Izdaja zavod zo gospodarsko propagando Domžale Ljubljun Vi - Ureje uredniški odbor — Odgo vornl urednik MIlan KU'iit — Izhaja vsakega 15 v me. •ecu — 7Aro račun 3042-S-252 — Cena 20 dinarjev — 1'lska tiskarna •J'onct. romSIca. v Ljubljani Leto V. - št. 10 I >•>::./.Hi-. 19, decembra 1%6 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE POZITIVNA BILANCA Po nepisanem pravilu in že po tradiciji ob koncu leta merimo naše uspehe in ocenjujemo rezultate našega dela, ugotavljamo, kaj smo slovili, kje smo in kam nas vodijo pota. Morda pred letom zastavljene naloge ne bodo izvršene v obsegu, kot smo si želeli. Reševali smo jih, kot smo predvidevali, v težkih pogojih gospodarske in družbene rei'orme, v procesu, k: je globoko pretresel našo družbo, v procesu, ko opuščamo tisto, kar jc preživelo in kar mora izginiti. Pozitivno lahko ocenimo napore delovnih organizacij v težnjah za zboljšanje proizvodnje in poslovanja. Prizadevanja za modernizacijo tehnologije in za zboljšanje organizacije dela so bila v večini naših kolektivov, kar se odraža v doseženih uspehih. Ne moremo trditi in se pohvaliti, da so povsod najboljši. Povsod pa so odraz pozornosti in skrbi za odpravo slabih strani in odpravo težav ob pomanjkanju nekaterih surovin, reprodukcijskih materialov, ob pomanjkanju obratnih sredstev, slabih tržnih pogojev itd. Vsekakor je bila v podjetjih vrsta problemov, ki jih je prinašal sleherni dan in jih je bilo treba vztraj- no reševati v zavesti in težnji za boljše življenje, življenje kakršno je — polno skrbi in veselja, polno slutenj in težav, pa tudi trdne vere v jutrišnji dan. Veliko razumevanje delovnih ljudi pri reševanju problemov in težav, s katerimi se je srečavala skupščina že vrsto let. je pripomoglo k hitrejši realizaciji nekaterih osnovnih nalog občine na področju družbenih služb, osnovnega šolstva, otroškega varstva kakor tudi pri reševanju vrste zadev stanovanjskega in komunalnega značaja Priporočila skupščine in političnih organizacij v občini za skupno reševanje otroškega varstva, zdravstva in strokovnega šolstva so našla plodna tla in razumevanje v naših kolektivih, ki so v skrbi za skupne potrebe omogočili z združevanjem finančnih sredstev dokončanje nekaterih otroško-varstvenih objektov, društvenih prostorov, zdravstvenega doma v Domžalah, nekaterih komunalnih objektov, kot vodovod v Dobu, Črnem grabnu in Trzinu, ureditve nekaterih cest, ureditve prometa itd. Pri zmanjšanju sredstev v proračunu in skladih nastopa vrsta težav na področju socialnega varstva, šolstva, kulture in prosvete, ostaja odprtih mnogo vprašanj komunalnega področja in podobno. V nekaj letih je bila zgrajena vrsta šolskih objektov — v Ihanu, na Cešnji-cah, v Radomljah in letos na Brdu. V gradnji pa je tudi nova šola v Moravčah, ki bo dokončana v prihodnjem letu. Izredno pereče bo vprašanje nove šole tudi v Domžalah. Anuitete in. obveze presegajo materialne možnosti občine. Zato bo naloga skupščine in krajevnih skupnosti, da osvojijo sistem samoprispevka, kot del vira sredstev za izvajanje določenega programa. Novo leto nam bo prineslo vrsto novih sprememb na področju financiranja izobraževaja in vzgoje, novih ukrepov za stabilizacijo ciljev gospodarske reforme. Želimo si določen napredek in rast življenjskih pogojev naših občanov, želimo si mnogo lepšega in bolj urejenega življenja. Pri nadaljnjem delu za napredek in rast naše občine, pri utrjevanju samoupravljanja na vseh področjih, želim vsem občanom srečno novo leto! Pogačnik Jože Samoprispevek-pot k hitrejšemu napredku! Za praznik republike smo slavili po membno zmago: svojemu namenu smo izročili novo šolsko poslopje centralne osnovne šole na Brdu pri Lukovici. Izpolnila se je dolgoletna želja občanov vsega Črnega grabna. To je šesta nova šola, ki smo jo zgradili z družbenimi sredstvi po vojni v naši občini, ob devetih v celoti obnovljenih šolskih poslopjih Na slavnostni otvoritvi so dejali: veseli smo, samo radi bi še telovadnico, zgraditi je treba stanovanja za pedagoške delavce. Vse lepo in prav! Telovadnica je potrebna, tudi stanovanja so nujna. Toda: v Moravčah smj zaceli letos z gradnjo prepotrebnega šolskega objekta za morav"ko osnovno šolo. Lani smo zaceli graditi novo cesto v Moravče. Obnavljamo nekatere kulturne domove, v Črnem grabnu smo gradili vo- Srečno 1967! Vsem delovnim hudem čestitamo na doseženih uspefufi v letu, lii odlia^a in želimo da fn delovni napori p nasledn\em letu dali bogate sadove pri uresničevanju našiti slupnili prizadevanj - realizaciji ekonomske in družbene reforme! UREDNIŠKI ODBOR lovod. Urejamo vodovodno omrežje rugod v občini; zgraditi bo treba kana-izacijo, urediti ceste v novo nastaja-očih naseljih in že obstoječe ceste asfaltirati. Gradimo zdravstveni dom / Domžalah. Gradimo, treba je zgraditi, ootrebujemo to in ono. Programi, nacrti, želje, zahteve in pritisk: dajte sredstva! — Kdo? Od kod? Kje jc tako velik kup denarja, da bi zadostil vsem tem zahtevam ob kopici drugih, ki so tudi (in celo bolj) nujne: socialno skrbstvo, otroško varstvo itd.? Odkrito si priznajmo: tega, tako velikega kupa denarja ni, občinski proračun ni velika mlaka, iz katere se lahko po naših željah jemlje! Zato bi bilo nujno, da ob tem spoznanju in objektivnih možnostih občinskega proračuna in občinskih skladov v prihodnjih petih letih začnemo razmišljati o krajevnem samoprispevku za posamezne objekte, ki bi jih nadi imeli v svojem kraju ali krajevni skupnosti, in se zanj po treznem premisleku tudi odločiti, kot so se doslej ponekod v ob- čini že odločili. Potem se ne bo ponovil primer iz Črnega grabna, ko je bil novi vodovod tedne in tedne nezasut, ker se v Črnem grabnu pač niso mogli domeniti za skupno delovno akcijo, kot se niso mogli domeniti, da bi sami pripeljali nekaj voz peska za posutje dvorišča nove šole na Brdu. Potem bi tudi novo šolsko poslopje v Moravčah lahko še hitreje raslo in marsikje bi lahko hitreje