r Published and dtotrflmtefl under permit (Ko. 506) author! ledbjthe Act of October 6, 1917, e dobi največ sadov iz zmage. Temveč lndi onih. ki nredstavljajo zatirane narodnosti v Avstriji, ki zanašajo na Združena države v toliki meri z ožin mi na priznanje h.iih zahtev 1 Kar storile Združene države z ozirom na Poljsko. (Vško in .Jugoslavijo, so storile tudi Anglija. Francija in Italija, in poslanica i redse inika spravlja le i-. oktobra. Rusko brezžično poročilo, ki je Angleški stan v Franciji, ls sestavljeno v anglešččini. / dne 1."». < ktobra oh 8.25 zvečer naznanja oktobra. — Od osvobojenih eivili-i/. Ekaterinburga naslednjo vest; stov, ki se nahajajo v zavezniških "Kakor so objavili sovjetovi voditelji, je stal veliki knez Niko- vrstah, .se je izvedelo, tla morala hnevič pred s.»diščem in bil obsojen na smrt. Vstreljen bi> v noči nemške armade stalno propada. * ni." Izvedelo se je n. pr.. da so se se- Ta Nikolaj Romanovič je najbrže veliki knez Nikolaj, prejšni verno od Courtrai uprli celi nera-vrhovni poveljnik r iskih armad. Prej se je poročalo, da je živel ški potki in se niso hoteli boje-na Krimu. vati. Stockholm. ^ved-ka IS. oktobra. — Kongres, ki zavzema vse l>a.si ravno so jim njihovi čast izvanredne komisije ki po bile vpeljane v Rusiji v namenu, da se niki grozili z ostro kaznijo, so se izvede rdeči strah ' je bil v torek otvorjen v Petrogradu. Nazna navzlic temu v celoti umaknili, iija se. da je bii njegov namen "napraviti splošni načr? za akeijo in Neprestano prihajajo slična pr. zagotoviti tesno sodelovanje vseh komisij." ročila od ujetnikov in posebno šc Stockholm, Švedska, is. (»ktobra. — Mnogo mož. katerih ime častnikov. lastniki 20. dragon na so se imenovala dan ::a dnem a* poročilih iz Rusije v revolucijo- skega polka. ki so razjezdili in so r.arnem čhsu in v dobi. predno so se boljševiki polastili oblasti, so borili kot pešci, pravijo, da je duh zdaj begunci v Skandinaviji, kjer morajo ostati, ker jim ni dovo- vojakov zlomljen zlasti zaradi te Ijeuo iti v kako drugo deželo v Evropi in tudi ne v Ameriko. ga. ker so bili zopet poslani v boj. Med temi je tudi Tereštenko. ki je-bil zunanji minister v Keren-'namesto, da bi se jim dal odmor skijevem kabinetu, ter živi mirno v Stockholmu, Njegovo priprosto Mirovna pogovarjanja imaic st no vanje nahaja v hotelu in se le redkokdaj pokaže na javnih tudi denioralizujoč vpliv na vo prostorih. jake. katerih volja za odpor je \ek drug mož. ki sit er ni Rus je tudi pribežal v Stockholm, zlomljena, namreč general Mannerheim. ki je vodil finske bele garde in je od- V glavni stan so prišla poročila ločno odklonil, da bi Finsko predal Nemcem. da so bile severno od reke Lv; Ponajveč so Rusi v Švediji odlični možje, katerih pogovori se' poslane v boj vse sovražne rezer-pečajo z načrtom kako vreči boljševike. Vsi poskušajo napraviti ve. ki so bile na razpolago. Na bi se v Rusiji vpeljala vlada, ki bo predstavljala;drugih frontah se more pogrešati le malokatera divizija, ako še pot, po kateri pravo Rusijo. POLOM AVSTRIJE - -~ti « t | \«led velikega števila Rusov se v Stockholmu poleg švedščine j sploh katera. Poleg tega pa je po-.. • s;i.si največ ruščine. Na vseh zabaviščih se sliši ruska godba in knji- ipolnoma zanesljivo, da so Nemci jo Avstrije za mir m ?arne prodajajo vsakovrstne ruske knjige. poleg drugih svojih tekoč, poseb Oficijelna poročila FRANCOSKO POROČU-O. Pariz, Francija, 20. oktobra. — Nočno. _ Kljub > : menu smo razširili svoje pozicije med Oise in S.n-,-. Iztočno od Verneuil smo prekoračili Chan t rud potok t r s lastili višin zapadno od Grandlup. Vse svoje pridobitve mho žali kljub silnim protinapadom sovražnika. Iztočno od Vouziers smo dospeli do zunanjega rel a v; -i I ne ter napredovali v okraju Landeves in Falaise pri čemu;- ; padlo v roke nekako 200 topov. Dnevno poročilo. — Pozno včeraj zvečer so vpriz^-ili } dva silna protinapada med Serre in Aisne enega v <- i i. pa severno od St. Gerniainmont. Francozi so oba napada / ujeli večje- število jetnikov. ANGLEŠKO POROČILO. London, Anglija, 20. oktobra. — Nočno. — 1 du zjutraj se je angleškim četam posrečilo i/siliti reke Sel le, med Le Cateau in Donain. Potem ko so završile zavzetje vasi v dolini reke t' v j l vražnika iz mesta Solesmes, so si naše čete priborile pot navzt.ci obronkih pri reki Selle ter se iistavile na visokem ozemlju, ki i vladuje dolino reke Harpies. Naše čete so naletele na odločen odpor, posebno v bližini S mes ter pri vasi St. Python. Po ostrem boju se je to opozicijo ; galo ter zavrnila veliko število krajevnih protinapadov, p« >• te operacije, katero se je izvedlo v težkem nalivu, je bila. da nai padlo v roke 2.000 mož ter nekaj topov. Nadalje proti severu so naše naprej potisnjen.- čete da se nahajajo v razdalji dveh milj od Tournai ter tla so ti. ku s sovražnikom iztočno od splošne Črte Denain, Hois d.-s 11 tes. Lan d as, Mouehin in Marquin. \Yi|s n i-- danes odklonil prt>šn. razvoj narodov ti vojno , da je predolgo čaka- li i so ga storile Zdru-razkosa avstro-ogrsko P red sedi kratko poslanico I»«*k»'l j.*, dane zadostuje več avtonomen monarhije. ISit: morajo neodvisni. s kratkimi besedami je povedal Avstri, In. v upanju, la bo deležna nemških zmag. Rekel je. de -«• razmere izpremenile, odkar je preteklega ,;a-uuarja obrazložil U«><'j:r. -a svojih štirinajst točk. Dvojni menarhiji i-- -edaj na razpolago. da najprej obračuna s svojim lastnim narodom, predno ^e približa Združenim državam g'e-vojo moč. Avstrija ie ipra1;1 i» red o Igo ulogo fatalista. Sedaj pa mora >to-) iti v lice posledieam svojt-ga zavlačevanja. Stjdiš.-o zaveznikov pomenja prosto Poljsko, neodvisnost čeho-s ovaške države, neodvisno Jugoslavijo in povratek italijanskih provinc Italiji. Malo dvoma vh.da pri uradnikih in diplomatih v Washingtonu. <:a bo poslaiiira preUtdnika delovala nalik iskri v smodnik ter vzbu i'ila revolucijo. ki s» i«j ili prikrito v dvojni monarhiji. Njegove motfočne besede hmlo po mnenju teh diplomatov osrčile vse tr naroile jih navdal« s pogumom ter dovedle do tega. da iz-premeni v akcijo svoja čustva nezadovoljstva. I >i »god k i v Avstriji >o dovetlli d«> take krize, »la je treba le ene slamnate bilke da se zlomi hrbtišče vola. Poslaniia predsednika prihaja takitj za proklamacijo neodvisnosti od strani t'eho-Slovakov. in poslanit-a cesarja Karola v enajsti uri kaže. da je minil čas. ko bi sp lahko pogajalo z Avstrijo o miri' prav ko! velja to tudi glede Nemčije. Poslanica, katero >o poslali Avstriji potom švedskega poslani i šiva, končuje praktično vse bodoče razprave avstro-ogrske vlade z, oziram n« mir Dasirnvno Avstrija, nalik Nemčiji, prosi za splošno premirje, ne omenja tega dejstva predsednik v svojem govoru niti z besedo. Daje pa izraza svoj t mu mnenju, da so notranje zadeve monarhije dosti važne v se ianjem času, da zaposlujejo pozornost z ozirom na vs> izjave avstrijske vlade. Enajst dni je poteklo med sprejemom avstrijske poslanice ter odgovorom pre&sediaka. Teh enajst dni jc videlo prvo resnično vstajo v Avstriji prot* vladi Danes se nahajajo Čehi v posesti tvojega starodavnega glav- ____ Iz Avstrije Cesar razglaša nov ustroj države, toda prepozno. — Čehi so razobesili svojo zastavo. — Velik nemir po celem cesarstvu. ___ no v zadregi zaradi pomanjkanja eksplozivnih izstrelkov, tako iskreno poveija kažejo, da je bi- lo nemškim topniearjem naročeno Curih, Švica. 1K. oktobra. — Proklamaeija cesarja Karola, ki razglaša preustroj Avstro-Ogrske v nove federativne države, je pri sla prepozno. Cela zgradba dvojne monarhije pada v prah. '' Arbeit er Zeittmg** pravi: *• Avstro-Ogrski" pomagamo pri i njenem koncu. Nič ne more zahra-niti postanka novih držav Iz razvalin stare". Tudi ostali dunajski listi izra žajo večinoma isto mnenje. Po celi dvojni monarhiji je velikansko razburjenje. V Budimpe-pešti je velianska ljudska množi-ea burilo pozdravljala grofa Ka-rolvija, ko je jo svojem velikem govoru o ločitvi od Avstrije zapuščal državnozborsko palačo. .. Kodanj, Dansko. 