SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
Št. 14, leto XXVI	Cena 800 din
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
1. septembra 1989
r
v
VSEBINA
OBČINA METLIKA
251.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
OBČINA NOVO MESTO
252.	Popravki sklepa in odloka skupščine občine Novo mesto, objavljenih vil. številki Skupščinskega Dolenjskega lista v letu 1989
253.	Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto
254.	Sklep o valorizaciji dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine Novo mesto
OBČINA RIBNICA
255.	Popravek odloka o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica
OBČINA TREBNJE
256.	Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini trebnje
257.	Sklep o prispevku za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe v občini Črnomelj
MEDOBČINSKE OBJAVE
258.	Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za veteri-narsko-sanitame preglede in dovoljenja za prodajo mleka v letu 1989
Občina Metlika Občina Novo mesto
251.
252.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 3. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85) je izvršni svet skupščine občine Metlika na seji dne 31.
8.	1989 sprejel
ODREDBO
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN
1.točka
V odredbi o določitvi najvišjih cen (Skupščinski Dolenjski list, št., 8/89, 11 /89 in 13/89) se besedilo 1. točke odredbe v alinei b spremeni tako, da se glasi:
»b. osnovne komunalne storitve:
I.	proizvodnja in distribucija vode:
v gospodinjstvu in v družbenih dejavnostih na v gospodarstvu na
II.	prečiščevanje in odvajanje odplak:
kanalščina:
v gospodinjstvu in v družbenih dejavnostih na v gospodarstvu čiščenje odpadnih voda: v gospodinjstvu in v družbenih dejavnostih na v gospodarstvu na
POPRAVKI SKLEPA IN ODLOKA SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO, OBJAVLJENIH V 11. ŠTEVILKI SKUPŠČINSKEGA DOLENJSKEGA LISTA V LETU 1989
1.	V sklepu o javni razgrnitvi programskih zasnov za ureditveni načrt kamnoloma Čerovi log (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/89, št. akta 209):
—	se za zadnjim členom številka: »30. 2. 87« pravilno glasi »30-02/87«.
2.	V odloku o lokacijskem načrtu plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/89, št. akta 212):
—	v 3. členu se v 5. vrstici parcelnih številk v k.o. Dobrava pare. št: 215/25 pravilno glasi »205/15«, v 6. vrstici pa se pare. št. 103/1 pravilno glasi »203/1«;
-	v 3. členu se v 2. vrstici parcelnih številk v k.o. Bela cerkev pare. št. 1971/1 pravilno glasi »2971/1«;
—	v 3. členu se v 5. vrstici parcelnih številk v k.o. Šentpeter pare. št. 5392 pravilno glasi »539/2«;
—	v 3. členu se v 2. vrstici parcelnih številk v k.o. Daljni vrh pare. št. 795/2 pravilno glasi »793/2«;
-	v 3. členu se v 12. vrstici parcelnih številk v k.o. Mirna peč pare. št. 1926 pravilno glasi »1026«;
-	v 10. členu se v 5. vrstici številka 24+890 pravilno glasi »23+890«.
253.
Na podlagi 20. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL, št. 14/83) in 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1986—1990 (Odločajmo, št. 1 /86, in SDL, št. 9/89) je zbor uporabnikov na seji dne 21.6.1989 sprejel
9.140 dim/m3 14.110 din/m3
1.130 din/m3 1.770 din/m3
1.640 din/m3 2.370 din/m3
111.	odnašanje in odlaganje odpadkov:
v gospodinjstvu na	16.920 din po osebi
gospodarstvo in ostali na	24.350 din po smetnjaku«
2.	točka
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.9. 1989 dalje.
PRAVILNIK
O DODELJEV ANJU STANOV ANJ IN STANOVANJSKIH POSOJIL PRI SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI OBČINE NOVO MESTO
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Štev.: 382-1/89-4	Predsednik
Datum: 31.8. 1989	izvršnega sveta
skupščine občine Metlika: NIKOLA LADIKA, dipl. oec.
S tem pravilnikom opredeljuje samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) pogoje in merila za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih, prenovljenih, kupljenih ali pridobljenih iz sredstev solidarnosti, kakor tudi na stanovanjih,
nad katerimi ima razpolagalno pravico uporabe stanovanjska skupnost in so namenjena upravičencem za pridobitev solidarnostnih stanovanj.
S tem pravilnikom so opredeljeni tudi pogoji in merila za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti, do katerih so upravičene organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter delavci, delovni ljudje in občani.
D. VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI IN NAMENI PORABE
2.	člen
Stanovanjska skupnost ima za zadeve s področja tega pravilnika naslednje vire sredstev:
—	sredstva solidarnosti organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka;
—	sredstva solidarnosti iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojno dejavnost ter pri njih zaposlenih delavcev, in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost;
—	sredstva lastne udeležbe upravičencev do solidarnostnih stanovanj;
—	sredstva od plačanih anuitet od posojil;
—	namenska kreditna sredstva temeljnih bank oz. posebnih poslovnih enot;
—	sredstva, pridobljena s prodajo solidarnostnih stanovanj;
—	sredstva, pridobljena s plačilom razlik v vrednosti stanovanj pri zamenjavi novejših solidarnostnih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji;
—	sredstva sedežnih občin za delavce, ki se dnevno vozijo na delo v drugo občino v skladu s samoupravnim sporazumom;
—	druga namenska sredstva;
—	sredstva anuitet od kreditov iz združenih sredstev vzajemnosti.
3.	člen
Sredstva solidarnosti iz predhodnega člena se uporabljajo za:
—	financiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj v družbeni lasti za:
•	delavce, delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki,
•	mlade družine ter
•	mlade strokovnjake;
—	kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti za:
•	mlade družine, občane in družine, ki prvič oziroma ustrezneje rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, mlade strokovnjake in družine z večjim številom otrok, ter
•	upokojence;
—	kreditiranje organizacij združenega dela in delovnih skupnosti pri gradnji, nakupu in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini za delavce, ki izpolnjujejo splošne pogoje za pridobitev stanovanja iz sredstev solidarnosti;
—	reševanje stanovanjskih vprašanj Romov v skladu z občinskim programom za reševanje stanovanjskih vprašanj Romov;
—	delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini;
—	vračilo lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnega stanovanja;
—	vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih za namene solidarnosti od temeljnih bank oz. njihovih posebnih poslovnih enot;
—	odliv sredstev solidarnosti iz sedežne v domicilno občino za delavce, ki se vsak dan vozijo na delo, v skladu s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi;
—	sofinanciranje delovanja SIS in strokovne službe;
—	za kritje drugih odhodkov, ki nastanejo v zvezi s poslovanjem sredstev solidarnosti, zlasti v zvezi s študijami in raziskavami s področja solidarnosti v okviru stanovanjske skupnosti ali sofinanciranje teh nalog v okviru več stanovajskih skupnosti.
4.	člen
Delež sredstev solidarnosti, ki se uporabi za posamezne namene, opredeljene v 3. členu tega pravilnika, določi na predlog odbora za programiranje in financiranje graditve stanovanj skupščina stanovanjske skupnosti z letnim načrtom, skladno s srednjeročnim planskim aktom.
Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj lahko sklene, da se sredstva za solidarnost med letom razporedijo tudi v drugačnem razmerju, če se izkaže, da sredstva ob planski razporeditvi ne bi bila v celoti ali racionalno uporabljena.
II. DODELJEVANJE STANOVANJSKE PRAVICE NA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJIH
1.	Upravičenci do solidarnostnih stanovanj
5.	člen
Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so:
—	delavci, ki združujejo delo v organizacijah združenega dela in skupnostih;
—	samostojni obrtniki in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost;
—	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo zadovoljiti svojih stanovanjskih potreb, so upokojenci, borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani;
—	mlade družine in
—	mladi strokovnjaki, ki nimajo stanovanja ali nimajo ustreznega standardnega stanovanja.
Za mlado družino štejejo:
—	mlada zakonca, od katerih noben ni starejši od 30 let;
—	družina z vsaj enim otrokom, pri čemer noben od staršev ni starejši od 30 let;
—	samohranilec oz. samohranilka, ki ni starejši od 30 let.
Za mlade strokovnjake štejejo delavci, stari največ 35 let, praviloma s VII. stopnjo strokovne izobrazbe, ki lahko največ pripomorejo k razvoju organizacije združenega dela in ki izpolnjujejo kriterije in merila OZD za priznanje tega statusa.
Kriterije in merila za priznanje statusa mladi strokovnjak določijo OZD v samoupravnih splošnih aktih, s katerimi urejajo osnove in merila za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev.
6.	člen
Za družinskega člana upravičenca do solidarnostnega stanovanja se v skladu s tem pravilnikom štejejo njegov zakonec, otroci, pastorki, posvojenci, starši in starši zakonca ter druge osebe, ki jih je dolžan preživljati in živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ter tisti, ki najmanj dve leti živijo z upravičencem v ekonomski skupnosti.
2.	Splošni in posebni pogoji
7.	člen
Vsi upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
—	da upravičenec in osebe iz 6. člena tega pravilnika niso imetniki stanovanjske pravice na primernem stanovanju;
—	da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine Novo mesto;
—	da upravičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo bližnjih sorodnikov (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oz. stanovanjih;
—	da upravičenec oz. kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik nepremičnine, katere vrednost presega 40% vrednosti standardnega stanovanja,
—	da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen oz. neupravičeno začasno nezaposlen;
—	da je vsaj eden od družinskih članov zaposlen na območju občine;
—	da prosilec sam oz. z družino, ki seje preselila v manj primerno stanovanje, že najmanj tri leta pred obvestilom za zbiranje vlog stanuje v tem stanovanju.
8.	člen
Posebni pogoji
Posebna pogoja za dodelitev solidarnostnega stanovanja sta neprimerno stanovanje in slabe socialne razmere občana in njegove družine.
Stanovanje ni primerno:
—	če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne dosega standardov iz 17. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, razen v izjemnih primerih, kot so: več kot dve generaciji v družini, težja bolezen, ki terja trajno nego, ipd.;
—	če stanovanje ni ustrezno opremljeno (brez vode, elektrike, ogrevanja);
—	če gre za souporabo stanovanjskih prostorov.
Socialne razmere štejejo za posebni pogoj:
—	če skupni mesečni dohodek samskega občana ne presega 65%, skupni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah z dvema ali več člani 50% in pri mladih družinah 70% poprečnega čistega OD v SRS v letu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja;
—	če posebne razmere (daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti, ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega, itd.) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine.
Višina dohodka kot omejitev ne velja za mlade strokovnjake.
9.	člen
Za nestandardno stanovanje se v skladu s tem pravilnikom šteje tisto stanovanje, ki glede na število uporabnikov po površini ali številu bivalnih prostorov ne dosega standardov iz 17. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjske graditve.
10.	člen
V osnovo za izračun skupnega mesečnega dohodka na člana družine se štejejo vsi prihodki in prejemki družine.
Med te dohodke in prejemke iz prvega odstavka tega člena štejejo: dohodki iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodki iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine in socialnovarstvene pomoči in drugi dokazljivi prihodki.
3.	Stanovanjski standardi
11.	člen
Upravičenec lahko glede na število družinskih članov pridobi stanovanje, ki ne bo presegalo naslednjih površinskih standardov:
število družinskih članov	stanovanjska površina do	vrsta stanovanja
1	32 m2	garsonjera
2	45 m2	garsonjera, eno ali enoinpol sobno stanovanje
3	58 m2	eno, enoinpol ali dvosobno stanovanje
4	70 m2	enoinpol, dvo ali dvoinpol sobno stanovanje
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča za največ do 10 m2.
V primeru dveh družinskih članov pripada zakoncema garsonjera ali enosobno stanovanje, samohranilki(cu) pa eno sobno ali enoinpol sobno stanovanje.
12.	člen
Od površinskih normativov iz prejšnjega člena tega pravilnika se lahko odstopi le v izjemnih primerih, ko družinske razmere narekujejo odstopanje od njih (tri generacije v družini, težja bolezen, ki terja nego, ipd.), vendar odstopanje ne sme znašati več kot 30% površinskega standarda glede na število članov take družine.
Če ni na razpolago dovolj ustreznih solidarnostnih stanovanj, se lahko dodeli upravičencu tudi stanovanje, ki ne dosega stanovanjskih standardov v prejšnjem členu.
Izjemoma se lahko od površinskih standardov odstopi tudi v primeru dodelitve starejšega stanovanja, in sicer tako, da se pri takem stanovanju lahko površinski standard poveča največ do 30%.
13.	člen
Upravičencu do solidarnostnega stanovanja, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev delne nadomestitve stanarine, je potrebno v skladu z možnostmi dodeliti stanovanje, za katerega je sposoben prispevati stroške.
4.	Lastna udeležba
14.	člen
Vsakdo, ki pridobi stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju ali se preseli v večje ali več vredno stanovanje, mora prispevati lastno udeležbo, katere višina je odvisna od vrednosti stanovanja, socialno-materialnega stanja upravičenca in zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine.
Kdor se preseli v večje ali več vredno stanovanje, plača lastno udeležbo od razlike med revalorizirano vrednostjo prejšnjega in novo pridobljenega stanovanja.
Kdor se preseli iz večjega v manjše stanovanje, je upravičen do povrnitve lastne udeležbe v sorazmerju z razliko med revalorizirano vrednostjo večjega in manjšega stanovanja, če je plačal lastno udeležbo.
15.	člen
Za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju se štejejo lastna sredstva in namensko posojilo na vezana ali privarčevana sredstva upravičenca v banki.
16.	člen
Lastna udeležba se izračunava v odstotku od vrednosti stanovanja, ugotovljene na podlagi pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja.
