Naslov — Address nova doba 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) -ts (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Bratstvo, poštenost In nesebična ljubezni članstva do J. S. K. Jed- note more isto obdržati na častni Višini. Enter ,ški f °- 12 Iški ed as Second Class Matter April 15lh, 1926. at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for ŠTEV. 12 in Section 1103, Act of October 3d, 19!7, Authorized March 15th, 1925. ' * 1 1 " CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 22D 1933 — SREDA, 22. MARCA 1933 VOL. IX. — LETNIK IX. WSTVENE IN DRUGE I RAZNO IZ AMERIKE IN SLOVENSKE VESTI vsehl'S}Ufna Proslava 35-letnice J. želni: 0v-t’ ednote in 35-letnice usta-, lVe društva št. 4 JSKJ v poera n pn i vM a)i > se bo vršila na Q p' ^lija v naselbini Pre-kj’ji a' ^a priliko bosta pre-^ /^veza JSKJ društev v tvo'? ^ennsylvaniji in dru-|knikNt- ^ JSKJ velik skupen * ii 0 '^e,l(‘lnico svojega obstanka 5 3^0 od r-no društvo “Studenec prtiT" št-.138 JSKJ v Ex-fšii oa a*’ s Piknikom, ki se bo j maja na L. Zupančiče-‘rmi. Omenjeno društvo '. Sosedna bratska društva, 1111 Lsti dan ne prirejala veselic ali piknikov. “team” društva št. e 19 V Jolietu, Ul., ki se je efti a marca udeležil tete^ rnerican Bowling Con-s.i v ^°lumbusu, Ohio, se je LVe]°to ^8. marca ustavil v 5gl'.|ui^u ter se na Norwood P°mer’l s cleveland-, eSljači angleško poslujo-J(JUštev JSKJ. V tej tekmi leveiletčarii dosegli 2722 točk, **-»i Pa 2635. V nede-atero °^'etčani obiskali še ne-levei. Znailce *n Prijatelje v nakar so se v dveh litibu° °dpeljali proti Co-aeev811' šestorice keg- lji 0 bili v jolietski skupini lat Frank E. Vrani,char, ranj' Vzornik JSKJ, Mrs. iiti0k.|ar 'n Mrs. Papesh. Av-iglj v’ v katerem so se vozili Ha{pCl’ Je Lil prominentno 11 z napisom JSKJ. ’w‘ikelvleSki sekcii' današnje *£} jsin0 • 0Ve Dobe je priobčeno - nJe!j a] lz Urada National Frater-aka^' J tU(iigreasa. katerega članica lieP^fio je naša organizacija. Pi-pr , '*° Poslano na glayne-ioi-ij , lnika JSKJ, ki je že ja v a r (j v 5e ^>ri e korake v svrho’ Jh oro.ari'!a interesov podpor-niž,aniza°ij - Isto je storilo bj y° Nove Dobe. Ne ško-^Uštv^ Ct *J' se Posamezna * rni]a * e r i m je mogoče, Nnikg55 ■Z0Javkami na kon-b°žii ln senatorje svojih ^erese * Pozivom, da branijo 00 r^cij ^a®^h podpornih orga-Ieii3r^atlje aT, lcakerr> smislu naj se in fPa m ^ra> je razvidno iz pi- V0""1 Fraternal Con‘ jado^Po v a lsrn° je priobčeno sa-a w5| bilo ^ ešl’ k' p°koi'l!Lbil v Brideevillu-Y. Nini. 'le bil rojen v Beli 4 v c, * =^T^Ca ^elandu, O., je dne 20. n k 71 a ^rs' Mary Sitter, |)A ;*tar.iu wn a n e g a slovenskega 1 * ^^terja. St>EN BRŠLJIN v u,r!!jin na vrtu ali na)la? ani stanovanj, se rdfi°> 6 Uniči z raztopino - ^iCijf10^’’ En funt te v°de Se raztopi v ga-^ a i*,*/"601 Polije dotične V* b ko unio? ko raztopino 1,: < 'i. -llKli clru^e nelju- }A t- )*1'- PaV+' Se hočemo iz-tKha- d“ ■ ©ko. 1 ]de na kožo ali na spela mori ej 4 ;nica Po sti sl n oH« j), ilo dinar ■ l+iUo. sak j ideK kent» u’ i ■» " i olcus? 30 K 110 P^( kdar 111 » ga i za čr#; ■ovar^ ca, 'rost ih P, in 1 d tOC !E .K no ivi res mr 3sr edJ as ^ ov, ^ iste. I INOZEMSTVA . DOHODNINSKI DAVEK mo- - ra biti plačan najkasneje 31. / marca. Prvotni rok za plačanje i dohodninskega davka od dohod--^kov lanskega leta je bil določen - na 15. marca. Zakladniški de-i partment je z ozirom na izred- - no finančno situacijo ta rok po-i daljšal do 31. marca. Do tega dne ali na ta dan je treba napraviti prijavo in plačati vsaj i prvi obrok, to je 25% davka. TORNADO, ki je 14. marca proti večeru divjal preko držav Tennessee, Kentucky in Virginia, je ubil 40 oseb, nad 400 pa ranil. Tudi materijalna škoda je znatna. K sreči je tornado zadel le ozek pas ozemlja; najhujše so bile prizadete pokrajine na vzhodni meji držav Tennessee in Kentucky. Z A II T E VI PREDSEDNIKA Roosevelta, da se takoj legalizira izdelava in prodaja piva, je kongres nemudoma