Leopold Paljk Rastlinske sestavine Iz česa je rastlina? Vsaka rastlina je iz vode in suhe snovi. Največ je v njej vode, in sicer 70 do 90% in še več. Koliko vode je v sveži rastlini, se lahko prepričamo na prav lahek način. Kilogram svežega zelenja (n. pr. trave ali detelje) posušimo in nato steh-tamo. Ako tehta n. pr. posušeno seno 30 dkg, je izhlapelo iz sveže trave 70 dkg vode, t. j. 70%. Torej vsebuje sveža pokošena trava 70% vode in le 30% suhe snovi. Ako suho snov nato sežgemo, izgine večji del v obliki dima ali plinov v zrak, manjši del pa ostane kot pepel. Od 1 kg sena ostane približno 5 dkg pepela. Torej sestoji suha snov iz zgorljivih in nezgorljivih tvarin. Zgorljive snovi, ki tvorijo največji del rastlinskih organov, imenujemo organske, nezgorljive (pepel) pa anorganske ali rudninske (mineralne). Katere organske snovi uhajajo kot dim v zrak? Največji del zgorljivih snovi tvori ogljik, ki si ga najlaže predstavljamo kot navadno oglje. Ogljik se pri gorenju spaja s kisikom v plin, ki se imenuje ogljikova kislina. Pri gorenju suhe snovi se pa razvija še drug plin, to je amonijak. Ta plin nastaja tudi pri gnitju in razkrajanju rastlin in živali. Ako stopimo poleti v konjski hlev, nam udari v nos oster in dražeč smrad, ki ni nič drugega kot amonijak, ki se v hlevu razvija iz razkrajajoče se gnoinice. Amonijak sestoji iz dušika in vodika. Oboje je tedaj vsebovala suha snov. Kemiki so v dimu zasledili tudi vodo, ki uhaja iz goreče tvarine kot vodena sopara. Voda pa sestoji iz vodika in kisika, kar ste v šoli gotovo že slišali. Iz vsega navedenega je tedaj razvidno, da sestavljaio zgorljive alior-ganske snovi tele prvine: ogljik, vodik, kisik in dušik. Ako preiščemo še nezgorljivi ali anorganski del rastline, t. j. pepel, dobimo v njem: kalij, kalcij (apno), fosfor, magnezij, žveplo, železo, često tudi klor, silicij, natrij in še mnogo drugih prvin, ki jih dobiva rastlina po koreninah iz mdnin, ki so raztopljene v zemeljski vlagi. Strokovnjaki so ugotovili, da po-trebuje rastlina za svojo rast 32 raznih rudninskih snovi. Kako se rastlina z njimi hrani, se pomenimo prihodnjič.