wm


• "* • ' -
-
ni smut
AND KOST. TOYVLM SLO VKKIAK
jnrwsPAPn
IN UNTTTDi
STATES Olj AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLOx Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
STEV. (No.) 179.
m NAJBOZ9
hXSX s
iedkvZknih
SltZAVAB SMtEftlSKOfc
chicago, ill., Četrtek, 12. novembra,— Thursday, november 12, 1925.
LETNIK XXXIV.
ie vrnila S potovanja. l
BOMBA USMRTILA POLICISTA;
Policist F. M. Schmitz je bil usmrten v kleti svoje hiše, ko je nekdo vrgel skozi okno bombo.
Dobiček velepodjetij?
^».^OBLAST ODKRILA TAJNOST, S KAKŠNIMI DOBIČKI SE DELA PO AMERIŠKIH PODJETJAH — BANKE POVPREČNO ZASLUŽIJO PO $8,000 LETNO.
Washington, D. C. — Zvezna vlada je potom objavljenjn podala ameriškemu ljudstvu kolik o davka plačajo posamezna podjetja, kakor pravi poročilo, natančno sliko, s kakšnim dobičkom delajo po Ameriki banke in druga podjetja.
Številke so sicer tako male, da bi človek res dvomil, če odgovarjajo resnici. Za banke pravi poročilo, da povprečno zaslužijo letno po $8000, da je to resnica, kažejo knjige, tako nravi poročilo. Ako bi pa mi wedili kakšnemu bančnemu predsedniku in pogledali globlje v njegovo razkošno življenje, bi rekli, v teh številkah mora biti — vedoma ali neve-doma — pomota. . Dav čni kolektor, kateri ima vpogled v vse knjige pri vseh davkoplačevalcih, pravi, da so te številke prave..	l
Premogovna industrija je napravila v enem letu dobička! nad ?77,000,00f). To število se1 sliši sicer prav visoko, a na to-' no pa ne pride več, kakor 12 centov dobička.
V Ameriki je nad 400,000 korporacij. V enem letu so te1 korporacije plačale na davkih' $937,000,000. Da se je skolek-1 tirala ta svota potom davkov,1 so morale te korporacije podati Stricu Samu natančno poročilo o njihovem1 delovanju. Knjige so se po tozadevnih bančnih uradnikih zvezne vlade pregledale, na podlagi tega so se določili davki.
Olede korporacij pravi poročilo, da je v letu 1917 od vsakih 100 le 60 delalo z dobičkom.
Rudarska podjetja so na silno slabem stališču. Leta 1923. je le 28 odst. delalo z dobič-j kom, ostali pa vsi z izgubo. To poročilo je premogarskim baronom ravno sedaj prav prišlo,' ko hočejo izstradati trpine pre-mogarje, da bi jim še za naprej ^ garali za beraško plačo.
newyorška mornarica se
UKRADEN AVTO ZOPET V ROKAH LASTNIKA.
Chicago, 111. — Ko se je v torek popoldan vračal črko-stavec Amer. Slovenca, James Mihalek, od kosila proti tiskarni na 1849 W. 22. cesti, je videl svoj avto, katerega mu je pred par meseci nekdo izmaknil. Ko se približa svoji lastnini, ga nahruli novi lastnik av-toja, nakar sta se malo spoprijela, policist je pa napravil vsemu konec, ko je na zahtevo Mr. Mihaleka tatu aretiral. — Avto je drugače še v dobrem stanu, le streha je malo poškodovana in manjka orodje, katero je bilo preje pri avtu.
-o-
1000 PREMOGARJEV SE PO-' VRNE NA DELO.
Marins Ferry, O. -— Jefferson Coal kompanija bo začela z obratovanjem še ta teden in delo bo dobilo 1000 premogar-jev. Delo se bo začelo v treh rudnikih v Belmont in Jefferson okraju.
-o-
DOBRODUŠNI AMERIKA-NEC V ANGLIJI.
London. — Neki ameriški dobrotnik Velike Britanije, je plačal $5,330 za obresti na dolg, katerega dolguje Anglija Ameriki. A kaj pomaga, ko je ta vsota zadostovala le za kritje obresti kolikor pride na Anglijo v 12 minutah.	i
Chicago, III. — Fred M. Schmitz je šel v klet svoje hiše na 5233 West Van Buren cesti in tam nekaj delal za j dom, ker m bil v službi. Njegova žena'se pa je tisti čas na-jhajala v bolnišnici, kamor je |šla obiskati neko sorodnico. — Otroci policista, v starosti 6, 7 in 10 let, so se pa nahajali v prvem nadstropju in se igrali.
Naenkrat se zasliši silen pok — vse hiše v okolici so se stresle. Otroci so se prestrašili in začeli klicati očeta— a zaman, oče ni slišal klica svojih otrok, bil je — mrtev.
Otroci so takoj poklicali gasilce, ki so naglo prišli in našli Schmitzovo truplo 12 čevljev proč, kjer je razpočila bomba, ki je podrla precejšen del stene.
Ugotovili so, da je bilo najmanj sedem kosov dinamita, katerega je zločinska roka položila na okno v kleti.
Otroci so ostali popolnoma nepoškodovani, materialna škoda na hiši je precejšna, v celem bloku so zašklepetale šipe po oknih.
Ker so v tukajšni okolici hiše slične ena drugi, in ker je poleg stoječe poslopje last po-cijskega kapitana McDowella,1 nekateri menijo, da je bila bomba le namenjena kapitanu, a se je atentator premotil.
Jvapitana McDowella imajo na piki igralci hazardnih iger in razpečevalci prepovedane pijače, katere je z vestno službo iztrebil iz svojega distrik-ta. Najbrže bo to mnenje pra-J vo.
Kolikor je znano, Schmitz ni imel sovražnikov.
Iz Jugoslavije
O KRIZI POLJEDELSTVA V JUGOSLAVIJI. — VELIK UDAREC ZA KMETA, KER JE CENA ŽIVINI IN LESU PADLA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Kriza poljedelstva.
Vedno bolj pogosteje se pojavljajo glasovi o bližajoči se in tudi že nastopajoči krizi našega poljedelstva. "Slovenec", ki je že v poletnih mesecih letos napovedoval to krizo, ki je
pod cesto. Križnik se je nato skril, slišal je pa iz svojega skrivališča, kako je napadalec klical svojega tovariša, kar kaže, da je imel pomočnika. Na tej poti se je zgodilo že več napadov.
o
New Yorh je edina država, ki ima svojo mornarico. Moštvo obstoji iz mladeničev v starosti 17 do 21 let, večina sami akademiki. Sedaj so se nahajali na potovanju po Evropi.
■■ _
V soboto dne 10. oktobra sta postali v Zagrebu dve ženski žrtev lastne neprevidnosti. —
1KI PRINC ARE KRIŽEM TIRAN.
Francoski princ, ki je poročil Amerikanko, je pred sodiščem radi velike sleparije.— Toži ga grofica Salverto.
Pariz. — PrinC M. Murat, ki je leta 1913. poročil Amerikanko Miss II. MacDonald Stallo iz Cincinnati, je bil pred sodiščem radi sleparije obsojen na osem mesecev ječe, poleg, tega pa mora še povrniti grofici Salverto. katero je osleparil, 93,000 frankov.
—	Washington, D. C. — Vr-	AKTIVNI.
hovni poštni mojster New je izdal ukaz, da ne bo nobenega dostavljanja navadne pošte na božični dan, to je od polnoči 24. decembra do polnoči 25. decembra. Vsa poštna služba bo ta dan pouivala.
—	Chicago, 111. — V jezi, ker je njegova 151etna hčerka
pri nas v Sloveniji že starejše- „ . "
ga datuma, dočim prihaja do Dve zrtvi lastne neprevidno*tI-
izraza v drugih pokrajinah države šele sedaj.
Kriza našega poljedelstva postaja vedno bolj akutna. V Kuharica Katarina Pokos je glavnem je krizo povzročil pustila pločevinasto škatljo s dvig valute. Zaradi dviganja parketnim voskom na vročem tečaja dinarja so pri nas cene ognjišču. Ker je v tem vosku živini in lesu, ki sta dva naj- bencin, se je škatlja seveda važnejša predmeta, katera naš kmalu vžgala. Kuharica je kmet producira v obilju za pro- skušala ogenj pogasiti s cunjo, dajo, ogromno padla. Dočim nakar se je ta vnela, kakor
_____ jJe Položaj na lesnem trgu ostal tudi s tekočo maso oškropljena
RAVADQVT MAMADUTOTTi glavnem neizpremenjen, so obleka kuharice.Nesrečna žen-DAVAnoM MUllAlinlolI |sicer cene živini zadnja dva ska je dobila pri tem tako tež-
meseca nekoliko narasle, ven- ke opekline, da je še isti večer dar pa v izredno malenkostni umrla v bolnici. Doma je bila meri-	' iz Jelševca pri Varaždinu. —
Zaradi padca cen teh dveh Podobna nesreča se je zgodila produktov naše- tudi služkinji Ljubici Gogoški. ga kmeta, se je kupna moč Prevrnila je goreči samovar, našega podeželskega prebival- špirit se je razlil po njeni ob-stva znatno zmanjšala. Upošte- leki, ki je bila mahoma v og-vati je treba, da je zaradi niz- nju. Težko ranjeno so prepe-
Bavarci hočejo monarhijo, na
prestol naj bi prišel bivši naj^IžTejših prestolonaslednik princ Rupert.
Berlin. — Demokratsko ča „ _ • • „ v..... . j	j ** "»-""i jc iairtui niii- h j u. i ez,ru runjeno so Drene-
k*cen teh praduktOT '»P« ljali takoj v bolnico, vendar je
, p ••	l"-'7.a-.,.adi neizpremenjenh režij- le malo upanja, da bi nesred-
Marija pobegnila in se tajnol moparhijo in na prestol naj bi'l^X^* *"Kor nt'fnOS: poročila z nekim Mehikancem, prišel princ Kup,rt. bivši pre-	"h .u« ™
je oče dekleta. Patft Esparzo. stolonasledmk. Sicer prizadeti	h" , T ^ * 'Z"
njenega soproga ustrelil do to vest zanikujejo, a kakor.	7
^smrti. Oddal je na njega 10 pravi poročilo, imajo zato trJ	t™Ta t ve ikf meri za'
strelov i7 rpvnlvprifl	ah™	„	strija znala v veliki meri za-
Grofica Salverto je posodila'strelov iz revolverja.	ditev dokaze v rokah.
OBJAVE O PREISKAVI ZA ROTE V ITALIJI PREPOVEDANE.
Rim. — Premier Mussolini-j jev časniški biro je izdal vsem listom v Italiji prepoved objavljati vesti o preiskavi glede zarote na življenje Mussolini-ja. Pač pa se bo smelo servirati italijanski javnosti in ostalemu svetu le ono, kar bo vlada dovolila.	v- i ^m Dalje tudi pravi poročilo, da je vlada razpustila delavsko organizacijo v Milano. Faši-stovski sindikalisti so se polastili poslopja, katero je bilo bilo last razpuščene organizacije.
