JUTRA! Leto V. (XII.), štev. 188 Maribor, petek 21. avgusta 1931 Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri ;■ Raftu n pri poitnam fc*k, *«v. v Ljubljani it. 11.409 Valja masaftna, prajatian v upravi ali po poiti 10 Din, deatavljan n« dom pa 12 Din * Uredništvo in uprava; Maribor, Ai#k8androva ceata št. 13 '■'in | Oglaal po tarlfii Ur«dn. 2440 Uprava 2455 j Ogl*t» «pr»)tm» tudi ©tfatnl oddelek .Jutru” v Ljubljani, Praisrnova ulic* »t. 4 F^fr P* V ?»7T*»T>- T 'MariDOPiM Cena 1 Din Angleški konservativci proti povišanju davkov LONDON, 21. avgusla. Na veeraišnji seji voditeljev delavske, konservativne in liberalne stranke so izrazili konservativci svo'e pomisleke r*rot: morehi‘ne-mu povišanju davkov in se izrekli, da na' se doseže ravnotežje v državnem proračunu raje z varčevanjem. Po niihovem tnnenju se more položaj izboljšati le tedaj, ako se z vso energijo ustav! dosedanje potratno razsipavanje državnega denarja po sedanji delavski vladi. Španski protest pri Vatikanu RIM, 21. avgusta. V vatikanskih krosih se zatrjuje, da je španska vlada izročila apostolskemu nunciju v Madridu Protestno noto, v kateri odločno protestira proti tajni poslanici, katero je poslal kardinal Segura vsem španskim kardinalom, nadškofom in škofom. Kardinal Segura poziva namreč v svoji poslanici vse škofe, da naj prično najener-KiČnejšo akcijo proti nameri vlade, da se °dvzame cerkvi njeno premoženje. Span vlada zvrača odgovornost zato na Vatikan Iti ga opozarja pri tem tudi na Posledice, ki bi mogle nastati radi tega. Bankerot Cikaga ClKAGO. 21. avgusta. Zupan name-*ava zapreti Županski urad. ako ne bo ^ava priskočila na pomoč mestu, ki s:rozi bankrot. Kakor rovotI, le kroK 20.000 občinskih nameščencev J nevarnosti, da dne 1. septembra ne v,°do dobili več svojih prejemkov. Obeske blagajne so namreč popolnoma razne in nimajo kritja niti za najnuj-■i^e Izdatke. zavezniških dolgov in reparacij fioW-AS.H!Nr,TON- 21 • avgusta. Vsi UJCni in finančni krogi se živahno ,iih z rezi,ltati konference finanč-Ma.strnkovnjakov v Baslu ter se stri- l)|fj j » ----- . »• ■»» — -- 2rv tem< sc po poteku enoletne. Hje ^pvrovega moratorija plačeva fc* ...................... V^Paraeijin dolgov gotovo no bo ^tn°iVr^ redno, kakor iv- i nntrebno da se moratorij po Se aa eno loto. Va?ni sklepi naie 500.000 DIN ZA POHORSKO ŽELEZNICO. — TEMELJITA PREUREDITEV MESTNE PLINARNE. Maribor, 21. avgusta. Snoči se je vršl'o nadaljevan e zadnji četrtek prekinjene IV. redne se e mariborskega občinskega sveta. Sejo je otvo-ril nekaj minut po 6. uri g. župan dr. J u-v a n. Na dnevnem redu sta bili dve toč-k',’ ki Sta vzbudili med mariborskim občinstvom toliko zanimanja, kakor že dolgo ne nobena občinska zadeva. Bi'i ste to vprašanji najet a posojila za moderniziranje mestne plinarne ter pristanek mestne občine na garancijo, odnosno posojilo 500.000 dimarjev za zgraditev Pohorske železnice. Uvodoma je podal župan prezidijalno poročilo in poročal o krasnem poteku pro slave lOletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Obenem s tem poročilom ;e odobril občinski svet način za izplačilo 500.000 Din, ki Jih bo najelo Društvo za zaščito dece v svrho p0večan;a Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Na predlog g. župana Sta bila delegirana v peti odsek na izpraznjena mesta občinska svetnika gg. dr. Milhleisen in Andrei O s e t. Na vprašanje obč. svetnika Ošlaka, kako stoji akcija za najetje milijonskega posojila za zgraditev 6 do 7 novih stanovanjskih hiš, je odgovoril g. župan dr. Juvan, da je akcija v normalnem toku. Naiotje posojila bo Izvršeno pod običajnimi pogoji. Posojilo je bilo odobreno v občinskem svetu na seji 23. aprila ter takoj potem objavljeno na občinski deski, da se bi lahko proti n emu pritožili davkoplačevalci. Po enomesečnem razpisu je bila 21. maja odposlana na bansko upravo vloga, v kateri prosi občina, da naj banoviha podpira in priporoči najetje tega posojila pri pristojnih ministrstvih v Beogradu. Med tem sta se pritožila proti posojilu Društvo hišnih posestnikov in Mariborskitr-govski gremii. Zaradi tega se je zadeva zavlekla, vsekakor pa bo župan pri prvem posetu v Beogradu Interveniral, da bo to posojilo čimpreje odobreno. Za četrti odsek je nato poročat obč. svetnik Pušenjak. Najpreje je preči-tnl bilanco mestne plinarne in plinskega pododbora. Bilanca izkazu :e zn leto 1029 ;7* 425 Din. za leto 1930 po i-09.551 Din Um*':-. uer.eutabilnosti plinarne so zastarele naprave in izguba 35 od*o!kov plina, dočim bi smela znašati ta v normalnih prilikah le 5 odstotkov. Na prošnjo pododseka je izdelal sloviti