ugodil. Poslanska zbornica je odobrila tozadevni predlog s 316 glasovi proti 97, senat pa s 45 glasovi proti 30. Pri tem je prišlo do malih nesoglasij med poslansko in senatno zbornico glede višine procentov alkohola, ki ga naj pivo vsebuje* Senatna zbornica se je izjavila tudi za vključitev lahkih vin v predlog za legali-ziranje piva. V POSLANSKI ZBORNICI zveznega kongresa je bil po kongresniku L. T. McFaddenu iz Pennsylvanije vložen predlog da se vpelje čekovni sistem pri poštni hranilnici. PREDSEDNIKU Rooseveltu je dal zvezni kongres skoro diktatorsko moč, da uvede popolnoma nov penzijski sistem za vojne veterane, po katerem bo mogoče znižati tozadevne zvezne izdatke za približno 400 milijonov dolarjev letno. Predlog administracije za od-pomoč farmerjem, s katerim se zdaj bavi kongres, določa med drugim tudi licenciranje podjetij in agencij, ki se bavijo s farmerskimi pridelki, da se s tem znižajo profiti posredovalcev. nje^ ka. (Bltf i< FINANČNA situacija v deželi se je tekom preteklega tedna znatno izboljšala, ker mnogo bank, ki so dobile licence od zvezne ali državnih vlad, zopet normalno in stoprocentno posluje. Kljub temu je širom dežele še mnogo bank, katerih stanje je tako, da še niso mogle dobiti licenc in plačujejo le od enega do pet procentov na vloge. Nekatere teh bank se bodo morale reorganizirati, kar bo morda precej dolg proces, nekatere bodo* pa prisiljene likvidirati. PROBLEMI PRISELJENCA lje* ]0 ni m VELIKO ŠKODO je napravila povodenj v spodnjem teku reke Ohio. V mestu Cincinnati, O., je 1,500 družin brez strehe. V Bellevue, Ky., je voda odnesla 700 domov. Prizadetih je še več drugih naselbin v državah West Virginia, Kentucky in Ohio. Poplave je povzročilo močno deževje. NOVI DIPLOMATlCNI zastopniki Zedinjenih držav, katere je pretekli teden potrdil zvezni senat so: Jesse Isidor Straus iz New Yorka za poslanika v Franciji; Josephus Daniels iz North (^aroline za posla-(Dalje na 2. strani) Spričevalo o prihodu Vprašanje: Ali je spričevalo o prihodu (Certificate of arrival) potrebno toliko za prvi kolikor za drugi papir? Ali treba plačati pristojbino $5 zanj zopet pri prošnji za drugi papir? Odc/ovor: Od 1. julija 1929 so morali vsi oni, ki so zaprosili za prvi papir, plačati $5 kot pristojbino za spričevalo o prihodu. Vsi oni, ki so torej dobili svoj prvi papir po 1. juliju 1929, imajo že svoje spričevalo o prihodu in za nje ni treba plačati $5 pri vložitvi prošnje za drugi papir. Oni, ki so imeli prvi papir pred 1. julijem 1929, pa morajo plačati $5 za spričevalo o prihodu, ko zaprosijo za drugi papir. Po zakonu, ki je lani prišel v veljavo, se pa ne zahteva več spričevalo o prihodu od onih, ki so prišli v Združene države pred dnem 29. junija 1906. Tem se torej odpusti pristojbina $5. Državljan po očetu Vprašanje: Moj oče je postal ameriški državljan, ko sem bil še dete in sem z materjo še živel v starem kraju. Ko sem bil star 15 let, sem prišel v Združene države. Moj oče je umrl. Ali sem ameriški državljan? Ali morem dobiti svoje lastno državljansko spričevalo? Odgovor: Postali ste ameriški državljan onega dne, ko ste bili pripuščeni v Združene države. Ako vam je sedaj več kot 21 let, smete dobiti svoje lastno državljansko spričevalo (certificate .ol derivative citlJ&h'sliip). Pojdite na naturalizacijski urad oziroma pišite tja. Pokažite svoje rojstno spričevalo, poročni list staršev in navedite podatke o očetovem državljanstvu. Pristojbina za spričevalo stane $10. Prvi papir kmalu zapade Vprašanje: Moj prvi papir bo sedem let prihodnji mesec. Ali bo še dober, ako takoj zaprosim za drugi papir? Odgovor. Le tedaj bo dober, ako prvi papir ne bo še sedmem let star, ko vas pokličejo za izpit in vložitev naturalizacijske prošnje. Navadno naturalizacijski urad jemlje v poštev take slučaje in pospeša stvar, tako da prvi papir ne zapade pred vložitvijo redovite prošnje, ki se podpiše po izpitu. Ko vložite tiskovino za drugi papir, opozorite