NOVO MESTO, 9.9.1981 LETO XI. ŠT.11 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto - Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO •••••••••••M srednjeročni načrt v obdobju sprejemanja Srednjeročni plani za posamezne TOZD in za delovno organizacijo so izdelani in so v fazi sprejemanja v svojih sredinah. Vsi planski dokumenti za obdobje 1981 — 85 so nastajali po naših notranjih dograjevanjih m seveda v :k!adu z republiškimi resolucijami in usmeritvami. Srednjeročni plan za delovno organizacijo Labod temelji na samoupravnem sporazumu o temeljnih srednjeročnega plana razvoja naše delovne organizacije v obdobju od leta 1981 do 1985. Za to plansko obdobje določa dokument skupne naloge in cilje, zaradi katerih je bila ustanovljena delovna organizacija ter obveznosti in naloge temeljnih organizacij za njihovo uresničevanje. S planom delovne organizacije zagotavljajo TOZD v njeni sestavi povezovanje in uresničevanje svojih skupnih ciljev tako pri delu kot pri drugih skupnih interesih, stabilnost svojega dela in poslovanja ter skupno doseganje in razporejanje dohodka, ustvarjanje pogojev za razširjanje materialne osnove dela, uresničevanje pravice dela in drugih samoupravnih pravic ter zadovoljevanje skupnih interesov in potreb delovnih ljudi v sami delovni organizaciji ter v drugih Samoupravnih organizacijah in skupnostih. Plan delovne organizacije pa določa tudi ukrepe za uresničevanje s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljnih plana prevzetih pravic, obveznosti in odgovornosti. Nekaj osnovnih usmeritev plana delovne organizacije predstavljamo v grobih orisih, sicer pa bomo sprotno spremljali in analizirali uresničevanje plana: Na področju oskrbe s surovinami je naš cilj s samoupravnim sporazumevanjem si zagotoviti okvirno določene količine surovin v dogovorjeni dinamiki, pri čemer bomo težili za solidno, kvalitetno in pravočasno oskrbo. ju£jj v prih0dnjem obdobju predvidevamo nabavljati pretežni del surovin doma, predvsem za program PŠ, s ciljem večje pestrosti asortima-na pa bomo povečali tudi delež ostalih republik. Seveda pa se zavedamo, da bo predvsem v prvi polovici planskega obdobja še pričakovati težave v dobavi surovin. V izvozu predvidevamo usmeritev tudi na področje držav v razvoju, utečene izvozne posle z zahodom pa si bomo prizadevali obdržati, oz. po možnostih tudi povečevati. Na domačem trgu bodo naši napori usmerjeni v večje potrošniške centre, naše tržišče pa še naprej ostaja cela Jugoslavija. Na področju zaposlovanja ne predvidevamo bistvenega povečanja števila zaposlenih. Naš cilj je ustvariti boljše delovne pogoje, predvsem pa z vsemi oblikami izobraževanja izpopolniti kadrovsko strukturo, saj le-ta ne ustreza stopnji razvoja proizvodne tehnologije in kot taka vpliva na doseganje produktivnosti. Kar se tiče investicij, planiramo predvsem zamenjavo in posodobitev strojnih naprav ter izboljšanje delovnih pogojev. Vsa skrb pa bo posvečena izboljšanju družbenega standarda. Seveda pa je naša naloga nenehno povečevati produktivnost, saj si le z lastnim delom režemo boljši kos kruha. Redno in organizirano spremljanje uresničevanja planskih nalog je naloga nas vseh, predvsem pa morajo organi upravljanja spremljati ta gibanja, jih analizirati, opozarjati . . . Letni plani bodo vsebovali dopolnila in spremembe do katerih bomo prišli le z doslednim spremljanjem sprejetega srednjeročnega plana. Prav zato bo potrebno v bodoče še več tesnega sodelovanja med TOZD in plansko službo, več konkretnih življenjskih pobud, ki bodo dopolnjevale naše kasnejše plane. ROZINA KUM -vodja planske sl. V proizvodnji TOZD TIP-TOP pogovor z našim generalnim direktorjem Kot vemo, nameravate v kratkem obisKati vse temeljne organizacije Laboda. Bili ste že v TOZD Ločna in v TOZD TIP—TOP. Kakšen je namen tokratnih obiskov v temeljnih organizacijah in kakšna so vaša prva zapažanja. Današnji trenutek zahteva dosledno izvajanje stabilizacijskih postopkov. Le-te imamo že tesno