dunajski strokovnjak inž. Printzel načrt za renoviranje plinarne, ki bi postala zopet aktivna ter lahko iz svojih dohodkov odplačevala svoje dolgove. Načrt predvideva za dva milijona novih investicij, za kar bo treba najeti dva milijona posodila. Predlog za najetje posojila je bil soglasno sprejet. Potem je prečital referent bilanco mestnega električnega podjetja, ki je bilo v preteklem letu aktivno za 24.327 Din, ter se med vsemi mestnimi podjetji najlepše razvija. Omrežje se je znatno razširilo in izpopolnilo. Poročilo o električnem podjetju je občinski svet soglasno ;n ,z zadovoljstvom odobril. Bilanca avtobusnega podjetia je bila tudi letos pasivna in sicer za 470.131 Din, tako da znaša skupna izguba, odkar obstoja to podjetje, že preko 3 tnilfjonov dinarjev. Avtobusni odsek je mnogo razpravljal, kako naj bi se saniralo to podjetje ter je med drugim predlagal razne transakcije ter ukinitev plačevanja prispevka za mestne ceste. Ob tej priliki je priporočal obč. svetnik g. P e t e i a n, da naj se u-vede za lokalni promet zopet dinarska tarifa, ker se je izkazalo, da lokalni pro met stalno pada. Računski sklep mestnega gospodarstva za elto 1929. izkazuje 14,575.507 Din Izdatkov in 15,603.604 Din dohodkov, tako da je znašal prebitek v imenovanem letu 1,028.690 dinarjev, kar je pripisovati temu, da so prinesli nekateri davki več. kakor je bilo predvideno v proračunu. Nato se je razvila živahna debata o vprašanju prispevka mestne občine za zgraditev železnice na Pohorje. K zadevi je poročal župan, da je bilo v teku zadnjih dni podpisanih še za 270.000 novih deležev. Poleg tega so zagotovile še razne organizaciie podpis 200.000 Din. Zupan je toplo priporočil, da se to vprašanje definitivno reši, ker se bodo sicer dela zavlekla do spomladi. O poteku tikcije za zgraditev Pohorske železnice je poročal nato obč. svetnik Oset, ki je s številkami dokumentiral zaimajinje ma- riborske javnosti za to pereče vprašanje. Za njim je stavil g. Pctejan posredovalni predlog, da naj garantira občina samo za plačevanje obresti od vsote 500.000, ki naj bi jo najela družba za zgraditev železnice na svoje ime. Podžupan dr. Lili o 1 d pa se je izrekel za prevzem jamstva pod pogo:em, da se mesto vknjiži na drugo mesto. K zadevi so še govorili občinski svetniki dr. Miihleisen, Tavčar, inž. Dračer, Saboty in Ošlak. Končno je bil sprejet posredovalni predlog, da prevzame mestna občina Jamstvo za obrestovanje in amortizirani« polmilijonskega posojila, ki ga najame »Pohorska železnica« pr! kakem mariborskem denarnem zavodu in sicer pod pogojem, da bo to posojilo vkiviženo na drugem mestu, takoj za posojilom nemške družbe, ki kreditira dva in pol milijona za graditev železnice. Dalje mora imeti mestna občina vedno enega zastopnika v nadzorstvenem svetu zadruge. Občina ne bo zahtevala od zadružnikov vplačila drugega deleža, če ne bi podjetje uspevalo. Posredovalni predlog je bil soglasno sprejet, kar pomenja zagotovitev akcije za gradnjo Pohorske železnice. Po sprejetju tega sklepa se je vršila tajna seja. Mark T\va!n — knjigovez. Čeprav nimajo uradi v Zedinjenih državah navade, opravi ati dosti pisarij in se zadovoljujejo pri zapisnikih samo^ z imeni, je vendar doživel sloviti ameriški humorist Mark T\vairt, da ga ;e ob neki priliki povprašal neki uradnik po poklicu, ko je sestavljal z njim zapisnik. Na vprašanje uradnika, kaj :e njegov poklic, je odgovoril Mark T\vain: »Avtor«. Uradniku je bila ta tujka nepoznana, tako da ga je nadalje pobaral, kaj se to pravi. »No, knjige delam,« mu je odgovoril Mark Twain. »Ah, kako ste domišljavi«, ga je zavrnil dobri uradnik, »pri nas pravimo ljudem, ki im^ijo posla knjigami, čisto preprosto — knjigovezi.« V potrdilo te ugotovitve je vpisal uradnik v zapisnik kot poklic Marka knjigoveštvo. Neka Pnrižanka se je silno trudila, da bi nekemu zamorskemu trgovcu v njegovem francoskem narečju raztolmačila svoje želje, Trgovec: »Prosim vas, dra?a gospa, akc. ne znate pravilno francoski, saj govorim jaz tudi at»£le^fi in španski.« Mednarodni šahovski turnir . na Bledu SVETOVNI PRVAK DR. ALJEHIN, BOGOLJUBOV. N1EMCOVIČ IN VSI OSTALI VELEMOJSTRI ŽE NA BLEDU. —PRVO SREČANJE MLAJŠE GENERACIJE S STAREJŠO. Ljubljanski velesejem .Ljubljana v jeseni' ..Kraii ev dan" 29. vili.. 9. IX. 1931 Posebne razstave: Tujski pro- met. razstava slovenskih mest. Kmetijstvo (mlekarstvo in sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo, perutnina, kunci, kmetilski stroji). Hlajena. Novodobno gospodinjstvo. Pohištvo — stanovanjska in hotelska oprema. Industrijski in obrtni oddelek. Za časa velesejma velike slavnosti »Kraljev t e d e n«. Operne in dramske predstave na prostem, glasbeni festival 1. t. d. 2424 Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgov-se organizaciie, biljetarne »Ptitnika«, velesejmski urad. 50 popust na železnicah. Razstavišče obsega 40.000 m2. 