naturalizacijski urad na to, da prvi papir kmalu zapade. Vdova deklaranta Vprašanje: Moj mož je lani umrl. Imel je prvi papir. Ali je res, da smem rabiti njegov prvi papir? Odgovor: Da, smete vložiti prošnjo za drugi papir na podlagi pokojnikovega prvega papirja, ako ta ni še sedem let star. Morali boste plačati $5 za svoje spričevalo o prihodu, in ako pokojnik sam ni še plačal te pristojbine, boste morali plačati še dodatnih $5 za njegovo spričevalo o prihodu. Starost za vložitev naturaliza-cijskih prošenj Vprašanje: Koliko mora priseljenec biti star, da vloži prošnjo za prvi oziroma drugi papir? Odgovor: Vsak inozemec, ki je vsaj 18 let star in je bil zakonito pripuščen v Združene države, sme vložiti prošnjo za prvi papir. Da se vloži prošnja za drugi papir, mora prosilec biti vsaj 21 let star. FLIS. --------o------- PAST ZA LENUHE V nekaterih velikih uradih v Chicagu so baje začeli zasledovati lene uradnike s filmanjem. Žrtve seveda ne vedo za skriti filmski aparat, ki rekordira njihovo delo ali lenarenje. ROŽNA INDUSTRIJA DOHODNINSKI DAVEK Roža ali vrtnica se poetično imenuje kraljica cvetlic. Njena lepota in dišava sta bili cenjeni že v davnih časih. ‘Neka legenda pripoveduje, da se je prva roža perodila iz morske pene, druga trdi, da je zrastla iz krvi ranjene Rozalije, katero je ranila lepa Diana. Vse plemenite vrste vrtnic so vzgojene iz divjih vrtnic ali šipka, ki raste skoro povsod v Ev-lopi in Ameriki. Med divjo rožo in njeno gosposko sorodnico plemenito vrtnico je velika razlika. Vrtne rože so neštevilnih velikosti, oblik in barv, medtem, ko so divje rože le rožnate ali bele barve in preprostega cvetja. Dišava divjih rož pa je močnejša kot vdomačenih vrtnic. Vrtnice gojijo ljubitelji cvetlic le za lepoto in okras, in razen trgovskih vrtnarjev nihče ne misli pri tem na dobiček, oziroma zaslužek. Drugačnega pomena pa so rože za n^-j balkanske brate v Bolgariji. xam se nahaja prava Rožna dolina, kjer je nad 12,000 akrov sveta posvečenih kulturi rožnih grmičev in rožnega cvetja. Tailkajšni kmetje so za svojo eksistenco prav tako odvisni od rožnega cvetja, kot v drugih krajih, na primer, od pridelka pšenice, grozdja ali od živinoreje. Tamkajšna rožna industrija producira tri četrtine svetovnega pridelka rožnega olja in rožnega parfuma sploh. Rože, ki jih tam gojijo, so prav za prav divje vrtnice ali .šipek (rosa dama»fena). Cvetje je po večini rožnato ali tudi skoro belo. Cvetje mora biti potrgano, predno se popje popolnoma razcvete, in to delo se mora vršiti v zgodnjih jutranjih urah, ko je še rosa na cvetju. Natrgano cvetje se v vrečah ali košarah nosi v distilerije, kjer se v velikih kotlih kuha ali distilira na podoben način kot.tvarine, iz katerih se kuha žganje. Razlika je lev tem, da tam iz kotlovih cevi ne priteka žganje, ampak rožna voda. Na površini tako pridobljene rožne vode se kot smetana napravi rožno olje, ki je podlaga za rožne dišave ali Parfum. Ta rožna esenca se večinoma proda tovarnarjem parfumov v Francijo in Ameriko. Izgotovljen rožni parfum vsebuje poleg rožne esence še več dodatnih dišav živalskega in rastlinskega izvora. Splošna svetovna depresija je močno prizadela tudi rožno industrijo, kajti dišave so pač luksuzni predmeti. Povpraševanje po rožnem olju je manjše in cena je padla. To je vzrok, da so se v nekaterih krajih Rožne doline v Bolgariji rožni grmi morali umakniti vinski trti, ki obeta boljše dohodke. -------o— ----- GNOJILO OD ZGORAJ Dušik ali nitrogen je važno gnojilo za rastline, posebno za tiste, ki imajo veliko listje. Strele, ki švigajo v ozračju, na gotov način producirajo v ozračju dušik, ki ga dež prinese na zemljo naravnost h koreninam rastlin. Narava na ta način pošlje iz ozračja na zemljo letno nad 700 milijonov ton dušika. Tako vsaj trdi dr. Humphreys, vodja vremenskega urada. Dež torej zemljo ne-le namoči, ampak jo tudi pognoji. o — LETNO POROČILO Lige narodov izkazuje, da je trgovina Zedinjenih držav v