19. oktobra. Čehi so gospodarji Prage. Češki denar je ▼ prometu in češka zastava je razobešena na Hradčanih. Dunaj, Avstrija, 18. oktobra. — Danes je cesar Karo! razglasi) na črt za pretvoritev Avstrije na federativni podlagi. Razglas ima naslednje bese-di'o; "Odkar sem zasedel prestol, sem poskušal smatrati za svojo dolžnost, zagotoviti vsem wopm naro- dom mir, katerega žele, in pokazati avstrijskim na rodom pot do cvetočega razvoja (Ja n^ rabij0 izstre!ke s strupeni kateremu ne bi stale na potu ovi- nii piini namesto razstrelivnih iz-re, katere vstvarja brutalna sila strelkov in da naj vedno, kadai proti intelektualni in ekonomsk ,se umaknejo, vzamejo s seboj tudi prosperiteti. bakrene izstrelke. Naročena pe tu- Strahoviti boji v svelovni vojni.di velika ekonomija v uporabi iz. pa so onemogočili mirovno delo strelkov, kar kaže. da je nemška vanje. Velike žrtve vojne nam mo j vojska zelo ovirana zaradi pomanj rajo zagotoviti časten mir. na če- kanja municije. gar pragu stojimo danes z božje Poroča se, da se gradi nova nem-pomočjo. Zaradi tega moramo brez ška obrambna črta od Antwerpe odlašanja pričeti z reorganizacijo na skozi Namur dt> Set lana; tej čr-naše dežele na naravni in zaradi!^ botlo najbrže dali ime črta Wo-tega trdni podlagi. Tako vpraša dana III. Na tej strani te črte ni nje zahteva, da se želje avstrij- majo Nemci nobene važnejše ob skih narodov zedinijo in vresni- rambne črte. čijo. Skorogotovo je na5rt nemškega Sklenil »em dogotoviti to delo « generalnega štaba, postaviti glav svobodnim sodelovanjem mojih 110 s,l° nemških armad za Woda-narodov v dnhu in po principih novo 111 Pa izključeno, da katere so sprejeli naši zavezniki * svoji mirovni ponudbi. 'I SVlr ■i pre NEMŠKO POROČILO. Berlin, Nemčija, 20. oktobra. — Dnevno poročilo V F driji smo v nadaljevanju operacij, o katerih se je poroča!« v j izpraznili Bruges, Thielt in Courtrai ter zasedli nov - pozi-ij-, j l katerimi so se vršili ostri boji med posameznimi oddelki. M : \ se je nahajat sovražnik južno-iztoeno od Slouis, na belgij -kv>-Ii .] • ski meji. Zapadno od Maldeghem in Ursen. v bližini Pr k! : :»1 ghen. severoiztočno od Courtrai, j«* potisnil sovražnik ion j reke Lvs. BELGIJSKO POROČILO. Havre, Francija, 20. oktobra. — Tekom nedelj- se j- i lo z ofenzivnimi operacijami armad v Flandriji, ki st 1 : veljstvom generala Rio. Po poskusu, da ustavi n i'.- :-r. ! ■ zapadno od reke Lvs ter ob Bruges kanalu od Eeeloo pa do i ind-ske mc-jel so bili Nemci prisiljeni umakniti se na celi f?- i. Belgijska armada stoji ob Kanalu, s svojim levim kril- m b holandski meji. Druga angleška armada, ki je premagala silen n lp. r - tvr , ka ter težke komunikacije, je prekoračila reko Lyi r !> «-, i : , 1 ter dospela na tlesnem krilu do zunanjega roba Pecq. NOV & O M A N. Čitatelje opozarjamo, da bomo začeli te dni priobčati na zadnji strani našega lista nov, senzacijo-nalen novo črto: botlo morebiti poskušali vstaviti se še tostran te črte. Penfieldova izjava i ee ononi se it m< Atlantic City, N. J., 20. okt. — Bivši ameriški poslanik na Duna-ROMAN, j ju. F. C. Penfield, se je zelo zado- ' volji vo izjavil o odgovoru predla bo gotovo vsakega izvanredno sedika Wilsona, katerega je po zanimal Zasledujte prir vse šte- slal avstrijski vladL vilke "Olaa Naroda", če hočete Mr. Penfieldova izjava je sle-imeti velik dašmi uiitak. jdeča: kaj pravzraprav mislijo avstrijski (Ti italijanski okraji narodi in na kak način hočejo | vsi za Italijo, pripraviti Avstro-Ogrsko. da bi | ( . -vstrii končala to vojno. Vem samo to j>() ,,,/„}]: v av da so. ko sem zatlnje leto zapu. iskim^narodom, ščal Dunaj, vsi moški in ženske i \\ ^jj v t( ,n hrepenele po miru. j popolnoma o'ivi ,i Dvojna monarhija je popolnoma < kljub temu da bi • « i izčrpana. Zmanjkalo ji je ljudi. j,Vojih poslanr-ev v ; v ' -denarja in potrebščin. Napetoar;lament ampak bi im-li je prispela do svojega viška. i nice Zadnje besede, katere mi je re , , , kel mladi cesar, so bile: Prosim j " udl1- k vas, tla poveste predsedniku, da ltal P°">ci!a, d ja/ želim mir, mir. mir in bi rad ,ri svojo samo-storil vse, samo da ta mir do.se-1 ventlar •r j _ zc™- imajo svojo državo Zaenkrat mi še ni mogoče pove-i Madžarski k dati. zakaj je predsednik Wilson i , , , . zavrnil Karlovo prošnjo za pre <"^r_ Madžari «^rnajo z mirje. Popolnoma so mi pa zna i ^"^en i h zvez. Najbrže pri;:nav začn i zahtevajo lojnost. M; popolnoma neo.l Avst] ne razmere v čeakih mestih, poseb j,|ve avstrijskih narodov Seveda, jaz nimam nobenih no pa v Pragi in Brnu ter v po-(blišče Amerike in1 predsednika an jih" oaoolnih informacij, »krajinah kiei- nrehivaio Itmliiani \va«iui. _L__ŽiM_>L notranjih" popolnih informacij; »krajinah, kjer prebivajo Italijani. Wilsona. ___________ (Tt.XP. XA7?Or>A. 21. OKT 191 A. t5QLAS NARODA" lioillffl tUBLISHIVO (mrreelaa Dally.) BOH ud pobtlahed by tfa ttavpoMttoi.) 91UK HAlifB. Fl mllHai LOUIS BKNBDIK, flam of BobIiwh of tfci oocpormtloc and addresses of above jfflwnj 82 Cortlandt Street, Borofum of Minhettan. New Yorif City. N. X. ■a »*lo leto vtija list m AjmtQm Za celo leto aa neeto New TotK 9S.M la Canada.fSJft Za pol leta aa mesto New Tork_ 1.00 h p«i lata1.00 Za Četrt leta aa mesto New X predsednikom Wilsonom na čelu. Predsednik Wilson ni rekel, da morajo imeti avstrijski .Jugoslovani republiko in tu<:: ni povdaril. tla morajo iiueti srbskega kralja. On stoji trdno pri zahtevi samoodločevanja in je v sled tega dal rarodu v stari domovini Sia razpolago, naj se odloči za ono, o čemur misli, tla bo najboljše za bodočnost. Predsednik Wilson j>- zavz. 1 tist<» stališče kot ga ima Slovenska Narodna Zveza, namreč: narod naj odloči. Slovenski repub* kanei so šli predaleč. Oni zahtevajo samo in edinole republiko. Nekateri republikanski agitatorji so celo izjavljali, da rajše o-stanejo od Avstrijo kakor da bi se zadovoljili s kako drugo stvarjo kot je republika. Napravili so veliko napako, ker so smatrali za olločujoči faktor bame sebe, namesto naroda v stari domovini. Toda vseh dni Še ni konec in tudi to se lahko popravi. Predsednik Wi!s» n nam je dal dovolj, več kot smo pričakovali. Kako globoko je padla ta stranka s svojim oportunizmorn. s sto jo servilnostjo napram avstrijski vladi, to so pokazala očitanja ki jih je Friderik Adler zalučal proti stranki na razpravi pred sodiščem. V kaTakterizacijo teh gospodov naj zadostuje dejstvo, da je soejalnodemokratična stranka pok. Stuerghka prosila in od njega tudi izprosila, da je bil glavni urednik njenega glasila "Arbeiter Zeitung"' med vojno — od vojaške službe oproščen. Neovirano izhajanje "republikanskega" — revolucionarnega"' glasila je torej ta prepričani predstavitelj najostudnejšega absolutizma irt1 največji tlaeitelj vsakega neodvisnega časopisja ne samo toleriral. temveč celo smatral za '*unentbehrlieh?' v javnem interesu. Kdor ve — in to ve danes vsak otrok — kako težavno je do seči oproščenje tudi v slučajih resnične potrebe, ta bo znal, kaj po-menja oproščenje glavnega urednika soeijalnodemokratskega gla-sla. — Ako se s tem primerjajo preganjanja, ki so jim bili izpostavljeni Slovenci, Hrvatje in Srbi. ki so bili na sumu. da so jugoslovanskega" mišljenja, ta bo takoj znal. kako se je klanjal avstrijskemu ministru za zunanje zadeve in kdo ni vžival njegove naklonjenosti. Tudi svetujemo Tumi, naj si prečita članek O. P». (Otto Bauer- vil. 12. številki "Kampfa'.) Pa saj nam je "sodrug*' Turna sam najboljši dokaz. Tudi Turna je bil v nevarnosti, da ga preganjajo: in zakaj? V starih policijskih informacijah so našli, da je — vnet slovenski naeijonalist. Seveda, se mu je lahko posrečil dokaz, da so to "tempi passati" in da je on danes "internaeijonalen"' — "revoluejonareir' — socijalni demokrat, na kar se je takoj vstavilo vsako nadaljno preganjanje. In tak mož podtika jugoslovanskim politikom, da stojijo pod vplivom avstrijskega urada za zunanje stvari! Lažnjivost tega podtikanja prekaša le še podlost, s katero tz. Turna namiguje na "sporazum z entento**. Od sedaj naprej bomo stavili "sodmga?