kot sicer prišli do vodovoda, kanalizacije, asfaltiranih cest, obnovili kulturni dom ali zgradili telovadnico. Krajevne skupnosti naj bi pripravile realne programe za naslednjih pet let, s katerimi bi potem nastopile pred občinsko skupščino kot najvišjo samoupravno Tribuno v občini. V teh programih pa je treba na podlagi res širokega demokratičnega dogovora občanov predvideti, kakšna bo lastna udeležba prebivalcev določenegia območja pri financiranju objektov družbenega standarda. Na občinski skupščini pa se naj odborniki in drugi predstavniki krajevnih skupnosti potem domenijo, kakšna bo udeležba iz občinskih virov, kje, kdaj in po kakšnem vrstnem redu naj se ogradijo določeni objekti. Pri tem ne bi smeli pozabiti na združevanje sredstev posameznih krajevnih skupnosti, kar naj bi pripomoglo, da bi se določen objekt čim hitreje in čim cenejše zgradil, po načelu: danes jaz tebi, jutri ti meni! Pozabiti ne bi smeli tudi na povezovanje krajevnih skupnosti z delovnimi organizacijami z njihovega območja, kot so na primer na Viru že storili. Vsa ta prizadevanja pa bodo uspešna seveda le v primeru doslednega spoštovanja sklenjenih dogovorov, kar doslej, žal, večkrat ni bila dejanska praksa. Ce se bomo zavzeli za tak način družbenega dogovora, zh tak način financiranja, potem bomo znali verjetno bolj ceniti tisto, kar bomo zgradili, potem bomo bolj pametno investirali in programirali, potem ne bodo neznano-kam(?) izginjale cevi od že zgrajenih vodovodov, kot se je to pripetilo v Črnem grabnu. F. Gerbec Raiorava o reorganizaciji ZK V sredo 231 novem lira 1066. jo bila v Domžalah razširjena seja Občinskega komiteja ZKS. ki so se je poleg članov komiteja udeležili tudi nekateri člani skupin za reorganizacijo ZK pri Ob K. 7.KS ne nekateri sekretarji osnovnih organizacij. Na seji so najprej razpravljali o programih vseh petili skupin, ki so jih te pripravili' kot del gradiva zu razpravo o reorganizaciji ZK. Z manjšimi pripombami in nekaterimi dopolnitvami oziroma spremembami so sprejeli vse programe, s katerimi so bile osnovne organizacije v glavnem že seznanjene (razen s programom skupine >ZK in duhovno ter kulturno ustvarjanje«, ki je bil predložen na tej seji). Programi, teze in stališča teh skupin tvorijo skupaj / vsem gradivom, oliiavl jenini po IV. plenumu CK ZKJ. zadovoljivo osnovo za rnzpruvo v osnovnih organizacijah v naši občini, pa tudi med nečlani. To gradivo DO obenem tudi osnova /a kritično razpravo o dosedanjem delu ZK in njenih nalogah v naši občini na letnih konferencah, ki so ored nami. Na seji so menili, da so nekatere stvari v programih skupin ZK in samoupravljanje« ter »ZK in odnosi z drugimi družbenimi organizacijami - preveč' abstraktne in načelne, preveč je dekleracij. ki so že zdavnai znane in ki jih v načelu vsi sprejemamo. Na drugi strani pa so poudarili, da osnovne organizacije ne smejo pasivno čakati na to, kaj bodo naredile te skupine pri CK ZKS in CK ZKJ. ampak se morajo samoiniciativno vključiti v razčiščeliju problemov, r iskanje idejnih izhodišč za nadaljnje delo komunistov na raznih področjih družbenega življenja. Ni! sme se dogoditi, da In se dejavnost v sedanjem obdobju spremenila v to, da bi sekretarji informirali člane OO O vprašanjih, ki jih obravnavajo ti programi, člani pa bi to pasivno sprejemali. Nujno je, da v OO sami razmišljajo o delu in načinu dela v lastni sredini, kjer živijo in' delujejo kot samoti pravi javci. predvsem na podlagi dosedanje aktivnosti in njenih pomanjkljivosti. Poudarili so. da ni bistro v spremembi organiziranja, spremeniti statutarna določila. Gre Za bolj kvalitetno, idejno poglobljeno delo. ki zahteva poznavanje družbenih procesov V naši družbi, v naši občini, v vsaki delovni organizaciji in krajevni skupnosti. Gre za doslednejše izvujunje programskih načel ZKJ in načel Ustave. Večina OO v občini se jc doslej premalo vključila v razprave po IV. plenumu, ponekod telo napačno interpretirajo sklepe in duhu IV. plenuma, češ sedaj se nihče nc sme vtikati v naše delo. To pa pomeni anarhijo, dezorganizacijč in jc nasprotno samoupravljanju. Sedanji čas terja večjo odprtost, javnost dela, ne pa obratno. Po mnenja razpravljavcev bo potrebno v naslednjem obdobju razčistiti nekatera nasprotja med ZK in drugimi družben o-političnimi organizacijami, predvsem tudi odnose med občinskimi vodstvi teli organizacij. Prerasti je treba forumsko povezovanje teh organizacij. V razpravi so (npr. ing. Si-mončič. C. Matičič in drugi) poudarili, da je prav da skupine za organizacijo ZK pri ObK ZKS niso čakale na -direktive od zgoraj*, ampak so samostojno začele delati. Dosedanji razprava v teh skupinah je pokazala vrsto odprtih, nerešenih vprašanj tako v sami ZK, predvsem pa tudi izven nje (v gospodarstvu, šostvu, v krajevnih skupnostih, nu področju informiranja ild). Prav je, da smo začeli res samostojno razmišljati o naši nadaljnji poti, saj je tu, v občini, torišče razreševanja večine problemov, tu je življenje. Obenem so kritizirali dosedanjo družbeno-politično prakso, ki je večkrat ignorirala pripombe na terenu. Odločnejše premike bo treba storiti pri povezovanju delovnih organizacij s terenom, s krajevnimi skupnostmi. Člani ZK morajo aktivneje delati na terenu, saj so tu doma. Nekateri so predlagali, da bi temu ustrezno spremenili tudi statut, tako da bi bili vsi komunisti evidentirani na terenu, kjer živijo. Poudarili so, da ne gre za formalno spremembo v statutu, ampak za dejansko vključitev vseh komunistov v delo v krajevni skupnosti. Oblike povezovanja komunistov morajo biti elastične. Komunisti v krajevni skupnosti naj bi na terenu aktivno delali v organih KS, v raznih organizacijah, na zborih volivcev; na raznih posvetovanjih, na aktivih, delovnih konferencah pa bi se domenili za idejna izhodišča, kako (ne formalno ampak vsebinsko) morajo delati kot komunisti. Nasploh morajo biti sestanki, posveti, konference, aktivi in podobne