letu 1932 nazadovala za 67 procentov, trgovina Nemčije za 60 in trgovina Velike Britanije za 57 procentov. Prvenstvo Zedinjenih držav v tem oziru ni nič kaj prijetno in razveseljivo. Rok za plačanje dohodninskega davka je bil letos vsled izredne finančne situacije podaljšan do 31. marca. Normalno je moral biti vsaj prvi obrok dohodninskega davka plačan 15. marca pred polnočjo. Zakladniški department v Washingtonu je 14. marca podal izjavo, da je možno plačati dohodninski davek do 31. marca vključno. Dohodninski davek mora biti plačan v tem mesecu od dohodkov leta 1932. Vsaka samska oseba ali poročena oseba, ki ne živi skupaj z ženo ali možem in je imela v letu 1932 čistega dohodka $1,000 ali več, mora svoje dohodke prijaviti. To določuje nova davčna postava, ki je bila v kongresu sprejeta v letu 1932. Po prejšnji postavi ni bilo treba prijaviti dohodkov pod $1,500. Poročena oseba, ki je koncem leta 1932 živela skupaj z ženo ali možem in je imela $2,500 čistih dohodkov, mora prijaviti svoje dohodke. S a m s k a oseba ali poročena oseba, ki ne živi z ženo ali možem, plača dohodninski davek od vsega čistega dohodka, ki je znašal nad tisoč dolarjev na leto. Od tega pa se odbije $400 za vsakega otroka pod 18. letom, katerega taka oseba vzdržuje, in za vsako drugo osebo, katero vzdržuje, ako se ta vsled starosti, bolezni ali drugih vzrokov ne more sama vzdrževati. Torej J ako taka oseba, na primer vzdržuje enega otroka in bolno ali staro mater, so njegovi dohodki do $1,800 letno prosti dohodninskega davka. Kljub temu pa mora napraviti prijavo svojih dohodkov. Poročena oseba, ki živi skupno z ženo ali možem, ali oseba, ki se šteje za družinskega poglavarja, to je, da v svojem stanovanju vzdržuje eno ali več odvisnih sorodnikov, je upravičena do oprostitve dohodninskega davka od vsote $2,500. Prijaviti pa mora svoje čiste dohodke, če tudi isti znašajo samo $2,-500. Razen od vsote $2,500 more taka oseba zahtevati oprostitev dohodninskega davka 'še za nadaljne vsote po $400 za vsako odvisno osebo, ki jo vzdržuje, iz-vzemši za ženo ali moža. Vsaka oseba, ki je imela v letu 1932 sirovih dohodkov $5,000 ali več, mora prijaviti svoje dohodke, brez ozira na to, koliko je znašal čisti dohodek. Dohodninski davek znaša $4.00 od vsakih $100.00 obdavčljivih dohodkov. Ta odstotek se pri vsoti $4,000 obdavčljivega dohodka zviša na 8%, pri $10,-000 na 40%, in pri dohodkih nad milijon dolarjev na 55%. S temi zadnje navedenimi vsotami naši rojaki seveda ne ibodo imeli dosti “trublov,” pač pa jih je nekaj samskih, ki so zaslužili nad $1,000, in oženjenih, ki so zaslužili nad $2,500 lansko leto. Ti morajo prijaviti svoje dohodke vsaj do konca tega meseca, sicer jih lahko zadene kazen. Stroge kazni so tudi določene za krive navedbe v prijavah. Dohodninski davek se lahko plača v štirih letnih obrokih, in prvi obrok mOra biti plačan najkasneje 31. marca 1933. -------o------- MILIJONSKA MESTA ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Dne 6. marca popoldne je bila pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu razglašena sodba v procesu zoper Janeza Brodarja in tovariše zaradi izgredov v Šenčurju in drugih krajih kamniškega in kranjskega sreza, ki so se zavr-šili v maju 1932. Vsi obtoženci so bili spoznani krivim in so obsojeni : 1. Brodar Janez, rojen v Hrastju pri Kranju, star 48 let, oženjen, posestnik in bivši narodni poslanec, SLS, na poldrugo leto strogega zapora; 2. Umnik Anton, rojen v Šenčurju, star 46 let, oženjen, posestnik, bivši poslanec ljubljanske oblastne skupščine, na 1 mesec strogega zapora in na odškodnino 1,900 dinarjev Josipu Prešernu; 3. štrcin Ivan, rojen v Kaplji vasi pri Mengšu, star 48 let, oženjen, posestnik in bivši narodni poslanec, na 900 dinarjev denarne globe; 4. Vombergar Jernej, rojen v Pšeničnih Policah, star 39 let. oženjen, sobni slikar, na 1 leto strogega zapora; 5. G rile Fran, rojen v Gradu, star 294et, kmečki sin, samski, na