiji Seminar p. Jamesa Manjackala Seminar bo z dovoljenjem in blagoslovom pristojnih cerkvenih oblasti potekal predvidoma po tem sporedu: 12. in 13. julija 2005 na Sveti gori pri Novi Gorici skrajšana oblika seminarja za vse zainteresirane. 14. julija 2005 na Kureščku duhovna obnova za duhovnike, redovnice in redovnike, bogoslovce in semeniščnike. Od 15. do 17. julija 2005 na Kureščku seminar za vse zainteresirane. Vstop je prost. Seminar organizira Center Kraljice miru Kurešček. Dokončne informacije bodo objavljene v naslednji številki Glasnika Kraljice miru in na spletni strani www.kurescek.org SOBE ZA ŠTUDENTE V Ljubljani na Rakovniku z novim šolskim letom nudimo sobe za študente (fante). Svoje zanimanje oz. prošnje lahko pošljete na naslov: Janez Potočnik, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana janez.potocnik@salve.si 30 JULIJ-AVGUST 2005 I SALEZIJANSKI VESTNIK NASI VZORI bi. ALEKSANDRINA M. DA COSTA VEDNO S TEBOJ! Foto: M. Košnik AVTOR: UMBERTO M. PASQUALE "X T" letu 1933 je njena družina doživela finančni polom. Aleksandrina si je dobro zapomnila točen datum, kajti nesreča je sovpadla z veliko milostjo: dovoljenjem, da se vnje-ni sobi sme obhajati sveta maša. Od tistega dne je Gospod povečal svoj e nežnosti, a nj egov križ j e po -stajal težji; pičle družinske zaloge so se razpršile, saj je Aleksandrini-na mati zaradi svoje prevelike velikodušnosti postala garant nekaterim revnim osebam. PRVI POGOVORI V tem času se začenjajo prvi pogovori jezusa z Aleksandrino. Šestega in osmega aprila leta 1934, potem ko je župnik Aleksandrini prinesel sveto obhajilo, se je počutila apatično, hladno, nezmožna, da bi se Jezusu zahvalila. "Toda dobri Jezus - piše v svojem dnevniku - ni gledal na mojo nevrednost in hladnost. Zdi se mi, da sem ga slišala govoriti. Zdelo se mi je, kot da mi je rekel: "Daj mi svoje roke, želim jih pribiti z mojimi na križ; daj mi svoje noge, želim jih pribiti skupaj z mojimi; daj mi svojo glavo, hočem jo kronati s trnjem, kot so storili z mano; daj mi svoje srce, hočem ga prebosti s sulico, kot so pre-bodli mene; posveti mi svoje telo; podari se mi vsa, hočem te imeti v lasti vso". Kasneje je Umberto Pasquale, sa-lezijanec, njen drugi duhovni voditelj, prosil Aleksandrino, naj mu zaupa, kaj je ponavadi govorila Jezusu v zahvali po obhajilu. "Takole mu pravim: O Jezus, daj mi ogenj, daj mi ljubezen: ljubezen, ki me bo žgala, ljubezen, ki me bo pokončala. Hočem živeti in umreti od ljubezni". Na to molitev je Jezus odgovarjal: "Da, umrla boš od ljubezni, ker živiš od ljubezni". NAJ BOM STISNJEN GROZD V letu 1935 ji je Jezus dejal: "Hči moja ... vedno sem s teboj. Če bi vedela, kako te ljubim, bi umrla od veselja". Aleksandrina je hotela "ljubiti s čisto ljubeznijo". Ker takšne ljubezni v sebi ni zmogla in ker se ji je zdela preveč zahtevna, se je obrnila k srcu nje, ki je mati Božje ljubezni: "Mati, samo od tebe lahko pride ta ljubezen: daj mi jo". "HOČEM TE NAPRAVITI PODOBNO SEBI" Nekega dne je Aleksandrina začutila, kako ji srce stiska neka skrivnostna sila, tako močno, da več kot uro ni mogla premakniti glave; ob tem jo je navdajala neizmerna žalost. In, glej, Jezus ji je pregovoril: "Bleščeča lilija, neumnica od ljubezni, junakinja, ki se venomer bojuje, hočem, da trpiš brez tolažbe v duši ... Počutiš se zaprto v ječo: jaz te vabim, da tako živiš ... Redko boš občutila tolažbo, zelo redko, vse do konca življenja. Hočem, da tvoje srce živi v bolečini, v žalosti in bridkosti, a z nasmehom na ustnicah ... Jaz vvsem svojem trpljenju nisem imel tolažbe ... Ljubim te s posebno ljubeznijo, s povsem prihranjeno ljubeznijo, zato te napravljam podobno sebi." Aleksandrinino življenje je prežemala bolečina. Toda bolečina je modra učiteljica. 1. marca 1946 je Aleksandrina narekovala v svoj dnevnik: "Bolečina je nekaj naj-modrejšega; bolečina je najodlič-nejša šola; nič nas ne uči bolj ljubiti Jezusa kot bolečina; bolečina nas napoti in nas vodi k njemu". I SE NADALJUJE S A L E Z U A N S K I V E S T N I K f MAJ — JUNIJ 200 5 31 20. USKOVNIŠKI TEDNI - 2005 Uskovnica ni samo čudovita koča sredi triglavskega raja, ni samo odličen tečaj za animatorje, ni samo poglobljena izkušnja vere, srečanja z Jezusom in občestvom Cerkve, ni samo kraj, kjer se sklepajo prijateljstva in tečejo solze ob slovesu; Uskovnica je nekaj, kar so mladi sami poimenovali uskovniški čudež. 1. TEDEN: 17. -23. 7. | 2. TEDEN: 24.-30. 7. | 3. TEDEN: 31. 7.-6. 8. Prijave s polnim naslovom do zapolnitve mest. Salezijanska mladinska pastorala | Rakovniška 6 | 1000 Ljubljana smp@salve.si | http://www.donbosko.si | 051 337 556 (Marko K.) DON BOSKO