17.	člen
Za izračun lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice do solidarnostnega stanovanja se upošteva naslednja lestvica:
skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v % od poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu		% lastne udeležbe od vrednosti stanovanja (14. člen tega pravilnika)
za samske delavce	za delavce z dvema ali več družinskimi člani	
do 55	do 50	0,5
nad 55 do 60	nad 50 do 55	1
nad 60 do 65	nad 55 do 60	2
nad 65 do 70	nad 60 do 65	3
nad 70 do 75	nad 65 do 70	4
nad 75 do 80	nad 70 do 75	5
nad 80 do 85	nad 75 do 80	6
nad 85 do 90	nad 80 do 85	7
nad 90 do 95	nad 85 do 90	8
nad 95 do 100	nad 90 do 95	9
nad 100 do 105	nad 95 do 100	10
nad 105 do 110	nad 100 do 105	11
nad 110 do 115	nad 105 do 110	12
nad 115 do 120	nad 110 do 115	14
nad 120 do 125	nad 115 do 120	16
nad 125 do 130	nad 120 do 125	18
nad 130	nad 125	20
18.	člen
Upravičenci, ki živijo v težjih materialnih razmerah, mlade družine in mladi strokovnjaki, ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, lahko vplačajo lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje, s tem da vežejo sredstva pri banki ali se zavežejo namensko varčevati pri banki in v ta namen dovolijo administrativno prepoved na osebni dohodek za dogovorjene obroke.
Najdaljši rok za odložitev plačila lastne udeležbe je dve leti od dneva dodelitve stanovanja.
V primeru odložitve plačila lastne udeležbe se višina lastne udeležbe določi v skladu s pogoji, kijih bo upravičenec izpolnjeval ob izteku dobe, za katero mu je bilo odloženo plačilo.
19.	člen
Upravičenec do solidarnostnega stanovanja mora plačati lastno udeležbo pred vselitvijo oz. preselitvijo oz. najpozneje v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja, in sicer na račun sredstev solidarnosti.
Upravičenca do solidarnostnega stanovanja, ki ne plača lastne udeležbe v roku iz prejšnjega odstavka, pa plačila ni bil oproščen ali mu ni bilo odloženo za določen čas, se črta s prednostne liste upravičencev do solidarnostnih stanovanj, stanovanje pa se odda naslednjemu upravičencu, ki je uvrščen na tej prednostni listi.
20.	člen
Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju je vračljiva in se vrne po 10 letih v enkratnem znesku s 3%i letno obrestno mero.
21.	člen
Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju ni dolžan prispevati:
— zakonec ali oseba, ki pridobi stanovanjsko pravico po smrti zakonca oz. osebe, s katero je živela v dlje časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza oz. po razvezi zakonske zveze ali prenehanju dlje časa trajajoče življenjske skupnosti;
najmanj dve leti pred njegovo smrtjo;
- upravičenec, ki se mora na podlagi pravnomočne odločbe izseliti iz solidarnostnega stanovanja zaradi rušenja, elementarnih in drugih nesreč, spremembe namembnosti stanovanja v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, prenove stanovanja ali v drugih podobnih primerih; upravičenec, ki se preseli iz večjega v manjše stanovanje, ki ustreza standardni površini stanovanja iz 12. člena tega pravilnika.
22.	člen
V primerih, ko upravičenec ali družina živi v težjih materialnih razmerah, kot je to razvidno iz dokazil o dohodkih in prejemkih upravičenca in njegovih družinskih članov, ga lahko odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom deloma ali v celoti oprosti plačila lastne udeležbe.
Tak sklep lahko odbor sprejme na podlagi vloge upravičenca in po poprejšnjem mnenju Centra za socialno delo Novo mesto.
Šteje se. da so materialne razmere upravičenca oz. njegove družine težje v naslednjih primerih:
upravičenost do stalne družbene pomoči,
otroci, posvojenci, starsi in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca in tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan preživljati po zakonu, če so z imetnikom stanovanjske pravice stanovali
—	daljša bolezen,
—	telesna nezmožnost (invalidnost) ali duševna prizadetost,
—	nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti,
—	ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je potrebna stalna tuja pomoč,
—	elementarna nesreča,
—	drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani za zadovoljevanje življenjskih pogojev.
Popolna oprostitev lastne udeležbe je možna, če upravičenec izpolnjuje dva ali več od navedenih razlogov v alineah tega člena.
23.	člen
Imetnik stanovanjske pravice za solidarnostno stanovaje, ki se izseli iz solidarnostnega stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe, je upravičen na povrnitev sredstev lastne udeležbe v 30 dneh od dneva izročitve praznega stanovanja.
V kolikor so bile v zapisniku o primopredaji stanovanja ustovoljene pomanjkljivosti, ki jih je dolžan odpraviti imetnik stanovanjske pravice, začne 30 dnevni rok teči od dneva, ko so odpravljene pomanjkljivosti. V primeru, da jih sam ne odpravi, jih odpravi stanovanjska skupnost na njegove stroške in le-te pokrije iz sredstev lastne udeležbe.
5.	Merila za oblikovanje prednostnih list za dodelitev solidarnostnega stanovanja
24.	člen
Pri sestavi prednostnih list za dodelitev solidarnostnih stanovanj se upoštevajo naslednja glavna merila:
A.	ocena stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in njegova družina,
B.	socialno-zdravstveni položaj občana in njegove družine,
C.	druga dodatna merila.
25.	člen
Merila iz prejšnjega člena tega pravilnika so ovrednotena s točkami, kakor sledi:
A. Stanovanjske razmere prosilcev
L nima stanovanja (najemnik ali podnajemnik, stanovanje v neustreznem zasilnem prebivališču, baraki ali zgradbi:
—	pripada na družinskega člana	100 točk
Ostale stanovanjske razmere se ne točkujejo.
2.	imetnik stanovanjske pravice na neprimernem družbeno najemnem stanovanju:
—	pripada na družinskega člana	50 točk
3.	stanovanjska površina, ki odpade na člana prosilčeve družine:
—- do 4 m2 pripada družini skupno	50 točk
—	nad 4 do 6 m2 pripada družini skupno	40	točk
—	nad 6 do 8 m2 pripada družini skupno	30	točk
—	nad 8 do 10 m2 pripada družini skupno	20 točk
—	nad 10 do 12 m2 pripada družini skupno	15	točk
—	nad 12 do 15 m2 pripada družini skupno	10	točk
4.	dve ali več družin v stanovanju
(točkuje se mladim družinam in mladim strokovnjakom):
—	pripada družini	50 točk
5.	stanovanje brez:
—	kuhinje, pripada družini skupno	60 točk
—	stranišča ali poljsko stranišče,
pripada družini skupno	40 točk
—	kopalnice, pripada družini skupno	30 točk
6.	souporaba, kadar prosilec in njegova družina souporabljajo stanovanjske prostore
s stanovalci v drugih stanovanjih:
—	stranišča, pripada družini skupno	15 točk
—	kopalnice, pripada družini skupno	10 točk
7.	ostali stanovanjski pogoji:
—	stanovanje je v vlažni ali mračni kleti,
pripada družini	75	točk
—	stanovanje je v vlažni kleti,
pripada družini	55	točk
—	stanovanje je v mračni, toda suhi kleti,
pripada družini	35	točk
—	stanovanje je v vlažnem pritličju,
pripada družini	45	točk
—	stanovanje je na neizoliranem podstrešju,
pripada družini	55	točk
—	stanovanje je na izoliranem podstrešju,
pripada družini	15 točk
—	v stanovanju ni vodovodne napeljave,
pripada družini	5	točk
—	v stanovanju ni kanalizacijskih odtokov,
pripada družini	5	točk
B. Socialno zdravstveno stanje družine
1 .a. duševno ali telesno prizadeti otroci oz. drugi člani skupnega gospodinjstva, pripada za člana družine
b.	ostala trajna obolenja prosilca, otrok oz. drugih članov skupnega gospodinjstva, pripada za člana družine
c.	duševno oboleli prosilec ali njegov zakonec, pripada za člana družine
d.	težja invalidnost nad 75% prosilca ali njegovega zakonca.
