OlTATELJII Prosimo, poglejte aft številke poleg naslova aa dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih I splošnega povišanja cen, potrebu-< je list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ost slovenskih flelavcev> Ameriki.
nek. lMt t U» M OffiM a« Ne« Y«K N. I
Act *t CMfMt *t Hirth tri. 11».
NEKAJ VEČ KOT	v
na dan dobivat«. m"^ <• C 'GLAS NARODA"
PO FO&TI NARAVNOST NA DOM (IsTseuftl a<*•«. mMJ la
ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA
No. 205. — Štev. 205.
(Telephone: CHelsea &1242)
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 36, 1942 — PETEK, 16. OKTOBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
JAPONCI NAPADAJO SALOMONE
NAVZLIC TEMU, DA SO AMERIŠKI AEROPLANI Z VELIKO SILO VDARILI NA JAPONSKE BOJNE LADJE IN TRANSPORTNE PARNIKE OKOLI GUADALCANALA, JAPONCI NADALJUJEJO SVOJO OFENZIVO OKOLI SALOMONOVIH OTOKOV TER JE POLEG TEGA NEKA JAPONSKA PODMORNICA OBSTRELJEVAL4 NEKO ZAVEZNIŠKO LETALIŠČE NA NOVIH HEBRIDIH
Mornariški department, ki je to naznanil, pa ne omenja nikakih bojev na kopnem, toda iz poročila se more sklepa-pati, da Japonci obvladujejo obrežje in letališče, ki so ga marini 7. avgusta zavzeli.
Poročilo mornariškega de partmenta naznanja, da je vi bardirale japonsko letališč četrtek 27 japon. bombnikov I obrežne postojanke na kmalu popoldne bombardiralo okoli 375 milj severozapadnoj ameriške obrežne postojanke, v od Guadaleanala. Na letališču . sredo ponoči pa so bomlbardi- -to ameriški bombniki
Willkie se je sestal z Rooseveltom
Wendell L. Willkie je bil sprejet v Beli hiši po svojem povratku iz potovanja po zavez-
SVICARSKI LISTI O JUGOSLAVIJI
"1j'Impartial" je nedavno i prinesel članek z naslovom "Represalije in nasitstva", v katerem piše mod drugim: — "Dogodiki, ki so se odigrali v j srbskih krajih, kaJtere so ila-džari 'odrešili', dokazujejo, <la
časnikarjem je Willkie de-zalotili ^ predsedniku obja^ml POTUJČEVA|lJE
SLOVENCEV NA ŠTAJERSKEM
91CUU puiiw-l |Ja nu T/Viiiuaiu«-,	--------------------- ---------IV. 1,1,	'	vi •
rali otuk Espiritu Santo, s ka- sovražnih bomibnLkov in na- ^^ ^ ,'!!' T^L./ Jugoslovanska vlada v Londonu je pred kratkim prejela terena operirajo " ameriški ae-
roplani na Salomonovih otokih. Obstreljevanje Uspirktu Santo je najibiže Izvedla kaka podmornica.
O položaju na Guadalcanal u je znano saimo to, da so se Japonci izkrcali na otoku zapa-dno od ameriških postojank. Ameriški letalci so poškodovali eno japonsko oklopnioo in 3 transportne pa mike, ki so goreli in so se nagibali na stran. Japonci so tudi izgubili 33 aeroplanov.
Japoitovke bojne ladje, med njimi tu»li dva transportna parnika, so ostale v bližini o-toka Savo, ki se nahaja komaj 25 lmJtf od američtifo postojank.
YWraj je bilo torti naznanjeno, da so ameriški marini ua Guada 'canahi dobili pomoč, ko se je iakrealo večje štev ilo ameriških vojakov. Včeraj je mornariški department objavil dvoje poročil o bojih na Salomonih. Pno poročilo je naznanilo. da so se Japonci v torek zgodaj zjritrnj izkrca li na (riiadacanalu, drugo poročilo pa omenja obstreljevanje Ee^piritu Sano.
Japonci morajo okoli Salomonovih otokov imeti močno brodovje. med njim tudi nekaj oklopnic. To pomeni, da riski-rajo mnogo v svojem trdnem Hfkle»pu, da zavzamejo Guadalcanal in zlomijo ameriško o-fenzivo na jugozapadnem Pacifiku.
Sedanja bitka na Salomonih se je pričela 12. oktobra, ko so ameriSke leteče trdnjave bom-
napadalnih aeroplanov, ki so pa liot«-l mti ženo Ix^e^lo ome- kQ gyice	podatke o~ ponemčevanju šloven
bili uničeni ali pa poškodovani mtl ^^	je.prwfaeam- * ....	*	^
Arma dni bombardirali japonsko
eroplani so tudi ku ^}odal
W lltkie je tudi dejal, <la mu
jitnko pri Buinu na jngovzho- predsednik rekel, da so ne-J
dnem obrežja Bougainville o-' resnična in napačna vsa i>oro-
toka ter so izstrelili 6 sovraž-'k'	<h* ^ (pred-.
Hrvatska vstaja se širi
•Razjarjeni hrvatski kmetje in pristaši dr. Vladimira Mačka so dvignili veliko se bore proti zased-osiškim četam, kakor vstaškim rjavo ;uj srajčmkom po glavnika Pa velica.
Kot poroča radio Moskva,
pouiikujej ,>tov—kljui) vsem krivicam nasilju še ni zlomljena.
(>dfl>or se nadaljnje, divji in( silen in kjer najde le nekoliko so	zav^u jajee, GO
skega prebivalstva na Štajerskem. Prinesel jih ie s seboj švicarski državljan, ki dobro pozna razmere v Ptuju. Ore za starejše vesti, ki izvirajo iz prvih časov nemškega poj-.-jjj v jjački tlačen ja.
ugodne predpogoje, se razvije m[[- sea.erozapadno od Sara je. in vstraja. Italijanske objave va; Jastrebare(to^ 15 milj jUg0-
prewmettyve. zapadno ^ Zagreba in Ko?ta-
,________________________	"Takoj po svojem prihodu
[h aeroplanov terpošk odo vali. sednik) krUiziral WiHkieja za-' ^ Nemci izgnali vse značilne
dva tovorna parnika.
Fordovim delavcem odrečen povišek pri plači
NEMCI ODHAJAJO IZ JUGOSLAVIJE
Kot poroča ONA preko Zu-richa, bo preseljenih nazaj v Nemčijo ilvJ tisoč Nemcev, ki »o zdaj nastanjeni |>o raznih krajih bivše Jugoslavije, posebno v Bosni, Hercegovini in Slove-
ki je bila nekdaj madžarska, a katere prebivalstvo je srtb -ko, je bil le
njevac, 25 milj jugozapadno od Zagreba.
V vročih bit<kah ob Plivi bli-.
radi njegovega stališča v po- slovenske osebnosti, one pa, gledu druse fronte. Willkie je katerian so dovolili ostati v namreč zvedel, kar je bilo po- ptujskem okraju, so prisilili, raČano o predsednikovi izjavi, pošljejo svoje otrerke v da je predscilnik isto smatral nent5jke y0le. „ . . JL ^ špekiulativno in ji.zato ni, "Sknbno so začeli razU'kova-M Vr^rpr P^vetii nobene pozornosti. ti rodbim.ke aveze vseli tanioš-za delo \\ LB) je IS oktobra Glede R^ije je Willkie de-J^* Slovencev in obdelovati soglasno zavrnil zahtevo za ja, da jo Xernci ne Ixxlo pre- vse ono ki ^ kakorkoli v >o- uiJL l>ogovor v tem smislu je ------------'	- -	'	l>il narejen z neodvisno Hrvatsko pred kratkim.
Nemcem Jx> dovoljeno, da bodo \*zedi s seboj svoje premičnine in gotovino, kot se glasi tozaxlevno poročilo.
Hrvatski režim bo moral od-škodovati izseijence nemške narodnosti za vso njihovo nepremično lastnino, kakor bo
uo ar dnevnega pov^fca place,«	ravnotako je nepiogo- r(Kistv„ z o*«bami nemške na-
u-Ci	u"1Ja, oe, po njegovem mnenju, da bi ^hio-sti. Sloveče ki imajo
artotnolbik&A delavcev v For- mogii ^siXniki premagani za- nemžko zvenel rodbinsko i-dovd, tovarnah. Umja spada vca^ ki imajo na razpolago me, prisilijo, da ,'e vpišejo v
^	CI° in 5Must0- mnotfro materijala in mož. | ueniSke organizacije, ter se ja-
pa 115,000 delaveev	I Heporterjem je Willkie izro-j vijo inC(1 tako^ ane "Volks-
To je bil eden od največjih n-a pisano j7javo. v Vatcri je dentsehe " etunih sliK-ajev. v katerem je'bU abrazl(r^n v glax-nem na-| -siične zahteve stavijo tudi
potovanja
odbor zanikal povišek na celi črti. Ravno pred tem odlokom odbora pa je bilo 315 tisoč delavcem pri General Motors dovoljenega 4 eente povišSa na uro. Ravno tako pri Ohyrsler-jevHi tovarnah.
Zahteva je bila odbita na
men njegovega potovanja in obiska zavezniških dežel.
Prvi in glavni namen njegove misije je bil dokazali našim zaveznikom, da vlada v Ameriki složno-1 z ozirom na zmago v tej vojni. To, je dejal Willkie, je bila predvsem njearova
Slovencem, katerih žene so Kemike. Vse 'kulturne sporoem-ke so uničili m sicer s toliko doslednostjo, ua so na ptujskem pokaplišču porušili vse
tragičen dogodijaj v zgodovini, ^ ^ ^ ^ med	~
upornega gibanja pVoti tlacute- ]>om ^ Samjevom je no]fa dru_
,	.	fga gueriLska četa napadla pe-
Kdor PO-a^ -^o tmlf^o polje pri Kutiiru;170
Jugoslovanov do Madžarov in Nemcev, ki so leta 1941. preplavili in zasedli njihovo ozemlje, se ne b> čudil takim dogodkom. Zanimivo je le, da je odpor tako obsežen in resen.
"Neue Zuericber Zeit-ung" javlja iz Budimpešte: —Hrvaška vlada uradno poroča, da so
srbski levičarski komitaši. katere splošno imenujejo partizane, že od početka avgusta sem zelo živahni v Sremu, med Donavo in Savo. kjer uničuje-
prem eno iasuuno, ^ ^ ^ ^tev in poljedek^e stroje, moral poskrbeti, da bodo dobi- 'napadajo br,-aAko po'licijo in u-li svoj denar v nemški valuti. staAo HrvaŠki minister notra-, ,	.	^ naznanila nemška	^^ je ^^ posebnega
nagrobne spomenike, ki nosijo prdkooceanska agencija, bo moJ -p^i^enca v vhodno Slavo-^lovenske nanise "	rabi biti vsa nepremična last-i ..