oblike samo mesto za razčiščevanje, ne pa kraj za odločanje: delo je v organih upravljanja, na delovnem me- stu. Delo v ZK nas mora samo usposabljati za družbeno-politično akcijo v teh organih in v vsakdanjem življenju. Doslej pa so mnogi člani delali toliko aktivno samo v delovnih organizacijah, za delo nn terenu pa se niso zanimali. Nekateri mislijo, da so s tem storili kot komunisti dovolj, kar pa ni res. Omenili so, da imamo pravzaprav danes dve vrsti članov: tiste v delovnih organizacijah in tiste na terenu (upokojenci, mladina, itd). Le malo pa se jih poleg dela v podjetju aktivno vključuje tudi v delo na terenu. »Takih, ki so komunisti samo do dveh. ne rabimo: pri mnogih od teh diši po karierizmu,« je dejal nekdo v razpravi. Ko so govorili o pripravuh na letne konference OO, ki bodo v decembru, 10 str zavzeli za t", tlu bi bile konference vsebinsko , dtibro pripravljene. Imeti morajo izrazito delovni značaj, ne pa manifestativni, ko se bomo Pogajali, kdo bo sekretar itd. ri volitvi vodstev, predvsem sekretarjev, je treba dosledno izvesti načelo rotacije, obenem pa paziti na demokratično izbiro, brez vnaprej pripravljenih list, ki se samo formalno potrdijo. Razpravljati je treba o kriterijih za sekretarja in se šele potem pomeniti, kdo bo sekretar. CIani kontrolne komisije K> opazili nekatere vzroke samovoljnih izstopov iz ZK v naši občini. Po mnenju komisije morajo na konferencah odkrito spregovoriti o vzrokih, ki jih je nanizalo nekaj tudi poročilo komisije na tej seji. Od kvalitete priprav na let' ne konference in razprav na njih bo v veliki meri odvisna tudi priprava na občinsko konferenco ZK, ki bo v januarju naslednjega leta. Vrala boginje Talije ponovno odprta l'<> dolgom nekajletnem premoru smo na iiuši-in odru »pel doživeli rojstvo novi- ekipe mladih enlii/iaslov in aklivnih posredovalcev gledališke umetnosti. Ob pogojih, ki hi jih lahko imenoval vse kaj drugega kot ugodne in primerne, je la mlada skupina /. inlade-niškimi kvalilelami upornosti, požrtvovalnosti in svojevrstne Irdoglavosti /nova in /nova ■apela premagovali našo tradicionalno vstrajnosl po ohranjali ju starih konvencionalnih oblik dela. »Sedem let skomin« je mo-derna, lahkotna in ncprelonoi-"/ua ameriška komedija, ki i 'li predvsem /.n'avnli In razvedrili sodobnega človeka. Njena tematika je dokaj preprosta, vsakomur lo'iimljiva. zaradi I.opice besed in preveč OCitnill prijemov, ki jih pred deželici jem še ni bilo siečnli "u a afera odru. pa za nekatere bolj, /a druge yn zopel manj (prejemljiva, Režija leicn komičnega dela J*' bila v rokah diplomanta Akademije za igralsko umetnost lov. Marjana Breznika, ki j'- s svojim strokovnim znanjem, večletno prnkso in izredno dinamično vitalnostjo, uspel Vtisniti pečat solidne homogenosti, li c i. i i si I j <-n (is I i in prijel ne lekočuosti v celotno izvedbo. Pod taktirko legn režiserja. »I nedvomno ve. kuj hoče. so 'oživeli piiiiagniiisli le komedija v enostavni, ncprelcncin/.ui in \sakdnnji luči ameriškega življenja. Dobra dikcija in solidna skladnost med nnslopujoči- ■ni, presenetljiva slnhronlzira- '"isl uieil besedami in novpud-'jiviini gestami, zavidljivo ol>- vladovanje močno omejenega prostoru in skoro popollin od s,,|iiost nekdaj zelo priljllhljc-''''«11 pnlosn me pi-epriču jejo. da je vodstvo lega inalošlevil- iiega. a navdušenega kolektiva v res dobrih rokah. Prijetno me je presenetila smiselna in funkcionalno razporejena kapaciteta našega odra. Na skopem prostoru, ki niti najmanj ne ustiezu zahtevam sodobne igre, sla laku rcžisei kol scenograf. / uporabo eno-slavnih, a funkcionalnih kulis in obilico svetlobnih efektov uspela pričarati ne le igro v stanovanju naše (nsanove, pač na tudi dinamiko vseh dogodkov, ki so tako čusunvnii kot prostorno precej oddaljeni. Originalno, a vsaj v prvem dejanju nekoliko manj efektno in razumljivo, je bil rešen (udi problem razmeroma pogostih razgovorov s Miti i Rt seboj, razgovorov, V katerih se posamezni akterji obračajo na svoi notranji »jaz«, ki jih bodisi spodbuja bodisi zavira v njih uk-( ijah. Igralci so z vso vnemo, lahkotno !n neprislljc i.....digrnii svoje vloge, lisi varili pa so ludi nekoj likov, kl se vtisnejo v spomin. Tu mislim na osnovna protagonista Pioliard t Selici iiiana. ki je dobil v osebi Marjana Breznika svojegn vernega, na trenutke celo nekoliko predimenzioniranega laterpte- lalorja. in pa na njegovo dekle, kl le v osebi Marjane Jela-sove našla zadovoljivo podobo modeme In samostojne, ameriško naivne in po trenutnih anekdotah hrepeneče, ler za svojo piihlicitv' vse žrtvujoče ameriške »glri«. / vlogo znanstvenika, kl se sicer močno zudržn..... a kljub lemu dovolj vpadljlvo poizkuša vsaj post fesllllll vrinili med znance naše »glrls«, Je Ivan Ito-tlenšok. edini od Igralcev sred-nje-slarejše generacije, dovolj prepričljivo posegel, delno pa ludi umiril dinamični lok neprekinjenih skomin. Čeprav Člani igralske družine domžalske »Svobode«, ki je po d nI k in letih spet dala na oder kvalitetno predstava, so kljub neustreznim pogojem, v katerih delajo dokazali, da je zanimanje za gledališke predstave v Domžalah še Zlvo in da dobra prireditev vedno najde dovolj hvaležnih obiskovalcev. /eliinn, da bi mladi igralski kolektiv vstra-Jal na svoji poti, mi pa mu dajemo za dosežemi že sedaj vse priznanje In puhva.'o! Prireditve V torek dne 2(1. decembra l%ft oh 20. url bo v Kino dvorani v Domžalah slavnostna akademija v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade. Pii akademiji bo sodeloval moški pevski /bor upokojencev i/ Domžal, recitalorji domžalska Svobode« in gojenci Zavoda za glasbeno Izobraževanje, Scenarij je pripravil režiser dramske skupine domžalske Svobode«. Marjan Breznik. Te dni se bo uresničila tudi dolgoletna žrlja Domžalčanov in okolišnnov. V četrtek dne 22. decembra IV6A ob 10. uri bo namreč odprt domžalski Zdravstveni dom. D.....