vtkane v naše samoupravne akte in so del naše notranje organiziranosti. Tako je osnovni namen obiskov v temeljnih organizacijah preveriti izvajanje družbenih dogovorov ter naše samoupravne in poslovne organiziranosti. Prav tako velja vsa pozornost izkoristku in vzdrževanju proizvodnih sredstev, izkoristku delovnega časa, načinu obračunavanja, delovnim odnosom . . . Skratka, moj namen je temeljito se pogovoriti o vsem ter na informativnih ugotovitvah dejanskega stanja skupno iskati in hkrati tudi že nakazovati predloge, ki bodo našli mesto v naših prihodnjih planih. Končno pa je letošnje leto prvo v novem srednjeročnem obdobju in od začetnega izvajanja planskih ciljev bo odvisen končni rezultat. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na človeka, na vsakega posameznega delavca. Opažam, da izgubljamo tiste prisrčne vezi, ki smo jih v naši delovni organizaciji tako skrbno negovali. Kot primer naj naveden čestitke ob rojstnih dnevih — ni vseeno kako in kdo jih preda. Ne da bi izgubljati čas, bi se tudi to dalo urediti toplo in svečano, samo potruditi bi se morali. Pred dnevi vas je obiskala ekipa televizije iz Ljubljane. Z vami so posneli pogovor na „vročo” temo o cenah. Bi lahko tudi za naše glasilo povedali nekaj besed o tej problematiki. Skupnost za cene naše republike nam je zavrnila cenike, ki smo jih sprejeli na zborih s pojasnilom, da so povišanja cen nad dovoljeno ravnjo (do 25 odstotkov), še več, da smo nekaterim izdelkom dvignili ceno — glede na lansko — kar za 80 odstotkov. Natančnejši pogled v dogajanja pa pove, da v našem primeru ne gre za povišanje cen, ampak čestokrat za spremembo vrednosti surovin in repromateriala, za zahtevnejše načine izdelave, za modne dodatke . .,. Ne Smerno pozabiti sezonsko modni značaj naših proizvodov, ki zahteva pripravo kolekcije za dober čas naprej in tako nastajajo tudi naše kalkulacije za prvo polletje že v mesecu septembru, za drugo polletje pa v februarju. Zaradi številnih objektivnih vzrokov vedno poudarjam, da se čutimo odgovorni za tisti del cene, kije naš delež v strukturi le-te, saj na druge postavke tako ne moremo neposredno vplivati. Kot primer v kakšni situaciji se lahko znajdemo, naj navedem naš artikl - ženski plašč, za katerega bo potrebno v prodajalni odšteti 7568 din. Za ta plašč je naša nabavna služba že 12. novembra 1980 sklenila zaključnico s tovarno Kula-Sloboda za 6000 metrov tkanine po ceni 749 din za meter. V začetku meseca januarja pa je cena tega blaga poskočila na 937 din ali za 25,1 odstotek. Kljub temu pa smo ob zaključevanju prodali 2300 komadov plaščev v tej tkanini. Ponovno pa smo naleteli na težave, saj nam je Kula izdobavila blago namesto meseca marca, šele 5. avgusta in to komaj polovico zaključene količine. Ali bi lahko navedli kako je oblikovana cena tega plašča, oz. naših artiklov sploh. Maloprodajna cena zgoraj omenjenega plašča je sestavljena sledeče: surovina in pom. material 2880 din ali 38,2% delo in stroški Laboda 944 din ali 12,5% modni riziko 613 din ali 8,00% trg. marža 2032 din ali 26,8 % prometni davek 1099 din ali 14,5 % skupno 7568 din ali 10,00 % Da povišanje maloprodajnih cen naših proizvodov ni vedno tudi v korist naši delovni organizaciji, pa zgovorno pojasnjuje primer artikla Tip—Ton bele barve. Do prvega avgusta smo to srajco prodajali po 369 din, tkanino pa smo nabavljali po 53,5 din. Sedaj stane tkanina 68,40 din in kalkulacija maloprodajne cene bi morala biti 468 din, pri tej ceni pa bi Labod dobil za pokritje stroškov enako vsoto, kot pri prejšnji ceni. Toda zaradi razmer na trgu, se je prodajna služba odločila za ceno 439 din, kar je sicer 18,9 odstotkov dražje od prejšnje cene, vendar se bo delež za izdelavo srajce zmanjšal iz 78,5 din na 67,5 din. Torej pri tem artiklu ne bo akumulacije za sklad in družbene potrebe. Kot nam kažeta navedena primera, pri oblikovanju cen konfekcijskih izdelkov ne pridejo v poštev splošne metode in pristopi. Ker pa smo vezani na sezonske zahteve