* Turno v euo vrsto s — frankovci in dr. Pilar-jem: po značaju spadajo skupaj! vojaka D opisi Dne 14. Brooklyn, N. Y. jmnotro je tudi Hrvatov. Vidiš pa oktobra se je tudi med tudi vso narodnosti sveta. De!av- našo slovensko naselbino prikla tila ta nesrečna bolezen španska del iiijlijenca in nam preti pobrati najdi razmere so še preeej dobre sii povsod s polno paro in s< vsakovrslno deb>. Tukaj j( ozo brata Alojzija Stimic. 14. t. m. je mnogo tovarn za železniške šel vesel na delo: drugi veee»r jci ve- dobro zaslužijo tudi v klavni bil že pod varstvom dveh zdravni- eali. Zdaj imamo tudi unijo, {od kov. katera mu strežeta v njego- žalibog, da je nmoiro skelvov. Ven vem težkem času. V Nen* \ orku dar pa zdaj zaslužimo po 40 in 4.' nekje ima sestrično in več prija-J centov na uro, medtem ko snif teljev, v Clevelandu pa brata.-prej shiJ.ili od 17 do 2"» centov Zelno bi se rad pomenil ž njimi,i Vsakemu se to dobro vidi, pa š< ko bi bilo mogoče. Poročevalec. ; noče pristopiti v unijo. Namestr j da bi plačevali v unijo, pa rnjš Kansas City, Kans. ;denar drugače zapravijo. Kalu Cenjeni g. urednik: Prosil bi mnosro bolje'bi napredovala unija Vas nekoliko prostora v Vašem ako bi bil vsak del i-vec v njej. I * - listu. -Je to moj prvi dopis, v ka- Pozdravljam vse čitatelje in či-terem hočem nekoliko popisati na- tateljiee našega INta. kat^emu šo naselbino. želim mnogo nap red fc Tukaj nas je pre^j Sloveneev. Novice iz Clevelanda a. Naroč 1'mrl je Lovrenc Jamšek, star •ri8 let. doma iz vasi lvokošne pri Moravčah. Našli so ga mrtvega v postelji, ker je bil zadet od srčne kapi. V .stari domovini je zapustil ženo. Uinrl je Jožef Tušek, star 45 M, doma iz Pabnega polja. Pokopali so ga 11. okt. V stari domovini je zapustil ženo, v tej deželi pa brata in sestro, omoženo Vale.nčič. l»o- bee na vogalu Denison Ave. in AV. 47. cesti. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, toda najbrže ne bo okreval. Ponesrečil se je .John Zerovnik. Camp Sherman. Ohio. i I>a ne bo kateri mislil, da je morda tudi mene pobrala španska inflnenca, sem se namenil j>oslati nekoliko vrstic v javnost. Omeniti moram, da je bil tukajšnji Sajiirarv Corps več kot pre-' obložen z delom zadnjih 14 dni, kajti tudi v naše taborišče je bila j posegla inflnenca in ie velikemu naporu tul ajšnjih vojaških zdravniških oblr.sti se imamo--zahvaliti, 'a je I a 1-uga že skoro popolno-; ma omcj?na. -k se še v^dno med tiste prištevam, o katerih se pravi: - če bolj je neumea. bolj je Adrav." Akoravno sem m< d bolni-; ;i vseh vr-', sem do danes ostal, 'tirav kot riba. Ps-ed par tedni s^n, bil na dopu-tu v Parbortonu. Ohio, kjer so me| a m»;-ivji peči a rji prijetno iznena-iiii < svojo izborno kuhinjo. Da t«* ji!I vi:*el;! Kot ]>ristue kuhari-j ■e s«» si- sukali te.r eden tlrugega .»riganja.li, tako da j<> kmalu st:da •v'ela vrsta vsakovrstnih jedil preti .aenoj. Nisem vetlel. česur bi se .»rej potprije!. ali kish^ga zelja z ve-ikimi, prijetno vabečimi i»eviiki. ni dišfčin klobasie, ka-tci ih se je >ilo msioji'o na izbiro. Ne bom vam xfvedal. koliko, ne. kako da sem edel. K- to naj zadostuje, če vam »ovem. da ^e danes juetakam kro-^>dilov( in požiram sline, cakorhitro se /.mislim na preoblo-euo pečlarsko mizo. Za slovo so ai dobrodušni.rojaki stiskali roko er mi voščili srečno p«»i, ]>a ludi tiarsikate-i meUiljček je j)i i tem »rifrčal v žep. za kar se v-. im sku-»aj pji.sično zahvalim. Pozd'-av vsem slovenskim peč--irjt'nu ]>os«-bno pa slovenskim vo-akom \ Stric Saim»vi anua^ii. Private Joseph Hiti, lt;:so Hospital. Camp Sherman. Ohio.' (Jugoslovanska Katol. riedncfd f I—- i Ustanovljena leta 1898 - mkorporiraci lela 19W Glavni urad ^ TZLY9 MINN.j Iz ujetništva GLAVNI UBADNIKI: Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik; LOUIS BALANT, bos 10«, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tainik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LoL'IS COSTKLLO, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M', So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Nartona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK, box 4^0, Elv, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24. Export" Pa. •PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7rh St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2 n d Ave.. JJultiih, Minn. MATT POGORELC, 7 W. Madison St.. Room 605, Chicago, III ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Oeveland, O. FRANK ŠKRAP.EC. Stk. Yds. Sta. box 63, Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - Sth Ave., Johnstown, Pa. Jcdnolino Glasilo; GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči sc uradnih zadev kakor tudi denarne pošujatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradni pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ^a obilen pristop. Jednota poslnje "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. 7a nadaljna pojasnila se je obrniti na glt-vnega tajnika. Mala slovenska naselbina v New Yorki je napravila svoje veliko delo ! 3<>08 St. Clair Ave. Ko je stopil iz vnaprej zahvaljujem ter Vas srč-kare. mu je s-podrsnilo. da je padel no pozdravljam, kakor tudi vse in si zlomil prste ni rokah. j rojake in .rojakinje šdrom Anic- Resno je bil zbolel Rudolf Per- rike. dan. trgovf-e na 0026 St. Clair Av. Zadnje dni pa se mu je obrnilo Edino kar nam preostaja je to, tla svetujemo narodu v domo- j l^hal je več mesecev, ftpreviden je »zdravje na boljše. dr. Prank Sakser, Vljudno Vas prtwim. ;«ko bi bili 'ako prijazni t«-r priobčili teh par vrši ie v "Glasu Narot Kalb 111. Nahajam se v italjan- stopiti pred ameriško javnost in ji predložiti račune gledf skem ujetništcu, zato ga prosim, našega patriotizma, da se mi čim prej oglasi, ali pa če Po $500.00: Francis Pr.uli. Po S400.00: Janko Pleska. Po $100.00-Jo-eph Jug. Victor Knbelka. i Alois Škulj. Po $50.00: Ivanka Snbelj. kdo izmed, rojakov ve, kje -e nahaja. da mi blagovoli naznaniti njegov naslov. Prijazno se Vam, Mr. Sakser. Moj v .ni pot, ki je ]»o našem mnenju zanj najbolj pripravna. I bil Naših načrtov u?m ne more prekrižati avstrijska-vlada, še manj pa avstrijski špioni. katerih se čikaški voditelji tako silno boje. Zaenkrat je pa naša prva dolžnost, da se primerno zahvalimo velikemu predsedniku Združenih držav, ki se je zavzel za nas obljubil, da nam bo pomagal. Vsako slovensko društvo, vsaka slovenska naselbina naj mu posije vdanost no brzojavko. Vsi se mu moramo zahvaliti, kajti on je storil največje delo za fiuš narod. On je naš rešitelj naš učitelj in vodnik. Srečni smo lahko, neizmerno srečui, da nas je vzel pod svoje o-krilje. Ne 7 medsebojnimi prepiri, pač pa z njegovo pomočjo bo dosežen i-ilj, ki ea postavil narod v stari domovini. /a večnost s sv. zakramenti, j Kclezen je pričela hudo razsa-Cmrl je Luka Iliti, star 59 let, jrti Med ^mladino je to bilo že v« je no no »oier-n^^ kravja ni bilo že dolgo do-nega Johna MUnerja, ki je stano- ,,0 kskor zadnje .pol«tje. Pokaza-val na 261^ Hamilton Ave. Na gla-.!o se pa 7 okt da 5e je ^^ vo mu je padlo težko železo, ki ga zo,, nasiov je: Ivan Kavčnik. Prigioniero ;irneg?i d«t d- !-» ])lač| miHMzi delav«! tudi p" 12 n;-. !