žalčane in okolišam- vabimo, da se obeh prireditev udeleže v čim večjem šlevilii. sta lika. ki sta ju ustvarila Silvu Mljačeva In Kruno škerjanc nekoliko odmaknjena od glavnega dogajanja, pn zasluži njuna igra vso pozornost in i ml i nedeljivo priznanje. Prav lako ne morem mimo Jelene ("orniv-čeve. Štefke Šliukljeve in Nalašč kiiliniiinovc, ki ko kljub majhnim vlogam dokazale veliko mero volie in prizadetosti in se s svojimi majhnimi, a prav tako pomembnimi kreacijami, lun inonsko vključile v neprekinjeno verigo skomin. Mislim, da bi grešil, če bi pozabil na liste nevidne sodelavce, od katerih /nvisl kompleksen lok celotne komedije. Bazen Vlada Ifijuven. ki je kol gosi pripravil zelo Uspešno sceno, o l.alci i sem že govoril, sla In še mladi glasbenik loma/ Mahe ki I« z veščo roko In-slini, liv nega poznovalon odrske umetnosti opremil komedijo z nevpadljlvn, nevsiljivo, a vrn- dtirlc huriiiniisko dopolnjujočo in poprečnemu ušesu dopadljivo glasbo, ler Matjaž Brojan, ki jc kot lektor in vodja pred-sluve nedvomno nosil težo celotne sinhronizacije tako igralcev na odru. kot tudi neštetih tehničnih podrobnosti za njim. številni gledalci vseh starostnih skupin, kl so popolnoma zasedli celoten razpoložljivi prostor sedanjega, za gledališko umetnost nič več ustrezajo, čega avditorija, so ponovno dokazali, da se kljub na streljaj oddaljeni I juhi jam kljub radiu In televiziji, še vedno zelo iiilen/lvno zanimalo za domačo umetnost boginje Talije. Spon. lani aplavzi In (ople besede tov. dr. Sliplovška. kl je v Imenu Svela Svobod naše občine tolmačil splošno priznanje vseh gledalcev, naj spodbujalo tn mladi kolektiv pri njihovem bodočem delu. Cce Mafičtč 0 odnos h v zvezi komunistov Kofitrolfla komisija ZKS občine Domžale je na zadnji seji preučevala vzroke izstopov i/ članstva Zk v miši občini. Ugotovila je. tla jc vprašanje odnosa do članstva ZK o nktiviio- sii članstva in Izstopanje iz članstva že tudi prej obravnavala. Vendar so ta vprašan ja oslnla nerešena kljub temu. da je posebna delovna grupa pri občinskem komiteju leta \'>M analizirala vzroke izstopov iz ZK. Podobno analizo jo napravila v letU 1 *>(■>■> tudi kontrolna komisija. V leh analizah jc bilo ugolov I jenu. da so vzroki izstopanja iz ZK praktično vedno isti. Kden od razlogov je predvsem v spoznanju, da komuni-sli ne morejo dovolj uspešno uveljavili v osnovnih organiza- i ijah ali v družbenih organ Iz m i li lastnih stališč predvsem glede različnih nepravilnosti I n isu li 11 ■/II i k i > v. Odkrilo našlo pun |a proti različnim iieprnvil-noslim se je članom česlo maščevalo celo na delovnem me sta i zato se Izogibajo lakim posledicam lako. da ruje molčijo lako postanejo pasivni. Bili so ludi i/slopi. ker se posameznik in itrinjal z ekonomsko in ide i no politično dejavnostjo ZK Večina izslopov pn je posledica družinskih razmer (zaradi raz- ličnega odnosa do verskih obredov). Kol razlog za Izstopanje pa se pojavlja tudi članarina, ki postaja občutno breilic. posebno za liste čliine. ki imajo majhne dohodke, ki so edin, vzdrževalci šlevllne družine Itd. Iln/prava se je dalje razširi. In mi vprašanje splošne aktiv ne is i i članov ZK v naši občitii. Ugotovila je tla se stanje glede i/slopalijn iz članstva in sprejemanja v članstvo v letošnjem lelu ni bislveno spremenilo in do so osltili razlogi v glavnem isti. Večja aktivno*! in krničlia presoja tlela ZK ki je po zatl njih plenarnih ziiačiln,, /a vodilno forume ZK. zaenkrat na terenu še ni dovolj opa/na. Del članstva « osnovnih orra-ni/acijah še naprej nslnjft mlu-čen do družbenega tleli, v delovnih organizacijah kot v k ra jeviicui družbenem upravljanju, čeprav bi morali prav ti Ustvarjalno sodelovati v r-ka lljn novih in uspešne|ših oblik tlela. K takim znkliiičkoru nns nu-vaja tudi splošno /nnnn dt-j-sivo tla se člani ne udeležil |e p, rudi niti settaaktrf osnovnih "rgiifii/acij uiti if ru tri ti /bnro-vrni j, Vzrok za in rr med drugim treba iskuti tudi v tem. d<< družbeno politično drlo ni de kšsno aasJMJBapi mo*n«aega primanju £a tudi sta ca ruod-E«t, da bmode iuiut^o, zgledi pa vlečejo, opcavi s»oje. Mnogi vudiiiai f**ut< HHKirji so se namreč oddaljili od dela na terenu, pri tem pa so jih posnemali tudi drugi. V ilustracijo naj služi primer, da osnovna organizacija Mengeš ni imela skoraj pol leta nobenega sestanka, da nekateri člani ZK le redko prihajajo ali pa sploh ne pridejo na sestanke, neredno plačujejo članarino itd. Klub temu pa. kadar se zberejo, o takem stanju ne razpravljajo. Kot posebno vprašanje, ki vpliva na aktivnost komunistov, je kontrolna komisija obravnavala tudi tisk offiroma obveščanje članstva o raznih problemih. Komisija je mnenja, da celo glasilo ZK »Komunist« često ni dovolj oster pri obrav- navi raznih kritičnih vprašanj. Zato tudi članstvo na terenu ni dovolj poučno. Hkrati pa kontrolna komisija smatra, da je tako stanje v nekem smislu razumljivo v obdobju po IV. plenarnu, ko se šele oblikujejo mnoga nova temeljna izhodišča za idejno politično delo komunistov in njihovih osnovnih organizacij. Kontrolna komisija je zalo sklenila predlagati Občinskemu komiteju naj intezivneje organizira razprave na osnovi programov skupin za reorganizacijo in razvoj ZK zlasti pa še vprašanja 0 vlogi in metodi dela ZK v sistemu samoupravljanja in notranjih odnosov. Obravnavati pa bi bilo treba tudi vlogo in oblike dela kontrolne komisije same. Alfonz Avbelj-Savo Proslave v počastitev dneva republike - Tndi letos smo v domžalski občini lepo proslavili praznik republike. Praznovanja so se pričela že v petek 25. novembra in so trajala do ponedeljka 28. novembra. Centralna proslava za Domžale je bila v petek zvečer v dvorani Kina Domžale. Slavnostni govor je imel predsednik mestnega odbora SŽDL Domžale Slavko Matičič, na to pa so učenci osnovne šole Vencelj Perko pod vodstvom Jožeta Na-raločnika zapeli tri pesmi in kvalitetno izvedli nekaj recitacij. Sodeloval je tudi godalni orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, pod vodstvom Jakoba Cerneta in har-mouikarski zbor zavoda pod vodstvom Majde Golob. Pred izvajanjem tretje skladbe pa je proslavo prekinil prof. Cene Matičič. Vzrok je bilo nenehno motenje prireditve s strani nekaj mladincev v zadnjih vrstah dvorane. »Tudi naš priznani igralec Stane Sever je pred kratkim prekinil izvajanje prireditve v ljubljanski dvorani iz podobnih vzrokov,« je v obrazložitvi, zakaj se je odločil za tak korak, omenil tovariš Matičič. Toliko truda, toliko poznih ur je bilo treba žrtvovati za tako kvalitetno prireditev in še vedno se najdejo ljudje, ki jim vse to nične pomeni in motijo prireditev celo takrat, ko je posvečena prazniku vseh naših narodov. »Ce mislite še naprej motiti prireditev, je bolje, da zapustite dvorano!