Nemcev je bilo.ubitih in diua-miii ranili je bilo 9 petrolejskih naprav..
O izbruhu nove vstaje na Hrvatskem je bilo poroča no iz Bern a in poročilo pravi, da se 4000 hrvatsJah kmetov bori neodvisno od gen Mlhajloviča.
Tn jaigoslovATDski krogi v Ix>w»onn pravijo o sedanji vstaji: "Nemiri v Jngoslavi.i so sedaj večji,, kot pa so bili kdaj poprej, odkar se je priče-Ja vojna."
pod lasi, da dobivajo ti delavci laptna Meja ka^ro Tipa,' da jo
dovolj dobre plače za primer no preživij&nje. Zaeno je bilo rečeno, da je povišek, ki se ga je tem delavcem <lovolilo zadnje poletje, ko je Ford priznal imijo presegal določenih 15% in v mnogih slučajih eelo dose-zal 25ikar je več, kot določa tozadevna odredba odbora, ki dovoli povišek plač in mezd proporčno z višanjem stroškov za življenske potrebščine.
dobro završi. Najboljši sodmki irlede tega s*o seveda vladni in drueri činitelji. časnikarii in drugi vplivni ljndje \i. 14 dežel, katere .je obiskal.
Druari namen ie bil izpolniti
slovenske napise.
Svarilo nemškim ženskam
London. — ONA poroča, da i je prinesel nemiški list Ham-burge r Frem« 1 enbla tt''
nina priglašena nem. oblastim, y Stari Pazovi ^ prcki sofl ki bodo napravile posebne do-j ^^ lg	y Zomunu s0
govore, na podla*, katerih so ^ ^^	da so ^
vse pravoslavno prebivalstvo moralo izseliti. Oblasti so te ve^ti demontirale.
bo<lo izplačale odškodnine. Radijsko poročilo iz Budim poro- P°*ite je nagi as i lo, da so nem čilo v Icaterem je navedeno da' ^° obla<ti }>oz\-ale Nen>ee, ki _ porrrfta jUROsinv. information Cent«-je bilo' nemškim ženskam po-'^0	belili iz biških jugo
Japonska brutalnost se znesla nad misijonarji
London, — Semkaj došlo poročilo navaja, da so našli v kraju Ta?-imbonik)o, na Guadalcanal otoku trupla štirih misijonarjev, ki so bili ocividno u-smrčeni z bajoneti, kajiti trupla so bila vsa polna ran zadanih s tem orožjem. .
trotova predsednikova naročila.; vedano, naj se pazijo, da ne slovan. krajev, naj plačajo vse	DELAVCA NI V IMENU POROTE ZA
O teh ni hotel govoriti, pač je bodo spravljale v nevarnost s*voje dolgove in dblwracijc ZVEZNO o0DIŠČE V NEW YORKU dejal, da ]o prerlsednikn poslal čistosti arijske ra^e s tem, da P1^1 svojnn odhodom. Prepe.
MALI PODJETNIKI IONOBIRANI PRI ODDAJANJU KONTRAKTOV ZA ARMADO
Washington. — Armad ni agent je, ki imajo v področju nakupovanje in oddajanje naročil za annadne oblačilne potrebe, so bili po odboru malih-poijetikov ostro kritizirani in obdoiženi, da ignorirajo male tovarne in delavnice, katerim se ne daje naročil', ker prevladuje ' mod njimi mnenje, da se lahko dela "boljši" fboisine^s z velikimi podjetji.
To postopanje ni v soglasju
trotova poročila v zvezi ? ko je še bil na potovanju.
Tretja nalosra je bila pronaj-ti na lastne oči za ameriško publiko faldte glede aktualnega poteka vojne in kako bo mogoče isto čkmrirej izvojevati, ter si zagotoviti trajen mir, da se bomo tako mo<rli vrniti nazaj v normalno življenje.
tem |»i se mešale z t\ijim elemen toni, ki je sedaj v deželi. •
Govor v tem smislu je bil podan ženskam v Hamburgu po RS. vodji, Weberju, ki je dejal. da je v Nemčiji sedaj o-krog 6 milijonov tujcev.
Odpri roke, odpri srce, otiraj revežem solze!
Berlinski radio je naznanil, aa so se Nemci polastila l>žer-
is taiko imenovano Murray-Put- son & Johnson podal izjavo, nam določbo, ki jo je kongres' da je njegov urad preiiskal podpre jel z ozirom na potrebe m a-j ložaj in pronašel, da je samo v tisnjena nekoliko nazaj, lega buisinessa.	I rwwA'orskem in newjerseyskem
Armadni uradniki, ki iinajo okolišu 6566 malih podjetni-vso sJtvar v svojem področju,' kov, katerih delavnice so opre-*e izgovarjajo, da veliko števi. mljene z vsem potrebnim oro-j	ve ^»rne za traktor-
lo matih tovarn in delavnic ni-' djera in pripravami za izdelo-' ZJ*?™ *? pri^rV IlaXT2 nuljl ma primerne opreme za iadela-1 vanje Mojnega maiterijala in	frontl ^ o]€e- Nems»ko
vo srpecijeklih Oblačilnih kosov, vojaških potrebščin, kot obleke vrhorno poveljstvo pa o tem in ako si tega sami ne oskrbi-1 in slično.	P?"** ^ previdno ter pra-
jo, jim armada pač ne more po-| , , .	1 ^ ^ ^ ' ^P^'716
maigatn v tem pogle^lu. ZgoVoI	P™rte ni
ril se je tudi, da Mbrra^-i &la, T8"10 822	Stahngrada.
Nova nemška ofenziva
Nemci so proti Stalingradu pričeli novo ofenzivo ter proti industrijskemu delu mesta na severozapadu poslali v boj 2 infanterijski diviziji s 100 tanki in z velikim številom aeroplanov. Rusi priznavalo, da je bila njihova črta po-
ljani bodo na stroške vlade — pa za enkrat še ni jasno katere vlade — najbrže Pavelieeve.
Transocean^ka čaisniška a-gentnra trdi, da bo šel prevoz izseljencev na stroške zagreJ)-ške vlade.
Rommelova navada
na severnem
mano\' alkt določa Tjgolj to, da
in delavnic.
I Za ta uspeh pa ^o Nemci
veliki kontraktorji oddajo več1. Pod pritiskom je bilo priena- drago plačali; dzgrubili so 1500
podnaročil manjšim delavnicam in podjetjem.
Medtem pa je polkovnik Robert W. Johnson, novi director New York Ordinance DLs-triots in načelnik dtrurabe John-
no, da so gotovi konltrakti že vojakov in 45 tankov, kot pra-vnaprej določeni za gotove fir-1 vi polnočno poročilo ruskega me oziroma družbe, ter si ar- vrhovnega poveljs'tva. tmadni uradniki, kft so podreje-V Rusi tudi poročajo, da je bi-ni višjim oblastim ne upajo v fto južno od Stalmgrada ubitih/si vdrli v nemške zalkope in več tem oziru ukreniti kaj druge- 300 Nemcev, razbitih pa je bilo sto Nemcev pobili.
5 topov, šest obrambnih stolpov in raizstreljeni dve muni-ci.jski skladišči.
Med Donom in Volgo Kivsi še dalje napadajo Nemce ter posebno Okušajo z artileri-jo raajgnati sovražnika. Ena nemška infanterijska stotnija .je bida popolnoma uničenu in izstreljeni so bili trije aeropla-ni.
Pri MozdoUsu na Kavkazu pa
Berne. — Zanimivo poročilo iiz nacijskega urada za propagando pravi, da je poveljnik' [V^' ra211furadniki in pro Rommel, ki vodi nemške čete vTfesijonalci katerih število pa Rgipitu, bo« majhen človek, ki je lbolj majiino. ima pronicajoč po-led m stxs-. Nft ^^ lL,ti je ena sama njene ustnice. Kadar govori i- ženskaj ki ^ VpUana, kot nema oči zaprte, da lab\'o misli. 7apotsl- ua ' To sc STUatra za M^d pogovorom tudi večkrat mameTlk da reliefna lista v utfcne in ne da o<l sebe nobene in^fcu New York ne vključuje
New York. — Pregled imen porotne liste zveznega sodišča tukaj prikazuje dejstvo, da lista ne vključuje enega samega delavca. Pod območje tega sodišča spadajo okraji Manhattan. Bronx, Westcliesster in še nekateri dru*xi okraji v bližini New Yorka.
Porotniki in |*>rotnice so povečini poslovni ljudje in upravitelji raznih podjetij, trgovin, itd. Dalje je na listi 54 gospodinj in 37 agentov, potem sledijo v manjšem iftevilu drugi poklici, kot klerfci.
besede za več trenutikov, ker v mislih išče pravega izraza.
Unijski voditelji odstavi i eni
več delavcev, ki so zdaj potre-] bni v vojni industriji, katera ' jih je očividno že po večini u-I posli la.
j Proti porotni li<ti te sezije Toronto. — William E. Ma- je odločno nastopila Zveza od-lonev, precLsetlnrk Internaitional vetniikov in Itiidi Zvezna odvet- .	.... ,
Union of Operating Engineers niška asociacija države New j s?Je Poroto obiralo potom reje r cikel, da je ukazal odstaviti York. New .Terse v in Connec- ^acijstoih ^ vohlcev. Da
**	7	.i .	•	•	hrt maf nmnl <rn i\ni*nt«\ itw^h * • t *r
ljanov v zadevti porotnih potreb zveznega sodišča.