in modne smernice, so v konfekciji tudi velike razprodaje, predvsem koncem avgusta in januarja. Tako je torej s to vročo temo, ki ima prav v konfekciji svoje številne specifičnosti in vplive. Hvala lepa za pogovor! mladinska poletna politična šola 1981 Vsako leto se v drugi polovici avgusta v Vikrčah pri Ljubljani zberejo mladi, zlasti mladinski funkcionarji iz vse Slovenije, da bi se seznanjali in razpravljali o aktualnih vprašanjih našega družbenega trenutka. Tako je bilo tudi letos, ko smo se v mladinski poletni politični šoli seznanjali z aktualnimi družbe-no-političnimi in ekonomskimi temami ter se tako pripravljali in usposabljali za naše kasnejše delo v bazi. Za uspešno delo mladih in še posebej osnovnih organizacij ZSMS pa ni potrebno le nekaj političnih nagnenj, političnega posluha, zato je v dopoldanskih urah potekalo delo po skupinah katere so se delile na predsednike in sekretarje OK, komisije za idejno politično delo, družbeno—ekonomske odnose oz. konference za mlade delavce in mlade v kmetijstvu, mednarodne odnose, SLO, mladi v krajevni skupnosti in komisije za informiranje in obveščanje. Kar zadeva ocenjevanje, spoznavanje našega družbenopolitičnega trenutka, smo se mladi prepustili, če lahko tako rečemo, izkušenim aktivnim družbenopolitičnim delavcem. Tako smo se na plenarnih zasedanjih lahko seznanili z vprašanji družbeno-ekonom-skega razvoja Jugoslavije v naslednjih petih letih, z aktualno gospodarsko situacijo v SRS pa o samoupravnem združevanju dela in sredstev, o nacioanlnem vprašanju v Jugoslaviji s posebnim poudarkom na aktualnih dogodkih na Kosovu, o medrepubliških odnosih in slednič o usmeritvah 3. kongresa samo-upravljalcev in vlogi zveze sindikatov pri njihovem uresničevanju. Drugi del teh plenarnih zasedanj pa je bil namenjen obravnavi vprašanj težav s katerimi se srečujemo mladinski aktivisti v svojem političnem delu. Ob koncu pa smo se pogovorili in pripravili teze za resolucijo XI. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo prihodnje leto. MAJDA LIKAR -TOZD ZALA Plaketa občine Ptuj plaketa občine ptuj Ob prazniku občine Ptuj 8. avgusta so podelili plaketo občine Ptuj trem posameznikom in štirim podjetjem. Med dobitniki plakete je tudi naš direktor tov. Zdravko Petan. Prejel jo je za posebne in izredne uspehe dosežene na področju družbeno-ekonomske-ga in samoupravnega razvoja delovne organizacije Labod — TOZD DELTA Ptuj. Na zastavljena vprašanja je tov. Petan za naše glasilo povedal sledeče: „Čeprav so bili ob združitvi Delte Ptuj z Labodom potrebni posebni napori posameznikov, je to visoko priznanje občine Ptuj hkrati priznanje celotnemu kolektivu Laboda in potrdilo njegove pravilne in uspešne poslovne in samoupravne usmeritve. Se posebej pa je priznanje delavkam v TOZD Delta Ptuj in njihovim strokovnim in vodilnim delavcem, organov upravljanja in družbeno političnim organizacijam v TOZD, saj so prav ti nosili glavno breme ekonomske in samoupravne preobrazbe v Delti. Visoka vrednost poslovne in samoupravne organiziranosti Laboda in uspešnost delovnega kolektiva Delta Ptuj se zrcali še posebej v tem, da je bil tako hiter napredek in vzpon TOZD Delte Ptuj dosežen z lastnimi kadri in ob skromni finančni podpori družbe. Ob tem ni mogoče mimo dejstev, da smo v treh tednih po združitvi ob povečanih nalogah proizvodnje v dotakratnih prostorih našli in preuredili prostor za mini kuhinjo in jedilnico in prijetno praznovali 8. marec; da smo v dobrih dveh mesecih reorganizirali proizvodni proces in da so delavke na tej osnovi v enem letu po združitvi povečale produktivnost za več kot 50 % (iz 62 % na 96 % Labodove norme), zmanjšali režijska mesta itd. Čeprav smo v predlogu programa razvoja Delte Ptuj ocenili in predvideli potrebo po primernejših prostorih na novi lokaciji, nihče ni pričakoval, da bi se vse kar danes TOZD Delta zmore in predstavlja, moglo doseči v pičlih sedmih letih. Zato je ta primer dokaz več, da se ob dobri organiziranosti in pravilno