10 razstavnih zgradb. Stanovanja preskrbljena! Podaljšanje moratorija? WASHlNGTON, 21. avgusta. Ameriški parlamentarni krogi so naprarn priporočilu baselskega odbora bančnikov, da naj se podaljšajo Nemčiji kratkoročni krediti za na-daljnih šest mesecev, zaenkrat skra:no rezervirani. Kljub temu pa se splošno smatra, da predsednjk Hoover Sedaj teoretično prouču e možnost znižanja reparacijsk h in vojnih dolgov in Sicer sorazmerno po plačilni sposobnosti posameznih držav, ki prihajajo pri tem v Poštev. I JUBLJANA, 21. avgusta. V nedeljo, dm- 22. t. m. se prične na Bledu mednarodni šahovski turnir, ki ga bo vodil dunajski strokovnjak Hans Kmoch. Razen Capab ance in Rubinsteina so zastopani na turnirju najznamenitejši Šahovski mojstri sedanjosti, med njimi tudi svetovni xahovski prvak dr. Aljehin, Bogoljubov in N:emcovič. Po turnirjih v Londonu in i.a Semmeringu je to največji turnir v Evropi i.i obenem še tem pomembnejši k se bodo topot prvič pomerili mladi šahovski mojstri s starejšo generacijo. T rnirja se udeleže sledeči velemojstri in mojstri: Aljehin (bi bo zastopal francosko šahovsko zvezo), Niemcovič (Danska), Bogoljubov (Nemčija), dr. Vidmar (Jugos!avija), dr. Tartako\ver (Francija), Maroczy (Madžarska), Flohr (Češkoslovaška), Kashan (Zedinjene dr" ive), prof. Astaloš (Jugoslavija), Stolz (Švedska), Colle (Belgija), dr. Kostič (Jugoslavija) in Vasja Pirc iz Maribora. Na Bled so že prispeli dopisniki vseh večjih inozemskih 'stov, med njimi tudi šahovski pisatelj Mieses iz Leipziga. Nagrade znašajo skupno 200.000 Din. Mariborski in dneaai drobiž V M a rib o ru, "dne 21. VIII. 1T>31. h83B3BBKB!lVV Ekonomija počitniške kolonije na Pohorju 13 kilometrov od Slov. Bistrice v bližini Sv. Martina na Pohorju je društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru zgradilo »Gozdno bivališče« za našo mladino. Od maja meseca do septembra vrvi življenje kot v čebelnjaku. V tem času se trikrat zmerna mladina, ki je pohitela na južno stran Pohorja, da se navžije zdravja, svetlobe in zraka v prostranih gozdovih. Po štiri tedne živijo v tem gorskem svetišču. Od sclnčnega vzhoda do mraka je vsak dan mladina pod umnim nadzorstvom strokovnih moči in po točno določenem redu zaposlena z najrazličnejšimi igrami in izleti. Natančno se zasleduje vsak poedi-nec, kako mu prija bivanje v koloniji in koliko pridobi tedensko na teži. Okrog 120 žrebičkov je treba torej dnevno,pet-krat nasititi. Voziti vso hrano 850 m visoko, bi življenje v tej koloniji znatno podražilo. Da pa kolonija izpolni svoj namen, mora skrbeti, da uredi svoje gospodarstvo tako, da bo lahko vsaka rodbina, ne oziraje se na svo:o gmotno stanje, poslala svojega otroka za en mesec v zdravo prirodo. Danes stane cela o-skrba v koloniji 20 Din na dan. Ko se ekonomija uredi in kolonra razširi, da bo prostora ne samo za 120, temveč za mnogo več otrok, se bo najbrže lahko cena za dnevno oskrbo znižala. Počitniška kolonija je 43 ha velika. Od tega je polovica gozdov, druga polovica pa travniki in njive. Ker je bila ekonomija pri nakupu v zelo slabe™ stanju in se v teh krajih lahko samo enkrat na leto kosi, je bila živinoreja zelo maloštevilna na tem posestvu; komaj se je preživelo 5—6 glav živine. Uprava kolonije pa stremi za tem, da dvigne pridelek krme, da bo lahko preživela toliko krav, kolikor rabi mleka za otroke. Da je mleko v raznih oblikah za otroke najboljša hrana, ni potreba še posebej povdarjati. Edino vprašanje je, kako pridelati toliko mleka, da ga bo zadosti za prehrano, sedaj za enkrat samo za 120 lačnih želodčkov. Kako pridelati zadostno zelenjave, krompirja in drugih prikuh! Vse to se lahko pridela na zemlji, ki pripada k po čitniški koloniji. Toda, če pogledate njive in travnike okoliških kmetov, Vam postane tudi jasno, da tu ni kruha za toliko želodčkov. Enkratna košnja, travniki slabi in plevelnati, žita nizka in slaba. Isto sliko nudi tudi krompir in sploh vsa vegetacija. Zemlja je izčrpana in ne more roditi, kolikor bi lahko, ako bi v nej bilo dovolj hranljivih snovi. Niive in del travnikov počitniške kolonije pa se že od daleč razlikujejo po svoji bujnosti in temnejši barvi. Kmetovalci iz okolice prihajajo k upravitelju kolonije povpraševat, kaj je naredil, da ima na travniku in njivah tako lepe poseve. Stvar je enostavna! Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine se je obrnilo med drugimi tudi na Tvornico za dušik v Rušah za podporo. Tvornica je počitniški koloniji podarila par tisoč kilogramov »Ni-trofoskala-Ruše«. Uspeh, ki ga vidite na travnikih, na ovsu, na krompirju in zelenjavi, je od gnojenja z Nitrofoskalom. Vodstvo ekonomije počitniške kolonije upa, da bo lahko z intenzivnim obdelovanjem in gnojenjem podvojilo in potrojilo pridelek krme za živino in druge pridelke, tako, da bo lahko počitniška kolonija sama vzdrževala mladino, ko pride na počitnice, s kmetijskimi pridelki. Šimi rojaki na Koroškem in ob desetletnici plebiscita je napisal povest o naši lepi zemlji onkraj Karavank. Ni to ljubavna zgodba dveh, treh ljudi, temveč živa pripoved koroške vasi, pisana kolektivno, zajeta iz resničnega doživetja naše izgubljene zemlje. Povest, ki jo ne odložiš, dokler je nisi prečital. 3. Dr. Ivan Lah: »Sigmovo maščevanje«. Povest iz življenja ubož nega dolenjskega plemiča Sigme, čigar oče je pristaš Zrinjskih. Ko se pripravlja zarota, pride hrabri Sigma na Ozalj, glavni grad Frankopanov, kjer se razvijejo romani mladih ljudi. Naposled nastane boj. ki se ga udeležuje Sigma do katastrofe hrvatskih zarotnikov, nato pa se vrne domov in ma-. ščuje zločine očetovih nasprotnikov. Delo riše dobro idealizem proti hlapčevstvu in je napisano izredno živahno in krepko. 4. Profesorja Mihajla Pupina svetovnoznani lastni življenjepis »Od pastirja do izumitelja«, ki podaja pestre slike in nadvse zanimive prizore in premišljanje nadarjenega ju joslovenskega dečka k? je šel v de-želo dolarjev s trebuhom za kruhom izkusil tam obilo gorja in neprijetnosti, zmagal v mnogih življenjskih borbah ter postal naposled profesor na columbijski univerzi in znamenit iz-i nmffdj. Kniigo je poslovenil dr. P Breznik. —- Uprava Vodnikove r1rn?.~ be prosi vse čl^no ki do dsnes n'-so obnov!!! svofe ra !. 19,1?,, da se tak.'’5 rrf^rljo p?! pnver« fcnl-clh ?!1 j^rektno' r*r! c&ntra!nl ofs-irni v LtsMJaoI. Tsiotako neživa tudi vse Jj?>b!fo’?e lenih knjfif'. da tako* prH.'?’ ?jo svoia članstvo Vodnikovi dn??bi v I jwb%nl. Na? n? ho ■sTove**sk* rodbine, katere vsa! eden rodbin#* član n? naročnik Jn-% Vodnikove. dr«f be! O?, poveri^nlkl. 0on*»l*?raf*9 mod svoU.ni! znanci *a družbo! Čiti^eM »Večernika«. prijavi § ed •,'hso‘gTien pn«odo vode. da se mu '!e’o še poveča in s tem seveda tudi frplicr-e. Soloh so Azi ati v izmišljanju trikih in podobnih' troinčenj nravi mojstri. V posebno težkih primerih pa se izvrši usmrtitev na še boli krut način Obso-enca edvedelo v pragozd in ga zakopljejo tamkaj do pasu. roke pa mu zveže:o na hrbtu. NVo nesrečmka toliko časa drgneio po koži gprnjega te lesa, da se pokaže kri. Vonj krvi pri vabi potem razne mušice, posebno moskite, ki prično razledati nesrečnika nri živem teesu, Včas'h traja cel dan da se zvi!a v neznosnih bolečinah, dokler ga ne reši smrt nadalmjega trpljenja. V pokra'inah, kjer imajo centralne oblasti močen vpliv, pa se izvrši usmrtitev običaino z mečem. Vendar pa se tud’ poslužujejo metod, ki izviralo naj-brže od Kitajcev. Obso'enemu zločincu z vsemi sredstvi preprečujejo, da bi zaspal. Često mu v ta namen odrežejo trepalnice. Tako obso enec dostikrat ne zaspi po ce’e tedne in končno zmori. Šele nato ga usmrte. Sokol Sv. Martin pri Vurbergu priredi dne 23. t. m. prvi javni nastop, pri katerem bo sodelovala poleg okoliških bratskih društev in čet tudi četa in-ženjerske podoficirske šole v Mariboru. Po telovadbi bo na vrtu br. Kostanjška prosta zabava z bogatim sporedom. Poleg rednega avtobusa ob 12.45, bo vozil ta dan tudi izredni avtobus, ki bo odpeljal z Glavnega trga ob 14. uri. Sv. Martin je lepa izletna točka in ker je tamkajšnje mlado sokolsko društvo potrebno čim Izdatnejše moralne in materijalne podpore, vabi Sokol vse svoje prijatelje in Mariborčane k čim številnejšemu po-setu. Sokol - matica v Mariboru priredi v nedeljo 23. t. m. pešizlet v Sv. Martin pri Vurbergu. Pohod točno ob 6. zjutraj z eltnega telovadišča. Ker se vrši v Sv. Martinu tudi sprevod, je udeležba v krojih. Obedi stanejo Din 7— in Din 16:—. Povratek z avtobusi. Enosmerna vožnja stane Din 13.—, pri nakupu tour-n retour-karte pa obe vožnji Dio 20.