eno leto strogega zapora ; 6. Kos Vinko, rojen v Vo-klem, star 29 let, kmečki sin, samski, na 10 mesecev strogega zapora; 7. Loboda Josip, rojen v Pod-gori, star 20 let, hlapec, neože-njen, na 8 mesecev strogega zapora ; 8. Ogrin Tomaž, rojen v Pristavi, star 31 let, čevljar, neože-njen, na 8 mesecev strogega zapora in 600 dinarjev denarne globe; 9. Cerar Peter, rojen v Mengšu, star 19 let, zidarski pomočnik, samski, na 6 mesecev strogega zapora in 300 dinarjev globe; 10. Ilija Alojz, rojen v Spodnjem Brniku, star 28 let, bivši teolog, sedaj slušatelj prava, neoženjen, na 1 leto strogega zapora; 11. Škrbec Matija, rojen v Podcerkvi, star 47 let, župnik v Kranju, na 1 leto strogega zapora ; 12. Gregorin Franc, rojen v Klopcu, star 32 let, delavec, neoženjen, na 6 mesecev strogega zapora. Vsem se v kazen všteje preiskovalni zapor. Ker so dejanja, zaradi katerih so obsojeni, politične narave, se vsem obsojenim prizna custodia honesta. Stroške sodnega postopanja morajo plačati obsojenci solidarno. Kazen bodo prestali v Sremski Mitroviči. V Zedinjenih državah je pet mest, ki imajo nad milijon prebivalcev. New York ima 6,930, 400 prebivalcev, Chicago 3,376, 400 prebivalcev, Philadelphia 1,195,000, Detroit 1,568,600 in Los Angeles 1,238,000. Gremij mestnega magistrata ljubljanskega je odobril načrt profesorja Plečnika za moderno ureditev Ljubljanskega Grada. Urejeni bodo novi dohodi in moderna stopnišča, na mesto zanemarjene gošče, ki poganja po pobočjih, bodo prišle lepe terase in drevoredi. Z delom je mestna občina deloma že pričela. Pomorski promet v Trstu vsako leto bolj nazaduje, tako da ga celo že režimski listi ne morejo več niti prikrivati niti opravičevati s frazami o svetovni gospodarski krizi. Te dni so bili objavljeni zanimivi podatki, v katerih se primerja razvoj prometa v Trstu in Benetkah od 1913 dalje. Trst je imel (Dalje na 6. strani) VSAK PO SVOJE K najlepšim praznikom leta se na vsak način spodobijo sezonska voščila. Dovolite torej, da vam voščim veselo pomlad. :*t Takozvani praktični ljudje pravijo, da po pomladi hrepenijo le otroci, pesniki in idealisti, kar pa ni res. Mene so sicer že zmerjali z vsemi tremi omenjenimi titelni, toda tudi jaz pozdravljam pomlad v prvi vrsti iz praktičnih ozirov. Ko se v gorkih pomladnih dneh izluščim iz debele spodnje obleke, galoš, rokavic in težkega površnika, se mi zdi, da sem vsaj za eno desetletje mlajši, za 50 funtov lažji in za 99 procentov svobodnejši. In. tudi najbolj praktičnemu hišnemu gospodarju se veselo oddahnejo srce, duša in žep, ko ni treba več pitati nenasitne peči z dragim črnim demantom. * Zdaj vemo, zakaj evropske države ne marajo plačati svojih dolgov Ameriki: denar bodo potrebovale za novo vojno. ❖ Kdor je mislil, da je doba čudežev minila, se je motil. Samo pravega čudodelnika je treba, pa gre. Zdi se, da ima naš novi predsednik nekoliko čarovniške žilice v sebi. Z eno samo odločno kretnjo je zaprl vse banke v deželi, in do nedavnega časa nepremagljivi finančniki so padali v prah kot glinasti babilonski maliki. Po treh dneh se je izvoljencev dotaknil s čarodejno palčico in vzdignili so se iz grobov kot moderni Lazarji. Nekatere je poslal v vice reorganizacije, nekatere pa je brez ceremonij odpravil v vnanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi. Potem se je postavil v pozo gospoda vojskinih trum in dose-daj nepremagljiva veteranska organizacija mu je po kratkem obotavljanju izročila zastavo. Nato se je zasukal na peti in ukazal gospodom v kongresu: “Dajte nam pivo, in sicer takoj!” In zopet se je zgodil čudež: Dolga desetletja do kosti suhi kongresniki so naenkrat postali vsi mokri kot dojenčki. Glasovali so za pivo in za dobro nero dodali še vino. Zdaj se namerava spustiti v boj z brezposelnostjo. Ako bo tudi pri tem tako uspešen, kot je bil pri dosedanjih podvzetjih, ga bomo proklamirali za naj večjega čarovnika modernega časa. ♦ Predvojne cesarske zastave zopet vihrajo