« .Niso je sicer zapustili, pač pa so omogočili nemoteno nadaljevanje. Kako je bila potrebna taka lekcija, je pokazal buren aplavz polne dvorane. Nastopili so 5e- Ilarmnnikar-ski zbor. Komorni nihalni ansambel zavoda pod vodstvom Albina Persija, za zaključek pa še pevski zbor domžalske »Svobode«, ki je pod vodstvom Toneta Juvana zapel Devčičevo Mitraljezo, slovensko ljudsko v priredbi Franceta Marolta: Vsi so venci beli in makedonsko ljudsko v priredbi Rada Simonitija: Bolcn mi leži. Za občino Domžale, predvsem pa za Crni graben, je bila prav gotovo najbolj važna prireditev otvoritev nove osnovne šobna Brdu pri Lukovici, v nedeljo 27. novembra 1966, Poleg pevskih točk, recitacij in umetniške besede učencev in učiteljev te šole, je nastopil tudi godalni orkester in harmo-nikarski zbor Zavoda za glasbeno izobraževanje iz. Domžal in domžalska godba na pihala. Dom počitka v Mengšu so tudi letos obiskali učenci osnovne šole iz Mengša, komorno godalni ansambel Zavoda za glasbeno izobraževanje in ansambel Pavla Kosca. Vsako leto, kadar obiščemo te starčke, vidimo, kako z veseljem prav ti ljudje, ki so se v mladih letih tudi sami radi zavrteli ob poskočnih melodijah harmonike tudi sedaj kljub temu, da je marsikdo že leta priklenjen na posteljo, še vedno rad sliši kaj poskočnega. Težko je dobiti tako hvaležne poslušalce, kot so prav ti oskrbovanci v Domu počitka v Mengšu. No in še eno prireditev naj na kratko opišem, to je proslava dneva republike v Zadružnem domu na Viru. Poslanka Marija Ivkovič je v svojem govora na kratko omenila, kako je potekala sama gradnja doma in da so imele pri gradnji nniveč zaslug prav ženske, ki so žrtvovale nešteto prostovoljnih delovnih ur. Sedaj je dvorana un novo pre.be-Ijena in preplesknnn urejeno ie centralno ogrevanje in h<> tako lahko seda i v večji meri služila svojemu namenil. Za občutno finančno pomoč se je zahvalila tudi gospodarskim organizacijam. Poleg zbora upokojencev, scensko muzikalnoga recitala osnovne šolo iz. Doba iu recitacij, so nastopili tudi solisti Zavoda za glasbeno izobraževanje in ansambel Pavla Kosca. Poleg omenjenih proslav, sla bili še dve proslavi v Mengšu in sicer v soboto popoldne za mladino, zvečer pa za odraslo. Obe proslavi sta bili v kino dvorani. Nastopili SO pevci iu recitaforji osnovno iole iz Mengša, gojenci Zavoda za glasbeno izobraževanje ansambel Pavla Kosca in mengeška godba. Tudi učenci Osnovne šole Venclja Perka so v petek skupno z gojenci Zavoda za glasbeno izobraževanje priredili šolsko proslavo v dvorani Kina I himžule. Podobno prireditve so imeli tudi učenci I. osnovne šole iz Domžal ter učenci osnovne šole iz Radomelj in Moravč. Tudi pri teh proslavah so sodelovali gojenci Zavoda za glasbeno Izobraževanje. številno proslave so pa imeli tudi po delovnih kolektivih in ustanovah. Praznik republike je bil tudi letos v naši občini dostojno in slovesno proslavljen. Tone Ravnikar Sličice s Peškeoa zbora volivcev Po zemlji se ne da, helikopterjev pa tA'. i'. /,e od nekdaj so občani i/. Križat, Preteržn in Podgorico uporabljali ccslo. ki vodi iz Moravč proti Zagorju, kajti — le nekaj slo metrov jih jo ločilo od nje. Se posebno so so navezali nanjo, ko jo bil izgotov-Ijen odsek Drlija Kandrše. Toda danes (o ccslo no morejo uporabljati, ker... Da, ker je Kmetijska zadruga Zagorje arondirala zemljišče orl Kandrš pa tja do Velike vodo. lam je v nekaj letih nastal velik sadovnjak, ki ga mimoidoči občudujejo, tako prostran je in lepo urejen. Ograjen je z. nekaj več kot dva metra visoko ograjo, da ne morejo zajci in druga divjačina poškodovati dreves. Toda — v sadovnjak so ogradili tudi poti. Nihče ni takrat vprašal občani-, kako bodo prišli na cesto. Ograja jo rasla po planu in so končno sklenila v ogromen pravokutnik. Ljudje so izgubili zemljo, nekateri več. drugi manj. Mladina jo zato sklonila, du poide po drugačni potil Zaposlili so se v ustanovah in tovarnah. Na delo so vozijo z. avtobusi. In, kdor se hoče peljati z. avtobusom, mora na avtobusno postajo, takšna je navada, saj že star pregovor pravi, da mora krava k jaslim in ne obratno Priti nn postajo pa niso mačje solze. Ko bi vi le videli mladince in mladinke, kakšni športniki so postali, odkar morajo plezati čez. visoke ograje-Postali so zares pravi akrobati; Starejši ljudje pa so m" lomi akrobaci iami manj uavdt J šeni. saj večina ne more vet premagovali takšnih ovir. Inče se nn svetu dogajajo čudeži, jo eden izmed njih prav gotovo ta, da si doslej na teh »ta-rabah« še ni nihče polomil udov. »Kako naj pridemo do ceste,* je vprašal eden izmed občanov, »pO zemlji se no da, helikopterjev pa nimamo!« S petdesetimi dinarji so ne da živeli ... Oglasila se je tudi Z.ibertoV' teta iz. Podgorico. Njen glas je, bil trd. kakor je bilo vsesko/1 trdo njeno življenje. Delala ie na sicer majhnem, a skrbn« obdelanem gruntecn. Pa voj»' je bila. 1'rciickaterikrat so s' v skromni bajtici ustavili p8f,' tizanl, se pogreli in okrepčal1. Vodno so bili gostoljubno spr«' j«'!'