zasnovanih medsebojnih odnosih, sproščajo notranje sile, ki pomenijo novo možnost za vsestranski napredek. To je dokaz, da je v znanju in slogi ključ napredka! Prejeto priznanje pa nas obvezuje, da bomo uspešno gospodarili tudi v bodoče.” organizatorji kulture V Novem mestu je potekal od 22. do 27. junija republiški seminar te organizacije kulture v združenem delu. Ob pomoči mentorjev tov. Dore Hvalica, Mirka Angelija, Staše Vovk, Jožeta Humra, Marijana Beline, Fani Hvala in ostalih, so potekala predavanja na različne teme, med katerimi so bila tudi vprašanja kako delovni ljudje in občani sprejemajo kulturo, kakšen je odnos sindikatov do kulture in podobne aktualne teme. Po predavanjih je potekalo delo po skupinah, kjer smo poskušali najti odgovore na razna kritična spoznanja, izhode iz napak, ki se pojavljajo pri našem delovanju na kulturnem področju. Po teh pogovorih smo prišli do zaključkov, da morajo v delovnih skupninah organizatorji kulture svoje sodelavce obveščati o kulturnih dogajanjih, jih spodbujati in jih animirati, da se začno zanimati za razne kulturne dejavnosti -od obiskov gledališč, galerij, do sodelovanja v pevskih zborih, pisateljevanja ali likovnega izražanja. Ob popoldnevih smo obiskovali bogate kulturne zanimivosti Dolenjske, saj smo videli Kostanjevico ter vse novomeške kulturne spomenike. Zanimala nas je tudi študijska knjižnica in potujoča knjižnica, ki deluje v sklopu le-te, pa tudi obiski delovnih organizacij so bili zanimivi. Seminar pa smo po-, pestrih tudi z obiskom koncerta pevskih zborov. Seminarja se je udeležilo cca petdeset organizatorjev in animatorjev kulture iz vse Slovenije. Povezali smo se, si izmenjali značke naših delovnih organizacij in glasila. Dogovorili pa smo se tudi za boljše sodelovanje v prihodnje. Cilj vseh nas je isti — pestriti in negovati kulturno življenje v naših delovnih sredinah in krajevnih skupnostih. MAJADA RUPNIK - TOZD ZALA še bolj prizadevno Prvo polletje je naša delovna organizacija zaključila uspešno, doseženi ugodni rezultati pa so vzpodbuda za še večja prizadevanja v naprej. Izvršilni odbor delavskega sveta DO je na svoji zadnji seji predlagal samoupravnim organom temeljnih organizacij, da analizirajo svoje delo v prvem polletju ter da z ustrezno akcijo in organizacijo dela v drugem polletju zagotove še boljše proizvodne učinke. Na omenjeni seji so člani izvršilnega odbora sprejeli tudi več sklepov vezanih na naloge, ki stoje pred nami do konca leta. Zaključki seje izvršilnega odbora pa so bili tudi povod za pogovore z direktorji TOZD. V pogovorih so bila izpostavljena tri vprašanja in sicer kako so v TOZD zadovoljni z rezultati poslovanja v prvem polletju letos, kako gledajo na naloge, ki stoje pred njimi do konca leta ter kakšne ukrepe bodo povzeli v posameznih sredinah za še boljše poslovanje. Seveda pa so bili pogovori vezani tudi na izvrševanje stabilizacijskih načrtov, to je na temo, ki je naša vsakodnevna, toda velika naloga- tozd ločna Delovno in splošno disciplino bomo morali poostriti Kot na nivoju delovne organizacije, so tudi naši finančni rezultati v prvem polletju zadovoljivi. K dobrim poslovnim rezultatom je pripomogla tudi reorganizacija delovnega procesa. Le-ta je bila ob prehodu na enoizmensko delo tehnično in splošno—organizacijsko uspešno izvedena. Z veseljem lahko povem, da se je tudi kvaliteta — glede na prejšnja leta — izboljšala, kar je tudi rezultat enoizmenskega dela in s tem boljše preglednosti in obvladovanja situacije. Tudi odsotnosti iz dela zaradi bolniških in porodniških dopustov je bilo — v primerjavi s prejšnjimi leti — manj. Rezultati pa tudi kažejo, da smo stroške relativno dobro obvladovali. Kljub naštetemu pa lahko rečem, da bi bil finančni rezultat še boljši, če nam ne bi bilo treba ob prehodu na eno izmeno akontirati osebnih do- Tov. Frančiška Hajdinjak je že 16 let zaposlena v Temenici, kjer dela na oznff evanju in izdelovanju gumbnic na konfekciji moškega programa. MB i 1 , J :