-0- i
SUSPENDIRAN POLICIJSKI
KAPITAN.
Chicago, 111. — V Chicago se še vedno vrši lov na M. Dur-kina, kateri je ustrelil detektiva in ima na vesti več drugih zločinov. Pred kratkem so ga imeli že obkolenega, a vendar se mu je posrečilo pobegniti in potegniti za nos zasledovalce. Načelnik policije, Collins, pa zvrača krivdo, ker je ušel iz pasti zločinec, na poveljnika skupine policistov, ki so ga lovili, kapitana M. Lee, za kar ga je odslovil iz službe.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."
princu več dragocenosti, kate-1 — London. — Od tukaj pore mu je dala, ker jo je prosil ročajo, da so dve velike žga-za denar, ko je bil v finančnih njarne, ki so največ pijače vti-zadregah. Ker pa grofica sama hotapile v Združene države, ni imela takrat denarja, je da- prenehale z obratovanjem. — la princu dragocenosti z naro- Vzrok, ker je blokada v Ame-čilom, naj jih zastavi, kar je riki vspešna in obrežni straž-tudi storil. Ker pa je lažje vze- niki vršijo vestno svojo službo, ti kakor pa vrniti, je morala — Chicago, 111. — V teku grofica princa tirjati. Pozneje dveh let je zadobilo na kliniki je pa zvedela grofica, da je v okrajni bolnišnici nad 100 princ listke iz zastavnice pro- tisoč otrok prosto zobozdrav-dal. Grofica je kupila sama po- niško pomoč. Ta klinika obha-tem nekatere svoje dragoceno- |ja sedaj svojo drugo obletnico sti nazaj, za kar je izdala vso- obstanka.
to 93,000 frankov, katero ji bo — Oswego, 111. — Pretečeni moral princ povrniti.	teden so bile tukajšne šole za-
1 0--prte radi izbruha zavratne bo-
PREPREČEN NAPAD NA !Mni dav,ice.T,,di službf..bo?: ROMUNSKEGA KRALJA
Skupina komunistov je čakala
Rajhenburški ropar v rokah pravice.
Kakor smo svojedobno po« ročali, sta bila v Senovem pri
drževafi padec cen svojih pro- Kajhenburgu napadena rudni-
inženjer Forges in rudniš-uradnik Peterca. Roparji so vzeli 350,000 Din., ki so stvom.	| bili namenjeni za izplačilo de-
Dokaz tega je naša carinska lavcev. Sedaj je prišel eden teh politika, ki je, usmerjena v po- roparjev v roke pravice. Va«
T, .	T1	,	j . . * «* ^ ' "'	v-cii nvujin iji u- -itti lil
Pnnc Rupert sam je dejal., duktov> katere w mora]a
da kdor pozna stališče Bava- ,agoditi dcu va)ut da w M
nje. on ve. da je ljudstvo na zmogIa konkurenco z inozem. jima
Bavarskem njemu zelo naklo-	I
st\ om.	bili n
njeno in da želijo, da bi on po- n^L-o,	•__v . . .
^ , .... ,. * ' . A	Dokaz tega je nasa carinska lavce
stal njih kralj. Pristavlja pa, ^^i.-frL.« i • • ____
, J , j , . i,i Podtika, ki je, usmerjena v po- ropai
da se zaveda, da bi ne bilo mo-, polnoma zgreSeno smer. Ce tr- raždi
f f. :;ZdrZeVatl ,	dijo naži vodilni bančniki da Fabij
kraljestva v republikanski fe- je gedanji caHnski tarff ^ Peter
deraciji. Ko pa bo monarhistic- prehodnega značaja> se tovQ Gršič
no gibanje našlo trdnejša tla ne zavedajo nevarnosti, ki pre- celjsl po vseh krajih Nemčije, potem ti od tega Pravijo> da so j je pa to lahko mogoče Rad. stavke samQ zato tako	|
dveh let je zadobilo na kliniki; deraciji. Ko pa oo monarnistic- ^a««,,«	i	v.„ . - , ..
. , • ....... ,	. , ..	prehodnega značaja, se gotovo ^rsic je bil oddan v zanore
v okrajni bolnišnici nad 100 no gibanje našlo trdnejša tla	__	i •	„ i- i	i vr«u«*n v napore
.. » . , . , j	. *^ ... ■« i-- j.	ne zavedajo nevarnosti, kj pre- celjskega okrožnega sodišča
tisoč otrok prosto zobozdrav- po vseh krajih Nemčije, potem	ti d t	Pravijo d i so po 1	soaisca.
niško pomoč. Ta klinika obha- je pa to lahko mogoče. Radi ja sedaj svojo drugo obletnico te izjave princa Ruperta, za-obstanka.	jhtevajo socialistični listi, da se
— Oswego, 111. — Pretečeni ga zasliši.
teden so bile tukajšne šole za-	-o-
prte radi izbruha zavratne bo- OBRATOVANJE V RUDNI-
i . .	_ _	________ ^ ________Humih c a i mam, in goiovo
lezni dav ce. Tudi službe bož- KIH V ALASKI SE BO ZNO- je dfl se 1)odo ^ inter\sentj-
je po cerkvah se niso vršile. V j	VA ZAČELO.	upreti znižanjem postavk, kar
Oswego je le 380 prebivalcev; j SeattlCf Wash. _ v Alaski bodo s svojimi silami gotovo v antitoxin so vbrizgali sto otro- RQ rU(jniki ki že dalje časa po. veliki meri doSegli.
kom, kar je pomagalo, da se je čivajo dagi je še veliko tam (Slovenec, št. 235.)
iz lova se vračajočega kra- |raz8ir^bolezni	rude. Sedaj bodo zopet" začeli	-o-
Ija Ferdinanda, katerega so ' Bedford» Ind- — Albert pQ teh rudnikih obratovati, za Razočaranje med radičevskimi nameravali usmrtiti. — Vo- Bryant' star 40 let- ie na kar je ž(? pripravljena vsota kmeti v Dalmaciji, jaki premagali napadalce. l£estu mrtev v "Moron Round ^9j00o,000, Največ se bo dela-' Kakor je razvidno iz raznih —o— | House ' k->er J*e bl1 vslužben |q g strojem zap0slenih bo le dalmatinskih in drugih hrvat-Dunaj, Avstrija. — Semkaj J™* delovodja, pri eksploziji kakšnih loo'delavcev.	-1	-----^ —J J
»i	... -	.	nnhnn v lr ntprom i o Kil L-nm.
stavke samo zato tako visoke,1	Smrtna kosa.
ker služijo kot baza za trgo-1 Pri Sv. Lovrencu na Drav-vinske pogodbe. Medtem se je skem polju je na svojem domu nivo cen v notranjem prometu umrl g. Ant. Peršuh, kaplan na že tako dvignil, da se je prila- Rečici ob Paki. Pokojnik je bil godil novim carinam, in gotovo rojen 6. januarja 1890, v maš-
'nika je bil posvečen 25. julija 1913. Pogreb je bil v četrtek ob 10. dopoldne. R. I. p. t
ŠIRITE "AMER°. SLOVENCA."
je prišlo'poročilo, da so komu- bobna/ v katerem biI koTr|-
ro-
presni zrak. Glavo je nesreč-
TIGER RAZMESARIL ŽENSKO.
Od ! Manchester, Anglija. — V Po občinah še vedno neonieje-
skih listov, se širi med dalma tinskimi kmeti, ki so se bili o-klenili Radiča, vedno večje razočaranje in nezadovoljnost.
nisti nameravali napasti	w _ ,
munskega kralja Ferdinanda nezu dobesedno razneslo
in ga usmrtiti. Kralj je bil na; — Madrid, Špansko. — ua	^..^..jc. . ............. — ----------------
lovu in zarotniki so ga čakali tukaj poročajo, da sta skupaj Bellevue vrtu v Manchester je no gospodujejo radikali in pri-
v zasedi, da bi izvršili svoje zadeli dve kari poulične želez- snažila neka ženska, ki je bi- bičevičevci in zd? se, da bo pri delo, ko se bo vračal iz lova. nice, pri čemer je bilo osem la v službi v parku, kjer so ime- , tem tudi ostalo. Kmetje se Orožnikom se je pa posrečilo oseb težko, nad 30 pa lahko U zveri, tigrovo kletko. Poza-j vprašujejo, kaj delajo pravza-še pravočasno preprečiti naka- ranjenih.	•	bila pa je poriniti zapah na prav radičevci v vladi in v če-
no komunistov, katere so s po-, močjo vojakov po kratkem bo-'
— DesPlaines, 111. — Tukaj
ju premagali. V spopadu je bil ranjen en vojak in en orožnik.! Zarotniki so bili oboroženi z ročnimi granatami in z revol-| ver ji.
To je že drugič, da je kralj
so se v svežem snegu našle sto-pi?:je človeške noge,ki so peljale do vode. Ko so ljudje preiskali v okolici reko, so prišli do ženskega trupla. Bilo je ono ' Mrs. Emme Selden, stare 41
Ferdinand ušel smrti L 1924 let' mž*tere štirih mallh otrok-maja meseca je izbruhnil o^ Nj'en soprog je izP°veda1' da genj v skladišču streljiva v Je večkrat tožila o neozdrav-bližini Bukarešta. Kralj je bil 1jivi bolezni- Morda se ji je tam poleg, ko je nastala eks-j hiP°ma omr&čil um. plozija in general Madaresco
vratih poleg, kjer se je nahajal mu je ta "sporazum", če osta-za časa snažen ja tiger. Zver. j a vse pri starem na korist raje to priložnost porabila in sejdikalom in sam. demokratom.
vrgla na žensko, ter jo čisto	-o—
raztrgala.	Ponesrečen rop.
Ko s^ je vračal g. Filip Križ-
_ V Vzhodni* Afriki je na rtik od društvenega zborovanja
nekem kraju bilo lepo bivali- iz Zagorja v Trbovlje, ga je šče, kjer je živelo v mestu nad napadel ne daleč nad Hraste-30,000 prebivalcev, ki so se lom neki človek, ga ustavil s večinoma bavili z živinorejo, klicem "stoj", mu zapovedal Prišla pa je neke vrste muha, roke držati kvišku in mu pre-z imenom tsetse, ki je domale- iskal žepe. Ko je obtipal v noga vso živino pomorila, nakar tranjem žepu listnico, mu jo je je slutil nesrečo ter šiloma kra- se razpočila ravno na istem so se jeli domačini iz mesta se- hotel vzeti, v tem; je pa Križ-lja odvedel proč. Par minut po mestu, kjer je malo preje stal i liti, da jih je ostalo le še.kakih ( nik lopova sunil v prsa, da je temai je padla ena kroglja in1 kralj.	% 13000.	_ 'padel precej globoko v jarek
Denarne posiljatve.