v Nemčiji, toda predvojne Nemčije ni več. Tudi bivši kajzer Viljem še vedno žaga drva na Holandskem in jih bo najbrže še nekaj časa. * Neka ženska je pretekli teden zmetala večje število cekinov v vodo San Francisco zaliva v Ca-liforniji, češ, da zlato nima več nobene vrednosti. Californija je pač še vedno zlata dežela. Pri nas nihče niti penija ne vrže v Erie jezero. * Nad Evropo se zopet zbirajo temni oblaki in nič čudnega ne bo, če se vsak čas vsuje svinčena toča in ulije krvav dež. Vse je v negotovosti, samo to je gotovo, da se Evropejci v slučaju bodoče vojne ne bodo zabavali s krvavo igro za ameriške dolarje. Ameriški fantje in ameriški milijoni bodo ostali doma. Zadnja šola Strica Sama je bila draga, toda zdrava. * Hooverjevo prerokovanje o (Dalje na 2.' strani) "V “JVo-da Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE %, J Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. NO. 12 IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA , ZAKAJ JE POVIŠANA STAROST? že več tajnikov in mnogo po- perience lestvice, toda voditelji Razprave glede iniciativnega predloga društva št. 6 JSKJ, v Lorainu, Ohio, so v polnem razmahu. Argumenti za zidanje in proti zidanju jednotinega urada so v gotovih ozirih na mestu, v nekaterih ozirih pa absolutno ne odgovarjajo resnici. V Novi Dobi z dne 8. marca sem čital med drugim tudi to-le: “Nekateri člani bi si radi prilastili nekak spomin, češ, edino naša zasluga je največ, da stoji jednotin dom na Elyju, Minnesota.” Ako bi si “nekateri člani” glavnega odbora hoteli prilastiti tak “spomin” in bi gledali le za lastne koristi, ne ozirajoči se na voljo članstva naše Jednote, lahko na tem mestu zatrdim, da bi jednotina hiša bila že danes postavljena in bi se vsi jednotini posli vršili v njej. Vsak ve, ali bi moral vedeti, da je konvencija, kot najvišja inštanca, dala glavnemu odboru polno moč, da gre z načrti in delom za zgradbo doma takoj naprej. Delegacija 14. redne konvencije je tako odglasovala z ogromno večino. Na podlagi tega je bil glavni odbor upravičen iti z gradnjo jednotine hiše nemoteno in brez odlašanja naprej. Toda po konvenciji so pričeli prihajati protesti proti temu sklepu konvencije od strani posameznih društev v takem številu, da je glavni odbor smatral za pošteno in demokratično započeto delo začasno ustaviti in dati članstvu priliko, da o tem glasuje na splošnem glasovanju. To je najboljši dokaz, da glavni odbcr vpošteva voljo članstva in želi ustreči večini istega ter da ne išče zase nikake časti ali pohvale. Iz mojih lastnih izkušenj vem, da vse ljudi ali vse člane je nemogoče zadovoljiti. Ko sem se o priliki letne seje glavnega odbora v preteklem januarju mudil v mestu Ely, se me je dolžilo, da sem vsega jaz kriv, da se je ustavilo delo gradnje jednotine hiše, ker sem stavil predlog, da se želja članstva vpošteva in se preneha z vsemi tozadevnimi akcijami za toliko časa, da bo imelo članstvo potom splošnega glasovanja priliko izjaviti, da-li je za zgradbo jednotine hiše ali proti. Ako bi ne bil storil omenjenega koraka, bi se me bilo od druge strani dolžilo, da kršim pravila, ter da si hočem prilastiti “spomin,” da je bil pod mojim predsedništvom zgrajen v Elyju, Minnesota, jednotin urad, ki bi bil v ponos elyški naselbini in članstvu JSKJ v splošnem. Da naša Jednota potrebuje boljših in večjih prostorov, o tem splch ni nobenega vprašanja. Ako bo članstvo s splošnim glasovanjem odločilo, da se poruši sklep zadnje konvencije, tikajoč se zgradbe jednotinega urada, naj bo na tem mestu povedano, da bo glavni odbor takoj po zaključenem glasovanju moral podvzeti korake, da se uradni prostori preselijo v večje in medernejše prostore. Tdčka 96 v naših pravilih mi daje moč, da gledam na to, da bodo bodoči uradfti prostori odgovarjali našim potrebam v vseh ozirih, tako z ekonomičnega kot sanitarnega stališča. Takt prostori nas bodo stali, v kolikor sem informiran, od $125 do $150 na mesec. Vzemimo