- ^1 In po vojni. Dovolj je i zemlja, da ni nikoli lakota f Nadaljevanje na 5. strani Najbolj aktivna in vsestransko prizadevna politična delavca Pct-ah sta predsednik SZDI> Franc Požaršek in občinski odb«f nik Ciril Jescnšek, kl ju vidimo na sliki Nadaljevanje g 4. strani lila v hišo. Vedno je nekaj ostalo za obleko in davke. In zdajf Tiste njive, travniki, sadna drevesa! Ni jih več! Zadruga je iz njih napravila sadovnjak, ostalo pa je le še nekaj muževne zemlje, ki ni za obdelavo. Takrat, da takrat so mi obljubili 150 dinarjev na mesce — dobim jih pa 50. Tovariši, s 50 dinarji se ne da živeti... Žabja palača ... Plačnica je skromna vasica. Podobna je klobuku, ki čepi pove/njen vrh hriba Suha je. brez vode. niti najmanjšega studenčka ni najti daleč naokrog. Nekatere hiše imajo vodnja ke. druge so brez njih. r.i so se vascnni nekoč domenili, da zgradijo velik betonski rezervoar. Denar je bilo pred leti lažje dohiti kot danes. Občinska skupščina ni mačehovsko ravnala, saj je namenila vaiča-nom znatna sredstva. Rezervoar je hitro rasel. Kmalu je nn vrhu dobil še betonsko ploščo in vode v njem (e bilo dovolj za vso vns, niko-i je ne bi /.manjkalo. Pn se je zataknilo. Zmanjkalo je denarja za nekaj metrov cevi, da bi speljali knpnico i/, žlebov v rezervoar. Zmanjkalo ga je že pred leti, manjka ga še danes. »Ce je dala družba toliko denarja, da bi bil objekt dograjen.« se jc oglasil eden izmed volivcev, »potein bi bila dolžnost vaščanov, da ga s svojimi sredstvi usposobijo, za I ar je bil grnjen. Potrebno bi bilo le kanček dobre volje. Krajevna skupnost v Pečali nima in ne bo Imele kmalu toliko sredstev, da bi jih potrošila tni». kjer inanikn ljudem volie sodelovati •n 'askio dobro in napredek \r T« Zdaj so se v rezervna'' naselile žabe. Baje jim ni bito še nikoli tako dobro kol sedaj — no, sai P' čudno ljudje so jim zgradili palačo in |im lo izročili v uporabo. V palači živeti pa dandanes ni kar tako. zaradi adaptacije odra odpadla ena ali več kino predstav, kar bi vplivalo na finančno slanje podjetja, besed je bilo izrečenih veliko, hudlo in manj hudih, vendar direktne prepovedi s strani Kino podjetja ni bilo. Botrovala je le pretirana bojazen z ene in morda prevelika vnema za gledališče in huda kri z druge strani. Ljudje smo pač ljudje. Odnosi med obema strankama, ki se obe borita za dvig kulturne ravni naših občanov, so spet urejeni tako kot je treba. Veliki zvon je pač zato. da kduj pu kdaj udari in kdo bi mu zameril, če udari enkrat preveč in enkrat premalo. Viktor Sulcnšt'k m 48 let v Lukov.c Še o pripravah na „Sedem ;et skom n" Avtor članka »Morda še sedem let skomin« v prejšnji številki O črnskega poročevalca izraža željo, »aj se javnosti pojasni vzroke, ki so privedli v spor Kino podjetje Domžale in predstavniki občinskega sveta ZKPO, v zvezi s preureditvijo odra v domžalski kino dvorani. Vse skupaj sploh ni bil kuk hud spor, vendar pa tolikšen, da se je slvar okrog odra in »skomine zavlcklu in prišla V javnost. Prav gotovo do tega ne bi prišlo, če bi bilo Kino podjetje, kot samostojna kulturna institucija v boljšem materialnem položaju. Kolektiv Kino podjetja sc je bal, da bo Ob otvoritvi nove šole nn Brdu je prav, da se spomnimo tudi Viktorja Sotcnšku, upokojenega učitelja, ki je bil kar ■?0 lel upravitelj osnovne šobna Brdu pri Lukovici, Rojen je bil leta 1HHH v Zagorju ob Savi. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v Mirni na Dolenjskem, nalo pa na osnovni šoli v Igi vasi do 1VIS Od tod je bil I.,septembra Iste. ga lete premeščen en osnovno šolo nn Brdo. Tu je bil upra- vitelj vsa leta do upokojitve leta 1948. Bil je vesten ter napreden BČitelj in vzgojitelj. Zato ga je med vojno okupator izselil, šolo z njenim pohištvom vred pa požgal. Takoj po vojni se je vrnil na Brdo in poz.rlvovalno sodeloval pri obnovi Šolskega poslopja, dn je bi'a stavba do i. septembra 1947 popolnoma obnovljena ler primerna za učence nižje gimnazije, kakor se je šola tnkrnl imennva'a. Ze takrat so vedeli, da bo nekoč treba zgradili večje šolsko poslopje, kar se je letos, po dvanajstih lelih tudi uresničilo, v njegovo veliko zadoščenje, saj so priprave za gradnjo še pred njegovo upokojitvijo postale cilj učnega kadra in občanov vsega brdskoga šolskega okoliša. Odšel je v pokoj z upanjem, dn bo nova šo'a nn Brdu postala resničnosl. Doživel je otvoritev nove šole, občani, njegovi nekdanji učenci mu priznamo njegovo delo ler inn želimo se mnogo srečnih in zdravih let v naši sred1. Bil sem dve uri med Jevi" Mladi leni so poželi o Domžalah fantastičen uspeh. Materialna plat sploh ni važ-na, ker so vsi člani > brloga« sami idealisti in jim za denar ni. Na koncert sem šel. ker Imam glasbo rud. pa nuj lx> lo klasična, moderna, za-bannu ali narodna In tudi zalo. ker na plakatih nisem zasledil opozorila na ome-jiico ia spol in. starost. Ob vstopu, v dvorano pa sem podvomit, da sem le prezrl napis >Samo za mlade*. 12. vrsta, sede/ it. 6. Aha. odleglo mi je. Poleg mene jc slučajno sedela gospa okoli *0 let. Zavest, da nisem sam. jc ugodno vplivala, name. Z veseljem sem se ozrl po morju, mladih, dokler niso odprli kletk. Ugotovil sem, da je čas za začetek — ob osmih zvečer — mnogo prezgodnji, zakaj kakih 100 obiskovalcev Koncerta ni utegnilo doma n miru povečerjatl in je bilo treba nadaljevati prežvekovanje kar v kulturni dvorani, zakaj, prehrani je treba posvetiti vso pozornost in je ni zameta-vati! Na nem. zakaj me je pogled na mno-iiČno prežvekovanje spomnil na hleo in, da govedu tega opravila nikoli ne očitani,,. V dvorani je bila napetost in nervoza. *>l»r \e kdajkoll slutil krdelo leoov v bližini, ta občutek pozna. Cigarete, ki jih je hkrati gorelo kakih. 250, so v posmeh opozorilu: *Kadl(l prepovedano*, mtrlle živce, spoštovanje in radovednost je vzbujala tri milijone šturih din vredna elektronsku mašinerija, ki je nemo strmela n publiko. Ko pa so nastopili, so razočarali. Sploh "iso bili podobni levom. Simpatični, pri- jetni fantje, brc/, kakršnihkoli grlu m smrtonosnih repov. Vključili so aparate. Lučke so potrdile brezhibnost delovanja. Italijanski proizvod ... Odbrenkali so eno, doc. štiri skladbe, vmes celo peli. obvezno o angleščini. Publika pa nič. Šibki. vljudnostni upluv/i. Le oči so gorele v pričakovanju. kur je leve podžgalo. 