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne rveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše posiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na
zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — EKn. 1,000 — Din. 2,500 — Din. 5,000 — Din. 10,000 — Din. 100 — Lir 200 — Lir 500 — Lir 1,000 — Lir
$ 9-55 $ 18.75 $ 46.75 $ 93,00 $185.00 $ 4.70 $ 9.05 $ 2L75 $ 42.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust
Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se posiljatve nakažejo oo cenah onega dne, ko mi sprejme« mo denar.
dolarje pošiljamo MI TUDI v jugoslavijo in SICER
po poŠti kakor tudi BRZOJAVNO. Vse posiljatve naslovite na SLO* VENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK 455 W. 42nd St, New York, N. Y,

. -.s.. '

A ' —— ______ _ _ _
\
SLOVENEC"
Prvi ia najstarejši slovenski list v Ameriki*
Ustanovljen leta 1891.
Izbsja vuk dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto-----------------....--„„$5.00
Za pol leta ____________________2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo
Za celo leto________________6.00
Za pol leta__________.__3.00
Slovenec
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, HI
'Phone: Canal 0098.
Subscription:
lror one year ------------------$5.00
For half a year____________________________ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year___________6.00
For half a year_______3.00
kem in je veliko dobrega naredil za svoj narod, kateri pa^riu je
z nehvaležnostjo plačal njegove zasluge. Nahujskani od po-
Staunton, I1L 'slovenskih društev. Koncert je
Sprejmite tudi od tukaj par bil jako dobro obiskan, bila je
je moral vzeti od domovine slovo ter si iskati zavetja v novi do- lom se je pričelo nekoliko bolj- ko bi ljudje znali, da bo tako movini. Zakaj pa preganjajo toliko slovensko duhovščino v ge. Zdaj delajo po 4 dni na te-llepo petje in igranje in toliko obmejnih krajih? Zato, ker zagrizeni nasprotniki slovenske- d«n v majnah. Saj je pa tudi veselega užitka, sem prepri-
So pili in kleli ter bili veseli
Napredne svobode sleparski kričači Prav čudne in slepe so sreče kovači, V norenju si tešijo sajaato vest. Divjaško kričanje jim lajša bolc*t.
sega kanonika Millossevica ker je v svoji župniji v Istri pridi- te zgodnje čase.	.bo tako lepo in toliko zabave,
goval po hrvatski. In sploh znano je kako se postopa s sloven-J • Tukaj v Stauntonu so nare- Igralcev je bilo po številu 11. sko duhovčino v zasedenem ozemlju, naj si bo pa to od strani dili letos novo cerkev sv. Mi-| Imena njih so: Miroslavich,
I tal j an o v, kolikor od Nemcev.	Ihaela, ki bo posvečena 11. no- kapelnik in vodja igre. Igralci ]»'Nsp^nV-rVudSf i, vinski dru^vi
Rev. Trunk pa gre mimo vsih nepnlik nemoteno svojo pot;vembra t. 1. Stara cerkev je bi-'so bili* AdolDh <\nzichek An- Hote,i ob,iaiat mrtvih su dan.
^1-oriii tor KnrllM niia M mpviško fJlftVftnro Ir ni<<H>: 1..XS	X _______-t	, .	*	1	'
V zakotni bezuici se zbrali dulu
naprej, in drami ter bodri naa ameriške Slovence k pravi luči, la že premajhna. Krasno delo ton Zalar
od boja do zmage. V "Pisanem Polju" zavrača temeljito vse |so posebno 3 oltarji, ki so ne- Gornik, A napade in zmote naših zapeljanih bratov. Tako mirno in do- kaj izvanrednega. Len ie tudi Gornik
John Gornik, Frank
Za stavo popivat, kdor tu je voljan.
______ Anton Šavnik, Adolph Veseli so bili napredni duhovi,
kaj \zvanrednega. Lep je tudi Gornik, to so štirje bratje ; s»i do1«' in pusti življenja =•<> dnovi
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI vainega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številki v tednu je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second class matter August 10th, 1925. at the Post Office at Chicago, 111., under act of March 3, 1879.
Slov. duhovščina in slov. književnost.
(Konec).
Izmed znamenitih posvetnih pisateljev, ki so se odlikovali na književnem polju, so bili večinoma vsi, z malo izjemami, verni katoličani, kateri so tudi v svojih spisih in umotvorih pokazali svoje globoko spoštovanje do vere in duhovnikov.
Kakor so delovali slovenski duhovniki za svoj narod na Kranjskem in Štajerskem, v zagrizenem Korotanu in tužni Istri, na solnenem Goriškem in ob sinji Adriji, tako so se tudi tukaj v Ameriki odlikovali slovenski prvaki, ter se trudili za blaginjo in dobrobit svojega naroda. Komu niso še znana imena slovenskih škofov: Friderik "Baraga, Ignac Mrak, Janez Vertin, Jakob Trobec, Janez Stariha in Monsgr. Buha, ki so zapustili ameriškim Slovencem najdražje spomine in so si priborili neminljivih zaslug na polju narodnega pokreta. Ameriški Slovenci so takorekoč navezani sami nase, kar se tiče narodne prosvete in naobrazbe. lit tudi tukaj ^o se slovenski duhovniki izkazali, kot najzanesljivejši voditelji slovenskega naroda; slovenski duhovnik je tudi v Ameriki iskren prijatelj in svetovalec v vsih perečih vprašanjih. Mnogo je slovenskih rodoljubov — duhovnikov, ki bodrijo svoje rojake po Ameriki "z uma svitlim mečem" in kojih imena krasijo pogostoma tudi njih književna dela. Kdo ne pozna tudi pokojnega vnetega slovenskega duhovnika Kev. F. Šušteršiča, dolgoletnega urednika lega lista, kateri je izdal tudi prvi slovenski katekizem za ameriške Slovence, in še par drugih poučnih knjig- ln kdo ne pozna neodjenljivega naudušenega slovenskega duhovnika Rev. P. Kazimirja Zakrajšek. Njegovo delo je zlasti na polju katoliškega časnikarstva neprecenljivo. Kev. Zakrajšek je izdal tudi ameriško-slovenski abecednik in ameriško-slovenski katekizem ter več slov. molitvenikov. List Ave Maria in lepi koledar Ave Maria vsako leto sam govori, kaj je doslej za našo književnost v Ameriki tudi ta gospod naredil. Zadnja leta je veliko pripomogel tudi Kev. P. llugo Bren. On je to delo še bolj izpopolnil. In razni drugi pisatelji, ki se oglašajo v koledarju Ave Maria vsako leto, kot Rev. J. L. Zaplotnik naš slovenski zgodovinar, Rev. Jno. C. Snioley naš stalni pridigar v našem listu A. S., kjer budi in uči svoje rojake živeti krščansko. Eden izmed najagilnejših v zadnjih časih je pa brezdvomo slovenski pisatelj in župnik Rev. Jurij Trunk, kateri je že bogato obdaril slovensko književnost s svojimi spisi. Spisal je potopisno knjigo "Na Jutrovem," kjer nam podaja v najjasnejših barvah sliko Svete dežele, da se počutimo, kakor da bi se mi sami udeležili tega potovanja v svete kraje. Nadalje je izdal zelo koristno knjigo "Amerika in Amerikanci" kjer nas seznani že v stari domovini, z razmerami in odnošaji ameriških držav. Najbolj pa se je odlikoval, ko je izdal knjigo neprecenljive vrednosti: "Bodi svoje sreče kovač!" To ni knjiga za zabavo, temveč to je knjiga modrosti, iz katere je že marsikdo si črpal podlago do prave sreče na tej zemlji. Kako vzvišeno, kako veličastveno je bilo v pomladnem jutru se sprehajati v tihem gozdiču, kjer smo se naužili zlatih naukov iz knjige "Bodi svoje sreče kovač I" In ~ti nauki nas spremljajo skozi celo življenje in kdor se ravna po njih ne zaide iz pravega pota nikdar.
Marsikomu se smeje varljiva sreča dolgo dobo življenja in 011 omamljen od nasladnosti nima prilike za misliti na morebitno nesrečo, nemilo usodo, ali na bridko varan je in ako pride nenadoma tak udarec na njega, je prešibek, da bi vzdržal tisto pogubno silo v ravnotežju in on obupa in seže po samomorilnem orožju. "Bodi svoje sreče kovač" pa nas uči in nas pripravlja' utrditi se v boju proti raznim neprilikam, ki pogostoma srečajo) nas zemljane v dobi življenja. Le skozi trpjenje gre naša pot k pravi sreči in zadovoljnosti. Rev. Jurij Trunk je spisal razen teh knjig še mnogo drugega gradiva, ki je raztreseno po raznih listih in brošurah. Rev. Trunk je bil župnik na Koroš-
stojanstveno in zraven tega tako modroslovno braniti verske in Križev pot. Kar nas hodi v John Papež Karol Blandčar',
_____-3________'romoi-u la o+r»»«ifl \7*ičš*olr Dmr Twiinb	—--'____i_____ i	...	*
narodne svetinje zainore le storiti veščak Rev. Trunk. Zato se pa cela slovenska Amerika s ponosom ozira tja v gorsko mesti-ce divne Colorade. Kako so majhni pred njim, kako se smešijo naši verski nasprotniki same sebe, ko hočejo smešiti dru-i>e; ni zadosti, da pozna Rev. Trunka, kot pisatelja, cela izo-ižena Slovenija, ni zadosti, da ga pozna cela slovenska Ame-
cerkev, bomo nanjo jako po- Frank Thomas in Edy Thomas, nosni. Ali Slovencev se tu le tudi bratje. Akoravno so ti malo vjdi v cerkvi. Nemci, Po- prej omenjeni tu rojeni v A- fTe..stepii s< Ijaki, Slovaki in celo Italijani meriki, so vseeno govorili čisto KajTnahc so precej katoliški. Kar je pa slovenščino in lepo peli lepe '
Brez vina, kozarcev in petja zares. Čc vrišca in hrupa nubenga ni \ :nes.
1
, urazena oiovemja, m	u« ga Puz,u<t ceiu siuvensKa Ame- Slovencev, je pa prav žalostno, slovenske pesmi kakor da bi'Xc,,eden vam x
irika še se najde brezverske zagrizence, ki v svojem fanatizmu, Še otrokom sv. krsta ne privo-jbili rojeni v Sloveniji Da pa	** *
hočejo smešiti velikana Rev. Trunka in ker ne morejo nič pisati ščijo. Pred letom sem hodila za 'so bolj ustregli onim ki ne ra- 'ratl'
Ir .i	I?n\f Tunlf na mmrol <omoliifn vavi-nif! nn n.'X^.V	___ n i ■	J •	I
takega, kar bi Rev. Tunk ne mogel temeljito zavrniti, pa pišejo namenoma "neki Trunk, neki župnik" itd. hoče s tem pisatelja osmešiti; oh ti ubogi revčki!