svinčnik v roke in preračunajmo, keliko denarja bomo potrošili za najemnino na leto, na drugi strani pa zopet računajmo obresti in druge tekoče stroške pri lastni hiši, pa bomo prišli do zaključka, da smo silno slabi gospodarji, da slabo investiramo naš denar v najemnini glavnega urada Jednote. Da mesto Ely nima bodočnosti, je slab argument. Milijonsko mesto Detroit, nekdanja slavna “Meka” industrijske aktivnosti, je danes na jako slabem stališču. Na pritisk mesta Detroit. Mich., je bil sedanjemu zasedanju zveznega kongresa v Wash-ingtonu predložen takozvani McLeod-Norris predlog, da bi se dovclil moratorij za dobo dveh do desetih let na vso glavnico in obresti municipalnih in drugih bondov. Enaka zahteva je piišla cd drugih industrijalnih mest na vzhodu. Naše podporne organizacije imajo mnogo svojega denarja investiranega v različne bonde, in ako se zgodi, da bi bil omenjeni McLeod-Norris predlog v kongresu sprejet, bodo naše bratske podporne organizacije silno prizadete. To je dokaz, da so velika industrijska mesta danes hujše prizadeta in so na slabejšem stališču, kot so mala mesta v Minnesoti. Resnica je, da prometne zveze z mestom Ely niso take kot bi bilo želeti. Kljub temu pa se naša Jednota odlikuje po izredni točnosti v poslovanju, kar dokazuje, da poštne zveze niso slabe. Ni moj namen, da bi članstvu naše Jednote nekaj vsiljeval pred splošnim glasovanjem, ker vem, da je naše članstvo toliko inteligentno, da zna samo misliti in da bo znalo tudi v tej zadevi odločiti. Pravico povedati svoje mnenje ima vsak član, jaz pa nimam samo pravice, ampak tudi dolžnost, da to storim. Omenim naj torej, da če bomo odglasovali, da se zida lastno poslopje za jednotin urad, bomo po mojen mnenju denar, v to »vrho namenjen, pravilno naložili. Za svojo osebo sem prepričan, da je veliko tolje imeti denar vložen v lastni hiši, kot pa da hi na njem ležal epidemični “moratorij.” Paul Bartel, gl. predsednik JSKJ. sameznih članov me je vprašalo, zakaj je članom, ki spremenijo zavarovalnino in načrta “A” v načrt “AA” povišana starost. Tajniki poročajo, da članstvo proti temu protestira, češ, saj je biki starost, povišana že prej. Da ne bo treba vsakemu posebej odgovarjati, naj velja sledeče pojasnilo : Našo J c d n o t o, ka kor tudi mnogo drugih so ustanovili možje, ki so bili dobri in pošteni delavci, so imeli dober namen, a zavarovalninskega “biznesa” niso poznali. Tudi pozneje, ko so bili časi še dobri, smo se izkazali za slabe praktikante v zava-rovalninskem poslu in preveč smo se zanašali na takozvano bratstvo in preveč snio pričakovali od gesla “Vsi za enega, eden za vse.” “Ronali” smo naš “biznes” ud podlagi fraternalizma, v pričakovanju in prepričanju, da kadar bo komu potreba in nam bo zmanjkalo denarja, bomo posegli v svoje žepe in reveža pod-p> li. Prav nič nismo računali na bodočnost; samo sedajnost smo imeli pred, očmi. Na krize se ni-. mo bogve koliko ozirali in “depresije” tedaj še ni bilo v besednjaku. čemu graditi rezervo? Vsaj lahko založimo, kadar bo zmanjkalo, tako smo argumentirali, kadar je kak pameten človek, praktičen biznesman, suge-stiral kaj slične g a. Bili smo mladi, čili in zdravi. Delali smo pod vtisom, da nas starost nikdar ne doseže in da naše moči ne bodo nikdar opešale. Nismo pričakovali takozvane mašinske dobe in računali smo, da v tej deželi svobode in izobilja ne bo nikdar zmanjkalo kruha in dela. Pa smo se varali. Bratstvo je dobro in plemenito, kadar imajo bratje denar, da, eden drugega podpira jo, toda kadar smo vsi suhi in izčrpani, i takrat nam to bratstvo prav nič ne koristi. Kdo naj dandanes pričakuje, da ga ho njegov društveni brat podprl, če je ta brat še večji siromak kot on sam? Ko smo naše jednote ustanovili, smo izdali lepo okrašene certifikate, obljubili smo članom Vsakojake podpore za slučaj bolezni ali smrti in bili smo trdno prepričani, da bomo svoje obljube vsak čas lahko izpolnili. Toda kmalu se je izkazalo, da smo