1'rinih SO gumbe, lučke so mežikale. 1'eket >C'rncgu konja* Rafka Irgoliča je preglasila elektronika. Se do hro, da sem se od vrabcev naučil besedilo in melodijo in sem oboje lahko samo slutil, kajti slišal nisem niti besede. Tudi za skladbo t Urez besed«, ki jo je baje prepevala Lidija Kodrič. se imuni /nhvuliti vrabcem, da sem jo po spominu podoiio-Ijal. Lidijo Kodrič pu sem z užitkom opazoval, kako si je prizadevala s premikanjem telesu posnemali Italijanske pevce Publika se jc podati ogrela, pottala \e sproščena. Hrup jc naraščal. Roke, noge. sedala, vse se je premikalo. Ni se i a/ločilo kdo tuli, levi ali publiku. Izstopil je mlad rdečeličnik tam spredaj, ki gu je. kot je kazalo tbožje metalo«. Krilil je z rokami visoko, visoko, skušal plezati po zidu in zavesah, zavijal je oči in neprestano padat na kolena in na ves glas prosil boga. il.i Rafka Irgoliča ohrani ie dolgo pri živ ljenju. Ne nem, zakaj je gospa poleg mene po stnln tako bleda. Ker ji je glava sumljivo nihala, sem jI sočutno zakričal: V um je slabo?« Ni me slišala. Ni me mogla. Kazalo je, da se bo zrušila, bila je brc/, moči. '/rez barve, Prijateljici ali hčerke so ji pomagale, da sc je izvlekla ven na zrak. /a kur pa ji je lahko /al. 1'ravi koncqrt se je šele začel. Mladi levi so prišli v svoj element. Toda levi so le samo levi in njihovega rjovenja bi bilo kaj malo slišati. Če ne bi bilo Iu tehnike. Vrinili so ' jo — do konca Jao bože. kako je to pokalo, hrumelo, oreščulo! Illipal sem po zraku, ki g$ je bilo vedno manj. Glasba. 'prečudovit, i. ga jc potrta. Zdrži, /drži fant. mi je kljuvalo n možganih. Moram po službeni dolžnosti. Ali pa naj uidčm. kot gospa poleg mene in njene prijateljice in tistih nekaj zelencev, ki hodijo n Glas beno šolo in sploh še ne vedo. kaj je prava glasba:" Ce bi bile v koži. napeti na'bobhih še živali, ki so bilč nekoč, pa čeprav bi bih to honii. voli ali sloni, bi morali poginiti od udarcev. Le kje je lev'za bobni vzei toliko energije Morda pn so se mludi levi zmotili in so v Dom/ahih izvajali program, pripravljen /a vesolje V rudiusu sto snctlnbnih let b> jakost zadoščala ko sem odhajal, komaj živ. sem z grozo ugotovil, da /.njniščam dnorano kulturni prireditve, ki je last zavoda za glasbeno izobraževanje, ki deluje / namenom, da bi v mladih ljudeh vzbujal in ohranjal spo štovanje dn dobre glasbe, raz.niial in sirr človekovo obzorje, ga plemenitil itd. Zelja mladih ljudi, izrečena dna dni pren koncertom nit konferenc, občinskega ko miteja /l/S'. . nase občine plasirali zelo nizko nn prvenstveni lestvici. Zlasti so razočarale Domžale, ki so tekmo s Savo izgubile /a'In ji i kar z 9 10 It 12 n. 14 lati Reia Ind m Sava . ... Vovo mesto . . 1 "sii in r .... Rog..... Rakek .... Medvode . . , Dob..... DoaaŽalo . . . Ihan..... Rnotnosi . . . Svit ..... izven konkurence Mudar .... 11 12 I.' 11 11 ti 11 12 12 12 12 11 12 t "i 6 2 52 43 +0 35 51 30 19 51 22 19 18 24 11 15 19 20 15 15 22 14 41, 25 54 4S 6 3 4 36 : 20 Točk 19 11 18 16 14 14 It 9 9 9 3 15 nega bremena V pomoč je poklical nekatere gospodarske organizacije, ki so že obljubile pomoč. S struni SK Ihan je bilo tako storjeno vse. dn hi tn prireditev, ki bo vsekakor ena največjih, kar jih je kdajkoli bilo v Domžalah in okolici, knr najbolj uspela. KOŠARKARJI 2G V NOVI DVORANI V prejšnji številki smo poročali, tla se je košarkarski klub Domžale uvrstil v republiško ligo. V intervjuje je predsednik kluba dr. Mitja Sir-celj izrazil željo, da bi igralci preko zime mogli vaditi v novem dvoranskem objektu — V hali komunalnega centra. Z ve- M-ljem pa sedaj lahko že sporočimo, dn je bil v delu dvorane že položen asfalt in da dvorana že služi enemu izmed namenov, za katere je bila postavljena Zelja domžalskih košarkarjev je tako izpolnjena in prav bi bilo. tla bi sčasoma našli v njej svoj prostor tudi drugi športniki in šolska mladina, Domžalsko planinsko društvo spada med na.jagilnejše organizacije v občini. Letos so mcdci-nizilali prostore v Domu na Veliki planini in nabavili precej materiala za novo postojanko, ki bo v naslednjih letih zrasla poleg sedanjega Doma. Nekaj članov odbora pa se je v letošnji .sezoni skupno S I*D Železničar iz Ljubljane udeležilo planinskega izleta v Makedonijo, kjer so se povzpeli na Poiislor ter obiskali Ohridsko in Prcspansko jezero. Na sliki: V restavraciji pri Sv. Naumu. Mladinci Mlinostroja so si s prostovoljnim delom uredili na dvorišču podjetja prijeten in skrbno negovan kotiček, kamor radi prihajajo med odmori na oddih in tovariški pomenek pristopi, da bodo »tvari do ustanovitve temeljne izobraževalne skupnosti urejene. V razpravi o predlogu zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja je bila ugotovljeua precejšnja netrdnost virov dohodkov temeljnih izobraževalnih skupnosti, saj bo 22»/» dohodkov še vedno odvisnih od možnosti iu tudi razumevanja delovnih organizacij. .Sicer pu ie zajemanje iz osebnega do-odku eden od temeljnih virov dohodkov omenjene skupnosti ki zadene predvsem proletarske občine. To obveznost so odborniki povezali Še z drugimi in ugotavljali prehudo obremenitev občin in zahtevali naj končno tudi zvezni organi prisluhnejo potrebam občin, ker bo v te-ui pogledu sicer ostalo le pri samoupravnih načelih, če obči-ue ue bodo imele materialne OSnOve, s katero bi razpolagale v okviru svoje skupnosti. S spremembo ust režite odločbe je bita Šola na Brdu preimenovana v osnovno šolo »Janko Kersnik« Krdo. Iz poročila o izidu razpisa 0 Štipendijah in posojilih je bilo ugotovljeno, da je bila pet i m prosilcem nanovo dodeljena štipendija in 20 srednješolcem odobreno posojilo kot pomoč za šolanje. V nadaljevanju seje je skupščina izdala