Za imenovanje oziroma izbiranje porote je odgovoren sodnik John C. Knox, ki se je iz-inženirji, j razil, da je bilo v prejšnjih časih na porotni listi preveč brezposelnih delavcev, ki so bili V mnogih primerih antagoni-s*tični našemu sistemu vlade. S tem je pm'iznal, da ^e sicer strinja s kritiko, ki je namerjena na sedanjo porotno listo, toda je pa overjen, da je bila sprememba potrebna in na mestu.
iZa hiranje imen porotnikov in porotnic se je to pot poslu-žilo drugačneih metod, kot -sicer in precfcj imen je bilo vzetih iz telefonskih knjig. Svoječasno
LZ-
sfcin uradnike in voditelje lo- tiont je protestirala proti ime- , ,, . . .. V?, v , , i	•• ah* vr v ;	•	i j. • . lbran" je bilo določeno, da se
kalmb unij v Albany N. Y.' novanju porote, ki je sestav-'	v .	, . ,
so Rusi odbili tri nemške napa- Prizadeti uradniki «so bili pred ljena iz imenika odlične new-
de in raajbffli 19 tankov ter pobili 2 stotniji sovražne infante-rije. V tem predelu so tudi Ru
isodiščem priznani krivim, da yor^ke družabne plajsti up raso sprejemali plačilo za izdaja- vi tel je v, bizništkih veljakov in
ne sprejme brezposelnih in tudi ne prostovoljno priglašenih ženskih državljank.
nje kart neunij^kim delavcem,' drugih podobnih izbrancev, ki' Zadeva je izzvala pre^ei kriki so bili uposljeni pri vladnem! ne morejo biti smatrani za po- tike in bo. breodvoma Ze slišat^ porivzetju.	' vprečno predstavništvo držav- o njej.	,	j
"SLAB MilOOi'w Mw
FRIDAY, OCTOBER 16, 1942
▼BIANOVLJEN UN
66
GLAS NARODA"
H
(foica ®r
Owned and Published by Slovenle Publishing Company. (A Corporation) Frank Sakaer, President; Ignac Hode, Treasurer; Joseph Lupsha, Sac. Place of boslnew at Xbe corporation and addraasea at above officer«: 216 WXU3T Iftb STRF.ET, NSW YORK, N. T.
49^ Year
"Ulan Naroda" la lamed «««17 day axcept Saturday«, Sunday« and Holiday«.
Subscription Yearly $8.	Advertisement an Agreement.
Za celo leto velja Ust trn Ameriko ln Kanado $6.—; sa pol leta $3.— ; u bun leta gU50.. — Za New York aa celo leto «7.— ; va pol leta $3.00. Za inosemstvo aa četo leto 97.—; sa pol leta $3.60.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvsemfil sobot , nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA"
216 WEST 18tb STREET.
1: CHebea 3—1841
NEW 10BB. N. X.
STARO ŽELEZJE
"Kdo >e počaščen?55
-trr--1—--i—- Š.	---—
Jiig^lovazjsski Informacijski vije. Pre^t nami Šteje pač po-Center je razpoelal izjavo no- samezen minister toliko,, kold-veg"a jugoslovanskega amimea- kor spoznamo, da je vreden dorja Fotiča, ki jo je bil dal našega zaupanja. To si lahko predsedniku Roosevieltu, kako po veej pravici mislimo, da poj je povišanje poBlanwfcva v čin končani vojni ta vlada ne bo.
aiujbatade počastilo ki ohrab-
Se preUno smo prišli v svojo sedanjo domovino, &mo slišali, da je Amerika dežela neomejenih možnosti, skoro bi rekli dežela čudežev.
Sedaj pa že živimo več desetletij v tej deželi, pa se nam ni fldelo, kar smo videli, nič čudnega; vse se je pred nami razvijalo popolnoma naravno, samo da se je vse delalo in vrtilo mnogo hitrejše in nam je tudi življenje poteklo zelo hitro.
Sredi večnega vrtinca smo se zavedli, da smo se postarali kar čez noč. To pa samo zato, ker se nam skoro vedno nudi kaj novega.
In najnovejše je sedaj pobiranje in zbiranje starega železja in vseh razniii kovin in snovi, katerih je bilo doee-daj v Ameriki v velikem izobilju, katerih pa je naenkrat, kar čez noč, pričelo primanjkovati, kajti prišla je vojna.
V	mirnem času je Amerika prodajala vsem državam ]>o celem svetu velikanske množine raznih kovin in zlasti železne rude, napol izdelanega železa in jekla in raznih železnih in jeklenih izdelkov. Svetovni trgi (so bili polni ameriških rudnin in njihovih izdelkov.
Prišla je vojna!
Amerika ima bogate železne rudnike in čudom &e mora vsakdo čuditi, da ti rudniki ne ajo dovolj svojega pridelka v vojne svrhe. In čudom smo se začudili, ko je zajeknil po celi prostrani deželi krik in vik, da Amerika nima dovolj železa za svoje bojne ladje, tanke, aeroplane, topove, puške itd.
Iz Wafiibingtona je prišel poziv na patriotične državljane, da naj deželi v tej zadevi priskočijo na pomoč. Iz Washingtona je prišel klic: Zbirajte staro železje in vse kovine, ki jih imate po kleteh, v podstrešju, po praznih lotili in vrtovih, po jarkih in ob mejah. Prebrskajte vse kotičke, da najdete kako kovino za vojni materjal.
In temu klicu se je odzval ves narod in Amerika se je zopet pokazala kot dežela neomejenih možnosti in čudežev.
V	dveh tednih, kot beremo v časopisih, se je po Ameriki nabralo na tisoče in tisoče ton starega železa in drugih kovin, ki jih bodo topilnice pretopile in tovarne iz njih izdelale razni vojni materjal.
Spočetka je bilo gospodinjam malo nalahko naročeno, da naj kositernih kanglic nikar ne mečejo vstran, temveč jih naj, ko so jih na gorenjem koncu odprle in izpraznile, še odpro na spodnjem koncu, lepo umijejo in očistijoj jih poteptajo in zblinijo in naj jih lepo v kaki skatlji postavijo pred vrata.
To je bilo seveda nekaj novega in ženske imajo rade vsak dan kaj novega. In napravile so, kar jim je bilo naročeno ; seveda samo malo časa, kajti kmalu to ni bilo nič več kaj novega. Odpirati kangle na dveh koncih, zb lini ti .j J\ in jih še lepo postavljati pred hišo, je bilo kmalu pre-dolgočasno.
In prišel je klic po starem železju.
Tedaj pa je po New Yorku nastalo življenje, kakor-šnega to velemesto ni videlo niti v najlepši dobi svojega obstanka, Šolarčki so se spravili na delo in tedaj se je tudi v resnici pričelo pravo delo. V šoli jim je bilo pove-|$>ak kot osebi, dano in razloženo, da je dežela v vojni, da. je v veliki nevarnosti, da^ rudniki ne dajejo dovolj potrebnih kovin in da je zato treba pred vsem nabirati staro železje. In če se šolarji česa lotijo, tedaj tuUi nekajj napravijo. Komaj pridejo iz šole domov, pograbijo kos kruha, pa hajdi stikat za starim žel ©z jem, kajti pri stariših, pri sosedih in v šoli bo pohvaljen, kdor je nabral največ raznih kovin.
In tako so kar čez dan narastli po newyorskih ulicah celi kupi starega zavrženega železja. Na teh kupih najdeš vsakovrstne stvari: postelje, omare, mize, ©tole, peči, o-t roške vozičke, drsalke, stojala itd. itd. Celo razbit avtomobil moli od zida do srede pločnika.
Pre hišo stoji klavir; mimo pride nekdo, ki zna nekaj brenkati. Naenkrat je okoK njega cela množica mladih ljudi in zaplešejo.
In v resno stvar stopi zaibava in veselje.
Tak je Amerikanec. — Ne poena patriotizma; kadar pa pride čas za to, tedaj je najbolj patriotičen narod na svejai.
rilo Jugoslovane in tako dalje Končno je se dejal, da ei njegov narod »teje to v veliko east.
Vse v redu in prav. Fotič je primerno govoril in tudi JIC je dal to reč primerno v javnost. Le toliko bi se človek vprašal, koga je prav za prav mislil Fotič, ko je deal, da se "njegov narod" čuti počaščenega. Nič preveč razumljivo ni, po visem dosedanjem zadržanju Fotiča kot baje jugoslovanskega poslanika, kdo in kaj je njegov narod." Toda to vprašanje pustimo za kaiko drugo priliko.
Danes naj nas pozanima nekaj drugega. Povišanje poslaništvi v čin amlbasade je vse-kako svoje veljave vredno. Vendar "čin" sam ali me? o t še ne pomeni kaj prida. Veljavo da činu in mestu mož, ki ga zavzema. Mi bi si iz srca želeli, da bi se mogla Fotičeva izjava takole paragrafirati:
"Jugoslovanski izseljenci v Ameriki so, izražajoč svoja čustva v imenu svojih zasužnjenih bratov v domovini, izjavili Rooseveltu, da jih zelo veseli povišanje dosedanjega poslanika Fotiča v ambasadorja, zakaj vsi Jugoslovani v Ameriki in oni doma v<šno, da je ta mož zelo sspo?oben za to mesto. Imenovanje Konstantina Fotiča za ambasadorja bo ohrab-rilo Jugoslovane v njihove« odporu proti nacistom"
Če bi mogel Jugoslovanski Informacijski Center, dati v svet tako poročilo, potem bi bilo nekaj in potem bi bilo res precej " počaščenja" na strani. Tega JIC ni mogel narediti in če bi naredil, bi seveda naiprej vedel, da bi bil« Bmeha na cente, jeze pa na tone. Kljub trtrra je gospod in Fotič najbrž mislil, ko je dajal svojo izjavo Rooseveltu, da v^e tisto "počaščenje" velja prav njemu osebno, kakor velja nje-igovemu novemu činu. Če bi ne bil tako mislil in če bi jemal v poštev to, kar vte on prav tako dobro kot lepa večina jugoslovanskega naroda v Ameriki, in v domovini, bi se bil sramoval nesti. svoje papirje Ro ose vel tu in bi se enako sra moval deklamirati dotično izjavo.
Ogromna večina Jugoslovanov doma in tu je popolnoma prepričana, da povišanje posla ništva v ambasado ne bo prav nič pametni lo in ne bo prav ni kogar 'chrabrilo" dokler bo na tem mestu sedel Fotič. Mkogair ne bo olhrabrilo za kakoršen-koli drugačen odpor kot za se bolj odločen odpor proti Foti-ou. Ne kot ambasadorju, am-Če bi imel ju gosk>vaniski narod z drugo besedo, če ibi imeli Slovenci in Hrvatje in jugoslovansko u-ismerjeni Srbi v Ameriki kaj govoriti, bi Fotič ne bil nikdar tako "počaščen." Če bi imel narod doma .pri tej zadevi kaj govoriti, bi Fotič Tie nosil naslova "airibasadotr". Celo to se govori te dni po Clevelandu, najbnž tudi 'drugod, da bi Fotič ne postal amfb&sador če bi fanela « glasovnico v roki kaj govoriti pri tem jugoslovanska vlada v izgnanstvu
Mi kot Amerik anci se zanimamo dosti za vlado Jtagosla-
imela dosti več" govoriti v Jugoslaviji kot eden izmed na>.|
rgr
ŽIVIJO ! TUKAJ SO!