Cas je že, da ameriško slovensko ljudstvo temeljito obračuna z brezverskimi nasprotniki, priznati mora na podlagi pra-
bolj ustregli onim, ki ne ra
naročniki za Edinost in sem zumejo slovenskega jezika, za-dva dni hodila, pa sem komaj to so imeli humoristične prizo-enega celoletnega dobila; eno re v slovenskem in angleškem pa za pol leta na Ave Maria,1 jeziku, kakor tudi petje v o-pa še tista je izjavila, da če beh jezikih.
vicoljubnosti, kdo deluje za narod in kdo je proti narodnim ko- bodo sosedje zvedeli, da jo bo-' Torej lepa hvala gre vsem ristim; v brezverstvu, v napadanju vere, v sramotenju sloven- do snedli. Vidite g. urednik, igralcem, najbolj pa seveda skih duhovnikov ne bo nihče ugledal rešitve socialnih proble- tako je tukaj. Prišel je rojak Mr. George Miroslavichu, ki m o v. In kdor premišljuje trezno vse te stvari, pride konečno do v mojo hišo, pa sem mu ponu- iih ie tako leno izuril itrr* zaključka : Slovenci v Ameriki ne morejo nikakor priti do za- jala list, rekoč, da ga naj vza-željenega miru in do preudarnega razmotrivanja socialnih me seboj, da bo videl, kako vprašanj, dokler se ne vrnejo vsi zopet v katoliški tabor in do- koristno berilo je notri, pa mi kler se ne sprimejo resnega delovanja v blagor celokupnega odgovori, da ga tudi v roke ne
So pili in peli ter bili veseli,
so zraven in farja kleli, naše komu j?re to mar, razmere vtika se far!
aše svoIkhJc ne krati, vas cclo z vragom ^e
Zapravlja v beznicah krvavi denar. Za vas ne zanima nobeden se far.
Ce- hočete uživat svobode čez mem, Poskačete lahko vsi skupaj v jezero, Vam dana od nas je popolna prostost, Le sami pazite si vašo krepost.
Le vi našo vero pri miru pustite In v taboru vašem lepo ostanite. Držite se krepko le vaših načel: Koritar je vedno le kozla zadel.
naroda.
J. Vi-
ko naprej! Prirejajte pridno v zimski sezoni igre in prireditve, s tem se narod razvedrava in izobrazuje.
Pohvalno se moram izraziti PHH	j tudi o godbi. Vsi domači mu-
oavlja in ljudi zavaja. Moj zikantje in kako fino so igrali! moz je pri narodni jednoti pla- Čistega preostanka je bilo
Torej v imenu kluba
jih je tako lepo izučil za igre
in koncert, ker oboje je jakO	So pili in kleli tcij bili veseli,
izborno izpadlo. Igralci le ta-	Ccz farje 3C7t]l zrave,» su i"'1'
*	V lteznici se zbira napredna druhal.
prime, zato ker je farški, je rekel. Vidite, tako vzgaja nasprotni tisk,-kateri jim je vse, ker pridno čez duhovnike za-
čeval društvo 21 let. Na sta-
$56.30.
rost je pa izključen, ko nismo ^'Slovenec" se prav lepo zahva-mogli plačevati tako visokega ]im VSem, ki so se udeležili teh
Chicago, 111.
Članom in članicam Slov. katol. dramatičnega kluba, kakor tudi vsem, ki se zanimajo
asesmenta. Bil bi potreben podpore, ker že I leta in 7 mesecev
prireditev.
Odbor kluba ima svoje red-
Rjovenje odmeva od stropa do tal.
Jaka Kopriva.
Cleveland, O.
V katedrali se je poročil te dni Mr. John J. Perme z 1133 Norwood Road, sin dobro po-ter hočejo pristopiti v naš klub, znane Permotove družine. Za Taka je narodna jednota. se naznanja, da bomo imeli tovarišico skozi življenje si je ! prihodnjo soboto zvečer mali zbral Miss Josephine Kastelic
iz ugledne- družine Kasteleeve
t nič ne dela in sedaj se že ne seje vsak torek zvečer. Seja osmi mesec nahaja v blaznici kiuba bo odslej vsak drugi to-
v Alton, III. Ko je bil doma bo- v mesecu v domu sloven-
larij so mu pa še tisto podporo vzeli, katero bi imel dobiti. —
družinski sestanek za člane in članice in vse, ki se nam hoče- iz Nothinghama. Bilo srečno!
jo pridružiti.	|	-1)-
Zato ste vsi prav uljudno vabljeni v šolsko dvorano v soboto 14. novembra od 8. uri zvečer.
Pueblo, Colo.
Nemila smrt je pobrala pri družin Joe in Ana Godec 14 letno hčerko. Bolehal;1, je 1 le-A. Zakrajšek, preds. ta za srčno boleznijo in med-
I Dne 28. oktobra je umrl tukaj George Ban, rodom Hrvat, i V nedeljo dne 1. novembra smo ga spremili na katoliško pokopališče sv. Mihaela. Veličasten je bil pogreb. Tacega ne pomni Staunton. Nad sto avtomobilov ga je spremilo s 6.
skih društev. Zatorej se vabijo vsi Slovenci in Hrvati, da pridejo na sejo in pristopijo v klub, ker sprejemajo se vsi, fantje in možje, katere veseli petje, bodo pri pevskem zboru, katere ne veseli, bodo člani kluba in s tem pomagali klubu do napredka. Zakaj taka kulturna društva je narod dolžan podpirati. ' Zadnjih par dni je bilo tukaj
—:-9--tem časom je tudi v šolo hodi-
Fresno, Calif. la, kadar se je boljšo počutila! Nazaj domov sem prišel Dne 2. marca letos pa se je re-okt. zdrav in vesel, našel sem vici stanje poslabšalo, da je vse v dobrem redu in pri do brem zdravju. Zahvaliti se mo- se je nahajala v jako mučnem ram vsem dobrosrčnim roja- stanju, dokler jo ni Bog pokli-kom v Chicagi in Jolietu, ki so cal v boljšo domovino dne 29. mi bili tako naklonjeni. Ka- oktobra v njeni nežni mladosti, morkoli sem prišel sem bil po-I Pogreb se je vršil 31. okto-vsod po bratovsko sprejet. Na-j bra iz hiše žalosti iz cerkve šel sem veliko odjemalcev j Marije Pomagaj. Pogreba se je grozdja. Vsi so bili dobri plač- udeležilo jako veliko sorodni-niki, za kar se jim zahvalju- kov in prijateljev in naša šol-jem in že sedaj za drugo leto ska mladina pod vodstvom čč. zopet priporočam. Če Bog da sestra. Rev. Father Edisnon so zdravje ga bom zopet zanaprej imeli ^ganljiv govor ob krsti, razpečaval.	j Zapušča 3 brate in 1 sestre in
Lepa hvala vsem jolijetskim stariše. Vsem naše globoko so-Slovencem in Hrvatom, poseb-ižalje !
zastavami, l društvene in 2 a-,
meriški. Bolan je bil tri mese-	jako mrzlo. Nekbliko je bil
ce za rakom v grlu. Ko je zbo-	»neg pobelil in že je bila pritis-
lel, je vedno Boga prosil, da bi	zima, kakor o Božiču, ta-
tako dolgo živel, da bi bila	ko da je zemlja zmrznila za 1
, cerkev izdelana. In res je bil	palce. Precej škode je naredil
morala na zglavju sloneti ter uslišam Ni še čisto Kotova od	ta mraz po farmah, na krom-
znotraj, pa vendar se je brala	pirju, sladkorni pesi in drugih
sv. maša zadušnica v njej v	pridelkih. Za uboge farmarje
nedeljo ob 10. uri za njega,	je vedno bolj slabo. Spomladi
Bil je dober človek in vsakemu	je bilo jako suho in skoraj celo
rad pomagal. Za cerkev je ta	poletje. Zdaj v jeseni jako de-
prvi daroval $1000.00. Bil je	ževno in zdaj pa sneg in hud
več let cerkven mož, zato se mraz.
no pa Mr. Steve Kochevarju in njegovi družini za dobro stanovanje in postrežbo.
S bratskim pozdravom.
Frank Štefanich. * •
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." raj izhajal vsak dan.
Starka zima se je letos hitro oglasila. 2e trikrat je letos padal sneg. A je zopet slovo vzel, da bi ga le za precej časa.
Pozdravljam vse naročnike Tebi A. S. pa želim, da bi sko-
J. M.
mu je želja izpolnila, da je bil iz ta nove cerkve pokopan. Za* pušča ženo in t sine in i hčere, ki so že vsi odraščeni.
Naj v miru počiva in večna luč naj mu sveti!
Pozdravljam v$e čitatelje in citate tj ice Amer, Slovenca.
Katarina Pristopec.
-o-
Denver, Colo.
. Dne 25. oktobra je priredil pevski in dramatični klub "Slovenec" koncert in ples v domu
Torej rojaki, kateri niste še pri nobenem društvu, pristopite v slovenska društva, da se ne bi mogoče še kateremu tako zgodilo, kakor s tem omenjenim v tem dopisu.
Zdaj končam in pri tem pozdravljam rojake sirom Amerike in stare domovine.
George Pavlakovich.
-o—--
Zdravnik — kleptoman?
Te dni je neki mesar ovadil zagrebškega zdravnika dr. Jakoba Sandocja, da mu je o priliki obiska ukradel večjo vsoto d^n^rja. Preiskava proti dr. Jak Sandorju je dognala, da je bila ovadba utemeljena. — Zdravnik, je predložil oblastem zdravniško spričevalo, da je kleptoman; kasneje pa je poslal mestnemu fizikatu izjavo, da opušča zdravniško prakso in da se izseli v inozemstvo. — Dr. Sandor je slovel kot izvrsten zdravnik in velik prijatelj revežev, katere je zdravil popolnoma brezplačno.
-o-
Človeško truplo v vaiki mla-kuži.
V bližini Bele cerkve na Dolenjskem se je iz neke mlaku-že že dalje časa širil neznosni smrad. Ko so prošli teden omenjeno mlakužo preiskali, so opazili človeško nogo, pozneje lezni Frank Siškar. Doma je pa v novzočnosti sodne komisi-bil iz Notranjskega iz vasi Ra-( je truplo tamkajšnega doma-kitna. Pri društvu ni bil nobe- čina, o katerem se je domne-nem. Denarja tudi ni imel. Bil valo, daje že meseca maja od-je zavarovan tukaj v topilnici,' šel v Ameriko. Zdravniška pre-kjer je delal in ker je bila zatiskava je ugotovila, da ima varovalnina narejena na nje- mrtvec razbito lobanjo in je govo sestro, živečo v stari do- brez dvoma postal žrtev zloči-movini; zato ga je pokopala na. Aretiran je bil neki doma-okrajna oblast in se sploh ne čin, na katerega leti sum, da ve kam in kedaj.	| je izvršil zločin. Uvedena je
Tukaj je spet dokaz, koliko sodna preiskava, ki utegne raz-so vredna podporna društva! jasniti zagonetni dogodek.
Umrl je tukaj po kratki bo-
Razni
m
pojasnila.
RAZVELJAVLJEN JE DRŽAVLJANSKIH PAPIRJEV.