soglasje k sklepu zbora volivcev Peče za ustanovitev fcrajevne skupnosti. Potrdila ie tudi statut omenjene KS. kakor tudi krajevne skupnosti Zlato polje ter statut sklada za štipendije in posojila. Sledilo je poročilo o realizaciji občinskega gasilskega sklada za pretečenih deset mesecev tekočega leta. ki so ga prejeli odborniki obenem z vabili, posamezne postavke pa je obrazložil še predsednik UO sklada Salidi Rihtar. Za i-no prihodnjih sei bo gasilski sklad pripravil celotno poročilo o problematiki S področja gasilstva. Po sklepu skupščine se je na predlog sveti za obrt menjal dosedanji pravni položaj zavoda Invalidske delavnice .Zlato polje« Domžale m sicer v položaj obrtnega podjetja. Ker doslej ni bilo prave skrbi za Upravljalne in vzdrževanje kanalizacijskih naprav na območju Mengša, je skupščina na predlog ustreznega sveta Omenjeno kanalizacijo dodelila v Opravljanic Vodni skupnosti Cerklje Komenda Vodice — Mengeš. S sprejemom ustreznega odloka je bila urejena tudi formalnost v zvezi z vodenjem splošnega volilnega imenika, ki ga bo pristojni organ vodil od-slei v obliki kartoteke. Po upoštevanju predlogov in pripomb, ki so jih imeli odborniki na prvotni predlog odloka 0 javnem redu in miru na seji meseca junija t. 1. je svet za splošne in notranjo zadeve pri-Oravil izpopolnjen predlog odloka, ki ga je skupščina po krajši razpravi soglasno sprejela. Na predlog komisije za volitve in imenovanja sta bila namesto Vlaste Vresk in Jelke Komotar v svet za zdravstvo Soli imenovana Marija Podmil-ščak in Mile Dedič; v svet Za splošne in notranje zadeve pa namesto Jožeta Loža in Krnila Baloha Janez Anžin in ing. Avgust Orehek: nadalje je bila imenovana komisija za pregled prehodov preko železniško proge na odseku ' občine Domžale, v katero so bili imenovani Alfonz Avbelj, Ivan Jamšek in .Slavko Novak. V njej naj bi sodelovali tudi posamezni odborniki s prizadetega območja in zastopnik zavarovalnice Domžale- Kamnik. Naknadno je skupščina potrdila tlldi imenovan jo komisiji; za ureditev razmer v ot-roškem vrtcu v Domžalah in Mengšu, ki SO jo sestavljali Tilka I ,cb. Francka Bevk in Stojnn Mnr- kovič. Da bi se ustvaril točnejši |>rc-gled obveznosti do investicij v šolstvu, ki so bile doslej delno financiranje iz. proračuna in deloma iz sklada za šolstvo, je skupščina na predlog sveta za finance sprejela sklep, ruvljeuu. tako da je bila polurna razprava pravzaprav samo potrditev in ilustracija pretiloga sklepov za nadaljuje tlelo mladinske organizacije v več kot 30 aktivih v občini, ki ga je predložil delegatom stari občinski komiti;. Na konferenci so poudarili, da ZM ne more delati ločeno od drugih organizacij, pač pa je nasjiiolno uujuu čimbolj povezana dejavnost vseh organizacij in samoupravnih orgunov pri reševanju problemov mladih ljudi v naši občini. Tako je občinski komite v zadnjem času Sodeloval z. občinsko zvezo za telesno kulturo in z občinskim svetom Zveze kulturno-prosvetnih organizacij pri sestavi programa dejavuosti na teh dveh področjih, na katerih dela veliko mladih. V zadujih letih občutimo, da nt dovolj možnosti za udejstvo-vauje ua športnem in kulturnem področju, pravijo v sklepih, čeprav sta športna in kulturna vzgoja sestavni del vzgoje mladih ljudi. Zato so se dogovorili z omenjenima organizacijama za tesnejše sodelovanje, ki naj zagotovi predvsem večjo strokovno in organizacijsko pomoč mladini na teh dveh področjih. Aktivi morajo seznaniti mladino z. možnostmi za udejstvovunje v kulturi in sportu, jo povezati s tema organizacijama zaradi strokovnega vodstva in organiziranja tekmovanj, revij in gostovanj. Poudarili so, da je pomembnost kulture in Športa pri vzgoji kot vsakodnevna potreba delovnega človeka še najmanj priznana prevsern pri delitvi sredstev ki so eden osnovnih pogojev za redno dejavnost ustreznih organizacij in Za vzgojo strokovnih kadrov, ki jih ztdo primanjkuje. Zato si morajo mladi prizadevati v samoupravnih organih, da se bodo ta sredstvu v okviru možnosti povečala. Zveza mladini bo zato podprla prizadevanja omenjenih organizacij pri dodelitvi sredstev iz občinskega proračunu. V najkrajšem času je potrebno zagotoviti primerne prosto-re in potrebna sredstva za klubske prostore mladine v Mengšu in Domžalah. Na tem pod ločju bo v kratkem dokončana tudi analiza o družbenih centrih v občini, na podlugi katere bodo predlagali skupščini j) rog t um izgradnje teh centrov oziroma program adap tacij prostorov in domov. V sklepih poudarjajo, da je treba organizacije Zveze mladine hitreje prilagajati samoupravnemu mehanizmu, Mladi se morajo čimbolj seznanili / delom samoupravnih organov. Pred ruzpravo v teh organih nuj organizirajo posvetu, na kalerih nuj Sprejmejo izhodišča in stališča za tlelo v teh organih. Najboljša povezava s samoupravnimi orguni je stalen stik z mladimi člani v teh organih. Dobro se je treba pripraviti na skupščinski; volitve lil volitve v D S in sveti; delov tuli enot. Več pozornosti bo organizacija v prihodnje posvetila mladini eni in mladinkam, ki bodo prvič volili. Zavzeli se bodo za izboljšanje izobraževanja v delovnih organizacijah, za izdelavo planov potreb po kadrih, za racionalno izkoriščanje sredstev za izobraževan je in za ureditev vprašanja štipendiranja, strokovnega izpopolnjevanja in dokončanja osemletke tistih mladih delavcev, ki niso zaključili šolanje s končanimi osmimi raz. roti i. V razpravah je treba v bodoči; posvetiti več pozornosti odnosu do dela. učenja in skrbi za disciplino, kur mora biti prva naloga vsakega mladega človeka, delavca ali učencu. Izvajanju načela delilvo po delu poteka zelo počasi, zato je treba v večji meri kot doslej podpreti prizadevanja IS doslednejšo uveljavitev tega načela. Tudi v okviru organizacije je treba organizirati ru/.pta-ve o novih načinih delitve dohodka in posredovali svoja stu-lišča in mnenja si rokov II itn službam iu samoupravnim organom. V okviru občinske organizu-