pripada za člana družine
2.	stalno neprekinjeno bivanje na območju občine Novo mesto:
—	za vsako leto neprekinjenega stalnega bivanja na območju občine, računajoč do dneva razpisa pripada prosilcu za vsako dopolnjeno
leto
vendar največ skupno
3.	delovni prispevek
(točkujejo se prosilca in zakonca)
a.	za vsako leto neprekinjene zaposlitve, računajoč do dneva razpisa, pripada za vsako dopolnjeno leto (čas služenja vojaškega
roka v JLA se ne šteje za prekinitev zaposlitve in se ne točkuje)
b.	delovna uspešnost:
—	delavec si zelo prizadeva pri delu, delo opravlja vestno, presega postavljene norme in pričakovane delovne rezultate
—	delavec si prizadeva pri delu, v povprečju dosega postavljene norme in pričakovane delovne rezultate
—	delavec ne izvršuje svojih delovnih zadolžitev, je neprizadeven pri delu, ne dosega postavljene norme in pričakovanih delovnih rezultatov
c.	delavec s potrjenimi izboljšavami, tehničnimi, koristnimi podlogi oz. inovacijami, ki prispevajo k višjemu dohodku OZD
50 točk
30 točk 50 točk
50 točk
10 točk 200 točk
5 točk
50 točk
25 točk
0 točk
50 točk
C
L
3.
4.
Druga dodatna merila
nepopolne družine:
—	samohranilke(-ci), pripada prosilki(-cu) aktivna udeležba v NOV in vojaška vojna invalidnost:
—	borci, ki imajo priznano dvojno štetje
—	vojaški vojni invalidi od 20 do 50% invalidnosti, pripada prosilcu
—	vojaški vojni invalidi nad 50% pripada prosilcu
prosilcu, ki je bil uvrščen na zadnjo veljavno dokončno prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj:
—	pripada prosilcu za vsako polno leto čakalne dobe
doba trajanja zakonske zveze (upošteva se pri mladih družinah in mladih strokovnjakih);
—	do 2 let pripada družini
—	nad 2 do 4 let pripada družini
—	nad 4 do 6 let pripada družini
—	nad 6 do 8 let pripada družini
—	nad 8 do 10 let pripada družini če znaša mesečni poprečni čisti skupni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v letu pred razpisanim natečajem
60 točk
100 točk 30 točk
50 točk
50 točk
5 točk 10 točk 15 točk 20 točk 25 točk
do 30%	se vloga prosilca točkuje s: 100 točk
nad 30% do 40%	80 točk
nad 40% do 50%	60 točk
nad 50% do 60%	40 točk
nad 60% do 70%	20 točk
strokovna izobrazba (kriterij se upošteva samo pri mladih strokovnjakih): za Vlil. oz. višjo stopnjo pripada	100 točk
za VII. stopnjo pripada	70 točk
za VI. stopnjo pripada	40 točk
za V. stopnjo pripada	10 točk
26.	člen
V primeru, da ima več prosilcev enako število točk, imajo po vrstnem redu prednost:
1.	upravičenci, ki imajo večje skupno število točk po kriterijih iz skupine B;
2.	upravičenci, ki imajo večje število točk iz delovnega prispevka;
3.	družine z večjim številom otrok;
4.	družine ali občani, ki dlje časa prebivajo na območju občine Novo mesto.
Delovni prispevek ocenjuje na podlagi vprašalnika samoupravne stanovanjske skupnosti, ki ga sprejme odbor za gospodarjenje, delovna organizacija prosilca oz. njegovega zakonca v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
6.	Postopek za sprejemanje prednostnih list upravičencev do solidarnostnih stanovanj
a.	Način zbiranja vlog
27.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost javno objavi zbiranje vlog za sestavitev prednostnih list upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj. Objava mora vsebovati predvsem naslednje:
—	vrsto upravičencev in pogoje, kijih morajo le-ti izpolnjevati,
—	način in kraj vlaganja vlog na enotnih obrazcih,
—	dokazila, kijih mora prosilec obvezno priložiti vlogi,
—	čas zbiranja vlog ter
—	druga podrobnejša navodila.
Objava za zbiranje vlog za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj se opravi na krajevno običajni način tako, da se objavi v tedniku Dolenjski list.
Hkrati se obvestilo o objavi dostavi:
—	vsem temeljnim organizacijam združenega dela na območju občine Novo mesto,
—	krajevnim skupnostim v občini Novo mesto,
—	občinskemu zboru ZZB NOV Novo mesto,
—	društvom upokojencev,
—	medobčinskemu društvu civilnih invalidov vojne Novo mesto,
—	Centru za socialno delo Novo mesto,
—	00 ZS delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih.
28.	člen
Prosilci za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj vlagajo vloge z vsemi zahtevanimi dokazili v strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti.
V skladu s prvim odstavkom tega člena enako store tudi organizacije, ki zbirajo vloge svojih delavcev oziroma članov, ki prosilcem pomagajo pri zbiranju zahtevanih dokazil in izpolnjevanju ustreznih obrazcev.
29.	člen
Po izteku razpisanega roka strokovna služba najprej pregleda vse vloge, zlasti če prosilci izpolnjujejo pogoje, opremljenost z zahtevanimi potrdili, ter razvrsti vloge po kategorijah upravičencev. Prosilce obvesti o potrebnih dopolnitvah in jim določi rok dopolnitve.
b.	Oblikovanje prednostnih list
o upravičencu, število družinskih članov, vrsto stanovanja, do katerega je upravičen, in število doseženih točk.
Javna objava, ki ne more biti krajša od 15 dni, se opravi na krajevno običajen način v tedniku Dolenjski list in na oglasni deski samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto.
Zoper razvrstitev upravičencev na prednostne liste imajo pravico do pritožbe na zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti v roku 15 dni po objavi vsi prizadeti in neprizadeti občani in organizacije z območja občine Novo mesto.
32.	člen
Pritožbe na predlog prednostnih list rešuje zbor uporabnikov, ki sprejme tudi dokončne prednostne liste, katere se objavijo na oglasni deski samoupravne stanovanjske skupnosti.
Ob sprejemu prednostnih list sprejme zbor uporabnikov tudi programske usmeritve o dodelitvi novih in izpraznjenih stanovanj po kategorijah upravičencev na prednostnih listah.
Prednostne liste ostanejo v veljavi do sprejema novih, praviloma dve leti po sprejemu, in se ne morejo spreminjati ali dopolnjevati.
Pred dodelitvijo stanovanja samoupravna stanovanjska skupnost preveri, ali upravičenec še izpolnjuje pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
Po sklepu odbora za gospodarjenje se črtajo s prednostnih list upravičenci, ki jim je bilo zadovoljivo rešeno njihovo stanovanjsko vprašanje, in tisti, ki ne izpolnjujejo več pogojev za uvrstitev na prednostno listo.
33.	člen
Upravičenec, ki odkloni dodeljeno primerno stanovanje po normativih 11. člena tega pravilnika, nima več možnosti rešiti stanovanjsko vprašanje po veljavni oz. tekoči prednostni listi.