Državljanski certifikat liaturaliziranega ameriškega državljana se more razveljaviti, ako je bil pridobljen nezakonito ali potom prevare. To se sicer ne dogaja mnogokrat, ampak je vendarle važno za natu-ralizirane državljane, da vedo, pod kate-rimu okolnostmi se tako razveljavi jen je (cancellation) izvrši. Pred par tedni so časopisi poročali, da pomožni pravdnik Združenih Držav, J. M. Crookes, hoče predlagati federalnemu sodišču v Brooklynu, da 1 prekliče državljanski papir, podeljen 1. 1921. Hannes Keiehmainemu, finskemu te-
kaču in zmagovalcu na Olimpiških igrah 1. 1920. Kelehmainen je, potem ko je postal ameriški državljan, odpotoval iz Združenih Držav 1. 1921. odprl na Finskem športno trgovino; iz vseh okolščin je bilo razvidno, da je imel namen nastaniti se za vedno na Finskem. Federalni pravdnik se pri tem sklicuje na informacije s strani a-meriškega podkonzula v llelsingforsu.
Določba zakona, ki se nanaša na tak slučaj, se nahaja v naturalizacljskem zakonu od 29. junija 1906. Po tej določbi zakona se mora smatrati, da je bil držav ljanski papir pridobljen potom prevare (by fraud), ako oni, ki %ga jil pridobil, zapustil Zduže-ne Države tekom petih let po izdanju tega državljanskega papirja in se za stalno nastani v svoji rojstni domovini ali drugje v inozemstvu. Državljanstvo se namreč podeljuje le pod izrecnim pogojem, da ima prosilec namen stanovati za vedno v Združenih Državah. Ako pred potekom petih let po naturalizaciji on odide v inozemstvo v
svrho daljšega bivanja, se predpostavlja, da si je državljanstvo pridobil potom prevare. Razun ako more predložiti tehtne dokaze, da je pebival v inozemstvu dlje časa radi vzrokov, ki so ga prisilili k temu mimo njegove volje, in fla namerava za vedno nastaniti se v Združenih Državah, se njegov državljanski certifikat razveljavi.
Pomembno razsodbo v tem pogledu je ona Vrhovnega Sodišča Združenih Držav v pravdi Dr. Luria. Ta je Inl prišel v Združene Države 1. 1888., tukaj študiral medicino in 1. 1891. poslal ameriški državljan. Par mesecev po svoji naturalizaciji je zaprosil za potni list in odpotoval v Transvaal v Južni Afriki, kjer se je nastanil kot zdravnik. L. 1910 je tamošnji ameriški konzul poročal o njem državnemu department^ v svrho da se uvede postopanje za razveljavljenje njegovega državljanskega papirja. Med 1. 1891. in 1910. je bil Dr. Luria le nekoliko mesecev v Združenih Državah v svrho nekih študij. On je ugovarjal,
da je njegova dolga odsotnost iz Združenih Držav bila posledica slabega zdravja in predložil neka zdravniška spričevala, ki pa niso bila zaprisežena in niso bila sprejeta kot zadostna dokazila. Vrhovno Sodišče je odločilo, da se njegov državljanski papir razvel javi.
Toda vlada ni bila vedno uspešna v ta-kih-le pravdah. V nekem nedavnem slučaju. je bil toženec mnogo dlje časa odsoten iz Združenih Držav, ali vendarle je bil v stanu dokazati, da se radi te odsotnosti ni^ moglo smatrati, da si je pridobil državljanstvo na prevaren način, in da ni bil njegov namen ostati za stalno v inozemstvu.
Nekdo drugi je zgubil ameriške državljanstvo, ker on in njegove priče so krivo prisegle glede dobe njegovega bivanjU v Združenih Državah pred vložitvijo natu-ralizacijske prošnje.
Zgornji slučaji se nanašajo na državljanske papirje, pridobljene "potom prevare." Nezakonito pridobivanje državljanskih
spričeval se nanaša na druge slučaje. Zgodi se dostikrat, da inozemec ni niti znal, da se je v njegovo naturalizacijsko postopanje vrnila kaka nezakonitost. Nekemu Gins-bergu so na pr. razveljavili državljanski certifikat, ker se je končno zaslišanje vršilo v privatni pisarni sodnika, mesto v javni sodni dvorani. Vrhovno Sodišče Združenih Držav je priznalo, da je to bila pomota s strani sodnika, ali vendarle je vsled tega vsa naturalizacija postala nezakonita. V nekem slučaju je bilo državljanstvo razveljavljeno« ker je bil prosilec naturaliziran, d a si ni predložil nikakega spričevala o prihodu, kar sploh niti ni mogel storiti, ker je bil prišel nezakonito v Združene Države. V drugem slučaju je bil državljanski papir razveljavljen, ker je bil inozemec naturaliziran na sodišču za Kings County, dasi je stanoval v Queen* County. Neko spričevalo je bilo razveljavljeno, ker ni naturalizacij-ski "examiner" izprašal proailca na predhodnemu izpitu.

- • " N	T-	-----. ** r*-
AMERIKANSKI SLOVENEC"
Iz življenja in sveta.
ŽGANJE V RUSIJI ZOPET pata prostovoljno v zakonski DOVOLJENO.	stan. Ko je dobil pozitiven od-
Pred enajstimi leti je izšel v govor, je nadaljeval: "Služab-Iiusiji carski dekret, s katerim nik božji (tako se prične cer-je bila prosta trgovina z žga- kvena molitev). . . za vraga, njem odpravljena. Žganje je hotel sem reči: Meščan Funti-bilo mogoče dobiti samo pod kov in meščanka Agopova sta roko. Prepoved prodaje žganja' se vzela. V imenu Boga ... ah,
hotel sem reči, v imenu svetovne revolucije, amen!"
-o-*
ponavljanje, ker postane do^	je bilo srčno nagnenje med zi-
tični stavek prepričanje, pod-	dar jem in grofico naravnost
zavedna resnica. In to se po-	genljivo. Grofica je zaupala
navija dnevno.	zidarju svojo veliko premože-
■■■■ o---nje, ki je znašalo nad štiri mi-
TRUPLO BREZ GLAVE.	lijone lir. ZidaH se je z zaupa-
t* a • » • »14.	"Jem, katerega je bil deležen,
V Švici je varnostna oblast	* *
odkrila strašen zločin. V kra-
poljubni količini je veljala posebno razmeram, ki so nastale vsled vojne. Treba je bilo onemogočiti prizore, ki so se obetali pod vplivom čezmernega konzuma žganih pijač. To je bilo s carskim dekretom deloma res doseženo.
Ampak pilo se je vendarle, •eprav na skrivnem. Leta in le-' ta je trajala naredba in nihče
V SOVJETSKI SOLI.
Nek srednješolski profesor pripoveduje v "Rulju" o sodobni moskovski šoli, kjer je deloval še letos pomladi.
.Ju Chavanne sur Moudon v
tako okoristil, da je začel zapravljati na debelo. Slednjič se
. . %» j •	. ,,	ie vrgel v objem drugim žen-
kantonu Vaud je v začetku me- 0i___„ • . - ,	.
.	. . , i skam in to je vzbudilo v grofici
seca »eptembret na sknvnosten ve]jko ljuboaumnost z«h
nacm »gwl SOleJm atarac Ju- „ je od nezvegt Ijubčka
lij Augsburger. Pogrešanec je1	J
bil
po poklicu kmet. Orožniki so preiskovali, kam naj bi bil mož odšel, a niso mogli rešiti uganke. Medtem pa je nadaljeval s poizvedbami pokojnikov brat. Te dni je našel na nekem samotnem kraju zakopano truplo pokojnikovo; bilo pa brez glave.
ivoj denar nazaj.
Ampak denarja ni bilo nikjer več. Zidar je bil dal prepisati nepremičnine na svoje ime, denar pa je pognal. In tako je prišlo do spora, ki je bil najprej tajen, potem je postal iaven, in slednjič se je pokazal Je svetu v podobi velikega dru-
„	, ... , ... Žabnega škandala. Mož je se-
Prišla zdravniška komisija, veda ^ran in se bo moral
Solo redno obiskuje poseben	^ dinamik	^	tu-
----------t—------,iuuiger umorjen z ainamnno _0 ■ ^•
nadzornik, "politgramščik," ka- patrono, katero mu je morilec
ni mislil na to. da bi jo odpra-j	Pripoved^	] "f •	IMENITNA KRANJSKA VAS.
\il. Prepoved se je dobro ob- *u,liuiuhucen aDC- t npoveauje ^o mu je zvezal roke in noge,'
nesla med vojno, ob premirju1.S" PI"ed početkom Pouka: ~ |da ni mogel brcati in suvati o-1 V bližini Trebnjega leži ob in tudi za časa obeh revolucij,! °tr°cl! M<»*ete biti srečni, da koli sebe. Oblastva domnevajo,'glavni cesti mala vas Kamna
februarske in kor tudi
oktoberske ka-
še učite v prosti proletarski šo
i pozneje pod sovjet- 'L Carska SO,a ,je .le	*
skim režimom. Ampak zdi se, deC°'	Je ™ance ,n
laso ljudje vendarle silno^^t .TV^ / T ^ v /dihovali po preteklosti. rte' kak° J.e bl1? takrat' JaZ pa £ Žganja ali -vodke" Rusi niso spominjam kako so nas za-
mogli pozabiti. Ko je prišla v l^^ah bogataš,. Mi smo stra-Ameriki na dan prohibicija,	°m P*^ ^ ^
katero so uvedle tudi nekatere 'denarJem- Nekoc Je Prinesel I
eden kar 20 kosov dragih slad- Vojna, ki je rodila toliko
da je izvršil zločin neki sova- Gora. Nima več, kakor šest hiš.' ščan, s katerim je bil Augsbur- Zato pa predstavljajo imena ger v smrtnem v smrtnem so- prebivalcev dostojanstva, ka-vraštvu in ki se je kmalu po- kor nimajo niti velika me-tem ko je bil izvršen zločin
ustrelil.	| Gabrijel nadangel, vihti me-
-o--! s*o gorečega meča leseni meter
in šiva obleke. Papež prodaja tobak. Škof — piše se Jeglič —
NEHVALEŽEN ZAUPNIK.
evropske države (Skandinavi-T	"""T |„nH«"'in • -"-".se bavi H splošnim mizarstvom,
ju in Finska) ni nihče več mi »kftnj' Razlozii	na k,0P' *°Ua " Jnemoiale- Pitala Redek slučaj je nanesel da je
/lil na to da'bo v « GIed»H	™ iS"®?.* 2l8.ta l™' M^|njegov sosed Redek tudi mizar, devno nastopila izprememba. Ampak nastopila je vendarle Tc
oči, ker nismo nikdar do- sikateri mrlovrednež, ki ni po-
,bili sličnih razkošnih stvari. ime»iil pred vojno niti toliko ko-
i • i . ^ wG :endiar,e- Bogataš pa je pojedel en, dva, likor ima *eden človek dni je vlada v Moskvi dovo- trf kose N| , več , jejza nohtom, je splezal
tda ***niL% galije v Kusiji reo6talo na tia in hodu z'visoko in je postal za družbo zopet prosto prodajati. L,ud- no£JUnL Tako jc biio v carskem po vojni čisto nov človek. Seve-stvo je radi tega odloka narav-'^.. ,..	da n? postal to v dobrem, mar-
nost
času, ko še niso vladali prole-
ponorelo. Listi poročajo,'......• „ .. . . ,
...	.	!	, tarči. — Komunist konca
da je bil naval v pivnice tako
in |vež v slabem pomenu besede
i pripomni ravnatelju : "Ni tre-
\ eiikanski, da so posle zaloge k„ j , K.	• ,. . .	, ,
• .	. . . '	, , ba. da bi navajali točne podat-
takoj prvi dan ze v dopo dan- i v .	. ... .
u-i i r» i	»r .	ke- Važno je vstvanti gotovo
skih urah. Posebno v Moskvi je'	- -	.	,
, .,	...	. razpoloženje, za to pa zado-
Cesarjevi se ubijajo s kmetijstvom in koncem vasi skrbi za črnega 'vreme posestnik Sapar. Glede n \ojnilna imenitnike je samoobsebi umevno, da mizarski pomočnik Hudik ne pride prav do veljave.