Borbeni umri ni Strica Sama pred* stavkajo "New Glory to Old Glory" v glasbeni norosti letošnjega leta I. SONJA HEN IE JOHN P.W'NEfl
"ICELAND"
Jatk Oakie, Sammy Kaye 1 His Orchestra
IN ŠE VELIK POSEBEN PRIZOR 7th AVE. t 30th St
BOXY
Zanima nas pa mož, ki je nxd nami .postavljen za ambasadorja in in zanima nas njegovo početje. Razume se, da nas zanima tudi to, kaj govori in kakš
ral vedela Fotič nttm in si ne izpa-lova t i imenovanja, o ka
Katera ima kaj	Pavličenkova
za razstavo?	Pri rokah Lmam <ybve,tilo> ki
Nwprošena *ern, da pom a- pravi, da bo 19. oktobra prirejam dobiti kaj primernih -slo-1 jena odhodniea za Ljudmilo vensk&h narodnih Stvari, ki hi Pavličenkovo, rus'ko guerilako bi'le razstavljene v Freedom junakinjo, v Manhattan Cen-
New Yorku. Z njo )>o(Ie-
tereni ve, da ne- bo ne ohrab- ^(>llso"u P*"Bio<lnji teden. Kot tnu v New Yoiki rilo, ne počastilo nikogar druJ mi	TK>V€daiKI' 1x) ta "topila tudi njena dva to
gega ko njega samega Tudi skl't>no opravljeno :n čuvano, variša, poročnik Nikolaj Krone izjave daje. In če poleg vse na *»voje visoke protektorje me}ter bodo	yLvari do4>!le; ^včenko in poročnik Madimir
.jče Fotič \-se prej ko ugodno Pr°niinentcn prostor, ne tako, IVetineev. Zacettek ob polowuh ^enco. Njegwo imenovanje nc- kot ^ i»k> %-časib v preteklo- zvečer. Kdor se zanima, da bi bo vzbujalo zaupanja pri tistih,' sti* ko naših predmetov sko- st^! pogledat te tri mlade m*ke
ga tega vemo še to, da je pri šel na svoje n^sto ne po zaupanju naroda m njegovih predstavnikov, ampak po prav posebni protekciji, ki ga drži in je držala na tem mest«, potem smo upravičeni, da si naredimo o njem še prav posebno mnenje Mož, ki si ne iSče easlo-mlhe v narodu s svojimi zaslugami, mož, čigar delovanje že davno ni v skladu s stvarjo, ki jo je pokliean zastopati, bi moral imeti sam v sebi toliko časti, da bi ne >«lil na mesto, kamor nikakor ne spada.
Kar ee tiče nas Amerikancev lahko .seveda Fotiča tudi kot amlbasadorja Jugoslavije ignoriramo. Ne moremo in nočemo pa igno»rati Jugoslavija čije predstavnik je Fotič. In tn se nehote vprašamo: Katero skupino odpornikov zoper naciste bo "ohrabrila" novica, da je Fotič postal jugoslovanski am-Ibaisador? Morda slovenske partizane ali hostarje ali kakor se že imenujejo? Koliko je dal Fotič čutiti, <Ja tudi Slovienee zastopa v Ameriki ? Morda bo njeffctvo imenovanje ohrabiilo Hrvate, ki so se po najnovejših poročilih vrgli v popoln upor zoper celokupno oeišče! Yes, jugoslovainsko usmerjerii Hrvatje bodo silno navdušeni nad imenovanjem tistega Fotiča, ki jd pospeševal propagando (po Ameriki da ves hrvatski narod kolje Srtbe na debelo in progranafu drobno Ali bo ohralbrilo Fo-tieevo imenovanje jugoslovansko usmerjene Srbe. katerih manjka vsekako okoli Srbo-brana in na gotovih stolčkih ju
radi katerih je bilo poslaništvo dvignjeno v ambasado. To naj bi posmilil tudi neki slovenski list v Ameriki, ki na uvodnem mestu prinaša "vese-To" vest, kaj ameriške oblasti mislijo o Fotiču. Ko bi ameri-
ro videlo ni
Naprošam one naše rojakinje (tiidi rojake, če ima kateri kako primerno utvar), »la .sporoee našemu listu, a'ko so pri volji dati na razpolago svoje sloven. ?ke umetnine za omenjeno raz-
guerilske bojevnike, se lahko po-htži te prilike. Pi-jmo ne po-vp jeli kaj vrtonnaie ali ne.
ške oblasti vedele, kaj misli o fitavo- Tistii ki pošiljate otro-
S.. •____1_____I	»• , .	1'n l-	liom lnllulrn tlTlAlYU>ttll
Fotiču jugoslovansko ljudstvo, bi tudi same malo drugače mislile; Vsaj nas tisk naj bi ne podpiral napačnega nmenja Anaerikancev o Fotiču.
ke v šolo, nam lahko sporočite
Izseljevanje ljudstva iz Alzacije Lotaringije
Overseais New Agencp poroča preko Londona, cfa je bilo
to potom otrok. Gospa Furlan. I [K> podtalnem francoskem nikakor jaz bodemo dale kaj več( diju naznanjeno, da so Nemci informacij o stvari v sohoto v izselili 75 tisoč pre3>ivalcev
ALI VESTS?
Vi lahko začenjate kupovati Vojn« Hranilne Bonde S tem,^ Impnjete mmk» sa 1« 10 centov.
šoli.
Šola
Zadnjič smo bili zopet obdarjeni — doibili smo štiri table—račun je plačal Franc Snoj; rojakinja Granduč je darovala $5.—, Mrs. Patelli $2,— Mr. Svet $1.—.
Učencev je bilo prisotnih 35 in vsi so pokazali zadovoljivo zanimanje za učenje.
Naprošamo vse one matere in dekleta, ki bi rade začele z delom za narodne noše, da se čimprej prijavijo za to. Določilo se bo posebne ure za to .stvar, ker tekom učnega ča>a Ob sobotah ni mogoče tega vršiti. Ker bo to delo prevzela rojakinja, ki želi pomagati pri stvari, je potrebno, da se najprej uredi vse potrebno za nakup blaga in za čas, ko bi dekleta lafadro prišla skupaj k njej, da "bi jim pokazala kako je trrba noše krojiti.
•	.... Plesni krožek
mielite na programu nastopiti,
pa ste prav dobrodošli, da pri-' Kot sem bila informirana, se dete v svojih nošah kar narav-' skuša organizirati v New Yor-nost v Arlington Hall v petek! fcu plesni krožek ali venček, ka-poslovan«ke vlade, drupod pa]zvečer 23. oktobra. Začietek tere^ga poučuje jugoslovanska
plesalka Tašamira. Tudi o tem
NAZNANILO.
Sinoči smo imeli plesno vajo za nastop na velikem Festivalu, ki se vrši, kakor sem že poročal, prihodnji petek dne 23. oktobra v veliki Arlington dvorani na 23 St. if arks PHao? New York. N. Y. ter na katerem mas topi veliko število različnih narodov s svojim i narodnimi plesi in v svojih narodnih nošah. Za slovensko plesno skupino se je priglasilo sinoči nekaj nadaljmih parov za ta ua~top. vendar bi želel, da 'bi Ke kateri in katera se prijavila in sia£*r do prihodnje srede ve čer ko imamo spet plesno vajo istotako kakor sinoči m sicer v cerkveni dvorani na 62 St. Marks P.lace. PriČetek vaje točno ob 7.30 zvečer. Pridružite se kateri želite nastopiti na tem velikem in pomemibnem Tisti ki se želite tega festivalia udeleaiti, ter ne
iz
ozemlja A-izaeije-Lotaringije, katero so okupirali. Vsega prebivalstva je bilo tam prej — 1,900,000.
VeČina izseljenih je bilo poslanih v iKvtranjoat Nemčije, na njihova mesta pa so hili priseljeni kolonisti iz Nemčije. To ima namen, da se te kraje doeela ponemči za vse večne čase, kot so se izrazili naeiji.
Vežbanje podjarmljenih mladih sužnjev za smrt na ruski fronti
Nemški generalni štab je izdelal načrte za vpotlie in hitro izvežbanje mladih moških moči iz Italije, Madžarske. Hrvatske in Slovakije. f'ete sestavljene iz teh mladoletnikov, naj hi dosegle ruska bojišča okrog prvecra decembra letos. General Hoth je bii poslan na Madžarsko, da bo tam poskrbel za hitro mobiliizaeijo. Od tam pojde v Albanijo, kjer se ve£-bajo ca ni laških organizacij moške mladine, "Oiuventu T>el Littorio."
ne ravno?	|prognamia točno ob 8.30zvečer.
No, pri tfcfo skupinah nika-'^a^er^ želi, lahko se preob- se bo doibilo natančnejše pokor ne bo kakega novega	v dvorani slovenske cerk- tankosti. da se ladiko tega po-hrabrenja," odkar sedi gospo-jve na Osmi, samo bodite tam' služi tudi naša slovenja mladi
i- tt.j-ii.__i• _________<r>red tirro 7VpT*pr Kai ša nnvi' n«—,<s«-i	Ifiilro v<i raHi'
din KonStanthi na novem stole ku In če tega ne vedo Foti-čevi \tsoki protektorji, bi mo-
izsla je nova knjiga v angleščini o življenju ameriške divjačine pod naslovom
AMERICAN
WILD LIFE
pred S uro zvečer. Naj še omfA j na—-saj plešejo tako vsi radi! nim. da na tem programu na-, Namen je lep, namreč, da se bo
stopi tudi Jugoslovanski Vje-nae s svojimi ple«i pod vod-ptvom znane plesalke Ta^haimi-re. Toliko za sedaj. Več o tem bom poročal pozneje.
S pozdravom
' A F. Svet.
Stmdenec Blagoslova!
300 SVKTIH MA& LETNO, U iiv« In m rtv« fclan* Mata* Zvtz«. iunarin* aa vuke oacbo žtve ali umrlo 25c. <Nikdar nI potreba obnoviti.) U piti ta Vat« sinov« vojak«.
DRUŽBA SV. PETRA K LAVE RJA za (frikiMk« mi »I Jon«
Department O
MM W. Pln« Bi v«.,	m. Louia. Ms.