-Na izlet vabimo vse naklonjeno nam občinstvo. Sokolska četa v Kamnici ima svoj prvi te’ovadni nastop dne 23, trn. ob 4. popoldne na travniku pred vasjo — pri trensformatorju. Sodelujejo bratska sosedna društva. Pester spored! Pri nastopu igrata vojaška godba in domači tamburaši. Nato veselica v prostorih br. Pavešiča. Ker vrši tu Sokol važno naci onalno nalogo, vabi odbor k obil-n: udeležbi. Zdravo! Llubezenska tragedija zadnje carice V Parizu so izšli spomini člana bivše ruske dume, grofa Korvina Milevskega, ki je bi! posebno dobro poučen o razmerah na carskem dvoru. Tako nam odkri-va v svojih spominih tudi doslej neznano tragično ljubezen, katero je gojila zadnja Carica Aleksandra do mladega in izredno lepega generala Orlova. Oba zaljub-henca sta se sestajala v vili caričine uvorne dame Anastasi:'e Virubove. Or-'0v je bil uslužben v carski gardi ter botoniec slovitih Orlovov, katerih eden *e uživa! že posebno naklonjenost Katarine II Ljubezenski roman, ki se je pletel med *rico in m’adim Orlovom, je odkril Či-£k> slučajno mož Virubove, ki je bil po-°cn:k admirala Roždjestvenskega v pri Čušimi, v kateri je bi! na 5e vit način rešen iz valov. Nekega ve-v IV6 namre2 predčasno zapustil klub, aterem je igral karte ter se vrni! raz-klen?«13 z?0(toi domov. Ko je hotel od-zap , vrata, je opazi!, da so od znotraj hiteia nieSTvo zvonenie je pri- Cc,stmn) • mu je de;ala, da naj se v hiši ' ',n. pn^aba nekoliko časa, ker je Jr' neki Odlični gost. se je razjezil in se postavil za ne- ki grm in čakal. Kmalu je opazil, kako prihaja iz hiše v globoko črnino odeta dama, ki jo je takoj spoznal. Bila je carica. Medtem je že tudi privozila dvorna kočija, s katero se je carica naglo odpeljala. Ko je hotel oditi v vilo, pa je ravno na pragu sreča! generala Orlova. Razumel je takoj položaj, planil v vilo in poiskal svojo ženo. Vrgel jo je na tla ter jo pričel vleči za lase in nemilo prete pavati, dokler mu je niso Iztrgali služabniki napol mrtvo iz rok. Dan pozneje se je vršila izredna seja svetega sinoda, na kateri je bila progjla Šena ločitev zakona dvorne dame Virubove od njenega -moža, ki je bil vržen iz mornarice ter je izginil v širni Rusiji. Nekaj tednov pozneje je naglo umrl ko hrast zdravi general Orlov. Zdravniki so ugotovili kot vzrok sinrti, da se mu je vlila kri. Od tistega dne je pokojna cari ca stalno krasila Orlovov grob z rožami vse do njene aretacije. Nov komet odkrit. V Saragozi je odkril neki priložnostn astronom v rakovem ozvezdju nov ze lo svetel komet. Nahaja se v bližini Ka storja in Poluksa ter ima veličino četrte stopnje. Mogoče ga je opazovati v prvih jutranjih urah. Male športne vesti. Dne 13. septembra se bo na Dunaju vršila revanžna nogometna tekma med Nemčijo in Avstrijo. V Romuniji šo za jesensko sezono u-vedli po italijanskem vzorcu nacionalno nogometno ligo, ki bo sestoiala iz 14 moštev, deljenih v dva oddelka. Tudi v Romuniji bo novi način tekmovanja omogočil nogometnemu športu večji razmah. Odločilna tretja tekma med italijanskim prvakom Juventusom ter praško Sparto, ki se borita za srednjeeropski pokal, se bo vršila po sporazumu medo-bema kluboma dne 2. septembra na Ehi-naju. Sodil bo Švicar Ruoff. Ker so zagrebški Železničarji v tekmi proti SK Železničarju v Mariboru nasto-piil z neverificiranimi igralci, ie ZNP (aznoval SK Železničarja, Zagreb s prepovedjo igranja za 8 dni. Medmestna nogometna tekma Dunaj -Zagreb se bo vršila dne 13. septembra v Zagrebu. Nogometne prvenstvene tekme v Zagrebu se pričnejo dne 6. septembra. Mednarodni teniški turnir Jugoslavija: Avstrija: je končal včeraj z zmago Jugoslavije 3:2. V zadniem matchu je Ku-kulevič premagal Eifermanna 3:6, 4:6. 6:4, 6:4, 6:4. Spori Amaterski prvak Avstrije v Mariboru. V soboto in nedeljo gostuje v Mariboru proti tukajšnjemu SK Železničarju re nomirano moštvo GAK v svoji kompletu postavi. Na doilgo in široko govoriti kvaliteti estov je odveč, ker ve vsakdo, ki le količkaj zasleduje športne dogodke v inozemstvu, da e to moštvo mednarodnega slovesa, ki je v neštetih turnejah po raznih državah in celo po tujih kontmentih želo z svo’imi zmagami ne venljive lovorike. Domačini se zavedajo težke naloge, ki jih čaka, posebno Še, če pomislimo, da bo ta takme služila tudi v merilo za bodoče nastope v prvenstvenih tekmah proti ljubljanskim klubom Upamo, da bodo Železničarji zaigrali v stilu, ki odgovara njihovi poziciji v domačem prvenstvu, kajti od rezultata n odvisen samo renome kluba samega, tem več tudi prestiž našega mesta. Upamo, da se bo domačemu moštvu posrečilo gostom dokazali, da smo jim vsaj ena kovredni, če ne nadmočni in da so minul časi, ko se je smatral Gradec za nogometnega učitelja Maribora. Tekme se vr šijo oba dni na igrišču Maribora in sicer ob 17. uri. Sodil bo prvi dan gospod Jančič, drugi dan gospod Bergant. Medklubski odbor LNP službeno. ISSK Maribor in SK Rapid se obve ščata, da u. o. LNP ni dovolil odigranje prijateljske tekme proti SK Hakoah (Gra dec). Mednarodna tekima GAK: Železni čar se bo