><► tyii.< znatno zvišana. K jugoslovanskemu vprašanju Naslednji članek je povzet dobesedno iz tržaške "'Edinosti": Pod tem naslovom je objavil Henrik Turna (doktorskega naslova se študirani "proletarei" sramujejo in ga zato ne rabijo) v dunajskem Koejalno demokratičnem mesečniku "Der Kampf' članek, ki naj poti a kratek historjat tega vprašanja in obenem precizira sta 1 išče "jugoslovanske" socijalne demokracije. Članek ma vse znake Tumove domišljavosti: vse, kar so drujri napravili, je slabo, zgrešeno; le on in njegova jugoslovanska soci-jalna demokracija imata jasne in pamene nazore; največja nesreča je torej za Jugoslovane, da jima ne sledijo. Od Turne smo tudi vajeni, da se postavlja v navskrižje z resnico; 110, takrat se je ta ' jugoslovanski" socijalni demokrat ponižal vrhu vsega še do zlobnih potikanj in obrekovanj. O majski deklaraciji trdi namreč, da ni nastala na narodnih tleh Slovencev. Hrvatov in Srbov, temveč da je proizvod vojne, pobuda londonskih konferenc od aprila 1917, modificirana po avstrijskem uradu za vnanje stvari (v originalu razprto tiskano). Na drugem mestu pravi, da zahteva deklaracije po združitvi pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije pokazuje vpliv avstrijskega urada za vnanje stvari (razprto tiskano). Na eni strani namiguje toraj na sporazum z entento (londonske konference), a na drugi podtika servilnost nasproti avstrijskemu ministru za zunanje stvari. Z enim udarcem hotela bi ta plemenita duša očrniti jugoslovansko politiko navzgor in navzdol. In servilnost nasproti avstrijskim vodilnim faktorjem se upa očitati jugoslovanskim poslancem pripadnik stranke, katere pre Intimne zveze z avstrijsko vlado sopredobro znane in ki grejo tako daleč, da se tem nekdanjim revolucjonarcem ponujajo že ministrske stolice in da jih ifunistri, in celo šef generalnega štaba radi njihovega nastopa ob zadnji stavki javno hvalijo kot zaslužen element reda in miru; z eiio besedo: — kot najbolj zanesljive stebre avstrijske države! v vojnem „„ u JC ne pu^-ti v šolo otrok doživel greiikosti sveta. Svojemu kjer imajo bolnika bratcu-d vo j čku je ael pripravil ro boleznijo Žužemberku na Dolenjskem. V;sa je hoyizm v svoj razred. kjer eiji in zdaj se nahajam Ameriki je bi\al 22 let. jje i>ilo ok-og deset slučajev te bo- ujetništvti v Italiji. Prosim jih, da i iidvard Cervan. star :t leta in 6 le7!li NCw.rin>st sicer m vselej ve- mi pišejo, ali pa če bratje Sloven- :: mesecev, je_ umrl za d 1 ft en jo v lika vendar je bi!o tr(Hba oprtzno- ei znajo :'a njiii naslove, da mi na- ? mestni bolnišnici. |st: vr- ka,:or se JC fo 7?(v1iIo Y /uauij0. kar se že ^iapi.cj prav l^rank \ieie je komaj dočakal(kntenh -slučajih. Zdravstvena ob- Iskreno zahvaljujem, četrti dan svojega življenja, a jej«* T,e pHred kratkim dobila od svo- burehu. kjer se je izkazalo, da je Italia jo^a sina, k: je p n ameriški arma- i/ined 92 oti-ok v ene.ni razredu! - di v Franciji, pismo, v katerem zbok-lo 47 -a škansko influen-o. Slovanski voj?ki obsojeni na smrt. naznanja njen syi l»vrenc, da se Kršeni so bili v nedeljo 6. okt. Di.najsi a :Arb.Mter Zeitung" iti.ibro počuti ter upa, da se vrne. v PPrkvi sv vida. Katarina Za-'obt^ijn 8. avgusta odredbo štev. Prne h. okt. pa je d«*bila Mrs. Russ'dravoCt Albina Nose. Francka 117 ki je bila izdana od governer-I>ismo od vojaških oblaki, il ----- 1' A — 1 L - ' Pizzigliettonie. Cremona. Kam se boste obrnili, kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo izjavo ali razne druge ^ dokumente, ki spadajo v notarski [»osel. Kra in izdaje. V^iu g jo par dni pi^ej poročil, prodno je jz fare sv YkU se vojaki naha-Msueljenrli vojakov ie bilo Čehov, g odpotoval v Franeijo. |jaj0: v Franciji: Anton Kmet, 17 izmed njih je pripadalo eeško-; i Vojak ima danes prednost pred Ludvik Orine. Joseph Kuhar. ign.'slovaški leaiii. katere so avstrij-vsakini drugim človekom. Po pra- Čorček. .Joseph Če reek. Edward ski vojaki ujeli. 21 viei je tu Premalo razumejo ne- posh John-Krajec. Anton Samsa,'__f kateri to in se ne ozirajo na nepri-;Fnmk Samsa. John Muhič, Frank Joseph Mačerol. Frank Drobnie, « merne žrtve vojakov, zu katere^iuinč, Alois KrainarŠič, Felix »Joseph Prišel, ^fathias Mihivee. J jim moramo biti hvaležni. Nazna- Kramaršič, Joseph Tekaveič. Mar- Alois Svete. PeAer Česen in Frank 8 njena je bila v nedeljo 6. okt. sv. Uo Bratelj. Alois Drenšek in Fr. Verbič. — Na Balkanu: Jakob » masa za pokojnim J. Znidareieem Peterlin. — V tej deželi se naha- Celinski. — V Tiuiisu, Afrika: ob *J. uri 10. okt. Pred vs«n je bi- jaj0 pri rojakih: Avgust Primčič. Frank Lavrič. la premajhna vdeležba; zlasti one' matere, katere imajo sinove na Francoskem, bi bile prišle. Di u-štvenilci pa naj bi se ravnali po naznanilu, kadar spremljajo pri pogrebih svojega mrtvega člana, da ne bo pogreb pol uro kasneje kakor je določeno. Avtomobil je porocfl Jolma 7m- Boljše zdravljenje za manj denarja. Profesor Doktor B. F. MulKn Slovenski zdravnik-čpecijaligt \ 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. (Kiwrilib [Telefon urada: Court 34S0 Telefon na dom: Neville 1870 R. F. A.BOGADEK ATTORNEY AT LAW VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HBVATBKB ZAJBDNld • VRH II22L5? vocal Diamond In Gnat Sta. Oout nn— I I Čab-ta W.L/ielJ St P*ntc mm , Jmz eem nastarejgl edravnik-ipe-rlJaJist za Slovence v Pittsburgh!!. Ziit-HTim že ve« kot 38 let bolne moške in ženske. 0»lravll sem ie na tisoče fn tisoče in morem tudi vas. V Klrnv')e»ja raznib bolesnl (imsji največ iakošnjo. Rabim samo najboiJAa stfrariia.. Imam najbo-| IjSi električni stroj za prelskavanje, {potom katerega ae ridl celo rmBe telo kot na dlanL K meni prihajajo lUndje od bliža in dale«, da Jih sdra [Jvliu. Zdravim razne bolezni napet J no UPOT>X 21. OKT. m*. Kako je v Nemčiji ITALIAN VALOR ON WESTERN FRONT ("Glas Naroda'' je začel priobčati serijo člankov, katere je napisal ameriški časnika?'ki poročevalk- Alfred G. Anderson. Zadnje dni se je mudil v Nemčiji in je s tem tvegal svoje življenje. Za časa svojega bivanja v glavnem mestu Nemčije je natančno spoznal vojaške. gospodarske in industrijske razmere. Po natančnem opazovanju vsega teg;i je prišel do zaključka, da je Nemčija izgubila vse upaujc. ila bi uspešno izvojevala sedanjo vojno.j Piše Alfred O. Anderson. (Nadaljevanje.) Nikoli nisem bil še tako blizo smrti kot tedaj, ko -,e>n začel poizvedovati o vojaških razmerah v Nemčiji. A* vojaške razmere Min- nrkdo vtakniti -.vojega nosu. kajti to je v Nemčiji "verboten"\ iS strahom sem se podal na delo, kajti vedel sem. da je za menoj \ polno tajnih ag Mitov. Napravil seem >-!iKo brezuspešnih poskusov, predno sem dobil par zadovoljivih informacij. Zelo sem s«> čud d. ki» »em videl na berlinskih ulicah, da veliko i-avadnih vojakov ni »alutiralo svojim častnikom. Pa i ud i, če so f.ilutirali. j«* biio to pozdravljanje očividno malomarno. To je potemtakem jasen dokaz, da je disciplina precej demora-lizirana. em pa v-e to dognal, sem se izpostavil največji nevarnosti in rizkiral pri tem : voje življenje. Po celem Berlinu kar mrgoli špionov. Nekoč bi bil kmalo prišel v past. stopil se in v Bavaria restaurant na Tauben Strasse. Pri mizi j, sedelo več nižjih <"astnikov. Ko sem **«*del k sosednji mizi. mi je >«-«b'l nasproti nek civilist in pazil na vse moje kretnje. Očividno je bilo. da je bil ino/ detektiv. «»,i podčastnikov ni*em izvedel ničesar, ker sem ^e bal. da b >e ne izdal. Nekaj časa sem )> relist o v al ilustrirane časopise, potem sem pa odšel. V Mitscher Wein.