V knjigi J« Batandoo popisano življenje posameznih živali, živečih na suhem, t morju In r traku, tako da bo Tgakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mn dosedaj Se ni bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati t petih knjigah, toda je slednjič Izšla t eni sami knjigi, ki pa prt vsem svojem skrčenja priute POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z Bžitkoa brni lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; fanner, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi nafitete VSE HIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga S2? SLIK (fotografij); 6 Milk t nar»mH» barn*,
v velikosti «ele strani, ter ^a ?*»
strani. Velikost knjice Je 9 x 6 infer. Knjiga opisuje sesa vre, ptiče, ribe, kaže in ti vati, ki so ravaatak« na rabe«
kot v vodi doma. — Vezana i« v močno platno s zlatimi črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj
Naročilu poOJite .... KNJIGARNI slovenic publishing company 216 w. 18th street, new
JERRY KOPRIVSEK ta njegav
orkester na »lafičak Terezlnta Polka
Na planinoab—valček 6tv. M Bil la DUQUESNE UNIVERSITY TAMBURICA — Štv. M S71 Za toe. cenik In cene plofič s* obrnit« os: JOHN MAK8ICH I ne. 463 Woit 42od Siw^t, New York
tudi med nami tznčHo dovolj mladih ljudi v narodnih plesih, cla bodo laliko nakopali ob rasnih prilikah in proslavah. Plesna skupina je v>akakor potrelbna za raizne prireditve, — Bilo mi je naroeeno §e par stvari gle<le plesnega nastopa od starani naših inladiit, pa si nisem z&poamvi'La na t anon o v.seh podrobno^L, zato prepuščam vso stvar onim, ki imajo o tem več potanlkih informacij, da nam dajo vedeli v &o(boto, ko bomo mladini sporočili kar potrebno o tem v šoli.
Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice
SOLDIERS UN PARADE
(MLADI VOJAKI) Priredil za PIANO HARMONIKO
Jerry W. Koprivsek
Cena 40 centov • • •
NaroČila lahko pošljite na
Slovenic Publishing Go. 216 W. 18th St., N. 7. C.
PRIZOR NA UUCI V CIALI V UBLJI
Kakih 250 milj vzhodno od Bengazija v Afriki so angleški komandos napadli Oiali in
več rugdb ipsiških postojank v Libiji.
*8 L A I R A I O O A" h M* I«f
FRIDAY, OCTOBER 16, 1942
vsiAMmm
AMERIKANCI IN AVSTRALCI NA NOVI GUINEJI
VLADO KlLiiSffiN.ClC:	-	'
Ustanavljanje ljudskih sol
V S rod n J rat veku je razen1	ebsa le nemiske. Slo- bo v #radu za solo Pouk je b\\
duhovnikov makfcodo anal' renski otrok de je mesece in le- navadno enkrat ali dvakrat na čitati in pihati. Le redki ple-'ta u*'-i! na pamet nemških bur- leden. Skoro povsod na kmetih miei in bogati trgovci so pre-:;ed in stavkov, ni pa razumel ^o bile le as<deljpke šole.
vki-beli svojkm otrokom šolsko	* Tr" ^51"" ---~ — — -wks^i
izobraaibo Za kmetskega otro-
ka ni bilo pravih sol, prav tako je tudi v mestih le malo deoe obiskovalo šolo. V tistih easih je pač vladalo mnenje, da kmet skemu tlaeanu in delavcu ni treba druftc&a, kakor da marljivo množi svojemu gospodarju dobiček. Gospodar bo že znal vpisati, izračunati in vnov »' iti ,kar mili piidelia in pripravi njegov podložnik. .
Šole so bile lepo samostanih. Tu so menihi gosposke otroke poučevali pole*? veronauka še čitanja, pisanja in malo računanja. Pouk je bil v latinščini. pozneje v nemščini. Sloven Vina, jezik domačega ljudstva, ni imela v teh šolah nobene pravice.
njih smLsla. Ko je stopil iz šo- Razmere so so aboljšaie, ko le, k- kmalu še to pozabil. so začeli izdajati šolske knjig«1 t<o!e so vzidrsevale občine ali v slovenščini, ifinogi OQOM>-pa po*ame«ni ljudje, največ ljubni možje, posebno škof A-1 duhovniki. Slovenske cbčine M. Slornjšek, so se trudili, da bi pa so ae skoro powod branile Čim voč'slovenske mladine 130-zidati .šolska poslopja in pla- braiževali v svojem materin, če vati učitelje. Posebno so se jeziku. Sčasoma so začela zi-temu ljudje upirali, ko *o uvi- dati tudi šofeka poslopja in pc^-deli, da "nom%e šole" koristi-'javljati dobre, izšolane učite-j jo sloverakemu človeku malo Ije. Tako je tudi preprosto1 ali nič. Zato ,so oblasti vpelja-j ljudstvo spoenalo vrednost dole .šolnino, ki jo je bilo treba'bre knjige in časnika, kar je plačati za vsakir'ga učenca. Na bila poprej pravica samo gola način tudi sedaj ubožnej&i t sposkih ljudi-ljudje niso mogli šolati svojih otrok.
Ameriški in avstralski vojaki popravljajo poškodovano ameriško letališče blizu "Port Jkioreabyja na Novi (ruineji. Maloprej so japonski letalci letališke bombardirali
Predsednik navaja za cilj
SVOBODO ia OSVOBOJEN JE
Velike težave ^o bile, ker od kraja ni bilo dobrih sposobnih učiteljev. &e najboljše «o bile Sole, kjer po poučevali duhovniki. Duhovniki so bili
Sčasoma pa privolili fudi prvi ljudski učitelji. Ker so kmetskemhi ljudstvu nekoliko poučevali otroke v slovenskem Izobrazbe. V nekaterih župni- jeziku, so dosezaTi dobre uspe-jiah so ustanovili župne ali far- (he. V mnogih vaseh pa je bila ne šol*1, kjer j<3 župnik pouoe- (prepiiščena skrb za šolo cerk-val mladino veronauk in cerk- venikom in drugim manj Izobra veno petje, vewih tudi čitanje ženim ljudem, na primer odfelu-in pisanje. Če je bil župnik žonhn vojakom, pisarjem, po-prezaposlen. je poučeval cerk- (nesročenim dijakom itd. Mno-venik. V mestih, k j; t je bilo gi tl^i " učiteljev" niti po križarskih vojnah vedno niso znali gladko citati in pl-blagoslo\-je, so ustanavljali sat L Poleg tega so se pečali z mestne šole. Razen teh so bile! <Vugimi posR in jim je bila v mestih zasebne ali zakot-.šola le postranska skrb. ne 4ole.	| Le po mestih so imeli učite-
Prer! kakimi 160 leti pa so lji .»talno plačo. Na kmetih so začeti ustanavljati vedno več dobivali za nagrado bero in le šol. V zadetku <so bile take So- tu in tam tudi denar. Običajih le po uvestih, trotih in vetjih no so imenovali vaškega u&ite-vaseh. Namižje se imeno- Ija "5om»3ter ali kantor.** Šo-
mašter iM bil obenem cerkvenik organist in morda »e občinski pisar. V Šoli je večkrat pefe šiba. .
V šolo so hodili le nadarjeni učenci iz bližnje okolic^. Oddaljene. zakotne vasi nUo imele šol. Fičenci 50 bili večinoma dečki, deklic je bilo malo.
Ker so se oibcine branile zidati šolska poslopja, so priredili zasilne učilnice v žopni&čih ali v ksmetekih hišah. Redki
Dokler je bil župnik de adiav, je on učil deco. Vsako nedeljo; 'Predsednik Boceevslt se je, V posebni izjavi na Kolum-p:ed večernicami ao «e zbirii, zavezal, da cilj združenih na- hov dan, je predsednik rekel, otroci rv ^ipTifeačn Župnik rodov ni samo svcfhoda za tki 44bo ameriška zmaga zmaga mož blagega srca, je imel mla-nas .same, temveč tu<|i osvobo- adrua^nili narodov in zmaga
j- __j	j...j: _r/;i Tmftrsnp in safilK
dino rad. zato je tudi mladina'jenje drugih.
vale trivialke. višje pa glavne šolo in normalke. .
Čeprav bilo ljudstvo potrebno izobrazbe in si je tudi Mamo želelo šol, vendar ni bilo zanje prav nič navdušeno. Kri vo bilo največ to. ker so v teh šolah poučevali le nemški. Nemški oblatsniki. ki so takrat vladali v naših krajih, pač niso vedelf, da i? le materinski V-aik tisti IriBttS. ki odipre človeku not k izobrazbi.
Tudi šo>»ke knjiee .90 bile irra^čaki so prepustili kako eo-
HBB8BSS
SSSSSSSSSm
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri naročbi se poalužite naslednjega kuppna
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "TKE TWO-WAY PASSAGE^ ......
Moje ime -
St., ulica ali Box St. Mesto in držav« —
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
••Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK
pri<Jno prihajala v neaei^&KOj solo in žirečih oči poslušala Je-j pe zgoc&e iz sv. ptejna, ki jik je znal župnik tudi zanimivo pripovedovati. A Vtttkrat jim je razlagal tudi pripovepti iz turičkih kn francoskih časov.
Najlepše pa je bilo jeeepi, ko jim je radodarno delil okusna jabolka, sladke hraške in sonž-ne češplje. Še sami so smeji splezati na drev«ba v sadovnjaku in trgati sadje, pa jih župnik ni ni-č kara!, še smejal se jim je in govoril:
•"Le privdšlčite si, le privo-Seite, potem pa se gremo abe-c.v"
(Ker je bil z njimi j»rijaz«n so se otroci kmaia naučili abecede, pa tudi nekaj malega računati. Po veliki maši je bila vsako leto zkušnja. Prišlo je mnogo ljudi od blizu in daleč. Pod vaško lipo so se zbrali o-troci. in župnik jih je izprasše-val. Najprej k:«ean^ki nauk. Otroci so odgovarjali gla*«o in pogumno. Potem so čitali iz katekizma Najpridnejši so dobili v dar moli,tvenike' rožne vk^nee in celo denar. Vsem pa so nazadnje razdelili belega! kruha in sadja.
Župnik je bil že v letih, pa je začel bolehati. S težavo je opravljal svoje duhovniške dolžnosti, otrok pa ni mogel veČ učiti. Vsem ga je bilo žal. najbolj pa mladini.
Otroke je potem učil cerkve-nik in šoruašter. | Pri premožnem kmetu, ki je knel feiSo naj-bliž4 je cerkvi, je bila v prostorni izM učilnica Bila. pa ni nič podobna današnjim šolam. Sko zi tri mala okna je prihajalo ▼ izibo 1« malo svetlobe, zato je bilo v »jej —posebno poeimi prav temačno. Oken niso od-p;rali, zato jrr bilo zadublo
Klopi so bile tako tesne, da so.