7.	Postopek za dodelitev solidarnostnih stanovanj
34.	člen
Solidarnostna stanovanja dodeljuje odbor za gospodarjenje upravičencem z dokončnih prednostnih list strogo po vrstnem redu glede na razpoložljivo vrsto stanovanj.
Upravičencem s prednostnih list, ki jim po normativu pripada večje stanovanje, vendar le-teh ni na razpolago, se lahko na njihovo pismeno zahtevo dodeli tudi manjše razpoložljivo stanovanje.
O zahtevku upravičenca odloča odbor za gospodarjenje.
35.	člen
Solidarnostna stanovanja se upravičencem dodeljujejo z odločbo o dodelitvi stanovanja.
Zoper odločbo o dedlitvi solidarnostnega stanovanja lahko upravičenec vloži v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena, ugovor na odbor za gospodarjenje.
Če upravičenec meni, da so bile tudi s tem sklepom odbora za gospodarjenje kršene njegove pravice, lahko v nadaljnjih tridesetih dneh po prejemu odpravka sklepa vloži pri pristojnem sodišču predlog za varstvo svojih pravic.
30.	člen
Strokovna služba po opravljeni razvrstitvi dospelih vlog po 29. členu tega pravilnika te nato preveri in ocenjuje v skladu z merili po tem pravilniku in pripravi predlog prednostnih list, katere sprejme odbor za gospodaijenje.
Za morebitne oglede stanovanjskih razmer in sestavo predlogov prednostnih list lahko odbor po potrebi imenuje tričlansko komisijo (strokovna služba, center za socialno delo in član odbora).
Kadar iz vloge in priloženih dokazil ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ki vpliva na razvrstitev prosilca na prednostni listi, ali kadar se podvomi o navedbah v vlogi ali predloženih dokazilih, se lahko zahteva od prosilca, da dostavi dodatna dokazila, ali pa da se to ugotovi na kak drug način.
Odbor za gospodaijenje s sklepom zavrne vloge tistih prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja in nepopolne vloge tistih prosilcev, kijih kljub pozivu niso dopolnili.
Zoper sklep odbora za gospodarjenje o zavrnitvi vloge ima prizadeti prosilec pravico ugovora v roku 15 dni po prejemu sklepa na zbor uporabnikov. Sklep zbora uporabnikov je dokončen.
c.	Postopek za sprejem prednostnih list
31.	člen
Odbor pri sestavi prednostnih list skrbi, da so le-te sestavljene ločeno po naslednjih kategorijah upravičencev:
delavci, delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki,
—	mlade družine,
—	mladi strokovnjaki,
in po krajih zaželenega bivanja na podlagi višine doseženih točk in ostalih prednostih, ki so določene s tem pravilnikom.
Odbor za gospodarjenje javno objavi prednostne liste, ki vsebujejo podatke
36.	člen
Izpraznjena solidarnostna stanovanja, zgrajena ali kupljena s sredstvi za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se dodeljujejo samo upravičencem s prednostnih list.
37.	člen
Solidarnostno stanovanje sme uporabljati le upravičenec, ki mu je to stan-voanje dodeljeno, skupno s člani njegovega gospodinjstva. Stanovanja ne sme zamenjati, oddajati v podnajem ali kako drugače razpolagati z njim brez predhodnega pisnega soglasja odbora za gospodarjenje pri samoupravni stanovanjski skupnosti.
38.	člen
Ne glede na izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, ki so za upravičence do solidarnostnih stanovanj določeni s tem pravilnikom in ne glede na uvrstitev na prednostnih listah, pa lahko odbor za gospodarjenje tudi odloči, da se solidarnostno stanovanje dodeli:
žrtvam naravnih in drugih nesreč, v katerih so izgubile stanovanje;
-	osebam, ki se morajo začasno ali trajno izseliti zaradi prenove solidarnostnih stanovanj;
-	težje prizadetim invalidom, ki so vezani na tujo pomoč.
8.	Zamenjava solidarnostnih stanovanj
39.	člen
Solidarnostna stanovanja se lahko zamenjajo na naslednja načina:
1.	zamenjava stanovanj med imetniki stanovanjskih pravic v skladu z določbami zakona o stanovanjskih razmerijih;
2.	zamenjava stanovanj med vlagatelji — družbeno pravnimi osebami — s tem da se zamenja razpolagalna pravica ali lastništvo.
40.	člen
Zamenjava solidarnostnih stanovanj iz 3. člena se dovoljuje predvsem:
—	če gre za ostarele in bolne občane ter njihove družine;
—	če gre za občane in družine, ki živijo v izredno težkih materialnih razmerah (presoja primerov po tej alinei se opravlja po določilih 22. člena tega pravilnika);
—	občanom, ki imajo solidarnostno stanovanje za manjše ah manj vredno solidarnostno stanovanje;
—	če se za upravičenca potrebuje manjše stanovanje ah stanovanje nižjega standarda.
41.	člen
Zamenjava stanovanj mora biti javna, zato se vsak posamezni primer objavi na oglasni deski stanovanjske skupnosti.
Objava o zamenjavi stanovanja vsebuje:
—	podatke o vrsti stanovanja, ki se zamenjuje (lega, površina, vrsta stanovanja, način ogrevanja ipd.);
—	rok zbiranja vlog;
—	druga obvestila in podatke, pomembna pri odločanju za zamenjavo stanovanja (katera stanovanja pridejo v poštev — družbena).
42.	člen
V primerih, ko se zamenjuje več vredno solidarnostno stanovanje za manj vredno družbeno najemno stanovanje, se mora ob zamenjavi lastništva takoj vplačati v solidarnostni sklad razliko v vrednosti stanovanja. Osnova za ugotovitev vrednosti je cenilna vrednost obeh stanovanj.
43.	člen
48.	člen
Ne glede na določila 46. in 47. člena tega pravilnika lahko pridobijo delovne organizacije, ki rešujejo stanovanjska vprašanja mladih strokovnjakov, posojilo v višini 40% od kupoprodajne cene stanovanja oz. prenove ne glede na višino poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v delovni organizaciji.
Poleg posojila iz prvega odstavka tega člena navedene delovne organizacije lahko pridobijo še dodatno kratkoročno posojilo v višini 40% od kupoprodajne cene stanovanja oz. prenove. Posojilo se vrne v enkratnem znesku v 12 mesecih po odobritvi.
Vsi ostali pogoji pri najetju posojil po tem pravilniku se smiselno uporabljajo tudi za posojila, najeta na podlagi tega člena.
49.	člen
Za lastna sredstva organizacije štejejo izločena sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, odobreno posojilo banke, pridobljeno na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, soudeležba druge organizacije pri skupnem reševanju stanovanjskih sredstev, soudeležba druge organizacije pri skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja delavcev, vplačana lastna udeležba njihovih delavcev in druga lastna sredstva.
50.	člen
Če razpisna sredstva ne zadoščajo za vse upravičene potrebe delovnih organizacij, ki so se prijavile na razpis, lahko odbor odloči, da se vsem delovnim organizacijam linearno zniža pripadajoči znesek posojila za določen odstotek. V takem primeru lahko odbor glede na razpoložljiva sredstva tudi odloči, da se delovni organizaciji dodeli posojilo za eno stanovanjsko enoto do pripadajočega zneska.