-dube sem pa imel malo več sreče. Tam so sedeli v nekem kotu štiri vojaki in igrali karte. Sedel s< ni k sosednji mizi in naročil natakarju, naj mi prinese steklenico renskega vina. — Pri sedite The above i»boto shows President Poineaire, of France pinni«- Croix de Guerre on battle flasy of theEIghtj-Diutli liahan regiment for exceptional bravery on the Western front in France. FRANCOSKI PREDSEDNIK ODLIKUJE ZASTAVO NEKEGA ITALIJANSKEGA POLKA. Slike iz zadnje ruske-poljske revolucije (Nadaljevanje.) Kakor sem že ono-nil, s -in imel drugo mi se\eda ni znano. Izvedel za< ctkotli velike težave > potnim s. m saiim zaključek, listom. .Moj potni list j,, bil sicer J Xekeira dne .stopim na ulico in popolnoma v n-du in pravilen, a s- odpravim po svojih navadnih na k;.k n;»:iu In po kakšnih potih opravkih. Ko za vijem v neko ozko - m ga dobil. tega ne morem sedaj :u majhno ulico, me sicca moj do-s >r'iK>\ edovat i. , bri prijatelj. jrospi*d i*evirovi. Nekaj Časa sem živel ž njim1 "Itsivno prav. da vas srečam' >em rekel vojakom, ko sem se jim predstavil kol re-no Ju zad4,vo.jllo_ Kmalu pa n,t* "govori. "Imam nekaj z: so se pričele vitnoMi. CM general- nod piliti, nega jnibematorja je prišlo pismo' M i: ;i oiwrpolieinajstra j.a vse je za podpisali, »borpoliemajstra in ud ober- odgovorim. iMilicuiaj^tta na policijski komisa- Rewrovi me prime s svojo nudil jat našega oddelka, od konusari- vedjo roko za rokav ter me pote-jita mi ga je pa prinesel z veliko v lU'Jjo prodajalideo, ki je >ta-č istjo in o;tl;iivostijo naš reviro- v bliži. i. liila je majhna za-vi, moj st-H-i in dobri prijatelj, ki i? lhla ilX ^nindeča /idovska trgo-> večkrat sti-uil od mene kak ru-;vlna- SlMr- umazan -Jud z veliko in beljček in mi je radi tega z. io na-i1va.iršcno brado naju ni nič kaj klonjen. V tem pisanju je stalo, da ljubeznivo pogledal, ko sva vvto-je prišlo do uses njegove visoko- • ^loj >;>; cmljovalee je pa zašli generalnega, gubernatorja Ska-( ' iUU velel, naj prine-lona, poglavarja nad * življenjem' nc*to. PI'S se j" z.»pet oglasila, in sicer na tako silen na-f čin da se je zaslišalo ue samo po varšavske:-! mestu, ampak je od-mev i etra ir!a-u po vsej ruski državi iti še da i je po vsem svetu. < d napadov na policijskega komisarja Konstantinova. katerega je ra'teyala bomba pri belem dnevu in v središču mesta na voglu -Varšalkovske in Zlate ulice, tako d.a ie eden čevelj / nogo priletel v no drugega nadstropja nasproti stoječe hiše. in ud časa *mi-pada j ta sovrazeui'ua načelnika iiu"*>ta, barona Nolkeua, s.- ni bilo i napada !;i bi tako razburil mesto iter našel tako širok odmev. Kevolm-ijouarji so napad I l gen. gubernatorja Skalona. Napad je bilo lre»>a organiziiati pose Mio umetno in izvršiti ga je bilo treba z veliko spretnostjo. <-enera!ni gubernator je pač vede i. da mu vedim grozi smrt. Vse smrtne obsodbe, katere je podpisa val zoper ujete, bojevce. so padale na njegovo glavo in vse \ !ad- petrobu*;, je pa moj spremljevalk* J r-un. »:ot;-gn'rl iz i represije so šle na njegov ra- i neka j papirj-v ; Med prebival«vom so bila nme- podanik nevtralne dežele. — Te je prevelika izkušnjava — je odvrnil korporal, ki mi je j ozneje povedal, da -e piše Alfred Boessler, in da pripada neki po-leeranski diviziji. Zatem se je kmalo razvnel pogovor. Ko sem omenil vojakom, da sem videl, kako malo spoštuje navadno vojaštvo svoje častnike, mi je odvrnil eden med njimi: — Pozna se da niste bili že dolgo časa v Nemčiji. — Za kaj f — Odkar se je načela vojna, so sc razmere zelo izprenienile. — Pred vojno je bilo seveda drugače. Tedaj smo stopili s tlaka, če je so| ."-astuik po njem Pred vojno je lahko, častnik okiofutal vojaka. >< -_'a je hotel. Sedaj st- navadni vojaki prokleto malo brigajo, za častnike. Vojna nas je marsičesa naučila. — I »a je pripomnil nek narednik. — .laz imam brata, ki j<* navaden infanterist. Prejšni teden je šel mimo nekega poročnika na Kaiser Platz. }»a mu ni salutiral. Smrkavi častnik je rekel moje i.iu bratu, naj gre žnjini na vojni urad. Tam se je poročnik i>rito-žil. Ali veste, kaj se je zgodilo z mojim bratom? — Vstrclili so ga. kaj ne? — sem pripomnil. Vojaki so se zasmejal i. Nein! Nein! —r je vzkliknil narednik. — Povedali so mu. naj se vrne v kasarno in naj vse to poza bi. — —- je pripomnil Boessler — zdaj že vidijo znamenja časa. — Nikar ne mislite^ da mi ne ljubimo svoje dežele in da se ne maramo boriti zanjo — je pripovedoval vojak. — Mi ljubimo svojo deželo, pa smo že toliko žrtvovali, da ne moremo več. — Žrtve so bile preogromne. — Ml ne moremo ničesar več žrtvovati. Ali socijalisti kaj propagirajo na fronti? — sem vprašal. -- Ne propagirajo javno — je odvrnil Boessler, — toda v armadi je veliko soeijalistov, ki se posvetujejo s svojimi civilnimi to-variši. če so doma na dopustu. Kakorhitro bi nemška vlada zavrnila kak pameten mirovni predlog, bi nemški vojaki odložili orožje. Ko seiu jih vpii.šal. zakaj ni zadnjo zimo podpiralo vojaštvo začetka revolucijonainega gibanja, so mi odvrnili- " i,,in,° m M>hdlK>' Pa st*!u 11111 ven--reko.-: — To ni bilo p-itriotično gibanje. Začela ga je neka neodvisna S*,isml vč;,slh kiik '»^Ijvek v| • Io je pa samo obvestilo za na socijalistična skupil;-«. To gibanje bi i m« dices bi bile namreč, da bi ostali v»ijaki v trančah brez hrane . . municipe. Mi bi bih popolnoma odvisni od usmiljenja zaveznikov »prebivalcev mu je pa ravno tako kotrh stikal za črnilom ui peresom; d. v jem sr.-lu in iz zlolme volje. Vprašal sem jih nadalje, kaj mislijo o spominih princa Lieh- l^»eben. kakor grt^niku milost ter i« rev novi gledaJ za njun, sem; Drugi zoj^et pripovedujejo, da now ski ja. ki j.- zvrni« vso krivdo na Nemčijo. božja za večno zvelieaiije. Szij .no-diitr«. prečita! ono drugo p^-'je varšavski generalni guberua- SLOV. DELAVSKA Ustanovljena * « L porotnik: FRANC TMBGPČIČ, B. F. D. S, Box 1<4, Fort Smltk, Ali 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 101« So. I4th St., Sprinsflold. IiL ' VRHOVNI ZDRAVNIK* »r, POUF V. BRAHBK. Ml B. Oblo BU PlttabvA Fa« ' i Wavl mnši «4 Mnin flt, Jahnstewn, Fa. ' URADNO GLASILO | % ?1 7 "•Ml BAR ODA", m Cortiandt Street, Hew Terfl Omjeta drnStra, odrotaa njlb uradniki, ao nljndno prntal. poBlJafl %et dopiae naravnost na alarnejco tajnike in nikogar drugega. Denar aaj ae polije edino potom PoStnlb, Expresnlb. all Bančnih denarni* nakaznic, nlkakc* pa ne potom privatnih tokov. Nakaznice naj M naslovi ja jo: Blaž Novak, Tittle Trust & Guarantee Co. in tako naslovljene poSiljajo % meaečnim poročilom na naslov gl. tajnia. V »lnCajo, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega taj-nfka kaka pomanjkljtvoatl, naj to nemudoma naznanijo urada glainega cajnika, de ae v prihodnje popravL T£W U iroajo ;_Ta pa tudi /;» Kusa in c-do ialeio j ^v/.ro-a p>» leli krajih, /i Kav kaze a. Ta !o«;iira je jasna i ni ji no- Sk'it in nepri^topen. kakor lSog -" -e i/rviti. « • po>iopa v d< lu i ali v ne!>esili, prebiva v starem ura >Ud»i -on**vi. i/ !iud<>hije ;ili neuni- '" n>.i;.f lic pralc \ p<»>'ev. Te - ,»o ucizojtijMii ui-.idni potrebi ch.1- okoii«.-ine Ij<» upo^,te\ al llojr potovat: v Pctro«rrad, >e drži to jn-tl svojo sodbo, za ljudi so p:, potovanje v največji skrivnost: in i' < :odajna >amo zunanja dela. uradni li^t poroča samo, kadar *-«• iimi-i u.mernato'* -'kaion je vrnil, dn j«- !»rciii-t vsak tr. >io-liko dnevi o«l}»id-oval p<» uradnik tek m ' v na t i• boj«*ve« v voje dra^o življenje valstvoni po]»rej raznoslo, kdaj i;, varuje pi:;i v dotik" n k<> zapusti svoj syrad. bi bilo to ir<»to- 'uui-sibmli. Okriw ima tride- vo njegova "-mrt. Tako ljubi pre- set liso" jsve-tih vojaških '-.