vršila v soboto in v nedeljo na igrišču ISSK Maribora. Tajnik. SK Železničar, službeno. Postava moštva ,za soboto in nedeljo proti GAK Graz v Mariboru: Antoličič Bauer, Bačnik, Bischof, Eferl, Erangeš Konrad I, Konrad II, Kohout, Mahanje Pezdiček I, Pezdiček II, Paulin, Ronjak Wagner. Vsi navedeni igralci morajo biti v soboto in nedeljo ob 16. uri na igrišču SK Maribora. — Načelnik. Srednjeevropski pokal. Včeraj se je vršila na Duna;u revanžna tekma med Hungarijo in WAC. Zmaga i so Madžari s 3:1 (1:0). Hungaria pa vkljub zmagi izpade od nadaljnega tek movania, ker je bila v prvi tekmi pora žena s 5:1. WAC ima toraj boljšo go diferenco in pride v tretje kolo. Nov svetovni rekord !e postavila Nemka gdč. Henblein v kro g'i in sicer s 13.70 m. Štiri njeni meti so bili boljši rd starega rekorda (13.16 m) , Znani nemški sprinter Konig je na mitin- Tekma nebotičnikov V Ne\vyorku se bije kljub gospodarski krizi že nekaj let sem ostra borba za to, kdo bo odnesel rekord za posest največjega nebotičnika v Newyorku. Rekord je držal 17 let dolgo Woolwoorthov nebotičnik, ki je veljal kot pravo čudo ame riške gradbene tehnike. Prekosil ga je pred dvema letoma 71 nastropnl nebotičnik Manhattan Trust Co. na Walstree-tu. Toda ta ni bil dolgo nosilec višinskega rekorda, ker je bil par mesecev za njim zgrajen Še višji, 77 nadstropni gigant avtomobilskega kralja Chryslerja. Sreča pa ni privoščila Chryslerju, da bi se dolgo ponašal s tem rekordom, ker ;e bil nekaj mesecev za njim zgrajen nov 85 nadstropni nebotičnik, ki bo najvišja stavba na svetu ter s stolpom za pristajanje zrakoplovov celo presegel višino slovitega pariškega Eifflovega stolpa. — Predsednik družbe, ki gradi to čudo ame riške gradbene tehnike, je bivši newyor-ški guverner in kandidat demokratske stranke za predsedniško mesto, Al Smith. Palača čela na mestu »Očrešenikoue katedrale4* Sovjetski listi objavljajo načrte za zgraditev palače dela, ki bo stala na mestu, kjer je bila slovita »Odrešeniko« va katedrala«. Sovjetska vlada je dobila več sto načrtov za zgraditev te palače, ki naj poveliča sovjetsko revolucijo. Tekma je posebno ostra, ker je razpisana razmeroma velika nagrada, 100.000 rubljev, za najboljši načrt. Od-rešenikova katedrala, ki so jo podrli za pridobitev stavbenega prostora za pa-'ačo dela, je bila največja in na'bolj slovita cerkev v Moskvi. Poleg nje so podrli še celo vrsto hiš, da bo trg okoli palače dela po obsegu še večji, kakor e sloviti Rdeči trg z Leninovim mavzolejem. Kako velika bo palača, je razvidno iz tega, da bo v njej med drugim velika dvorana za 25.000 oseb in odrom, na katerem bo lahko igral orkester 500 mcž. Poleg te velike dvorane bodo zgradili Še celo vrsto manjših dvoran, ki pa bodo morale Imeti prostora najmanj za 5000 oseb. Pri čoktorskem čelu umor|ena Indijansko pleme Apašev je sicer že precej civilizirano, vendar pa tlijo v njem Še stara nagnenja, kar dokazuje tragična smrt 231etne dijakinje Schmer-lerjeve, ki je pisala doktorsko delo o tem plemenu. Nahajala se je že dalje časa v sredi tega plemena in proučevala običaje Apašev, ki pa ji niso bili nič kaj posebno naklonjeni. Ko je hotela fotografirat! njihove plese, so jo napadli in jo ubili. Indijanci so truplo zavlekli v neko sotesko, kjer so je pustili ležati bbzu poknnallšča vojakov, ki so 3%'d 50 Jeti pauil .v borbah z Indijanci M——H8M ZlTKMf V se*td CMMUb 187 »Kako lep večer!« je zamrmrala Magdalena Peronova. »Kako rad bi človek ljubil svobodno in pustil utripati svoje srce ... toda ...« »Kaj hočete reči, madam? ... Oh, govorite... saj čutim, da vas teži na dnu srca neizmerna bridkost! Tako rada bi vas potolažila...« »Revica, Vi pozabljate svoio resnično žalost, da bi tolažili moje kaprice... Verjemite mi, dete moje, prav nič mi ni treba tolažbe... Končala sem z bridkostmi in z gnusobami življenja... Vi pa, ki ste tako mladi in še drhtite od nade in ljubezni... vi, hčerka moja, ue zardevajte... ljubezen je žlahtna reč.« In dodala je s pridušenim vzdihom: »Vse je v tem, da je človek ljubljeni... In vi... vi ste gotovo ljubljeni...« »Kako veste to, madam?« je vprašala deklica na- glo. »Vem. Ah, prevelika je moja izkušenost v takih rečeh, da bi se mogla varati. Vi ste ljubljeni, ne dvomite o tem...« Zileta je začutila, kako se ji dvigajo prsi. Trepetala je pod božanjem besed, odgovarjajočih tajnim mislim, ki jih je budil v njej ta krasni porrdadpi večer. Ta hip pa ju je poklicala Margentina. Zaprli sta okno; vsa trojica je sedla k mizi s prisiljeno veselostjo ljudi, ki prikrivajo drug drugemu svoj notranji nemir. Večerja se je vršila molče. Magdalena se je sklonila k Margentini. »Kmalu bo ura devet,« je zamrmrala. »Čas je. da jo obvestite. Jaz pojdem med tem pogledat, ali se ne godi po okolici kaj opasnega.