O zamenjavah solidarnostnih stanovanj odloča odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
Ob zamenjavah solidarnostnih stanovanj je potrebno zagotoviti, da ostane sklad solidarnostnih stanovanj neokrnjen.
Sredstva, pridobljena z zamenjavo, se lahko koristijo le v namene, za katere se uporabljajo solidarnostna stanovanja.
IV. KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE
44.	člen
Sredstva solidarnosti za posojila se po določilih tega pravilnika namenjajo za:
—	gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti;
—	gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. Kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni
lasti se opravlja le pod pogojem, da se poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov glede na dogovoijen stanovanjski standard, pri upokojencih pa tudi izboljšanje bivalnih pogojev.
Pogoje za posojila iz sredstev solidarnosti vsako leto opredeli skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
L Kreditiranje graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti
45.	člen
Pravico do posojil za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš lahko uveljavljajo organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju: delovne organizacije), ki so podpisale samoupravni sporazum o temeljnih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990.
46.	člen
Delovne organizacije lahko pridobijo posojilo iz sredstev solidarnosti, v kolikor same zagotovijo najmanj 60% lastnih sredstev za gradnjo, nakup ali prenovo družbenega stanovanja na območju občine Novo mesto.
47.	člen
Osnova za izračun lastnega deleža in zneska pripadajočega posojila je razmerje med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v delovni organizaciji v preteklem letu in med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu:
če znaša povprečni mesečni OD na zaposlenega v OZD v preteklem letu, izražen v naslednjih odstotkih od povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu	znaša lastna udeležba izražena v odstotkih od kupoprodajne cene stanovanja oz. predračunske vrednosti prenove stanovanja najmanj	znaša posojilo, izraženo v odstotkih od kupoprodajne cene stanovanja oz. prenove največ
do 90%	60%	40%
nad 90% do 100%	65%	35%
nad 100% do 115%	70%	30%
nad 115%	75%	25%
51.	člen
Če delovni organizaciji v letu, v katerem seje prijavila na razpis, ni bilo dodeljeno posojilo, v pripadajočem znesku v skladu s 47. in 48. členom tega pravilnika, lahko uveljavlja razliko do pripadajočega zneska posojila pri enem od naslednjih razpisov posojil, če stanovanje še ni v celoti plačano.
52.	člen
Dokler posojilo ni v celoti odplačano, delovna organizacija ne more stanovanja, za katerega je prejela posojilo iz sredstev solidarnosti, odtujiti brez soglasja stanovanjske skupnosti.
53.	člen
Doba vračanja posojila znaša največ 10 let in je odvisna od zneska posojila, izraženega v odstotkih od kupoprodajne cene stanovanja oz. predračunske vrednosti prenove stanovanja:
če znaša posojilo, izraženo v odstotkih od kupoprodajne cene stanovanja oz. predračunske vrednosti prenove stanovanja	znaša doba vračanja posojila
do 25%	4 leta
nad 25 do 30%	6 let
nad 30 do 35%	8 let
nad 35 do 40%	10 let
Delovna organizacija vrača posojilo v polletnih anuitetah. Znesek najmanjše anuitete določi odbor z razpisnimi pogoji.
54.	člen
Za vsa vprašanja v zvezi z razpisom posojil, postopkom, obveščanjem o rezultatih razpisa, varstvu prvič, obrestno mero, porabo in vračanjem posojil ter v zvezi z drugimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi, ki niso posebej urejene v tem poglavju, se smiselno uporabljajo ustrezne določbe tega pravilnika, ki so zajete v poglavju o kreditiranju zasebne stanovanjske gradnje in o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj, oz. jih določi odbor z razpisnimi pogoji. Z razpisnimi pogoji se lahko natančneje opredeli tudi pogoje, ki jih ob razpisu smatra odbor za pomembne.
55.	člen
Odbor lahko odobrava posojila za gradnjo ali nakup — pridobitev družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš, največ do vrednosti standardnega stanovanja s površino 90 m2.
2. Kriditiranje graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti
a. Upravičenci do posojila
56.	člen
Upravičenci za pridobitev posojil iz solidarnostnih sredstev so:
— mlade družine,
občani in družine, vključno z upokojenci, ki prvič oz. ustrezneje rešujejo svoje stanovanjsko vprašnje,
—	mladi strokovnjaki,
—	družine z večjim številom otrok.
57.	člen
Pri opredelitvi upravičencev do posojila iz sredstev solidarnosti iz prejšnjega člena tega pravilnika se upoštevajo določila iz 5. člena tega pravilnika in naslednja merila:
—	za občane in družine, vključno z upokojenci, ki prvič oz. ustrezneje rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, štejejo:
•	podnajemniki,
•	občani, ki živijo pri starših,
•	občani, ki imajo neprimerno oz. neustrezno stanovanje,
•	občani, ki prebivajo v družbenem stanovanju, katerega po pridobitvi lastnega stanovanja sprostijo;
—	za družine z večjim številom otrok štejejo družine s tremi ali več nepreskrbljenimi otroki, kjer sta oba zakonca zaposlena.
b. Splošni in posebni pogoji
58.	člen
Upravičenci ali njihovi zakonci za pridobitev posojil iz sredstev solidarnosti morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	nimajo ustreznega ali primernega standardnega stanovanja oz. prebivajo v družbenem stanovanju, katerega po pridobitvi lastnega stanovanja sprostijo;
—	imajo zagotovljeno lastno udeležbo;
-	so lastniki ali solastniki stanovanja ali stanovanjske hiše, ki jo gradijo ali prenavljajo;
—	imajo zgrajeno hišo do najmanj tretje gradbene faze;
—	imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanjske hiše ali stanovanja;
-	imajo pri prenovi stanovanjske hiše izvršenih vsaj polovico prenovitvenih del po predračunu;
—	imajo veljavno gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše ali potrdilo o priglasitvi del za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše in gradijo v skladu z gradbeno tehnično dokumentacijo;
-	niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje, lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ki presega 42 m2 uporabne tlorisne površine;
—	so kreditno sposobni;
-	imajo do dneva objave razpisa zgrajen stanovanjski objekt do faze, kije potrebna za postavitev montažnega dela in sklenjeno kupoprodajno pogodbo s prodajalcem montažnih stanovanjskih hiš oz. sredstev v vrednosti klasične gradnje do III. gradbene faze.
59.	člen
Upravičencem iz 56. člena tega pravilnika se odobri posojilo, če se raven njihove socialne varnosti giblje do višine 100% povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji na člana gospodinjstva v preteklem letu, razen za mlade strokovnjake.
60.	člen
Za družinske člane štejejo osebe iz 6. člena tega pravilnika.
Za neprimerno stanovanje šteje:
—	stanovanje v kleti ali na podstrešju,
—	stanovanje brez ali s souporabo sanitarij,
—	stanovanje brez vodovodne in kanalizacijske napeljave oz. greznice,
—	stanovanje brez kuhinje.
Za neustrezno stanovanje šteje:
stanovanje, v katerem je stanovanjska površina manjša od 10 m2 na vsakega družinskega člana;
—	stanovanje, v katerem morajo starši in otroci, ki so stari več kot 10 let, uporabljati isti spalni prostor.