Katera vas na Kranjskem zmore kaj enakega ?
-o-
bilo žganje hitro razpecano. Dovoljeno pa je sedaj prodajati in piti močnejšo "vodko" kakor pred vojno in poleg tega je rusko žganje cenejše kakor pred 11. leti. Tako je v sovjetski Rusiji zavlada zopet srečna doba pijančevanja. Da se jc to zgodilo, pa je morala priti vlada. . .boljševikov. Židje so premeteni in vedo da pijane ljudi se lahko goljufa in vleče za nos.
pa
ituje tudi taka zgodbica." J Še bolj dosledno pa uničujejo komunisti "ostanke buržuaz-nih predsodkov" v otrokih v ,vrtcih in ljudski šoli. Otroci v
pogled v notranjost zemlje.
Strašni potresi, ki so zahtevali zadnja leta na Japonskem in v Ameriki toliko človeških!
RDEČA POROKA V RUSIJI.
Moskovski list "lideča zvezda" priobčuje nastopni dopis iz	nam kruha!" pokrajine:	Molk. Nato modruje učite-
V tukajšnjih listih je izšel	ljica: x
nedavno oglas,da se bo vršila v	"Torej vidite, otroci. Bog ne
"Klubu v spomin Karla Mark-	»ič kruha. To pa je vsled te-
sa" ženitev rdečega gardista	K«, ker Boga sploh ni. Prosimo
Ivana Kuntikova s kmetico Ma-	raje «odruga Lenina."
rijo Agopovo. Določenega dne	Medlo doni drug naučeni
se je zbrala pred klubom mno-	j stave k :
žica ljudi, ki je hotela prisosto-	"Sodrug Lenin, daj nam kru-vati tej izredni svečanosti, a le
Janez Magnani iz Brescie v !Italiji je bil pred vojno navaden zidar. Služil je vsakdanji j kruh s kladivom in zidarsko žlico. V vojni je bil pri voja-jkih, kjer se mu ni godilo slabo. Ko je odložil vojaško suknjo, je začel razmišljevati, kako bi si služil vsakdanji kruh.	žrtev in uničili ogromno narod-starosti 2—7 let vstanejo, se Naključje je naneslo, da se je	no imetje, so dali človeštvu tu-umijejo in vsedejo k mizi, da seznanil z grofico Luizo Mar-	di nekaj dobrega. Prirodoslov-dobijo zajutrek. Učiteljica, tinengo di Villagana.	ci so lahko pri tej priliki opa-"rdeča mati," mlado dekle pri-' Dama je pripadala najbolj-	zovali notranjost našega plane-čenja vedno z istimi besedami :| žim krogom aristokratskih rod-	ta in sile, ki se krijejo globoko
bin v Bresciji. Malo po malem	Pot* zemeljsko skorjo. Znan-
prosimo kruha pri se Je razviJo nied grofjco z\.	stvena tvarina, ki so jo zbrali
darjem nežno razmerje. Zidar	učenjaki povodom teh kata-
ni imel denarja, zato pa ga je	»trof, še ni v celoti obdelana,
imela temveč njegova ljubica,	vendar pa pripisujejo znan-
Spravila ga je krepko na noge	stveni krogi z najnovejšim re-
ter mu omogočila dostop v	zultatom na polju geologije ve-
družbo, o kateri ni zidar pred	lik: pomen. Premer zemlje zna-
teti niti sanjal.	ša približno 13,000 km. Sred-
Do poroke med grofico in zi-	nJa gostota zemlje znaša 5.52.
darjem pa ni prišlo. Socijalna	Ako bi st nam posrečilo zmeša-
razlika med obema zaljubljen-	t* v pravilni proporciji vse ele-
naša zemlja, bi tehtal 1 dm.
(liter) te zmesi 520 gr., t. j. bil bi več kot Škrat težji od 1 litra vode. Dognano je, da je zemeljska skorja mnogo lažja kot to specifično telo. Iz tega sledi, da mora biti gostota v notranjosti zemlje 6 do 7krat večja kot gostota vode. Gostota teh plasti bi odgovarjala približno gostoti železa.
. Že davno je znano, da je temperatura v notranjosti zemlje zelo visoka. Na vsakih 33 m se zviša temperatura za 1 odst. Toda to naraščanje temperature gre samo do gotove globočine. Rudarji.Vedo to zelo lobro. V nekem rudniku v Braziliji, kjer so 2000 m globoki rovi. je bila temperatura nevzdržna. Podjetje je moralo izdati za ventilacijo 500,00()do-J larjev. 2000 m je največja glo-i bočina, kamor je sploh stopila' človeška noga. 60 do 70 km; pod površino znaša temperatura gotovo 2000 odst. Pri taki vročini se stopi tudi granit. Lava, ki se vali iz vulkanov, ima zelo visoko temperaturo (navadno nad 880 odst.). Po* najnovejših opazovanjih znaša pritisk v globočini 100 km 30.-000 atmosfer. Notranjost zemlje ni v običajnem pomenu besede niti trda. niti tekoča. Bržkone je to elastična masa, ki ima pa kljub svoji elasticiteti ogromno trdoto.
-o-
Širite "amer. Slovenca."
brezplačno.
Mi vam pošljemo brezplačno lepo pozlačeno verižico za uro, poleg našega bogato ilu-itrovanega kataloga zadnjih važnih novosti, kakoršne še nikoli niste videli. Najugodnejši nakup za darove za božične praznike. Pošljite nam samo vaše ime, kakor tudi vsaj dva naslova od vaših prijateljev in 25c v znamkah za poštne stroške za verižico in katalog.
Z nožem v pljuča.
V nedeljo zvečer so se stepli pod Meljskim hribom v Mari-' boru fantje, pri čemer so stru-garja, 171etnega Viktorja Ko-' rošca zabodli z nožem v plju-' ča. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Upati je, da o-kreva. Oklanih je bilo tudi par drugih fantov.
Okraden samostan.
Nadzornik proge med glav-, nim kolodvorom v Zagrebu in postajo Savo je opazil na progi stati dva fanta, poleg njih pa je ležala velika cula. Nadzorniku sta se fanta zdela sum-' Ijiva in poklical je policijo. — Pri preiskavi so našli v culi 20' kil kruha, 15 kil masti, novo uro budilko in mnogo vilic,' žlic in nožev. Fanta sta priznala, da sta vlomila v samostani usmiljenih sester in ker nista' našla nobenih dragocenosti, sta! pač pobrala, kar sta mogla doseči.
VSEM NAŠIM GG. ZASTOPNIKOM IN NAROČNIKOM
naznanjamo, da za Ii*t "Ame-rikanski Slovenec" velja od 1. noverfibra naprej nova cena. Kajti list sedaj izhaja petkrat na teden, enkrat več kot poprej in zato stane tudi $1.00 več kot prej. Sedanja cena listu je:
Za Ameriko razun Chicago:
Za celo leto............ .........$5.00
Za pol leta ................... 2.50
Za četrt leta .................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ......................$6.00
Za pol leta ........................ 3.00
Za četrt leta ....................$1.75
To so cene, po katerih se sedaj plačuje naročnina za nas list.
Uprava "A. S."
širite "amer. slovenca/'
R. PAVLOSKI
Slovenski fotografist 719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
PREMOG.
Pripeljem na dom premog, drva, led po dnevnih cenah.
Razvažam pohištvo ob času selitve.
Pokličite me na telefon: Canal 2686.
Priporočani se rojakom v naklonjenost.
JOE PAPESH
"Deca, Bogu!"
Malčki besede:
"Moženjka (ljubi Bog), daj
ponavljajo naučene!
malo jih je dobilo vstopnico v klub.
Med tem časom pa se je zaročenka doma pripravljala za vele pomembni trenutek. Lase so ji pleli v dve dolgi kiti in pri tem peli svatovske pesmi. Pa
ha!"
Učiteljica zvoni. Duri se odprejo, služkinje prinesejo mleko in narezan kruh.
"Vidite, otroci, sodrug Lenin vam je dal kruha. On ima vse."
To je zelo preprosto, kaj ?
cema je bila prevelika. Zato pa mente, iz katerih je sestavljena
RAZPRODAJA
Grand Novelty Co., Dept. 1017 1723 N. Kedzie Ave., Chicago, IU.
CL£VE»-ANl>C*iNJt
kadai ootrcSuirtf »nicrhm^ r* cpoinnit« »filno	mo
pogrebni k«vod G R D I N A IN SlNOw. 1053 — E (»2nd St CLEVELAND OHiO Primitc i* hliffin irl*i«>f «<• kličite.
Randolph iui «ji
LOUIS STRITAR
« priporočit rojakom	n«r«> j
pfennig*.	prip»
j A m ha d<
j»rrt poki
nnr


tudi v klubu so se vršile velike Toda Je metoda. Krupska,
_ Leninova vdova in minister šolstva priporočata to vsakdanje
I	"
NAZNANILO IN PRIPOROČILO!
V^em cenjenim naročnikom, posebno dobrotnikom, kakor tudi vsem Nato je začel svoj drugim rojakom v državi Colo-
somišljeniki!
rado mo,
in Wyoming naznanja-da jih bo te dni o-
priprave Ka svečan sprejem za ročenca. Na sredi dvorane je bil postavljen velik oder, po krit z rdečo preprogo. Komi-J sar je šel mladima zaročencema nasproti in ju peljal pred j oder ju postavil na preprogo govor: "Dragi
Svoje življenje moramo urediti na temelju revolucije!" Nato biskal naš potovalni zastopnik je vprašal zaročencaf ali vsto- Mr. L«o Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino, za list Amer. Slovenec in Ave Maria, oglase, ter vse drugo,. Kar je v zvezi z gori imenovanima listoma. — Rojake, zlasti naše naročnike^ ujjudno prosimo,,da mu.pomagajo in gredo na roko. Gre.se ta ojačenje katoliškega tiska in vsi ste j>jo-šeni, da Mr. Mladiču pomagate zlasti do novih naročnikov. Posebno priporočamo, pomagajte mu pridobivati, nove naročnike za list . Amerikanski Slovenec, s tem boste pomagali podjetju, da bo lahko izdajalo večji in boljši Ust. - Uprava Amer. Slovgaca.