-t. ve-bivalstvo "vojetni najvwjejra na- čiiioma » erkezov in don>:kili koza-čelnika. l:ov. Njegov grad in Modlinskjii I>asiravuo ss< m morja •> njem ta- trtlnjava vladata nad celini me-ko razH 'na. vendar v onem se >tom in laliko \ k '.ts kr.»u->rrinjajo v~i glasovi: lani i' topov sjucnenita v razva- Vai-šaviavi- joudov i;t jeei n.tJ /'dežno penijo. Ijii nad blaifo&t&njeni in prosveto' K»ejrii je ]>ciiiidil mvii. *re.ive v v •■•i-u.bi mi je. neuio«o. e priti moje ime in Kateremu so ruske o D- !»r u.i iicr;.mc-a ^u wnian < i-jv.»znan. Kai-.or je pa J:ist I s;i».io po pomoti podpiv.-sle da imam ]>ravico hoditi p'* var-.ralni gubem at or prebivalstvu popotni list. iiadi i etra on naroča na Savskem tlaku in spati jvmI var-j krajin, nad katerimi \lada Nihče podlagi ^S!' svoje močilin do-t« - savsko streho. T.i papir sem in»el «r;, ni videl in nihče ni prišel jan-dva ravnatelju svoje pisarne .laz vzeti na znanje, podpira:i t- i j/. njim v Kdiui na-in. po in ta naj izroči potem .sklep nje-i vrniti. V mojih rokah ;>a ni-o ho-j katerem zamore navadni prebiva- I, k —nobenega pa»»irja. di,b gove volje vsc:a pr-111 v naravuostno doti!-o s pri kaki pri liki j svojim vrhovnim načelnikom, je, zapustiti njegovo presto lno mesto mu j sklicevati. jako mu ta ]>odpLšc smrtno ob- V«rš;nHt. diugiu-e bom pa odprav j T'ole^ tega papirja je brio še sod ho. ijen s prisilnimi sredstvi. j drugo večje ]»isanje. ki je biloj Itolj neviden, kakor Bog v ne- JVlojemu revirovemu seje velika menda ž r.jim v zvtzi. Iiotel semjbesih. kraljuje v svoji prest+dnici. žalost brala na obrazu, ko mi je se'-i še po tem in je prečit:iti. Rc- v gradu davnih poljskih kraljev. izm;čal ta ukaz. lies, da s<-m /a vel vi rov i mi ga je pa takoj umaknil, Cgromni i'.:!ači na e. Rubeljcek tsl Toda medtem, ko je Jud po vseh; ve naklepe. Vse. kar dela. dela v Eni - i ga predstavi ju jo kot ltoz-ne^a krvnika, ki sedi v svojem u- priti do živt ira. Treba je biio izuajti sre h}}< ?j yso \pliva in vsled t. fprooiua ver-• joVinsu-., ski čut ljudstva ter s.* širi naj-j ^ ^ . gnu-iiejša l-.ioralna gniloba. < »d j oisuje pole je prepričan, da >e j,. začela vojna samo v>led tega. ,Ja bi uničila stanovati. S svojimi sedem-'ruskem >/iku. Vsebine je bilo de- i.jegovo iliplomatsko kariiero. liajstimi rublji, katere dobiva od deČe: Pozneje sem dognal, da v Nemčiji splošno prevladuje to mne *l™&xc za zvesto kvr&wauje svoje' Xa seji pri generalnem guber-njo. >!užbc, zamore pa shajati komaj .na t or ju ie dne tega in tega ob-|papirja, ki se mu predlagajo. Nič Nek Herlinčan mi je povedal zelo značilno dogodhieo: dober teden, kaj iele mesec dni. |"::vnavala moja zuleva in pre-ju* čita, l ar podpiše, ter nima Nemške la.lje neprestano obiskujejo finska pristanišča. Ko s<* l,a Uuli J,i ljubilo karj vzvišeni generalni guberuator se,sploh nobene lastne misli in noi>e- piide ......... ladja v lleUin-sford ostane tam ponavadi par dni. laKO zadeti toruistro na rame terj ie iziel.e!, da uima nič proti temu jne sodbe. Edina misel, ki ga pre- Vse to ima pa e liinde ta namen, da se vozijo nemški mornarji korakati na postajo, ootote ruskih uradnikov j ol>erpolicmajstru in polieljsKeinuiki sveži sapici ter v vsakem solnč- k».rja lahko dobijo .">00 mark. mislil sem si. Ja-z imam potni Jist J koniwai i^«tu našega oddelka itd.jneiu žarku, ki se v krade v nj« uo- Torej sam pre vzvišeni gospod jvo iieprLstopno sobo, sluti oai iz-e je zani-jdajo in zvijačo. I*ri vsakem kora-seji, ki sejku, katerega naredi v svojih za-jwkI njego-Utarelih pro-storLh, se boji drznega govor, a ne mene. ! vim predsediiistvom se je obrav-. nf-spadu in v vsakem kotu sluti da Nisem se torej hotel podati, am-{navala moja zadeva, to je za rusko'mu je položena bomba, ki se lahko pak sem sklenil, gnati stvar doj državo tako pereča zadeva, če bi j vsak trenutek razleti. konca da se vsaj pripričam, kako• moji škornji morda ne škodovali So celo taki glasovi, ki trde, da •dab-«" je mogoee na K4is-keni jwiti j varšavskemu cestnemu tlaku. Skalon šara na sebi ni napačen po pošteni poti. ' se ni nikdar sanjalo, da j človek, toda da de£a vse po naro- Žalibog ne morem na tem mestu bom jmsral tako vdevazna oseba.'čilih iz. Petrograda. |»rip«vedovatL kakšne koruke sem in to nii j«' zdelo jako imenitno.j Prebivalstvo ne ve nki toliko *o storil in kako sem hodil po raznih bvomim, ako so vsi tatovi in ro-jnajvišjem predstavitelju ruske dr-rutskiJi uradih. Morda bo za to pri- parji v sveti ruski državi deležni 'zave v svt»jem kraju, da bi znalo, lika kdaj pozneje. Povem pa. da tolike pozornosti najmerod^ijn^j-! kakšne narodnosti in vere da je. trn bila ta potovanja dovtipna še šib oseb. j Najbolj prevladuje mnenje, da plača, lahko po kuša, kolikor hoče, toda tedaj je že prepozno, zahtevati denar nazaj. — vezi ler splošni morrlni. lruz; bni! iu politični uereil. ki se šii-i v.-muo i»»lj in ]»rljemlje vedno globlje. On je odgovoren z: zatiranje poljske narodnosti, ki nastopa včasih v najbrutalnejših oblikah. ■<';' ve-k rat pa postaja tudi mah-n-j kontna ► smešnosti. On je odgovoren tudi za s.ieijal-j i'i in politiuii iic»'(m1. ki >e je raz-; vil do popolne anarhije. i Dokler je on prodstavitclj dr-j žavno oblasti, je tiuli on odi»ovo-i ren za vse hudo in vse razdejanje, nzulti \ Vairavi Ji' l»o!d.ne visok • jaški uniformi ter lo te! uovm 'i s kon/.ub. u, . < š, i da 'tua jako 1 ažuo z.d«v«> j Kako b. ueu;>!vi konzul a>' uo-gei >preje:i visoki-a r iskr ua ofi-cirja i ' kako bi zamolkel \:»ra-:jl. a k ■ • ima u; se-iu Vi.j: škf, ii;:ii"or:::u .' Ko j,- .-tal no!ičiii častuik pred nemškim ! onzulom. je ta zap; '.iI. da je njegov obiskovalec urn'-uo ua i rkan. Kaj (Dalje prihodnjič.) Jul t MM Al o'j. kot Tiebušnikova p«>t na Ti*i-j Jiedtem je Jud prinesel črnilo! je iuteranec. ki pa je sprejel pra- irlav. Slednjič so mi rekli veliki go-spotlje. da je mogoče res. grijto) in to ponavljaU« vsake tri ure, dokler ui delovanje drobovju v % redu. Ako 1« vas n;ipa>le tnrti kašelj vzemite Severn's Balsam for Lungs (Seven«- balzam za pljuča). ▼ Pojdite v j»osteljo iu se ssj>otite: v ta namen vzemite kako gorko & pijačo in se dobro odenite. Ako se ne i»očutite ni. boljSe v teku enega • dneva. jiokličite zdravnika in se ravnajte po njegovih predpisih. Ž CJorenja preprečevalna zdravila mnogo {»omagajo, tla vas ohranijo + pri zilravjn in je zato pametno imeti jih vedno pripravljena. Prodajajo ^ jih vsi lekarnarji po naslednjih cenah: ^ Severn's Anttsepsol. 35 eents. f Severa's Cold ami Grip Tablets, 30 eents. + Severn's Balsam for I.ungs. 25 and 50 eents. 4 Ako nikakor ne morete dobiti teh zdravil v lekarni, tedaj jih naro- fite naravnost od V W. F. SEVERA CO., Cedar Rapid«, Iowa. J bila dosedaj edino slovensko delile. ki se je ]K**vetilo redovuiške-mu stanu. Globoko potrti Šterkovi družini izrekamo naše najsrčnejc sožalje. /a Pavla je bil«; krščeno n. . o-roie.no dete Ji koba iu Marije Ile-nič Lr Rej .Jaeketa. V Pittsburghu, Pa., se je poročila 2. okt. Miss Mary Spehar /. Matijo T roba od ravno tam. Nevesta je hči Mr. in Mrs Paul M. Spt-harja. nočiu-ga čuvaja na R'd -Jaeketu. Preti dobrim letom je šla k svoji teti v Pittsburgh, kjer je storila mnogo dobrega s poučevanjem -slovenske in hrvatske d.eee v krščanskem nauku. P»ila je (lam reč članiea takozvane Confraternity of Christian Doctrine. J.i sprejema ude iz najboljših katoli-ških krofov, kojih namen in loga je. zbirati po mestu zanemarjene otroke, dajati jim krščanski pouk ter jiii tako v/.gojiti v dobre in delavne ude katoliške Nova moč, novo zdravje nova čista kri, za tri cente. Mati in hči sta poročeni z očetom] in sinom. V Marvsville. Cal. se je družin jsko sonnl-tv«! zmešalo popolnoma ko je Mrs. .Janet Tray nor. kater piči je poi učena Fmnk Rrcmei jem. se omožiia z očetom svojeg /e?a. V sled tega je nastala ziue njava v sorodstvu. Vprašanje j |>edaj. če je mož Mis Janet Trav norjeve heerke 'žet ali pastor! 'aedteni l <- j<- njena lastna hči tu| di oheiie:.: njena finalni vsled 11 žitve. Tudi Mrs. ISremer mlajšj ne razloči vv»- svojca so ro« lat val I kajti njena mati je njej ta.