« Vstala je, zavila se v plašč in odšla. Zileta e bila vsa zamaknjena; njene misli so blodile očividno daleč od paviljona, v katerem je biia zaprta. Hitele so proti mali hišici pri Trahoarju, od koder je bita zapazila nekega pomladnega večera, podobnega nocojšnjemu, prvikrat mladega moža, ki jo je gledal tako nežno in hkrati tako goreče. »Na kaj misiš?« je vprašala Margentina in se nasmehnila. »Ali hočeš, da ti povem? Ti misliš na svojega ljubimca...« »Da, mati,« je dejala deklica odkrito. In njene oči so se zameglile. »Daleč je on'.« ie rekla in vzdih se ji je izvil. »On ne ve, da sem tu. In kdo ve. a:l misli name?« »Na koga pa naj misli?« je dejala Margentina naivno. »A ti praviš, da je zelo daleč odtod... Morda pa le ni tako daleč, kakor misliš.« »Kaj pravite, mati?« je vzkliknila Ziletn in prebledela. Margentina jo je prijela za roke. »Poslušaj, dete moje,« je dejala. »Ure obupavanja so pri krau; zdaj ti je napočil trenutek nade... Kaj bi dejala, ako ti povem, da je Manfred v Fontenbloju?« »Ah, ali je mogoče?« »On misli na te! Pripravlja se na tvojo rešitev!« »Tiho, mati, tiho!« »Kaj bi rekla, če bi bi! že v parku in bi prišel zdajle pote? ...« »Kdaj pride? Oh, povejte, kdaj?...« »Nocoj, hčerka moja, nocoj! Že čez dve uri potrka morda na ta vrata...« Tisti hip je potrkalo. Zileta je vzkriknila s presunljivim glasom, planila k vratom in naglo izdrla zapah, s katerim jih je bila zavarovala Margentina. »To je on! On!« je vzkliknila, še preden je mogla Margentina geniti z roko, da jo ustavi. Dva moža sta stopila skozi odprta vrata. Žileta je odskočila in kriknila — topot od groze. Prvi teh dveh mož je bil kralj! Margentina je zatulila z besnim glasom in se vrgla na Franca I. Toda v trenutku, ko bi ga bila dosegla, je začutila, da jo je zadelo nekaj z vso silo po glavi; zazdelo se ji je, da se res rušijo tla pod nogami; nezavestna se je zvrnila vznak, krvaveč iz rane, katero ji je zadal Sansak s strašnim udarcem po tilniku... »Mati! Na pomoč, na pomoč!« Zileta je hotela zakričati še enkrat; hotela se je braniti... Toda rutica, zvita v klopčič, je zadušila glas; pograbilo jo je dvoje silnih rok, ki sta jo oropali vse moči in jo odnesli... Magdalena Peronova je bila odšla, da razgleda okolico. Oddalila se je precej od paviljona, preiskala skupine dreves in grmovja in iztikala po vseh temnih kotičkih na poti od paviljona proti malim vratom, t. j. v smeri, ki je bila gradu skora nasprotna. »Vse v redu,« je zamrmrala napos’ed. »Srečanje zadn e noči je samo neliub dogodek; nihče ne sluti ničesar; v dveh urah bo Zileta rešena, in kralj Franc je potem moj... Le malo potrpljenja, Veličanstvo, midva umreva skupaj!« Prepričana, da je vse mirno in da nič ne ovira nameravanega bega, se je vrnila Magdalena v paviljon. Vide a je vrata odprta. »Nesreča se :e zgodila!« je dejala sama pri sebi. V dveh skokih e bila znotraj in zagledala Mar-gentino, ki je ležala v nezavesti na tleh. Zileta je bila izginila. Strašna k etev je planila Magdaleni preko ustnic. Z vso naglico je pričela izmivati Margentinina senca s hladno vodo. Kmalu je reva odprla oči. »Moja hči!« je zamrmrala. »Kaj se e zgodilo?« je vprašala Mardtdetn, ki je klečala pri njej. »Kra j!« je dehnila Marsentinn. »Prišel je?« »Da!« »In lo ugrabil?« »Da!« Margentina :e poizkusila silen napor, da bi se vzdignila. Toda zrušila se je težko kakor kepa in se onesvesti a iznova. Spričo te nepričakovane katastrofe si je ohranila Magdalena Feronova vso čudno hladnokrvnost, ki ;o je odlikovala v vseh okornostih od one tragične noči, ko jo ie vlekel lastni soprog pod monfokonska vešala. Dvigni a se je počasi, računale; »Zdaj je ura pol desetih. Ob ena:stih imajo priti. Toda treba je računati z nestrpnost o ljubezni in očetovske skrbi, ki se družita v Manfredu in v Flerialu. Čez pol ure bosta na sestanku ... Tako govoreč je pripravljala obkladek od cukra-nega vina in olja. Položia ga je Margentini na rano in jo obvezala s spretnostjo, ki bi jo bil občudoval marsikateri ranO’ celnik. Ta nenavadna ženska je opravljala vsa ta dela i isto mirnosto kakor druge svoje vezenje ali katerokoli izmed ostalih ženskih opravil. Zdajci pa se je vrnilo Margentini Življenje. »Mirni bodite, saj ni nič hudega,« je rekla Magdalena. »Kam pa tečete?« je dodala in zastavila pot ubogi materi, ki je bila planila proti vratom. »Pustite me ven!« je zarohnela Margentina z besnim glasom. »Nikoli! Vi bi se dali pobiti brez koristi. »Pustite me ven, drugače ubijem jaz vas!