7 knjig
za
i
si.00
•Ivi ob CMAU »rlllr«" ill	ilk<
■ pactk v to sfrok«.
•*okličitt* me •►*lt»f«»rn,
2018 W. 21»i rito
chicago, Phone: Ro»*v«li 3U21
SLOVENCEM V KANSAS CITY
m- i»ri[...r..ca zanesljivo domari tanko za nalaganje prihrankov, /a kupovanje lii>. zemljiških prepisov in vsega, kai ima oprav I i z denarnim prometom. Zaupajte vedno v takih slučajih domačemu denarnemu zavodu in nikdar ne bosie prevarani.
V Kansas City je taka banka:
THE COMMERCIAL RATIONAL EANK
of Kansas City, Kansas
ki obstoji združeno z Tho Commercial National Bank,
The Kansas Trust Co.,
The Commercial State Bank.
Condensed Statement of
THE COMMERCIAL NATIONAL BANK of Kansas City, Kansas
at the close of business. September 28. 1U25.
,	RESOURCES
I .oatin and Discounts	$4,455.249..VJ
Overdrafts ................ ................ . 5,929.1<i
Xlanking House aijd Other Real
listate .,....„ ..................................
I". S. Bonds	1,460.350.00
Stock in Federal Reserve i'.ank	30.u00.00
Other High Grade Bonds and
Warrants ............................ 392,614.00
Cash and Sight Exchange ........... 2,055,664.33
Total	S8,717.907.00
LIABILITIES
Capital paid in ..........$300,090.00
Capital earned	300,000.00 $600.000.00
Surplus and Net Profits Reserved tor Taxes
Circulation	..............
Deposits ...............
>75.941.35 24,000.00 5()5.5(HU»o 7.222.525.05
Total..............$8.717,967.00 <
OFFICERS AND DIRECTORS P. W. GoebeU Chairman
C. L. Brokaw. President
E. W. Stilwel), Vice-President C« J. Bishop, Cashier
J. D. Bjorkman, Asslt. Cashier M. L.' Alden	W. T. Maunder
Dr. J. R. Chapman	Dr. C. C. Nesselrode
G. Q. Lake	George Stumpf
E. S. McAnany	Lapier Williams
DRUŽINSKO PRATIKO ZA LETO 1926 • ,
•mo poslali vsem našim lokalnim zastopnikom po naselbinah. Kdor izmed rojakov jo želi/ naj se zglasi pri naših lokalnih zastopnikih in jo bo dobil. Ponovno povdarjam*, da letošnja Družinska Pratika je lepša kot kdaj preje. Dobili smo jo le omejeno število, zato opozarjamo vse, ki jo žele, da se takoj požurijo in jo dobe.
Uprava Amer. Slovenca.
Da naredimo prostor novi zalogi knjig smo se odločili, da damo naslednje knjige za polovično ceno: ako se jih naroči skupaj:
Pratika za leto 1926 ..................................$ .25
Na negotovih potih, povest ...................... 30....
Povesti. Rev. John Plaznik ..................... 20
Več luči, zanimivi članki, 1. in 3. zv........ 20
Spolnuj zapovedi, dva velika zvezka ........ 1.00
Skupna vrednost ..........$1.95 ZA EN DOLAR
Ako pa poleg gori navedenih knjig naročite se Molitvenik za amer. Slovence, zlata obreza, cena $1.00, dobite osem knjig v vrednosti $2.95 za $1.50.
Ta izredna ponudba velja samo do 1. decembra ali dokler zaloga ne poide. Naročite takoj!
Knjigarna
"Amerikanski Slovenec"
1M9 W. 22nd ST. CHICAGO, ILL.
cene vgeh drugih knjig, katere ima v zalogi na«a knjigarna« nam pošite po cenik.
Kvaliteta *..
držimo le najboljšo kvaliteto
Najbolja kvaliteta po najnižjih ccnah tias jc privedla do tako velikega uspeha.
Velika zaloga ženskih oblek z dvojnimi hlačami in zimskih sukenj — po nizkih cenah, in sicer:
$25. $30. $35. $40. in višje
Naša trgovina je glavni stan za znamenite Hart Schaffner & Marx obleke.


M. H. JELINEK, lastnik
Vogal BLUE ISLAND AVE. & 18th ST. Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan.
- , >

"AMERIKANSKI SLOVENEC*
___■ ^

Gladiatorji
* Zfodorioiki roman iz IcU 70. pm KiiiIaM. — Angleiki spisal G. J. Whyt« Melville. Pfevedel Paohu.
/ t
"To je še resnejša zadeva, nego sem mislil. — Knezi .Judovega rodu, plemenita.ši, stare j-Sine in duhovni in leviti ljudstva ! Jaz sem le orožje vase volje, orožje, ki ga vi skupno morete rabiti. — Ali ni moja dolžnost, da uni-rim in ne prizanesem ?"
"Tniči in ne prizanesi!" jo ponavljal Fi-neas in ves zbor je odmeval od brezsrčnih besed.
Jn nihče ni ugovarjal, niti Eleazar. Mračno in odločno je sedel na svojem mestu.
Jn se enkrat se je obrnil h Kalhi in mu rekel s pridušenim glasom:
"V prilikah govoriš! Kdor pa stoji pred Banhedrinom, naj govori v kratkih besedah dejstev! — Ali si torej ti eden izmed p rok letih nazarejeev, ki se imenujejo kristjane?"
"Jaz sem kristjan!" je odgovoril Kalha. **In ponosen sem na to ime! — Da bi pač tudi ti, Matija, sin Boetov, iii vi vsi stare j šine Ju-dovi, da bi bili deležni tega, kav vsebuje to ime!"
Jn ljubeznivo in veselo je pogledal Eleazar-ja v obraz. — Sedaj je vedel, da je rešil svojega brata —.
Eleazar se je streself da je zarožljal njegov oklep pod dolgo črno haljo, ki jo je nosil kot član sanhedrina.
Do skrajnosti napeti živci so popustili, laže mu je bilo, pa to olajšavo je plačal neizmerno drago!--Sedai še le, ko je bilo bratovo
življenje izgubljeno, je spoznal, koliko je bilo vredno!
Eleazar ni vedel, kam naj pogleda, kaj naj stori. Zdelo se je, da sta menjala vloge z bratom. Sedaj je bil Kalha ponosni, neuklonljivi značaj, Eleazar pa nežni, ljubeči brat..
Pa misli so se mu kmalu obrnile drugam. Z zmagovitim zadovoljstvom je mislil na svojega nasprotnika, ugnanega, ponižanega, — mislil na svojo naraščujočo slavo, ki ga 1)0 dvignila na prvo mesto v Jeruzalemu in v Judeji —.
Predsednik je nekaj trenutkov molče premišljeval, nato pa je obrnil svoj strog obraz k Eski.
"Kaj dela ta pogan v našem najvišjem sodnem dvoru ? Naj pove, kar mu je znanega v tej stvari, preden se zagovarja zaradi svojega prestopka! — Tvoje pričevanje vsaj bo morebiti veljavno," je zaničljivo pridjal, "kajti ti gotovo nisi kristjan!"
Ponovno je dvignil Britanec glavo. Če je tudi bilo v njegovem obnašanju manj svete mehkobe in ponižnosti, ko v Kalhinem, je vendar tudi njegovo lice žarelo od tiste ponosne samozavesti, od tiste plemenite neustra-nosti, ki je lastna mučencem in žrtvam prepričanja.
"Tudi jaz sem kristjan!" je odgovoril. "Priznavam to in se ponašam s tem imenom kakor Kalha, moj učenik. Ne bom zatajil zastave, pod katero služim! Boril se bom pod to zastavo, če treba, tudi do smrti!"
Predsedniku se je nasršila brada od srdite nevolje. Zagrabil je rob svoje halje in jo raztrgal na dvoje. In dvignil je kosa črez glavo in zaklical z velikim glasom :
"Dovolj je! Govorila sta bogokletno pred sanhedrinom —. Kaj hočete še več —? Ne preostane nam druga ko da izgovorimo smrtno obsodbo. — Fineas, siri Ezre, naroči članom zbora, naj gredo v kamenito dvorano!"
In ves zbor se je molče dvignil, in slovesno, par za parom, so odkorakali v kamenito dvorano.
Njena tla, njen strop, in njene stene so bile iz golega kamena. Le v tem prostoru je bilo postavno dovoljeno, izreči smrt nad tistimi, ki jih je sanhedrin obsodil.
Sodniki so stopili v krog, sredi med nje pa se jfe postavila straža s svojima ujetnikoma, z obrazi proti predsedniku.
Ta se je sklonil, pobral peščico prahu, ga stresel v zrak in dejal:
"Tako je vajino življenje razsipano v vse vetrove in vajina kri naj pride nad vajine glave! — Ti, Kalha, sin Simeonov, sin Mana-hemov iz hiše Manahemove, in ti, pogan, ki se imenuješ Eska na pismu, meni izročenem, — vidva ostaneta v rokah varne straže, dokler ne mine jutrišnji dan, ki je sobotni, — in ob zori prvega dneva v tednu bodeta kamenjana v zunanjem tempeljskem dvoru do smrti — in tako se naj zgodi, in še huje, onim, ki so krivi bogokletstva v navzočnosti sanhedrina !'
In obrnil se je k Eleazarju, ki je z nepremičnim, kamenitim mirom zrl na odurni prizor.
"Ti pa, Eleazar, sin Manahemov," mu je rekel, "tvoje ime je še vedno neomadeževano v narodu in tvoj prostor še vedno med tvojimi brati! Pričevanje nazarejca je neveljavno in razen teh dveh obsojenih in zavrženih ljudi še ni nihče nastopil ki bi bil pričal zoper tebe. — Da ti nimaš deleža, moj brat, s temi bogokletniki, tega ti pač ni treba niti povedati članom sanhedrina !"
Z bledim, prepadlim obrazom je Eleazar strastno divje pogledal po zbranih, si zavihal rokave svoje obleke, si mel roke, kot da bi si jih umival, in je rekel:
"Njuna kri naj pride nad njune glave! Nista več člana moje družine in moje hiše! Odpovem se jima. Irnijem si roke nad njima. — Njuna kri naj pride nad njune lastne glave!"
In tedaj se spet oglasi zunaj pred tempelj-nom svareči glas, da je celo pogumno srce Matijevo zatrepetalo v divjem, neznanem strahu, — glas tožečega preroka:
"Gorje Jeruzalemu ! — Gorje Svetemu mesto! — Greh in nesreča in razdejanje! — Gorje Svetemu mestu! — Gorje Jeruzalemu ! —"
X.
