Magij Bardija (Feraijaka pri]iov«lla.) slavnega perzijskega kralja Dshema je bil v Pasargadah nek Bardija ajtnodrejsi magij. A ne samG moder, tndi pobožen je Wl. Prebiraja vesto, rekSj svete  zakone Zaratnstre,  vedel je  vse  modrosti svetl Nekatori so trdili.  da mu jt'  razodera  sam Abuiamazda (Ornntzd).    Vsi 80 hodili k  njemii sveta iskat., celi5 kraljevi  svčtuiki so prašali poprej  njega, kak6 naj razsodijo kako važno zadevo, kakd naj svetujejo kralju.
nTako je rekel Bardija," dejalo se je in vsak je stvoril tak6, kajtl Bardijc magija bescdp so bile boiije besede, besede Ahnr&mazde.
Kralj Dshem je razvidel, ker se je vso le tak6 delalo, kakor je Bardija hotel, da prav za prav ni on kralj, nego Bardija. Jezen pokliCe modrega magija pred-se.
rVsi govorž t mojem kraljestTii, da ti vge ve8. Ako je to res, porej mi, kaj jaz zdaj le nameravam?"
rr)Mene s pota spraviti,"" odgovori roagij resno.
nKak.1. da se mi npaS tedaj kljnbOTati in da se vendet prikažeš pred mojim obličjem ?" vpraSa kralj.
n0Dshem. tvoja uesreoa bi bila, 5e mene nmoriS. Jaz sem tvoj rob in ležim pred teboj v pruhn. limori me. če hočež !u"
UstraSil se je kralj pri teh proroških in pretečih besedah.
nVstani Bardija!  Bodi moj brat!  Polovica mojega kraljestva je tTOja."
rrKralj, rad sem tvoj lirat, tvoj prijatelj, tvoje dežele pa sam vladaj, jaz ti bočem pomagati.""
Mnogo let sta skupaj vladaia kralj Dshem in modri Bardija. V Perziji ni bilo nboStva, v vednem mirn so bile dežele, TOjskfi ni bilo ni % domačimi, ai s tujimi sovražniki — kupčija iu poijedelstvo sta eveteli.
,,Srečna Pmija, sreSni Peraijani!" imenovali so tudi ^si drugi narodi kralja Dshema dežele in njega podložnike.
Postaral se je pa iuodri Bavdija in prišel je dan njegovej smrti. Žalosteu je bil kralj in prosil Bardijo. naj moli k Ahuramazdi in k bogu Mitri. naj tudi ajemu potekii življenja dn«vi ob jednem z njegovim.
^Nikari se ne prcgreiSi takii, Dshem moj Ijubi! če Aburainazda lioiie, da živJjenje človekovo 9e ne ngasne, ne smumo ga prositi, da naj umerjemo.
_TB5
Zapustiti ti pa hofetn davilo. » katerim bodeS lehto vladai svoje deiale Uk.S modro, kakor si jilr vladal z mojo pripomočjo.
Zhral je tedaj Bardija vse magije ter jim naročil, naj molijo k Mitri in Ahuramazdi raolitve. Ko so raagiji mclili tri dni in tri noči, priSel je Bardija sam v hrara boga Mitre, stcpil je k žrtvenikn, na katerera je gorel sveti ogeoj, vzel ir roko zlato knpo, s katero so rnagiji darovali t«r si dal vode naliti va-njo. Na<l ognjem j> držal kupo in oiolil. IzmoIivS dolgo molitev, islije rodo » ogenj, prinese kupo pred sroja asta in dihue va-njo trikrat,
Dolgo so raolili še magiji v templji k Mitri in k Ahuratuazdi. Bardija pa nese sfeto knpo h kralju ter mu roče:
,,Kailar bodeš hotel zuedeti k»ko skrirnost, kadar bodei v drojbi, kaj imaš stTortti, poglej v to kupo in kar bodeš Tidei na dnu zapisaaega, to stTori ! Če ne liodeS delal taki5, kakor ti bodo velevale beaede kupi na dnu, kaznil te bode Ahuramazda."
Sn tist dan je umrl Bardija, Dshi>m je žaloval po njem. Cas pa, ki potolaii vse, potolažil je tudi kraljevo žalost po Bardiji.
Dshem je vladal svoje kraljestfu uže ua deaet let še po magija Bai-dije smrti.
Najvisji budobnih duhov Angromanju (Ahriman) je bil nevoSfiljiv Ijudijiu, da so tako srecui poii raodrega Dsbema vladanjeni. Naredil je tedaj, da je hudobna misel štnila v glavo najstarejšeinu sinu Dshemovemti Dajavko, naj svojega oreta paboe s prestola ter ga aani zasede.
V pravem «asu pa je Dshem zTOlel v?o jaroto in sklenil svojega sina Dajavka k stnrl.i obsoditi. Prosili so sicer najzuainenitejši knezi Daheina. naj prizanese sinn, a kralj so ni dat preprositi.
Pogfeda! j« Dsiiem v jiato kopo uiagija B»niij«, a faidi toi sa staie besede:
nNe nmori svojega sina!"
Angromanjn pa je po noči poslal kralju Dsheinu 6in. Prikazal so mu je BarJija ter mu svrioval, naj to pot le drngače ravn4, kakor pa mu ve-lerajo besede na dnu svetc kupe. Kralj prcmišlja in premiJlja, kaj bi stvoril. Rad bi 88 maiSfpval nad sinom. Pokliče vse svoje nmgije iu ker so ae ti bali kraljere jezs, i"e rek<5. uaj m1 kaznuje sina, sifei»Tali so mn, naj dels taki5. kakor mn vtleva ean.
Kraljevo povelje sina nnioriti j« bilo vU dano. Eavno 80 jedva odSli knezi. kateri so še jedenkrat prosili za življenje Dajatkoro, a Dshem ae ni dal preprositi, da bi preklical poveljf. Vcnder hofo kralj pogledati še jaden-krat v skrivuostno kupo, ali tara, kder je preje staia, ni je bilo več. Teči je hotel kralj za knezi a liilo je nžž prekasno, ker ravno je stopil sd\ pred kralja s poročilom:
nZ(;odi1a se je, mogoižni Dsheni, tvoja voljn ! Vstajnik Dajavkn jn inrtev."
Še je govoril b<51 te besede, kar pridere pred kralja drugi lulajši sra Dshemov, Sambudahija po iiiipnn. z vsemi mladimi plemenitaii perzijskimi in limon svojega učeta.
Zalostno je bilo za Kambuilsliije v Peiziji. Angroinanju si.' svojirai hu-dolmimi iluhovi se je vselil Dioj Ijnili jn Aliuraraasdo ter je iohro duliore »8 B7eta izpodrinil.                                                                           A. A. Pirec