« »Ubijte me!« je vzkliknila Magdalena. »Ah, vi niti ne veste, kakšno uslugo mi storite s tem! Toda zame zdaj ne gre. Branim vam samo storiti brezumnost, ki bi pogubila vas in vašo hčer... Ali hočete uničiti Zi-leto? Kaj hočete storiti? Vreči se v roke oborožencev, ki vas primejo in vržejo v ječo... Pa tudi ugrabitelja b: opozorili s tem; pospešili bi nesrečo svojega otroka... Ali me hočete poslušati in biti pametni in pogumni, kakor je treba? Ali hočete rešiti Zileto?« Te besede, izgovorjene z vso silo prepričanja, niso izgrešile svojega učinka. Margentina je zaihte a krčevito. »Rešiti svojo hčer!« je vzkliknila. »Saj bi dala za to življenje!« Zdaj ,e Magdalena izpustila mater, ki jo je bila prijela za roke, da jo zadrži; mirno je Šla k vratom in jih zapehnila. »Poslušajte me,« je dejala, vrnivši se k Margentini. »Ali mi zaupate?« »Da! Saj sem spoznala sovraštvo, ki vam biva v srcu; spoznala sem, da utešenje tega sovraštva hoče^ da rešite mo ega otroka.« »Prav imate.« je dejala Magdalena hladno. »Moje sovraštvo do Franca vam jamči za vnemo, s katero bom izkušala oteti vašo hčer, tako da mi niti ni treba omeniti ljubezni, ki sem jo začela Čutiti do n,ie...« »Oprostite mi!« je vzkliknila Margentina in se vrgla Magdaleni v naročje. »Govorite! Zaupam se vam popolnoma. To je pač na lepši dokaz simpatije, ki vam ga morem dati v tem trenutku.« »Čas je, da se ločim od vaju,« je zamrmrala Magdalena. »Znano vam ie, da je napovedan sestanek z Manfredom ob enajstih... Ali čutite v sebi moč, da pridite do malih vrat?« »Do Pariza, ako je treba!« »Potem se odpravite obe na kraj sestanka. Jaz odprem skrivna vrata, vi pojdete ven...« »Dok er e moja hči notri... oh, nikoli!« »Torej hočete pokvariti vse? Privedla bom v park pet vrlih mož, odločnih in oboroženih. Navzočnost vas, uboge, nervozne in ranjene ženske, ki sama potrebuje zaščite, bi bila velika ovira...« »To je res! To je res!« je vzdihnila Margentina, vijoč si roke. Nasprotno pa, ako greste ven in nas počakate mirno, smo svobodni v vsem svojem gibanju in potem vam jamčim za uspeh... »Da te, dajte!« je dodala z večjo silo, »ravno z mirnostjo in hladnokrvnosti morate pokazati svoj pogum... Ali ste pripravljeni?« »Sem!« je dejala Margentina premagana, »toda strašno mi je ...« »Počakajte me tu,« je rekla Magdalena in planila v svojo sobo. Par minut nato se je pokazala Margentini v kavalirski obleki. Poleg meča je nosila za pasom bodalo, ki je bilo strašno orožje v nienih rokah. Vsak! teden sveže žgano kavo odličnih ter mešanih vrst, dobivate v špecerijski trgovini Vid Murko, Mc’j-ska cesta 24. 2403 Vlnocet vinski kis in kis za vlaganje kumare se dobiva v špecerijski trgovini Vid Murko. MeHska cesta 24. 2402 Pohištvo, lepo spalnico, modem trdi les. polirano, svetlo, ma-drace, vloge, otomane vse novo, radi odpotovanja ceneno na prodaj. Na ogled: Vojašniški trg 1, skladišče. 2310 Stanovanje dve do tri sobe iščem. Dotični, ki mi ga preskrbi dobi primerno nagrado Naslov pustiti v upravi »Večernika«. 2425 Kupim hIŠo s trgovskim lokalom na prometnem prostoru, nairaje v predmestju Maribora. Cenjene ponudbe z opisom hiše in navedbo cene pod »B B.«, poslati na upravo 1 sta. 2398 Dobro!dočo delikatesno trgovino in točilnico oddam s 1. septembrom. —-Naslov v upravi »Večernika«. 23R5 Sobo, lepo opremljeno ali prazno s posebnim vhodom, oddam. Kosarjeva ul. 38. 2405 Šolske torbice, aktovke, kovčke, preobleke, damske torbice, nahrbtn ke. pasove, listnice itd v ve iki izbiri in po najnižjih cenah v novo odnrti torbarski delavnic-. Spre iema tudi popravila. Josip Karlo. Kopališka ul. 2, Scherbaumov paviljon. ____ 2287 Uradnik išče sobo za 1. september z hrano in oskrbo. Ponudbe pod »Center«. 2404 Učenca za torba rsko in sedlarsko stroko sprejme Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 2371 Kupim takoj kompletno spalnico, razno pohištvo« obleke, čevbe, plačam v gotovino. M> Makor, Studenci, Aleksandrova c. 1. 2' 07 Mostre/kinja za vso domača de'n dob! r';ižbo. Vpra* šatl na Aleksandrovi cesti 59, drugo nadstropje. 2406 Starši! Začetek šote te tuf Ne pozabite, da dobite vse šolske knnge in šolske potrebščine najbol e in najceneje pr' Tiskovni zadrugi*Maribor Aleksandrova cesta 13 Nafcenele kupite! Nogavice, damske, moške in otroške. Pletenina vseh vrst, za dame, moške 10 otroke. Rasna roCna deta in pred0 tiskarne. Toaletne predmete v novo otvorienl ipecljalm trgovini Slavko Cernetii Maribor. Sto'na ulica 1 ladaJa Korzo"4J -Jutra« v UubiiaaU predstavnik izdajatelja U> uredniki PRAN Hl«1* /<'Mč v Mariboru. J uh.. « Maribora,