Zelot.
Ko je zapustil Eleazar kamenito dvorano sanhedrina, je upal, da je do zadnje kaplje izpraznil grenko čašo žrtev, ki mu jih je nalagala njegova gorečnost za blagor domovine.
Ni pa pomislil na bridkost, ki ga čaka doma, v praznih prostorih, kjer njih ni bilo več, ki.jih je žrtvoval, — ni pomislil na neme o-čitke ki so mu jih iz vsakega kota šepetale te sobe, zapuščeni predmeti, ki so bili njuni —, in predvsem ni pomislil na Mariamno, na hčerko : voje ljubezni, na edinico svoje hiše.
On. r «lct. ki se ni hal ničesar, ki mu je bil bo.,ni i!: hrumečih' tisoče v na obzidju srce osvežujoča godba, — cn ce je bal nemega pogleda njenih črnih oči, mehkega glasu svoje lastne hčerke.
Žalosten in samoten, poln bojazni je sedel v jutru tistega otožnega sobotnega dne v svoji sobi.
Katoliška
Tiskarna
- SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST T
—vsem slovenskim društvom in organizacijam,	*
—vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila.
/
—Naročila iždeljujemo lično, točno in hitro, —naše cene so vedno med najnižjimi, ^	—poizkusite in prepričajte se. . _ ^ r
—Naša špecijaliteta so zlasti društvena dela,	*	a
—društvena pravila, in vse druge tiskovine,	»
—izvršujemo prestave na angleško in obratno.
KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PIŠITE VEDNO NAJPRVO ' .	NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO:
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Med zakonskimi.
Ona: Toraj ti si se samo zaradi tega poročil, ker sem imela denar ?
On: Ne Paradi tega, ampak zato, ker ga jaz nisem imel.
nič
V trgovini.
Kupec: No Nežika, kako pa prodajate te jabolka?
Nežika (mala trgovčeva hčerka) : Tako gospod, da damo vedno ta debele in lepe n:t vrhu košare.
domača trgovina za domače potrebščine
a im&EMgm DOMOLJUBNO
ravna, kdor podpira trgovine v domači soseščini. — Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače.
ZA DOBRO POHIŠTVO
se obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepričajte se.
J. L. Telser
Furniture & I louse furnishings, Fonografe in Radio 2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Phones: Canal 6138
Roosevelt 2107
Ustanovljeno 1912
Phone: ROOSEVELT 2586
SLOVENCI!
Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, sli ▼ kakem drugem slučaju, nepozabite. da je v Chicagi slovenski fotografist, ki izdeluj- prav tako fine slike, če še ne Voljsi, kakor kdo drugi- Ta fotografist je:
M. Arbanas
SLOVENSKI FOTOGRAFIST 1147 — W. 18th St., Cor. May St	CHICAGO.
Slovenskim gospodinjam
Je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec
^PISANO POLJE
To je luč.
Namreč Nasprotnica trun-kov v Prosveti št. 248. Skoda, da ne pove svojega svitlega imena. Pravi, da je moja buti-ca prazna, pa zopet pravi sama, da ne verjame, kar je trdila. To mora biti butica brez koleščkov seve, saj spozna brez vsake pomoči pravo za pravo, Trunk s koleščki pa pravo za krivo. Svetla lučea, kako je tvoje pravo, ne krivo in zaplot-no ime ?
* * ♦
Huxley odkriva nove organizme, ali le počas. . .
Gotovim znanstvenikom se, silno mudi, da bi jim znanstve-	^ T
"žegni" ravno tako veljavni, kakor moji, pa jih hodi vendarle k farjaciusom iskat, ko mu voda v krof teče. To radi žeg-nov.
Da bi farjaciusom eno zaso-111, se zateče za pomoč k nekim "Marijinim sanjem." Gosh, mora biti v dušah lakota in suša, da se prijema za take bilke in slame. Ta duševna revščina zadene tudi Prosveto samo. mislim. Ne poznam državnega zakona, da bi moral kak časnik objaviti vsak dopis, glede tiskovnih zakonov, ki so veljavni pri Prosveti, pa se je čulo, da včasih dopisi po tem zakonu koš. Ako Prosveta take stvari objavlja, potem mo-
nost ne ušla. Slovenski^učenja-ki so v ti naglici pred vsemi odlikujejo. Če le kje kaj zašumi, kar jim ugaja, bumf, zagrabijo z vsemi štirim. Obeta se jim slava, dasi je navadno le bla-maža, kakor je pričakovana slava pokazala tudi Huxleyu — figo.
Huxley je ljubljenček vseh naprednih in svobodomiselnih učenjakov in je bil najuspešnejši propagator darwinizma. Sicer se je ukvarjal bolj z filo-I zofijo, a upal je uspeti tudi kot odkrivatelj novih organiz- j m o v.
Našel je neke čudne stvarce globoko na dnu morja, kakor je zatrjeval, in predaval o teh čudovitih organizmih, da so poslušalci kar strmeli. Nekaj žlajmastega je bilo in nekaj
zelo tajnega Huxley je tem ^^ pa "bodo vsi odpušče-zverinam dal fulmmantno
ra biti duševna orožarna proti
farjaciusom zelo prazna.
Da bi bil knjižico "Marijine sanje"založil frančiškanski ko-misarijat v Chicagu, kakor trdi Mr. Jert, je izključeno, in se je moral "proti farjacius" ali zlagati in sicer prav debelo, ali se vsaj zmotiti. Dobro bo, če komisarijat v Chicagu odgovo-* ri.
Človek, ki operira s takimi sredstvi, pa ima še predrznost, da govori o "Trunkovih kloba-sanjih!" Sicer pa dober tek vsem, ki to hrano požirajo. "Farjev in pekla, s katerim groze" se zdaj ne boje, vsaj kakor pravijo, a po "Marijinih sanjah" bodo pred tem groznim strahom popolnoma varni, in kar je še večje vrednosti, "ako si nakopljejo še toliko
ime Bathybuis Heckelii. Do-zdaj je šlo vse posreči, slava je zažarela. a nesreča tudi pri ta-kihle filozofih in znanstvenikih ne počiva.
Neki resnični znanstvenik se je le malo bolj pobrinil za te nove stvarce. Sad njegovega raziskovanja je bil, da ti čudni
ni," kar bi bilo zelo potrebno, j samo naj se poleg "Marijinih sanj" radi večje sigurnosti obrnejo še na "žegne" Jakoba Jerta, ker ti bodo držali, če vsi štriki popokajo.
To je duševna revščina in suša.
Sicer najdem v št. 250 Pro-
.. , . ,, . . , , .	svete neko opombo iz ali za Gi-
H uxl eye vi zlajmi sploh niso no- j rar(J Kans ki ge Kjasi. .<SUč_
ibeni organizmi, temveč neki
na knjižica je bila baje?? iz-
£	SLOVENSKI ^fljg^M E S A R
1 1912 W. 22nd STR.,	CHICAGO,^ILL. j
J	Phone: CANAL 6319.
IMBI
WlfflHBIIK,
Pošiljate Vi
flHJlKj Denar v Evropo
Ako ga pošiljate, pridite k nam po pojasnila. Naša svetovna zveza nam omogoča z našo oseminšestdeset-letno izkušnjo v bančnem podjetju, da Vam lahko nudimo VEDNO NAJCENEJŠO POŠILJANJE denarja. Pridite!
FIRST NATIONAL BANK
Največja in najstarejša banka v Jolietu.
C=	3
Premoženje te banke znala 113,000,000JOO
t __- '
■ ne
mi eiinslisi
kemični odpadki ki so se na- j„„„ „„ „ . _ •	,. ,.
. .. , , * , ,	. j dana za poneumnjevanje ljudi,
brali od neke alkoholne tvari- t>;„„„ j- - * = i -. ,	. ,	Pisec se je radi iste norčeval m
ne, katero so rabili, da preser- ' ; miaU, __ At_
. . ® , preser- ■ j mjsjij reSno." Ako se to na-v.rajo stene m tla ladij.	naša na ..Marijine sanje>.. „ ka_
Festma lente, so reki. stan terimi operira j Jert tem
Rimljanje, le pocas pravijo kaže v sijajni ,uči pod]o prak_
tiko, katere se poslužujejo dopisniki in gospoda okoli Pro-svete, ki morajo glede resnih argumentov biti zelo pri koncu. Kaj takega seve ni prav
Slovenci.
* * &
Saj sem dejal, da ne bo kruha.
O nekem nameravanem ver-sko-znanstvenem disputu v
Denveriu sem pripomnil, da iz nobeno poneumnovanje. Fej takih diskuzij m javnih bese-;	* * *
dičenj ne more priti kruha.
Potrdilo za to sem slučajno našel v št. 248 Prosvete, kjer g. Molek pripoveduje, da se je
Hudič žre muhe, ali vse je dobro.
Gospoda rada zatrjuje, da tak disput vršil dne 18. oktobra! ima resi»co kar na žnurci, da bržkone v Chicagu med nekim razpolaga z zdravo pametjo,
Dr. Summerbellom in r bivšim frančiškanom McCabom.
Dasi g. Molek zatrjuje, da je bila "debata zanimiva," je vendar iz vsega uspeha, katerega je imela tudi na njega, razvidno, da je bil ta uspeh nad vse klavern.
Kakšen je bil ? No, g. Molek je po disputu in debati našel
katere drugi baje nimajo, da spozna pravo za pravo, drugi, pred vsem Trunk, pa pravo za krivo. . . itd., itd. . . a nekaj praznega in nekaj zijajočih lukenj mora pa le biti v srcih te gospode, drugače bi se ne moglo tolmačiti, čemu se zatekajo k "protestantovskim pridigarjem in liberalnim kristjanom,'
polno lukenj, pa te luknje so kakršen je n. pr. Dr. Summer-bile tako luknjaste, da ni videl, bell» in k odpadlim frančiška-niti kje so, in jih je prisodil norn» kakršen je McCabe. Sila kratkomalo krščftnstvu, ter me- mora biti vrlo huda, da, kakor ne poživlja, da naj jih mašim, hudič, požirajo take muhe. dasi si imata največje luknje ——— prvič oba debaterja, in je zado-bil tudi poslušatelj zanimivih lukenj, hočem- reči, debat, prav veliko luknjo, ako more kaka duševna luknja še kako luknjo imeti.
Svet se pa radi lukenj še ne bo podrl, najmanj pa krščanstvo.
* * *
Ali ste res tako pri kraju?
Jakob Jert, Farell, Pa., ki se je že večkrat postavil v Prosveti s svojo modrostjo in se opekel, se je razkoračil tudi v št. 236. Iz latinskih odlomkov je razvidno, da je moral priti v bližino neke fajmoštrije, morda celo "črne šole," saj operira z raznimi "žegni" in "Marijinimi sanji," Baje so njegovi
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar
Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotograf ičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo.
Kodaki in Kamere
1758 W. 21st Street in Wood
CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize za goste.
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero Uri meni.
FR. PENGAL,