Knjiga Slovenska XIX. veku. Da mene bil uinel bi, Nobeden ni bil tak, En sarn le nie umel je: Učitelj Martinjak. Matija Valjavec Kračmanov r. 17. febr. 1831 v Predvoru, dovršil normalko v Kranju, gimnazijo v Ljubljani 1. 1851, preskušnjo za srednje šole na Dunaju, postal gimnazijski učitelj 1. 1856 v Varaždinu, 1. 1876 profesor v Zagrebu, dopisujoc potem pravi član jugoslavenske akademije, umirovljen 1. 1891, živi premarljiva književna bučela Kranjska v Zagrebu na Hrvaškem. Novice I. 1848 kažejo na 5. strani pesem ,,Seničica", o kateri vredništvo pravi: ,,S pričijočo pesmico vpeljemo pervikrat veliko obetavniga mladenča na slovenski parnas. Matija Valjavec je irne lnladiga pesnika, učenca visoko east. g. Martinaka v šesti šoli v Ljubljani, od kteriga imamo — kakor pričijoča pesmica spričuje, pri kteri nismo ne čerke popravili — v prihodnje veliko lepih pesniških del pričakovati. — Drugo pot bomo iz Valjavcoviga dnevopisa (Tagebuch), ki ga je v preteklih velieili šolskih praznikih doma spisal, en ?ostavek v prozi bruvcam za poskušnjo podali . . Prof. Martinak imajo namreč posnemanja vredno navado, de svojim učencam po dokončani peti šoli o velicih šolskih praznikih dnevnik pisati ukažejo, naj si bodi v latinskim, nernškim ali slovenskim jeziku, v prozi ali v pesniih, kakor kdo hoče in more (str. 15)". Lesena skleda (Pravlica). Edini dol (Gorenska pravliea). Žganje huda huda reč (Strašna prigodba). Drevo v cvetji. Znanmja dpžja (Legenda str. 121). — V ed p ž : Molitev pomaga. Molitev uslišana. Plačilo miloserčnosti. Prostost. Veselo dete. — Slovenija: Slovenci (Pes.). Minčika Gorenska. Mati sinu, ki gre na vojsko. Sin materi, predin gre na vojsko. Mili dir.ni — Milica dičnimu, predin gre na vojsko. Mati in sin (o ženitvi). Tičice se- ničice (v 53 kiticah). Štempihar (Krajnski Erkul str. 176—180). L. 1849 Novice: Slovencara (vid. Slovenija 1848). Poletni vpčer. Seničice. — Vedež: Vedež k novimu letu svojim mladim bravcam. Opravljivec. Po hudi tovaršii rada glava boli (Povest). Deček pod drevesom. Od kod reveži. Bratec in sestrica. — Slovenija: Hudi Kljukec. Slovenske pripovestice: Cernošolc. Ruda sreberna. Prerokovanje od Begun. Srotenbah. Zavist sebi kvar (Gorenska pravlica). Pri suhim tudi sirovo gori (Legenda). Prostak. Milko in Milka. Glosa (o Ljubljani 1. 1848). L. 1850 Novicp: Kmpt pravi, kaj de bi ne tel biti (Iz nem. po Kastelitu). — Vedež: Kani in kje? Sonce Svečana. Jutranja zarja. Pomlad mene mika. Tičomora kazen. Ovsenjak. — Ljubljanski Casnik: Ifigenije na Tavriškim, igre petih djanj. Pervo djanje. Iz nemškiga od ,,G(5thp" posloveniti skušal Matija Valjavec (l. 29—32). — Sin divjine. Dramatična podoba v 5 dpjanjih, po Halmu posl. M. Valjaveo. —Pis. (Slovenske Talije I. Vezek str. 169). — ,,Valjavcov govor je vsikdar neizrečeno gibčen in popolnama oglajen. Med vsemi