šča te j ujm mož je obenem njen brat p oemu. Ako imate slabe živce, imate Imleči-ne v želodeu in v ledieah. ako sle slabi, izčrpani, ne morete spati, ako se v:ini zapira, niiuate dobrega teka. ako trpite zaradi neprebave, ako imate bole- li kdo mogel veličastneje predstaviti ljubezen! — To je vse možno! Ali cela ljubezen ni vredna tega. da si za njo kvarite živce in motite pravilni tok krvi. Bodite mirni. — pa eerivVe čine v križu, ako vas pogosto boli gla-kdajpo stopnieah, pomotrila ga je pa- Poroka se je vi šil a v ondotni hr va. ako je vaša kri pokvarjena, nečista, zneje. »vatski cerkvi sv. Nikolaj*. Novo- nikar ne trosite denarja za zdravila — Ni lep. — je govorila za se- poročencema želimo obilo sreče be. — in kako mi se je čudno na- '1f>v«'»>i stan t! klonil, pa potem takoj nadalje- V škoiijski kateri ne i*»ziiate. temveč ]x>Sljite nam znamko za 3 eente v pismu, naslov in mi vam bomo z obrano poŠto povsem i Delavsko meste na otoku. I/. Philadelphije. Pa . se poročal da je dobila neka arhitektska liri! 111:». ihI vlade Združenih držav na| ro.'ilo da izdela načrte za niestcM na N*e\ill;* Ulandu s lolKHJ pol slt.pji v k.-'terih bodo prebivali de« jlavei ki fiodo delali v veliki lot Ivami <;> lopove. N:i otoku bod«E 'lkvi v Prince Al- zastonj in brez vsake obveznosti od ria>tanjeni delavei in tudi oprt mul val razgovor s sestro! Kakor da beit. provincija Saskatchewan, vam bo bolje. Konečno. ako ka-js<.m ^ dete. a vendar mislim, da Canada, sta bila 2S. s«pt porojena teremu človeškemu čuvstvu treba 1VP izgledam več detinski. Glej. .John Sedlar in Miss Anna (Jeric zdravja, tedaj največ ljubezni. kako je širok v plečah! Ah. in Ženin je shr Johna iu Frančiške — Nehajte, nehajte! Vi mi h<>-|debel vrat ima. ne, ne — ni lep! alar ki sta pred leti živela na čete zopet priti z vašim Darwi- Xo jrlas ima ugoden, pa tudi -- CaJutnetu. nevesta pa hči .Jo-nom in Ilartmannom in hočete ndad je. Ali — ne — ne, meni žela iu Frančiške (Jerič, istotako vaše strani iiostali naše [toiMtlito iz čl-j department V tovarni bo delabl stih, zdravilnih trav sestavljeno pri- L,] j(».i»,i»l do 25.0W delavcev. Toj rodno zdravila j varna s potrebnimi poslopji l..| [-.tala miljonov dolarjev. Z. JUVITO prsa. Pa kako si prišla? Pomisli z Mandičem. On j.-prLš»'l po svojo Zoro. Povabil j« potem tudi mene. naj grem ž 11 jim 1 ker je itak tiraneš-vac tik nas. A meni je bilo težko, da bi čakala do jutri. Ah, hvala Iiogn. da sem se rešila samostanskim zidov! — .loj. Peta. divno smo potovali. On je dal zvečer za preči in tako smo se ognili vročini. A kako ti ? Zdraho, zdravo! Oh, ali gladna sem ti. Pri Mandičevih nis"m mogla vze ti ničesar, vse otl želje, da bi bila čim prej pri tebi. Veš kaj! Daj mi sira in sadja, o moja d rasa. stara, lepa dobra Beta! — in mlado šestnajstletno dekletec z t-suče debelo sestro seboj v krog. _ Pusti me, vražee! Čakaj, da prebudili služabnice, da zneso stva ri pori. Ali je vse tu? — Nekaj je ostalo pri Mandičevih. a posteljna oprava in one nekatere v-čje stvari, no. da. vse dobiš ob priliki. Mati Neža mi je obetala, da bode na vse pazila. Ali se ne jeziš? — Ah. »lete moje, kam misliš? Torej brigati se hočem, da ti karkoli najdem, da prigrizneš. Tu li kočijaža ne smemo pustiti brez čaše vina. Torej jaz grem. — pa ni šla, temveč je ostala, da gleda sestro .po kateri se je spusii-la svitloba mesečine. — Baš si mi cel dečko, sinko moj! — reče ljubko in zadovoljno gospa in jo gleda, položivši si roke okoli njenega pasu. A mesec je obseval dekle i s > njene bujne kodraste lase kostanjeve barve, spletene v čvrsto k:-tn, ki ji je padala globoko pod pleča _svetil po rdečih zdravih licih veselega obraza, trepetal p<> stasitem nevisokem životu, se zlil po nežnih komaj razcvetelih prsih. šel okoli tankega divuega pa sa ter se razlil in spustil po iru-bah roba poletne, obleke, katera je v krasnih linijah pa«lala do drobnih nožie v črnih nogavica«: in izrezanih čevljičih. — Torej, setu-li kaj zrasla? — Oh reci, reci. da sem. — prekine Saša molk in se glasno nasmeje. — Živela, zares, cel fant si. — Saša. Sašiea moja! A sedaj, liaj-di gori v mojo sobo. Jaz dotlci zbudim deklo, da ponese stvari, in najti ti hočem karkoli, da naložiš. Saša pohiti po stopnicah v prvo nadstropje. Bilo jej je tako prijetno in sladko pri srcu. ker se je čutila prosto od omejenosti v zavodu. Ne briga je se. kara hoče, krene k prvim vratom, katere je našla v polutemi. Tako pride v Lazarjev« sobo. no pokloni. Saša, še pravo dete, se je samo sramežljivo nasmehnila. Ko jo konečno najde sestri tu, spustila jc deklica z bolnikom že v cele razgovore in mu vs« pripovedovala, kako jej j-bilo pri izpitu, kako je živela v samostanu in kako je sedaj blažena, ko se je rešila vsega, Pript^ vedovala je to popolnoma prostodušno. veselo in šaljivo, da se je bolnik moral nekolikokrat nasmejal. V raib-m licu je sijalo vse od radosti in vsakokrat je povo-rila, kako želi in kako bode zinila naužiti se svoje mlade sreče. Lazar je jednako razmotrival. Bilo mu je neizmerno prijetno, dasiravno ga je kašelj napadal dosti gosto, iu j« začel čutiti neko bol pod rebrh Oospa Radička je hotela, da Saša zapusti bolnika in da gre v jedilnico večerjat, 011 pa se je temu protivil in s silo zahteval, d^ večerja deklica pri njem v sobi. Da naredi \eselje gospodinji. --prosi jo. naj tudi njemu nekaj donese, ker je gotovo gladen. Tn tako priredi gospa Radička kratko večerjico pri njem. Njej donese mrzle pečenke in zaželje-nega sira. a njemu nareže stil -svinjine. Molče vzame Saša 11 ie gov krožnik iti mu razreže jedi'o ter mu tako pripravljeno ponudi. — Poljubljam roke, — reče radostno in dasi je bil T>rez teka. začel je jesti. Dolgo — dolgo že, — morda nikoli ni doživel takejra časa. Nekaj blaženega sc me je naselilo v srce. I11 ta skupna večerja, ta vesela zdrava deklica, povsem so dolinsko poredna, je donašala ču-rov in dražestij. doslej skoro nepoznanih. Ko so se razšli, je morala Saša pustiti, da jej je poljubil rok«-. — Sedaj vidim, da sem v resnici gospodična! — reče naposled z istinitim zadovoljstvom mlado institutke. Ko je bila tam v sestrini sobi. tedaj sklene roki in s solzami v očeh obžaluje bolnika. — Beta, 011 je silno bolan, a jaz sem prihrumela v sobo kakor neumna. In š-le tedaj sem spomnila njega. Siromak! Br-ta, ali ozdravi? Kako je rumen v licu in glas mu je, ves drugačen. — Siromak! Ravno tako je bilo z mojim pokojinim Nikolom. — Oh, mene je strah. Ce umre Beta ? — Pst, pst. ne plaši se! Doktor je rek«-l. da ni še nevarnosti, da bi se nesreča zgodila. Predno je nocoj Saša zaspala, je pomolila nekoliko oče naše v, da ne ugaja. ljubezen tolmačiti skoro na fiziološki način. — No, da! — E tu sem baš jaz najmočnejša negacija. Ce je ljubezen samo sredstvo prirode. da si vzdrži svoje vrste, — potem naj bi 0110 čustvo čutili samo oni i 11 div id 11 j L kateri so za nadtljevanje rodu najbolj prikladni. — Priroda ne izbira, ona ima nekak instinkt. Z instinktom je znala in mogla izbrati in najti najbolje sredstvo v svoje svrhe razplode, ali ona ni več mogla in more zbirati in razredovati. katere osebe naredi k temu svojeum ,sredstvu pristopnejše. Ker k temu je treba razsodbe, te pa v njej ni. V ostalem — njej zadostuje, da je to sredstvo v življenju. — Njej nič ne škodujejo disharmonije. katere včasih nastanejo. Od teh trpijo samo dotične o-sebe. Za pojedine individue pa se ona ne briga — njej je glavno in vse samo vrsta. Da bi po teb disharmonijah — v ostalem r.nl-kih — trpela vrsta. ej. potem bi si priroda s svojim instinktom j kmalu znala pomagati. Tako pa ni treba. Tudi v tem l"ži tragika, človeškega življenja. — Ah. ali kaj jaz! Recite mi | ! . „ , •,. • 1 i„ uica sestra raje. ste-h ze rabili novo nihala ei jo ? Bolnik je hotel še dalje ra~-' presti razgovor z doktorjem f , (Pride še.) Slovenske novice nekdanjih ealunietskih naselnikov. Obe družini sta se pred več leti preselili na farme v Canado. Novo-poročena sta bila krščena v slovenski cerkvi na Calumet n. Na mmvara leta! V torek S. ckt. s:a sklenila za-Lorain, Ohio. konsko zvezo v ealumetski slov. Zadnje dni so se oglasile R«»j?