V P3B&HARIOI
M J
u AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
M TMjtrfmf slrtlt^*
slovenske pesmi:
1. HixJjjk-nicj. — mo»«l stne * bari.
tun Minospovopi t. Potdrav — moAlti »bor $. J*»t>ko d of — m oik i sbor f. OtoUt! »ion — m«S*Til *bor I. PtHolhdnnka — meSa.nl »bor, t
bariton «nrao«pevoin
t.Jr» t. — «& snlo »prve, r&olkl Ifi m*4HHl ihor 7. Ura II. — eh mci*ni »bor t. AJlAJttnkl odmevi — za, moffki In ftvnstd »bor. s ba<i<oa mo9P*v*vrn t. Kantata It paalma 19* — rnogkl JAor
16. Bofl — %a wmu«.p»-VH, m«*llU
ibor ln »pr»mU«T»»J*«»
H Psalm » — iwhik*I»#v»'. nse-fta.nl «bof tn npr^ml KLi»ovira nI! or*»i
CENA SAMO
SO centov
KOMAD
To M kMKfrtoe ia mHaw ibore, katere Je U ta v maMuUibi izdal MATEJ l. BUIMAB. organirt in pev«TodJa pri ur. Vidu, Cleveland. Ohio. 1»».
NarciSite to zMrko pri:
KNJKABNI SLOVENK HflL
COMPANY 2M W. Uth HC	New York
mpwbwii m)m mmm mmm
za zatirane »n aa^UKnjone narode po vsem »»vetu'*
Svoboščine, ki so hi le po-srtavljeHa na zapadni polobli, katero je odkril KoUunfb pred 450 leti — je rekel — so ogrO žene in združeni narodi so sedaj zaipleteni v vojno, ki "naj
7. deeemlbru 194-1, je bilo povprečno na mesec poslanih 55 tisoč vojakov z vso opremo na vojne fronte. Odhajanje ame-rfokkh čet čez morje je sedaj mnogo vetčje.
B(n^»a laž osiišča je, da je land-leage samo enostransko poslovanje, po katerem se mol-zejo viri Zdruaerih držav, ne da bi bilo kdaj vrnjeno ne fldaj ne v bodoče
Elržavni department je potom urada za vojne informacije raz-tw.1 to laž s celo vrsto dokaaov, ki kažejo, da so Angfcži dobavili arupriHkim četam na lend-1 lease podlagi veliko nanožino ba razni h balonov, protitankov-
SEDAKJI ROMAN "TRIJE RODOVI/' KI GA NAŠI ČITATELJT BEREJO S TAKO VELIKIM ZANIMANJEM, Q-RE PROTI KONCU. — NJEMU BO SLEDIL ZOPET NOV ROMAN, KI JE I8TOTAKO POLN ZANIMIVIH DOGODLJAJEV IN KI GAJE SPISAL NEK SLOVIT FRANCOSKI PISATELJ
bo popolnoma vstavila osvojitev.*'
od!bči, ali se bo korakanje na-
prt^lka nadaljevalo^ ali pa gn škilTtopovTn direktorjev, kor
vete preti podmornicam in aeroplane in ^ojne ladje za povečanje ameriških konvojev na Atlantskem obrežju
V As^gliji in na Inakem so Angleži po lend-lease dali a-meriškim četam Spitf>ne aeroplane za spremi jeva nj? bombnikov, več koeov lahke^.artnle^ rije, eelo opremo več anglaSkih orožarn: material za r 250,000 angleških delavcev na letali-tVilL, uporabo angfc^kih leta-< lit*' in opremo, angleške ladje-'delnice po vsem svetu popravljajo ameriSke ladje.
V angleških domindjih daje Avstralija po lenid-lease mleko, metsio, sadj s volneno in bombažno obleko ameriškim četam ter poSilja živež in volno v Zdr. države. Avstralski živež je po
njtL Pri župniku pa je bilo drugače. Župnik je prinesel v šolo orehe. Kako veselo so prištevali in odštevali, ko je župnik vprašal: "Ivan. koliko jih imaš! — Martine k, koliko ji nriinašl — Koliko jih imate skupaj!" S kaflašniin veseljem so računali in tudi prav izračunali. No, in kar je bilo naj-Jfcj bodo prejeli iaieuituejše, naoadnje so te ore he pojedli .
'Nekoliko boljše volje je bil •Paregrin, ko bq mfa otroci pri-
raorali "nekateri 'otroci sedeti*	obljubl^no bera ^ Saj
se je rev« trudil z, otroki, pa kaj je pomagalo, )u> ai lwl tako
pn-
na tleh. Skratka, nič kaj jetua šola. .
fToda šoana^fter Peregrin si ni znal pridobiti otrok. Nikdar iim ni povedal izvesti ia se pošalil kakor	Že
pivi dan je v rokah les-kavko. K a pisal je na tablo z ckijmo «rkie "a, b, m to se je	k Urokom,* j^U
p«kae>al « na tM* ia za-tegajeuo Otroei -so v sborn ponovili ia
tal:	V »ekaj
mesecih ao m o-woci s težavo i*K»čili albeoede na pamat Po-
kašokrn, da bi ®nal vsako rec pn pravem koncu prijeti in dobro izpeljati. Ko je prišel določeni dan, so mu tonej otroci prinašali prekajeno meso, klobas, slanine, jajca in dmga -živdla. Ka ta dan in že dan poprej je Peregrin šibo skril. Hotel se je pač deci malo prikupiti.
Tako je šomafltroval Peregrin nekaj M. Pa so napočili Na isti naeiaa jim je po- drugi časi. Sneidi vasi so se-k*Ral še -dra<g» črke in jih ed- «idali šoteko poslopje. Mlad
•Učitelj, ki se je Šolal v mestu, je prišel v viae. Izdali so nov zakon, po katerem so popisali tem se arifeli kitati tesede. Del-[vse otroke, ki so doižni obiskovati šolo. Otrdkom so preskrbeli vse potrefcBčme, kakor knjd
go Btiae mafij facsflatoU, kako s* čarUhjc b«s%<ie, kar ao bili np
Je neusHnljeftto padala po brb-
&om* naačili mlo «bU«L JVajr tako je fla pri n
ltš tWcoeati. Leskorka ^e, zvjetzke, piaala. Učitelj ni
vec rabil leskovte, ker je znal
^ Le najj^istiep se «e tn^ na dmgaiSen način razložiti o-
Irokom abeoedo in rakune. Vsi bih zadovoljni z novo ioio.
Ameriški produkcijski vojaki počašoeni za poapetiiev vojnih ixdelkov.
Zdmzene cfožarve caste svoje produkcijska vojake, kakor tudi boreče se vojake v tej vojni
^VVuabeiieem v tovarnah je fcilo naročeno, da naj priporočajo vse, kar ha moglo prište-diti na hoji. operacijskem gibanju, materialu in času. Taki ki to store, zaslužijo, da jih vlada uradno pohvali. .
War Production Board je po-Ktarvil abor odličnih tehnikom, da razsodijo relativno vrednost takih priporočil. P ime pohvale so bile izražene, ko so rtjwfeomiki proučili 12.000 priporočil v 1300 tovarnah, ki zaposlujejo 3,000.000 delavcev.
(Sedemnajst delavcev — 16 mowkrh in ena ženska — je bik) v prvi skupini, ki je bila izbrana za pohvalo. Vsled premem-»be v indfUJrtrijRkem obratu na podlagi njihovrvh priporočil, je bilo prihranjenih več desettisoo ur dela. Vsafioemn je bilo vročeno izpričevalo o posameznem produkcijskem zasluženjn, kar je druga najvišja čast, ki se more kak»«ra voinemni delavcu. .
Pozneje bo vlada iaibrala o-mejeno Število vojnih delarvcev, priznanje za •posatnemo produkcijsko zaslu-ženje. To bo enake vrednosti na iudnistrijski fronti s kongres no Častno kolajno,, ki je najvišje odlikovanje, ki more biti dano kakemu ameriškemu vojaku, mornarju ali marinu. Podeljeno bo samo v redkih slučajih, kajti vlada noče zmanjšati pomena odlikovanja, ako bi bilo podeljeno bree razlike. Dve veliki osišlri laži razgaljenL 0!>v)e neprestani laži osiske propagande sta bili nedavno razfbiti z dejstvi, ki so bila u-1 radno objavljena po ameriškem vojnem in državnem departments .
Prva laž osišca je. da Združene države podpirajo vojno z dolarji, zarveznikom pa puste, da sami prenašajo težo bojevanja
Vojni dfdpartment je potom nadomestnega tajnika Johna. MkaCloya raabil to laž z izjavo, da je nad pol milijona ameriških vojakov t akciji izven iZdrttžeodih držav. /
V prvih devetih, mesecih po
maigal zdržati ameriške borite-lje na Bataanu. Avstralski delavci so zgradili veČino ameris kili taborišč in letališč v Avstraliji
• (Nova Zelandija zalaga ta-mošnje ameriške čete z obilico živeža, kakor tudi s cementom in k«om in delavci.
Eoosevelt obljubil kazen za vojne zločince.
Predsednik Roosevelt, ki obsoja "barbarske zločine", ki jih sovražniki js^vršuJaJjo - nad civilnim prebivalstvom v zasedenih deželah, je naznanili da je eden izmed vojnih ciljev a-meriške vlade "iziročitev zločin cev združenim narodom."
V svoji izjavi je rekiel, da so Združene države pripravljene sodelovati z Anglijo in drugimi državami zebruženih narodov, da »bo postavljena skupna
(Nadaljevanje na 4. «tr.)
VAŽNO ZA NAROČNIKE

Pata« oa«loT» je t**il<loo 4o kdaj taste pUfiano narobtea Pm Itomka pomeni uresec. d rasa dan ln tretja pa leto. Da nas prlbza-nlte aopotrebnecft dela In steofiko«, Vra proatmo, da ikniate naroCul-do praroCaeno porarnatl. PoMJite naroteino naramcat ua ali |e pa p^aCaJte naAesa aastopaUx v VaSnn kraja aH pa teMtwn Ibm« ■aetapetkor. kojtb teeoa ao tUfcaaa » Ithhal Mual, ker eo opm*l-fieal obiskati to<ll droit aaeeltAae. kjer je kaj Mih rojakov ae— ljenlta. ZaatopoLk bo Vam IsroCll potrdilo aa plateno naročnino
OAL»©aSIA:
^OLOaADO: Poeblo. Peter Culi*. Wallenberg, M. J.
INDIANA: IndlanapoUs:
ILLINOIS:
frank SnpantU
Okksm J. BiUU
Okeero, J.