61.	člen
Upravičenec, ki zaseda družbeno stanovanje in je pridobil posojilo iz sredstev solidarnosti za gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše, mora prazno stanovanje izročiti stanodajalcu najpozneje v 3 letih po dodelitvi posojila v pripadajoči višini iz 66. člena tega pravilnika.
V primeru, da upravičenec kupuje stanovanje v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, je ne glede na rok iz prejšnjega odstavka tega člena dolžan izprazniti družbeno stanovanje v 30 dneh od dneva, ko mu je bilo kupljeno stanovanje izročeno v uporabo skladno s kupoprodajno pogodbo.
62.	člen
Do posojila iz sredstev solidarnosti so upravičeni tisti, ki gradijo, kupujejo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju občine Novo mesto.
Do posojil za pridobitev etažnih stanovanj, gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš, dozidavo in nadzidavo zasebne stanovanjske hiše ali ureditev stanovanja v podstrešju izven območja občine Novo mesto so upravičeni le tisti prosilci, katerih organizacija soglaša s pridobitvijo posojila in tudi sama odobri posojilo iz lastnih sredstev za isti stanovanjski objekt.
Do posojil iz sredstev solidarnosti niso upravičeni prosilci iz tistih občin, katerim samoupravna stanovanjska skupnost vrača vplačana sredstva solidarnosti na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov.
Pri odločanju o upravičenosti do pridobitve posojila se obvezno upoštevajo morebitne spremembe materialnih in socialnih razmer, nastalih v dobi pridobitve kredita (zaposlitev, sprememba števila družinskih članov itd.).
63.	člen
Vsak upravičenec do posojila lahko pridobi v skladu z določili tega pravilnika posojilo za nakup — pridobitev standardnega etažnega stanovanja oziroma za gradnjo in prenovo standardne zasebne stanovanjske hiše v izmeri do 90 m2 stanovanjske površine.
V primeru, daje stanovanjska površina manjša od standardne, lahko pridobi posojilo le za dejansko stanovanjsko površino.
64.	člen
Upravičencu, ki že biva v hiši, se odobri posojilo za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nima dograjenega standardnega stanovanja s fasado, za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše pa, dokler nima v okviru prenovitvenih del dograjenega standardnega stanovanja.
Posojilo se ne dodeljuje za posege v stanovanja ali stanovanjske hiše, ki po normativih, ki se uporabljajo v stanovanjski skupnosti, spadajo med dela tekočega vzdrževanja.
c. Višina posojila
65.	člen
Upravičenci lahko po tem pravilniku pridobijo posojilo v višini največ do 50% vrednosti pripadajočega stanovanja iz 63. člena tega pravilnika, ki omogoča oz. pomeni trajno rešitev stanovanjskega vprašanja.
66.	člen
Odbor za programiranje ob razpisu določi ceno m2 stanovanjske površine, ki se uporablja za izračun vrednosti stanovanja iz prejšnjega člena tega pravilnika oz. za določitev višine posojila.
Višina posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše lahko znaša do 60% vrednosti kredita, ki bi upravičencu pripadal, če bi gradil stanovanje ali stanovanjsko hišo.
Pri določanju višine posojila za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji se kot osnova upošteva vrednost stanovanja iz sklenjene kupoprodajne pogodbe.
67.	člen
Dejanska višina posojila, ki pripada upravičencu, je odvisna od doseženega skupnega povprečnega mesečnega prihodka na družinskega člana v preteklem letu v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu:
če znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu, izražen v odstotkih od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu	pripada upravičencu posojilo izraženo v odstotkih od vrednosti stanovanja
do 50%	do 50%
nad 50 do 75%	do 45%
nad 75 do 100%	do 40%
Mladim družinam in mladim strokovnjakom pripada naj višja možna višina posojila.
68.	člen
Upravičenec je upravičen do posojila le enkrat, če mu je bilo dodeljeno do pripadajočega zneska, do katerega je upravičen glede na osnove in merila v skladu s tem pravilnikom.
69.	člen
V	upravičenih primerih, predvsem pa, ko to narekujejo interesi racionalne porabe sredstev, ki so namenjena za posojila, ali če je število upravičencev do posojila v očitnem nesorazmerju z razpisano vsoto za posojila, lahko odbor sklene, da se vsem upravičencem linearno za določen % znižajo zneski posojila.
V	primerih iz prejšnjega odstavka lahko upravičenci uveljavljajo razliko do pripadajočega zneska posojila pri enem izmed naslednjih razpisov posojil. V tem primeru se glede na osnove in merila ponovno ugotovi pripadajoči znesek posojila za tekoče leto m odštejejo že dodeljeni zneski posojila v preteklih letih, ki se revalorizirajo z indeksi splošnega druženja gradbeništva Slovenije za stanovanjsko gradnjo.
70.	člen
81. člen
Posojila za gradnjo nakup in prenovo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj odobrava odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj pri samouprani stanovanjski skupnosti v skladu z vsakoletnim finančnim načrtom stanovanjske skupnosti.
d.	Vračilo posojila
Ta pravilnik sprejme zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto in začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik zbora uporabnikov: JOŽE FICKO
71. člen
254.
Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko črpa le dokumentarno.
72.	člen
Obrestna mera za stanovanjska posojila mora pokrivati najmanj planirane stroške poslovanja s sredstvi solidarnosti, ki so namenjena za kreditiranje stanovanjske gradnje v posameznem koledarskem letu.
Konkretno višino obrestne mere se določi ob vsakokratnem razpisu.
73.	člen
Na podlagi 73. člena odloka o davkih občanov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85,20/85,26/86,22/87 in 19/88 in odloka o valorizaciji katastrskega dohodka in o določitvi količnika za valorizacijo katastrskega dohodka (Uradni list SRS. št. 46/88) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji 1. 9. 1989 sprejel
SKLEP
o valorizaciji dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine
Novo mesto
Posojilno terjatev je dolžan upravičenec zavarovati tako,
—	da s posebno izjavo dovoli, da se mu od vseh njegovih osebnih dohodkov odteguje mesečna anuiteta in nakazuje banki, ter
—	da dodeljeno posojilo zavaruje pri zavarovalni skupnosti.
74.	člen
Odplačilno dobo za posojila določi odbor. Pri tem upošteva poprečni dohodek zadnjih treh mesecev posojilojemalca in njegovih družinskih članov in minimalno mesečno anuiteto.
Pri določitvi posojila se mora upoštevati tudi kreditna sposobnost posojilojemalca.
Odplačilna doba ne more biti v nobenem primeru daljša od petnajst let.
75.	člen
Ne glede na določbe 74. člena tega pravilnika je upravičenec dolžan takoj vrniti celotno revalorizirano vrednost odobrenega posojila s pripadajočimi obrestmi:
—	če delno ali v celoti ne izkoristi posojila v skladu z njegovo namembnostjo;
—	če se ugotovi, daje med postopkom za dodelitev posojila zamolčal resnična dejstva ali dal lažne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo pravico do posojila;
—	če ne izprazni družbenega stanovanja skladno z 61. členom tega pravilnika;
—	če pravočasno ne poravna najmanj treh zaporednih obrokov oz. anuitet in jih ne plača tudi v nadaljnjih 30 dneh po dospelosti zadnje anuitete.