- cerkvi Miss Agnes Simonči\ hči nice v naši naselbini. Tako so pri- Franka Simončiea iz Lauriuuia. in nesli od Crbasove družine h krstu(John Zerotti. sin Johna Zerottija prvo punčko, Heleno, ki je pa žej istotako iz Lauriuma. Kot pi iči tri-bratce našla, botri so bili Fran*sta prisostvo\ala Miss Juhama Stein Mirni Vira nt: potem je prišla1 fanič in Jos. Mrak. Bilo srečno! prvikrat v eerkev Rotija Rožič. Ljubega gosta imamo v naši botri John in Ana Rod,man : Ste- sredi. John Likovič iz Swedetown. lan 1'jlaki. botri Karol in Frances poročnik (iajtnant;> v zracnoklal-Kf>v*ač: Ana Stoje, botri Frank in nem <. avijatienem) oddelku ameri-N"cža A111!)rožič. Vsem "Lilo sreče' ške armade, je prišel na lOdneviu Cmrla pa ie des-.-t tednov stara dopust k svojim s1 a rišem. Pred 7. Marija Valerija Kos. Sta rišem so-jb>ti je John vstopil v San Francis-žalje. ' <*o. <'al., v redno ameriško armado. Zadnjič st- je ]>on»čalo. -poročano menda pomotoma, ker k!k-an v aktivno službo iu poslan Louis je vzel seieutiSčni kurz iu se v častniško pripravljalno šolo. ki torej ne '»o odločil /a semenišče, jo j - L junija z dobrini uspehom davnsil. Prith ijen je bil nato kot Calumet, Mich. poročnik avijatienemu oddelkn. l>:ie 7. o'ct. zvečer ie dobila dru- Ta kurz i«- k«wičal pred kratkim žnia g. Marico šterka iz New V01- \ avijatičui šoli v Mount Clemens, jl.;t brzojavko z žalostno novico, Mn-li. Takoj po dopustu bo «»dpo-la je ondi umrla bčorka. redov- !oval čez morje na francosko boj- 11C!11 l>o1^1 Notranj- M. Man us (Ida » no polje. Slovenska calumetdca skem. Tukaj v Ameriki zapušča Sterk. Pdaga pokojna je bila roje- naselbina je lahko ponosna na svo- ,lve tMleiJ;i brata, v sta- na na ' 'alumetu 21. aprila Ibifdjjega zaleya n»j?ka-ča»tnika in u rent kn»ju pa očeta mater, enega Ikjer je dovršila tukajšnje šole. Že patuo. da bo mladenič svojo nevar [)ratn sol),'"^> •j'1 J*' .'od m!adih nog je bil i njena srčna službo i.o'i" » S.\PJ. t.]eno bo novo mesto. I;i bo štelo iii| Naslov: tfl'VITO LABORATORvjprebivalcev. 'ira»iiti pri-South Bill Iiraiich 5, PITTSBURGH, j t a ko j in mnogo hiš bo dograjenilj PA. preti poletjem. Prebivalstvo Črnegore izumiraj Iz Rima se poroča: Crnogor^kel ga prebivalstva katerega je bilJ pred vojno čez pol miljona. umrjf vsak nies«.M- povprečno 5000 vsled raznih bolezni, predvsem pa lakol te ! 11 vendar zavezniki še niso pri sli z \vsTrijo do govora d.i bi sq rešdi ostanki tega :tari bil sposoben za polji sko delo. Večina moških, kar ,plf ni padlo v vojni, je v Avstriji ujetništvu. Draginja v t> h mah slvareh, i,i se jih še dobi v črni gori. ie nevrjetno velika. Ovca al' koza. ki je stala preti vojno s prodaja sedaj i»o do Krompir stane .^1.50 funt. Za hra no strua prebivalstvo skorjo dreves jo skuha in jo tako napra vi v nekako jed. Položaj je tak« strašen, da celo avstrijski in nemi šici f-asopisi pripoznajo, da. ako s-1 takoj stori potrebne korake. b< ta narod v kratkem popolnoma iz j umi ]. LISTNICA UREDNIŠTVA. T. M., Harvey, W. Va. — Cene ral (Jvulai i«' bil l<-ta 1S5 » vr'n»v-ni poveljnik avstrijske vojske v Itaiiji in je po bitki pri Mag«-P.!i odložil poveljstvo. Dopisnik v Girard, Kansas. — Pod dopis ste se po! eni z.iutraj jio mučni in dolgotrajni holczzii. prevklen > s.v. /akra-meiiti. v C-isiM-du zaspal brat-, od-nosno s\';ik in stric JOŽEF TUŠEK. Pokojnik je bil rojen na Bab- prepiranju, pa ta ni nikakor' vr'!'|želia pov etiti se rodovniškemu blagor domovine i.u v ponos svojih Tpm Poton- ^ «ihvaljujenio hotel. K«» je bil gotov Ktanu iu po mnogih zapn-kah si je rojakov. Z velikim zadovoljstvom vscm ^ance! i in prijat^jen,. ki 1 s stanovitno molitvijo izprosila to zabeležimo, da se je rojak Likovič nrlosst. d;*, je bila pred .štirimi ieti jako las!;.-i\o izrazil o delovanju sprejeta v red sester sv. Neže v Kol nubovih Vitezov (Knights ot Milwaukee. Wis Po enoletnem no-■ Columbia) v vseh armadnih tal>o-vicijatu je 1">. avgusta PJlTi spre- riščib. Kljub primerno niajhniii'. jeia redovniško obleko ter si je na- denarnim siedstvom , ki so jim na vzelri ime M:-ria .Marvus Eno leto raz»»o!a^o. storijo več dobre«;a je grlo nekaj vneto, ga je zas belo. Še bolj so je vznemiril, ko mu jo bolnik potožil, da ga ok.>'t reber nekaj boli. — Vi ste se prebladili? — Mogoče. — reče Lazar malomarno. — včeraj se 1111 ni ljubi- so nas obiskali m tolažili ob tem hude*:: udarcu. Lkreuo s<- zahva-, ljujemo družinam F. A hram. M. Troha J. Medved. P. Moro in Cr-šuli Juršek. Pose bi 1«» zahval ju jemo dru.-.inani Troha in Me'M> < irrv A /e . Si. Mni vs Pa. ' (P»-2i-10. lo takoj zvečer se zakopati v po- v Twin River. WLs.. k«Mler dobne organizacije, katerim je po- U..SV\'T' za Prekrs,>'1 venet , stoljo. Eli. — pa kaj za to? Bolj., ]ne<-, d vem i leti poslana v deljena skrb za zabavo in ra;/.ve- ^ nJIh -k a za no sožalje ter za •>-vsaj poprej vse gotovo in izvr- p>ronx, mestni del New Yorka, drilo vojakov v taboriščih. ,)llno na zadnji ]»oti bla- kjer ji je neizprosna smrt nenado-j John Prebelie z Yellow Jaeketa, P<'k<'jnika k večnemu | Doktor ni odgovoril ničesar, ali Uia pretrgala nit življenja. Vzrok'ki je pred dvemi meseci o^poto-pri oflhodu je priporočil ffospej je neznan. Pokojna sestra val v Detroit, Mich., za b«jlj<šim Radički. naj ne dopušča več bol-1 jo t;ila ee!o svoje živl jenje goreča brivskim zaslužkom, se je vrnil niku. tako olje. Za- klikne s slabim glasom in ostane na pragu. Sedaj se je šele spomnila Lazarja in da j«*j je s»*str,i pisala, da je sobo prepustila svaku. o«lkar se je vrnil ilomov. ker jedno si je trdno namenila, še ogl ter razpo51-j IJara raznovrstne mihe rastline, cvetja, j ja^je In korenine, take, ki izvirajo )> rs* h delov aveta. PlSite 10 moj br«>-ibU cenik. Knjiga "Mali doma*! V zdravnik", ki atane aamo 25 centov.] ohši mo opisuje veliko Število rastlini I in daje nasvet, za katere bolezni In ka-l , ko ae naj rabijo. Ne odlašajte, naro^ite| I takoj to pončljlro knjigo. MATH. PEZDIR. P. O. Box 772, Cit7 HaU Sta. New Vovii. N. I. najbolje opremljen nrad, tndl n videti let. vas, kakor Jedka. En o ■torltL storiti 000 1 lekarno, v kateri sa In tmortlranlb adrarlL 1 Mri koC k prijatelja, k vas bo prepri- Dr. LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECIJAUST MOiKIH BOLEZNI MoJa stroka Je adravijeaje akntnlb ln knattfnlb bolesnL Jaa aw Se adravim nad 23 let ter imam aknB&Ja v vpeli boleznih ln ker Mam alorenako, sate vaa morem popolnoma razumeti In zpo-anatl vilo bolezen, da vaa ozdravim ln vrnem moč ln adravj«. Skozi 23 let aem pridobil posebno akninjo pri adrazljenja mofiklk m—« Zato se morete popolnoma zaneati na mene, moja akrb pa le, da vaa poopolnoma oadzavlaa. Ne odlaSaJta, ampak pridite 8» 644iPenn avenue Pittsbnrgb, Pa. dneh. Osdravfl Prof. Dr. H. G. BAERJ tU rA. Jas sadzavtaa aaatmpljeno kri, masnljs ta Uae po telesa, bs-v grlu, izpadanje laz, boledne v kosteh, stare rana, Stvtes Inbml, os'abeloat, bolezni v mebnrjn, ledlcah, Jetrah la Selodca, rermatlsezB, katar, zlato Silo, navdabo Itd. are ae: V ponedeljkih, čredah ln petkih od ari SfntraJ do B. popoldan. V torklU, Četrtkih tn sobotah od b. ara ajntraj do a ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Pa polti ae zdravim. Pridite ooebno. Ns pozabita Ime ln naalor: Dr. LORENZ, 644 Psm ne., Pfttslarcii, Pa. - ? V ... » -.t ?-,