(OblcM«. ta niiaele i lollet, Jenate BaaMek La Salto, J. Bpettcb
Mascoutah, Martin Dolar ic
North Cktoaso 1» Wi
Otoraland. A a ton Bobek, tt
Uager. Jacob Beenik Glrard, Anton Nacoda Loraia, Loola Balast, Jobs
ORBQOM: Oregon OUj,
J. Kobiat
MAfiTLAND:
11
iOCHIOAN:
Pi
UINNBtfOTA:
Gbtobalm, J. Mj. Joe. J. Bedeck, Lovk Qfltart, toaia Veaeel J<to Pevke
mmaiLTAHU: tiwiii Jaka Jevalkar
Corerdale ln okoOca. Joa. Peiernel Export, Loai« finpaaHi Tarrell. Jury Okora
Wt. Bkodnlkar tiwwtwu. ataak Nora k
H oner City, Fr. Vereacbak
Imperial, Vence Palcich
MONTANA:

M.
L.
M. P
Omaha, P. Broderles !f*W TOK*:
Kraja. Ant. Tantaij Loaerne. Frank BtUoak Midway, J*mux 2nat Pittsburgh ta okoUca. PWtla Pnpf Bteelton. A. Hm Tartto Creek, Ti. West Newton, Jci
WISCONSIN. Milwaukee, West AUlt, Wt. - Sheboygan,
WTOM1NQ: Mock Surtugs, DlaseoBdrttle. Jos
VI '9LAI IAMM'
"H Lil N A I O D A" n Rl* M
FRIDAY, OCTOBER 35, 1»4Ž *
----- VBIAROTUIN MM
TRUE RODOVI
Dogodki iz nekdanjih dni.
Spisal: ENGELBERT GANGL
Samo včasih uiu je zuigrula mlada kri. Sama ob sebi jo zagorela. l/agala jo je mladost. Tedaj ie (poskočil, ploskal z rokami in }»renn'nila v laj. vrta, ko mu je
Ne zapirajte svojih oči
Milicent Mills.
Vid je bolj dragock?n, v vojnem času. kot pa kdaj poprej. Če je vojni pilot ali pa je doma, vsak potrebuje popoln vid, kakorsnega je aploh mogoče imeti. Vsled zamsračilnih odredb moramo skrbeti, da bomo ddbro videli tudi v temi. .
V teh razmerah voziti avtomobil zelo nevarno in zato za trenutek pomislimo, kako bi mogli pomagati v takih okol-ščinali. En odgovor je: jesti
Ni
Ako ne vidite v temi, kot bi morali, tedaj je prav niogoče. da vam vaša dijeta zanVrftftrfje vid.
Zdravniške pntiskave so dojemale, da !«o netkateri vitamini neobhodno potrebni za vid. Vitamin A ie med vsemi najbolj potreben. Vsakdo, ki navadno dob'va premalo tega vitamina, bo prej ali slej kaznovan s tem, da bo v mraku slabo videl. Nočna slepota je /i? dolgo poznana bolezen in nrnogi ljudje so noč-
PAR IZJAV LONDONSKEGA RADA O JUGOSLOVANIH.
(JIC.) — ElrueJtvo škotskih žen je j»riredilo preteklo soboto zbirko za Jugoslav fond. Nabrana je denarja. .
Naslednjega dne je društvo
skočil materi v naročje. Puščava se je iz-Allada mati Nadina se je spomnila domačega bila še ona vrtnarica, cvetic kraljic na. Poki opiht jo sina s sobami, nekaj se je nagnilo k njenemu srcu; pravo hrano kajti hrana igra Ičio je kakor zvezdnata noč s sladkimi sanjami. .	veliko vlogo pri delovanju oči.
Morala je priti tuidi Meta, da je videla to veselo lepoto. Tudi Kiš je nroral stopiti v ^obo, da je videl Egidija, kako zna biti vesel. Vsi so -e smejali in nič yiso vedeli, da so navadit.. tako boječi in tihi, kakor bi prežala naijje težka roka krutega človeka, da zdajci pade in ubije lepoto in veselje.
"Ko bi ga le še ne b>lo." so na tihem želela srca.
Zazvenele so na stopnicah ostroge.
1'iešinil jih je strah.
Kiš je p lanil iz «obe. Meta je žbežala v kuhinjo.
"Tiho! Oče gre!M je rekla mati.
Kgidij se je ozrl. kam naj zbeži, kam se naj skrije, b lo vce ea>u, vrata so se že odprla, obetal je kar sredi sobe.
Mlačno je gledal oče. Sedel je za mizo in čakal večerje.
"Že zopet ta mrtvaški molk in ti sitni obrazi," je za-ntrmral in vstal in odšel.
Oddahniti so se. Vedeli so, da ga ne bo dolgo domov. Zdaj se zopet lahko Mnejejo.
Xaj.\* <ekrai pa je prihajal Roman Brankovi« šele pozno j onoči. Kgidij je dolgo in sladko .spal. A vendar se jc včasih prebudil, ker j* oče prevrgel stol, treščil ob tla škornje in >o jezit. In ponoči se je ves ta šum in ropot še bolj slišal, i..-go kadar je ropota1 oče podnevi. Zato se ni zdelo .Egidiju jiii'- čudnega, da c-e j-? take hipoma prebudil iz spanja. Obšel a strah, da bi zaklical mat en, a bal se je, da ga ne bi oče u iaril, kakor ga je ze nekoč.
In ni'komur domačih ni zdeLo nič nenavadnega, ako je takoj zjutraj, ko ji? odšel oče z doma, zaklical Egidij:
"O, ko bi ga le dolgo ne bilo domov4! .Tako veseli smo, kadar ni očeta'"!
Ln kadar ga ni bilo k večerji, vedeli so, da se jim ni bati njegovega prihoda V«i bili ali v sobi, ali v kuhinji, in >o ><? smejali. .	x
Meta je znaki leipo pripovedovati. Ve«?]je jo je bilo po->lulšati. Jigidij bi sedel poleg nje dan in noč in bi jo po->lušn'U Samo ko Ibi spanca ne bilo. Zato je pa morala Meta hiteti, da je prej končala, nego je prišel spanec, ki jfe zaprl dečka oči im ga prene^l v drugo deželo še lepših pravljic.
J-epo je znala pripovedovati Meta. Tolikokrat je pove-il.ila že vse pjavljice. a vedno jih je morala ponavljati, ker so bile vedno lepe. Egidij jih je znal ponavljati malone od best di- do besede, a \>" lepše jih je bilo poslušati, ako jih pripovedovala Meta.
""Bil je .*Tof," je pripovedovala Meta, "ki je imel tri gra-M*ine in ^itodevetindevetdoet glav živine. Pol je bilo črne pni bele. Orni o je imei rajši, ker je bila enaka njegovi črni bele pa ni maral, ker je bila bela barva bodla v oči in ♦ tuši, bele pa ni maral, ker jra bela barva bodla v oči in K< i je bil ves poln zlih dejanj. V treh graščinah je imel vse polno grdih ljudi, ki so iraeli 'kosmate li:ade in se niso nikdar čt>ali. Iz njih druži rte je bil tudi levi razbojnik, ki je umrl polt g Kristusa kritžauega. Ti nepočet.-ani bradači so prežali t a popotnike in ■so jih pobijali s kalanicami kakor nemo žival Kar >o nagraibili plena, so ga znašali v grafičine in se tam ma 'trli. da se jim je cedilo rxl pst. Pili so mino vino in so govorili grde revi. Ako ie zasadil grof belo rožo na vet, se j*? takoj drugi dan \*ta pordteila in tretji dan je že usahnila in /e bila vsa čim a. Ako je zasadil »belo lilijo, je drugi dan Videla po nji krvava rr-taa in tre<tji dan je počrnela im usahnila. Nob na roža ni hotela rasti, ker je bila vsa zemlja oskrunjena cd zlih dejanj. Grof je pn imel ženo, lepo in pobožno. Oblačila se je v črno ir. je molila noč in dan. Kada! so se razbojniki gostili, so prosili grofa, naj povabi ženo, da se bo z]
njimi gostila Grof je bii pijan in je klical lepo in pobožno j .Tugopl a v i je se imenuje ATtga-
jer in s^e k reče in gospodari tudi po krajih, v katorib. Švabov
:ase in jo vleče na dvor, kjer so pili iz škafov in jedli naravnost iz velikih kotlov. Grof je vlekel ženo za sabo, a žena je molila Kristusa kr. ižanegn in min dajala čast, ker trpi zaradi t-v oje nedolžnosti. Njena glava je tolkla ob tla In kamor je udarila glava, tam se je podiralo. Glava je udarila ob tla, tla so zgmiela v propad; glava je udarila ob stopnice, ;n stopnice so zgrmele v prepad; glava je udarilia ob dvor, Ln Ivor je zgrnte'1 v prepad; in v prepad so agrmcli vsi oni raz-bc.jniki. Samo edein e in tega so potem ujeli in ga pribili na kiriS. da je umrl poleg Kristusa križanega na levi stnani. (irof je hotei izpustiti ženo,, a ni mogel. Grozavica ga je t>'jAia. ko je vidiel, kako vse okolo njetga grmi v prepad. Šele tedaj, ko ni bilo nikjer ničesar, je lahko izpustil ženo iz rok. A komaj jo je izpustil, že je zletel iz nje bel golobec ki se je dvignil naravnost k nebu pod oblake, iz pepela njenega telesa pa je zrasel grm, vet- obdan s trnjem in posipan z belim cvet-;nn. V tistem hipu ®e je izpremenil grof v volka Bežal je do druge graščin? — a nikjer ničesar. Samo trnje — znamenje trpljenja. Bežal je do tretje graščine — a nikjer ničesar. Tudi le samo trnje — znamenje tnpljenja. In potem je bežal v ložo. Bil je lačen, dr se je videlo skozenj. Bil je lačen bolj in bolj, a kamor je zagriznil, je bil kamen. Začel je tuliti i.i zavijati, da se je čnlo do tretje vasi. Tam so se dvignili icmetjk* in so šli na volka. Ko jih je zagledal, se je hotel rediti. Tekel je naprej in naprej in je padel v prepad. Obil se je„ in iz prepada je vzplaval črn vran. Kmetje so se ustrašili itn hvalili Boga. da niso volkovi.*
Kgidij ni obrnil od Mote oče^a, tako \1eroo jo je poslušal; pa tudi pravljica sama o tem grofu se mu. je adcla najlepša, kar jih je znala pripovedovati Meta. To pa zatorej da je !ahko potem vzkliknil:	-
no slepi, četudi se moreibiti tega ne zavedajo. In nesposobnost videti jasno v mraku, je resnična nevarnost.