76.	člen
V postopku pi dodeljevanju posojil se smiselno uporabljajo določila o postopku iz poglavja dodeljevanje stanovanjske pravice na solidarnostnih stanovanjih.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77.	člen
Če se z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji spremenijo merila v zvezi z dodeljevanjem solidarnostnih stanovanj in posojil za stanovanjsko gradnjo (lastna udeležba, obrestna mera itd.) se ne glede na določbe tega pravilnika uporabljajo določbe iz tega družbenega dogovora.
1.
V	prvem odstavku 6. člena odloka o davkih občanov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85,20/85,26/86,22/87 in 19/88) se znesek »79.050 din« valorizira na znesek »192.900 din«.
V	drugem odstavku 6. člena se znesek »390.600 din« valorizira na znesek »953.100 din«.
2.
V drugem odstavku 8. člena se zneski vloženih sredstev valorizirajo tako, da znašajo:
nad din:	do din:
566.100
1,700.700
2,835.300
4,538.400
6,807.600
1,700.700
2,835.300
4,538.400
6,807.600
V tretjem odstavku 8. člena se znesek »232.000 din« valorizira na znesek »566.100 din«.
3.
v 20. členu se znesek »10.010 din« valorizira na znesek »24.400 din«.
4.
V 21. členu se znesek »9.760 din« valorizira na znesek »23.800 din«.
5.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se za odmero davčnih in drugih obveznosti za leto 1989.
Številka: 422-010/80	[/vršni svet
Datum: L 9. 1989	skupščine občine Novo mesto
Predsednik ADOLF ZUPAN
78.	člen
V smislu tega pravilnika se šteje, da so prejeli posojilo do pripadajočega zneska vsi tisti, ki so do uveljavitve tega pravilnika prejeli posojilo do pripadajočega zneska v skladu z osnovami in merili, ki so bila določena v pravilniku o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Novo mesto.
79.	člen
Pri dodeljevanju stanovanjskih posojil upokojencev se upoštevajo določila pravilnika o reševanju stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov v občini Novo mesto.
80.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj (SDL, št. 2/85 in 3/87) in Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu (SDL, št. 6/86).
Občina Ribnica
Občina Črnomelj
255.
257.
POPRAVEK
odloka o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica
V odloku o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica, objavljenem v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 9/85 z dne 22. 3. 1985, se — pod k. o. Dolenja vas, zaporedna štev. 47 praviloma glasi »47: Zobec Milan in solastniki, Blate 11«.
Na podlagi 37. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Črnomelj je skupščine SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Črnomelj na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev sprejela
Številka: 320-8-84-05 Datum: 1. 9. 1989
Socialistična republika Slovenija OBČINA RIBNICA komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun
predsednik: ANTON SOBAR, dipl. vet.
Občina Trebnje
256.
Na podlagi 18. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje in izdanega soglasja komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje z dne 14.8.1989je odbor za graditev, gospodarjenje ter prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na svoji seji dne 28. 8. 1989 sprejel
SKLEP
o povečanju stanarin in najemnin v občini Trebnje
1.
Stanarine in najemnine, veljavne na dan 31.8.1989 v občini Trebnje, se s 1.
9.	1989 povišajo za 35%. Povprečna cena za m2 stanovanjske površine znaša 12.620 din.
2.
Sistem delnega nadomeščanja stanarin se uveljavlja skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
SKLEP
o prispevku za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe v občini Črnomelj.
1. člen
Določi se višina prispevkov za priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe, in sicer:
1. Prispevek za priključitev na javno vodovodno omrežje:
—	za individualno stanovanjsko hišo
—	za stanovanjske enote v bloku
a.	površine do 50 m2
b.	površine nad 50 m2
—	zidanica ali vikend
—	za storitvene dejavnosti
(trgovina, gostilna za 1 lit/s povprečne dnevne porabe
------za družbene dejavnosti (šole, vrtci —
za 1 lit/s povprečne dnevne porabe
—	industrija 1 lit/s povprečne dnevne porabe
—	obrtne delavnice
a.	storitvene dejavnosti
b.	proizvodne dejavnosti
1,040.000 din
488.000	din
593.000	din
701.000	din
1.083.000	din
2.166.000	din
2. Prispevek za priključitev na javno kanalizacijo:
—	za stanovanjski objekt:
— enodružinska hiša, enota dvojčka ali
vrstne hiše, stanovanjska enota v bloku	527.000 din
—	za vikend ali zidanico	496.000 din
—	šole, trgovine, poslovni prostori za 1 m2 koristne površine 8.600 din
—	gostinski prostori za 1 m2 koristne površine	9.900 din
—	industrija in obrt za 1 m2 koristne površine	11.100 din
2. člen
Zavezanci prispevka plačujejo prispevek za priključitev najavni vodovod in kanalizacijo ob izdaji soglasja za gradbeno dovoljenje.
Prispevek se plača na žiro račun SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Črnomelj, št. 52110-662-87395.
V prispevku so zajeti stroški za izdajo soglasja za priključitev na komunalne naprave.
3.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati 1. septembra 1989 dalje.
Številka: 36-38/82	.. Predsednik odbora
Datum: 28. 8. 1989	28 8radltev- gospodarjenje ter
prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini: JANEZ BRAČKO, 1. r.
3.	člen
Zavezanci — gospodinjstva v krajevni skupnosti, kije investitor primarnega vodovodnega omrežja in združujejo dodatno sredstva po gospodinjstvih, plačajo le 50% višine prispevka iz 1. člena tega sklepa, kar dokažejo s potrdilom pristojne krajevne skupnosti.
4.	člen
Sredstva prispevka za priključitev na komunalne naprave se uporabijo za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav individualne rabe po programu SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Črnomelj.
5.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o višini prispevkavza priključitev na komunalne objekte in naprave individualne rabe v občini Črnomelj (Ur. list SRS, št. 20/89 od 2. 6. 1989).
6.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Štev.: 19/89	Predsednik skupščine
Datum: 25. 8. 1989	SIS za komunalne jn cestno
dejavnost občine Črnomelj: JANŽEKOVIČ MARTIN, l.r.
Medobčinske objave
258.
Na podlagi 2. odstavka 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljena (uradni list SRS, št. 43/85) in 207. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79.16/80,1 /82 in 3/85), 282. člena statuta občine Metlika, 258. člena statuta občine Novo mesto (SDL, št. 5/79 in 14/82) ter 209. člena statuta občine Trebnje (SDL, št. 9/79,16/80, 1/82,3/86) je izvršni svet skupščineobčine Novo mesto po predhodnih soglasjih izvršnih svetov skupščin občin Črnomelj, Metlika in Trebnje na svoji seji dne L 9. 1989 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o pristojbinah /.a veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja za prodajo mleka v letu 1989
1.	člen
Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka, ki so bile določene z odredbo o spremembi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1989 (Skupščinski Dolenjski list. št. 8/89) se povečajo za 801/.
2.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenja za prodajo mleka v letu 1989 (skupščinski Dolenjski list, št. 8/89).
3.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-02/87-2	Predsednik IS
Datum: 1. 9. 1989	skupščine občine Novo mesto:
ADOLF ZUPAN
r
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
N
ta občine
Črnomelj METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TRCBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 15.000 din, izvod v prosti prodaji stane 800 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova .3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1/72 od 15. II. 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC', tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.