njegovitni pesraami se nam še nar boljši seničice in tičice zde, ki pogosto žvergole; njegove pesmi o ljubezni (v Slovenii) pa so zlo dolge in tudi zlo dolgočasne. A^eliko bolj nam Valjavec kot prozaikar dopade itd.'' — pravi J. Terdina v ,,Pretresu sloven. pesnikov" (Lj. Časnik 1850 str. 312). L. 18 51 N o v i c e : Na planini (Pes.). — Slov. Bčela v Celovcu II, 4: Bredka (Iz Klečan na Kranjskem, zapisal M. Valjavec. Vid. Cvetje slovanskega naroda L). L. 1852 Novicp: Knipt v risu. Žpgpn (Vganka zastavice v 28. listut. Mila tičica. — Bčela: Zvon pride po otroka (Gothp). Fratpr Kutar in romariea (Iz Biirgerja). Od nebeSke glorije (Po stari logendi). Zlata tica (Nar. pripovpdka). Tukaj ni naš dom. Kobilica (Nar. prip. str. 369 — 388). — Šolski Prijatpl: Zvon pridp po otroka. Veselo detp. L. 1853 BČPla: Pobožni starčpk. Kvatrni vpčer. Sotrpinka. Blagi sin. Sinonovp laži, s kterimi je Trojance prekanil, da so npsrpčnega konja v mpsto vzpmši padli sovražnikoni v pest (Iz Virgiljeve Eneide II. bukov 1 — 197). — Šolski Prij a t p 1: Od sirot.p. — S1 o v. B e r i 1 o za V. gimn. razrod: Nubijani (str. 150—153) itd. L. 1854 Novicp: Kam in kje? Zaperta smert (Pravlica). Žnjiea. Rožica. — Slov. Berilo VI: Miklavž Zrinjski (Po nomškem spisal M. Valjavec). — Glasnik slovenskpga slovstva 1: Tica pivka (Po nar. pripovesti). M. Kračinan o v. Nar. pesnip.: Lovec (Preddvor). Gresnik (Lašičp). Svcta Krislina (Vodiee). Zapisal. Homerove Odispjp L. spev. Poslovenil. — V 1. 1852—54 jp Valjavpc kot učitpljski pripravnik na Diinajii za malo nagrado mnogo poniagal pri raznih knjigali ranjkpmu Janežiču, kar ta spoznava na pr. SIov. Goffine, Zgodovinski katpkizeni J. Sinidov 1. 1853 poslovcnil s poinorjo iipktprih doniorodc.pv (Zppk', Terdiiia) in izdal A. .lancžir, ncktcrp za družtvo Mohorjpvo itd. P e s m i. Zložil M a t i j a K r a <"•¦ m a n o v Valjavoc. V Ljubljani 1855. 12. 215. Založil .). Giontini. Tispk in jiajiir L. Somliipra na Dunaju. — ,,Matija Valjavec ni novinoc na slovenskeru Parnasu, pravijo N o v i c p (str. 87); kritika ga j« že zdavnej vrpdila izverstnejini slovpnskiin pesnikoin .. Vplik dpl tph pespm, ki so v ti knjižici v pn venec zbrane, jp žp znan . . Mpnda np sodijo tisti napčno, ki njpgovo jiesnii primprjajo Vodnikovim: obenni je dana prav doniara, lahko umevna bpseda in pa dobrovoljnost serca. G. Valjavec je razdplil svoje ppsmi v dve versti. Perva obspga 16 Psalinov (str. 3—11). Yvor duh nabožnosti dijp iz teii ppspni, ki jih ppsnik impnujp ,,rajske popzijp klic"'. — Drugi oddplpk zapopada ,.R a z 1 i ("• n c ppsmi" (str. 43—212). Naj izverstnejšp so po naši niisli tistp, v kterih prepeva po šegi narodskih pesem . . Da bi se bila dala tam pa tam marsiktera še boljp opiliti, jc gotovo; pa tudi jp ips, da bi bil prav storil. ako bi bil kakošno popolnoma opustil. Na prilik« nipd npktpriini drugimi tista v bolnišnici jp v«Midar prebolna, ako si ("lovek, ki bolniSnico pozna, pod cvilhasto haljino take roinantirne sprca misli.. Ravno taka je s tisto pod nadpisom ,,Take so" .. Iskrena domoljubnost, še bolj pa domotožnost, se razodeva v mnogih ppsmicah itd." — Onipiijpna sodba gre tudi nekterini poznpjp priobčenim Ijubovnim, zlasti drobnim ppsinicam! — Sicpr imajo Novicp 1. 