Na roženrei zadaj vasjega očesa je neka tvarina z imenom "vidni škrlat." To je sestavina, po kateri se -more oko prilagoditi promerrfbi svetlobe terj igra veliiko vlogo pri vaševn vidu. Vidni škrlat svetlobo, ki prihaja v vaše oči, stalno uničuje in wled tega ga mora telo vedno nadomestiti. In ena snov je, iiz katere telo vstvarja to važno sestavino, je vitamin A.
Mleko pa je najbolj&i naravni tazvor vitamina A. V vsaki skodelici je 386 edinic tega važnega vitamina. Vsakdo, ki hoče hiti zdrav in dobro videti. na i pi>9 vsak dan naimanj en pajnt ali vec mleka. Otroci, ki rastejo, morajo seveda po-rdtj dvakrat toliko. Zdravniške oblasti nam pravijo, da jc mleko poglavitnejša zavarovalna hrana in pesebno zato. ker dajo tako pomoč očem. (Adv.)
Slovenske Knjige
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . .
{F inž gar)
POUČNI SPISI
Ztrutui
Ona $2.—
VOJNI ZLOČINCI BODO KAZNOVANI.
(JIC.) — Dir. Miha Krek pod Bodoti driavijsnl naj narotljo
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
<F. J. Ker« I —
predsednik jugoslovanske vlade v Ijondonu je -govoril o voj-b1Io zelo velika* v?ota"| nih zločinih in o kaznovanju krivcev. Sklicujoč se na izjave j prodsedmiita Roosevelta in Win(
škotskih bojevnikov solunske tftona Churchilla, je izjavil, da fronte, skupno s člani društva flkot.sk i h žen, položilo venec na grob škotskega neznanega ju-na k a. Skotsk i onganizaciji bojevnikov načel ju je znani učenjak in \Tseučiiiški profesor Ogr-vi. ki je bil v 'svetovni vojni na solunski fronti odlikovan z redom Belega Orla.
V Nemčiji so komentatorji1 v velikih zadregah zaradi zadnjih govorov nemiških nacističnih prvakov .
TVed par dnevi je bila obletnica znamenite izjave Diettri-cha, načelnika časnikarske služ bo. ki je takrat trdil, da je ruska vojska končno veljavno poražena in da je le še vpraš«-nje časa, kdaj bodo nemški vojaški avtomobili zasedli ru^ko ravnino. Zda i pa morajo Hitler Goering in Goebbel? razlagati svojenni narodu, da nemiška vojaka neibo nikdar kapitulirala pred "poraženo' i«sko vojsko. .
Hitler j«' začel organizirati Šva/be po Banatu, Slavoniji, Srwiiu, Erdelju in Vojvodini, da bi m(u služili za predstraže nerreštva. ki naj bi na vzhodu .ščitile Hitlerjev novi red in njegova ozemlja.
Tliktator severnih predelov
knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE L'NITED STATES"
V tej knjigi bo vsa poJasnUa ln sakont za naseljence.
Cena 55 centov ŽIVLNOZDRAVNIK
Spisal Franjo Dumr. — ^78 strani. Trda rez. — Zelo koristna knjiga za vsAkega živinorejca; opis raznih bolezni lo zdravljenje; alike.	Cena $1.50
1 GOVEDOREJA
Spisal It. Legrart. I slikanji.
V KBEMPLJIH INKVIZICIJE
Spisal Michel Zevaco. Nad vse zanimiv zgodovinski roman iz časa inkvizicije. — 4H1 strani.
zeno, naj pride je«*, pit in jdeisat. Žena pa ni hotela med divjake, zato po^alhi gnofa jeza, <la gre do žene in jo prime za
K}>loh ni. Zdaj baje organizira in nabira novince za nemške SS čete, katerih naloga je teroriziranje civilnega prebivalstva. .
•Prvi njegovih zaveznikov je odvzel Pavel šču Dalmacijo, drugi pa se adai pripravlja na to, da Jtra odtuji severne predele države. V vtzhodnih krajih svojega ozemlja pa mu itak ni nikdar nspe'lo, da zaire(= vlada. Ka koncu koncev bo izgubil vse in obranil le še avtomobil, katerega mu je poklonil neniŠki Fuehrer.
SMRTNA KOSA
V Pueiblo, Colo., je pred nedavnim pri avtomobilski nesreči izgubila svoje življenje Ana Strah, roj. Jetnšin, dotna iz Turjaka na Dolenjskem. — Dalje je istotam umrl Jos. Oeter-man, star 75 let in doma iz Bele Krajine.
bodo vsi hudodelci kaznovani, DOMAČI najbolj pa oni, ki izvajajo organizirano zločinsko tlačenje šrolaih Ijaulskih ma«.
Kolovodje in hlapci, povzročitelji in izvrševalci množen-stvenih zločinov se bodo morali zagovarjati pred posebni-sodišči in bodo nosili veo i odgovornost za svoja dejanja.
Nemci in Italijani, katere bodo poedini člani združenih narodov porvali pred sodišče, 'Ixdo morali biti Izročeni, kajti prej ne bomo odložili orožja, predno ne bo pravici zadoščeno. .	_
Orožne krivice, katere je povzroči T barbarski način l>ojeva-njn, morajo biti najstrožje kaz! novane. da se ne bi nikdar wčj ponovile. Barbarstva starih, vekov bTede pred tem organiziranim muČenjeni naroda. Vsi vodje združenih narodov so, enako obsodili te zločine.
Zaitr*m!nite «=i m zapišite imena vse onih, ki v vaseh in vojnih poveljstvih kršijo zakone čFovečanstva. Zapiski krivcev naj bodo čim popolnejši in točne jŠi. To je težak posel, toda potreben, kajti čimveč
nosti boete sabTali o zločinih ip FKEOBfii^niK. |o tem. kako so bili izvedeni, tem la^je, popolneje in vsestransko bo delovala pravica.
iVkalka totvica zahteva kazen. Ne bo dolgotrajnih raz-orav in gostobesedne obrambe. "Narod, mednarodno sodišče in vo jni sod, bodo poelovali hitro in uspešno. Pravica bo našla zadoščenje.
Ti kazenski ukrepi so potreb ni. da postavimo temelje bodočemu miru. Pozivamo ve^ narod, da se cim resnejše loti zJbi-ranja dokaaatega materiala.
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
111 strani.	Cena 56 rento?
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pero. s slikauil. ltf£ strani. — Knjli» za mlekarje ln farmerje ▼ sploftnem
Cena 50 centov
OBKTNO KNJIGOVODSTVO
—IX strani, ezana. — Knjiga Je namenjena t prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničar« to ter železollvarstvo.
Cena II.—
ZDRAVILNA ŽEUŠCA
strani.	Cena 25 centov
LISTKI
Spisal Ksavar Me&k«.
(144 strani.)
Cena
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATI&Č
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski kuJi£evno«ti. kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov ilovenskega naroda od davnih po6etkov v starem siovanstvo do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo naSega ftivijenja ln trpljenja. ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more noditl katerokoli na£e zgodovinsko delo.
U POGLAVIJ — 4IS STRANI
V PLATNU VEZANO
70c
Cena
1-13
strani Cena
$1—
Cena $2.—
MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c MALENKOSTI
Spisal Itm Albreht.
4120 strani.)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Ternovac (Ivan Albreht) Bere noti mali junak. (l>oslojevakiJ) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Na različnih potih (Frane Friseh) Verne duic v vleab (Prosper Mirime)
s2.
Poštnina plačana
•ffjsniiiiHcunit; uciminsmLatiniiiitMir^^^^ V
Po 7 5 c zvezek
BeUegar (Artar Bervede) P« strani klobuk (Damir Felfel)
Po $ 1 zvezek
Verldieos (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majeejeva) Pingvin ski otok (A na tole France)
Po $1.50 zvezek
Zločin In kazen (F. M. DostojevskiJ>
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street
New York City
NAVAJA ZA CILJ SVOBODO IN OSVO-BOJENJE.
(Nadaljevanje s 3. str.)
INVESTIRAJTE V AMERIKO
(Nada1 je vanje prihodnjič.
V Monaco, Pa., je pred nedavnim umrl rojak Martin Hod nik, star 78 let. Z&pue&a žalujočo ženo, tri sinove In beer.
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS _
komisija, ki bo preiskovala vojne zločine in njena nalogu bo zbirati priče in dokaze proti posameznim krivcem
"Naš namen je, da zadene pravična in gotova kazen vodje, ki j^o od*govorui za organizirane umore tisoče v nedolžnih ljudi in so krivi grozodejstev, ki greše proti vsakemu nauku krščanske vere," je izjavil predsednik.
Sovražni tujci.
IGenenalni pravtdnik Biddle je naročil zfveznr.m oblastim, da takoj prično sodniška postopanja za razveljavljenje dr-žavliansttva in internacije vseH tujih uradnSkov bivšega nem-šk o- ameriškega Btmda, ker «o
nevarni sovražni tujci. FBT uraid je <^ognal, da ie od 300 do 500 vodikije«v Btmda zapriseglo zvestobo do Združenih držav v TiaTTWNrvu. da ■DOKDesujejo naci^^ke interese Biddle je rekel, da so zasli^evalni nrndi za sovražne tnjjic^ do t. oktobrrt me^iK 7190 isovraižnih slučajev m odredili iu+erTiffciio ali parole za 6.199. Od pričetka vojne ie FRT «r»ravil na varno islarpno 11.372 sovražnih tujcev.
Molitven i ki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
1
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (St. 355)
x 3% InCev — strani v belem celolidu
Ceua 75 centov KVIŠKU SRCE—stv. 415
2K z 3% laCer — 224 strani Cena 75 centov
1 RAJSKI GLASOVI — (it IN)
2Vi z 4 1 nCev — 2S6 stra-sl v števil Sv. Kriiev Pot
Cena $13«
RAJSKI GLASOVI—«. 415)
2% x 4 inčev — 205 strani v števil Sv. Kriiev Pol
Cena fl -5«
NEBESA NAS DOM — (iL 415) 2% X 4*4 InCev — 384 InCev
Cena 75c
SKRBI ZA DUŠO (St. 41«) 8 x 4*4 lnčev—512 strani
Cena $1.75
NEBESA NAS DOM— (St. 415) 2% x 4V* lnčev—384 strani
Cena 75e
(Ker se nam je posrečilo dobiti te molltvenike po selo nizki ceni, jib tudi moremo prodaja U po *orl o-tnačeni ceni. Zaloga pa ni posebno velika, zato jih naročit« čimprej, da Vam bomo mogli I njimi po-■traO.
Angleški moUtvenikl:
(KA MLADINO) KEY OF HEAVEN
dno venano .... v usnje veaano
JS
.n
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.