1855 v spbi: Mati. Npža Slpinpiluirjeva (Narodna iz Prpdvora). Zpnitva knpza Lazara. Nar. serbska. Poslovpnil. Nagli^a so rada kazni. Ulomek večje j)esine (Po povesti v Drobtincali 1854. str. 35(i—380). M. Kračmanov. \j. 1 8 5 0 N o v i c p : Farys (arab. jezdec; ppspin Mickievičpva str. 40 — 44). Vuk Riinljan. Laž i prilažič. Tri brati (Nar. pravlicp). Jankičeva draga j)ošla jp za drugega. Dragi v Koprivnici. Mato. Miškpp (Nar. pcsmp iz okoliop Varaždinske). — K n 1 p d a r (¦ e k B1 p i w e i s o v : Katrinčica (Po namdni povesti). Cvpt.pri veki ali dobp svota. Po Ovidiju poslovpnil M. Valjavec (str. (52 — 64). — Prograin gimnazije V a r a ž d i n s k p : Itigenija v Tavr.idi. Igra. Zložil Gothp, poslovenil M. Valjavec (str. 11 33). Pazka: ,,lfigpnija v Tauridi jp velekrasna draina i sasma primprna za čitanjp dijakom. S toga se nahadja u npniačkili rilankah za naše gimiiazijp. S toga sam i ja poslovenio, te priobčivani ovu dranui u tomo progranm, a to u slovpnskoin jpziku; jpzik bo oko Varaždina jp, kako no priznavaju svi slovničari, slovonski i doista malo različan od pismenoga slovcnskoga jezika. K tomu pako iina u on(lašnjih učionah svake godine više nianje Slovenacah iz Stajerske". — Novice 1. 18 57: Volk Rimljan (Po nar. basni). Pripovedka o somovici ali o jclenskcm zclji (Iz Varaždin. okol.j. Pripovcdka od starega Viničkega grada. Se nckaj o vroku. Osel kralj zverin. Pripovest o Kraljeviču Marku. Pripovedka o Fasonku in Vuzniu. Še nekaj o Rojonicah, pa o vrokih ali urokib. — Izgledi poezije slovenske v nareeji Varaždinsko-Zagrebškem: ,,Na osmi strani vvoda Ilirske citanke za gornju giiiinaziju I. se bere, da so Slovenci, ki žive na Horvaskeni v Zagrcbski, \raraždinski in nekdanji Križovski županiji, marsikaj v svojein narečji pisali, da so veeidel prozo rabili in skoro vsi pesništvo preskočili. Ker so v ti knjigi pesniški izgledi tega narerja izpuščeni, menim, da bi ne bilo od več, ce bi ^Novice" radovednira in takih stvari željnim bravconi kako pesmico naznanile. Ljudjo jib imajo sem pa tain nekaj prepisanib in noktere izined teli so jako nied ljudstvom razširjene .. lz neke take zbirke (nekako 1. 1780 —1805) nate nekoliko pesemc, da bote vidili, kakšnega so dulia in jezika (str. 208) na pr.: Od mladtuičev in devojčic. Od protuletja (pomladi). Bratovska ljubezen. Od vrenienitosti. Tiček in tičica. Od zajca. Od gizdavca. V prozi: Od ka<\ Od vučjega pastira. Od žiiiie (žolnc).