slabo začeli. Denarja nam je čimdalje bolj primanjkovalo, ker asesmenti, katere se je članom i,z početka računalo, niso zadostovali za kritje posmrtninskih in bolniških, zahtev. Pri vsaki konvenciji je bilo treba krpati, kot krpa berač hlače, in vse to nam ni prav nič pomagalo. Mnogo jednot in zvez je propadlo vsled neprevidnega, poslovanja in marsikaka revna vdova in marsikak ubogi otrok je bil razočaran. Končno je prišlo tako daleč, da so posegle vmes državne oblasti in postavile jednote in zveze pod isto strogo kontrolo kot takozvane “Life Insurance” kompanije. Od vsake jednote in zveze se je zahtevalo, da prične graditi rezervo in od vseh se je zahtevalo, da morajo bili 100% solventne. Do leta 1!>13 nismo imeli pri, naši Jednoti nobenega pravega sistema. Delali smo nekako tja v en dan in nihče ni vedel, kam jadramo. Na konvenciji leta 1013 v Pittsburghu je bila sprejeta takozvana National Fraternal Congress lestvica, ki nam pa ni mnogo koristila, ker se je >ti pravilno vpoštevalo. Zato pa tudi nismo tedaj mogli doseči 100-procentne solventnosti. V Erelethu se je leta 1916 zopet nekaj zakrpalo, toda ne dosti, kajti ko je prišla 11. konvencija leta 1920 v Chicagu, smo bili še vedno le 85L/ solventni. Oblasti so zahtevale, da si svojo hišo spravim'o v red, sicer da nam ne bodo pustile poslovati. Kaj smo napravili? Jaz sem bil takrat navzoč na konvenciji in sem nekaterim vplivnim voditeljem priporočal upeljavo American Ex- konvencije so predlog odbili, češ, članstvo noče slišati o kakih zvišanih asesmentih. Takrat je bila na jlepša prilika spraviti naše stvari v red, kajti takrat je imel vsakdo denar, nihče ni bil proti svoji volji brez dela in sistem bi se bil lahko vpeljal brez kake resne opozicije od strani članstva. In kako smo luknjo to pot zašili? Čisto enostavno. Naložili smo poseben asesment od 15 centov na vsakih 500 dolarjev zavarovalnine, pa je bila domovina rešena. Pa je to kaj pomagalo? Prav nič. Pred 12. konvencijo, ki se je vršila leta. 192h v Lorainu, Ohio, so državne oblasti zahtevale, da to “umetno” solventnost odpravimo in da postavimo Jednoto na pravo in pristno bizniško podla-lago. Predlagalo se .nam je dva načrta in odobrili, smo načrt, ki je bil za nas najbolj praktičen in n a j lažje izvedljiv. Povišali smo starost članstvu. Povišanje je šlo v krepost z dnem 1. januarja 1925 in prizadeti so bili vsi člani, ki so bili člani Jednote dne 31. decembra 1924. Samo to je vrag, da povišanje starosti ni bilo v vseh ozirih enako pravično. Sedaj čujte, kako se je članom starost zvišala. Znano nam je, da so se stari člani vedno pritoževali, da jim hočejo mlajši člani kratiti pravice in jim nalagati večje asesmente. (Kadar govorim o starih članih, tedaj mislim na člane, ki so pristopili že prej k Jednoti.) Znano nam je. tudi, da so se mladi člani podali in se niso hoteli poganjati za svoje pravice v isti meri, kot stari člani. Za to njihovo popustljivost morajo sedaj mladi člani drago plačati, kot bo pozneje dokazano. Torej pojdimo k stvari. Starost je bila članom zvišana, od 1, do 10. let, odvisno je bilo od starosti člana-ob pristopu in od članske dobe. Najbolj so bili prizadeti člani, ki so v rani mladosti, takoj ob pričetku. ustanovitve naše Jednote !?> if topili k Jednoti. Vzemimo na, primer slučaj J. N. On je pristopil k Jednoti leta 1898 v starosti 25 let. Njemu je bila starost zvišana za 7 let, dočim je bila članu S. M., ki je pristopil k Jednoti v istem času. v starosti 43 let, zvišana starost samo za. tri leta. A. B. je pristopil k Jednoti leta 1898 v starosti 19 let in mu je bila starost zvišana za 10 let, (ločim je bila B. A., ki je pristopil k Jednoti tudi leta 1898 v starosti 47 let, zvišana, starost samo za eno leto. Zakaj se je delalo take diskriminacije med članstvom mi ni znano, vem pa, da je bil načrt izdelan od našega pokojnega aktuarja Nitchie in da je bil izveden od pokojnega sobrata Pish-lerja, tedajnega tajnika Jednote. Krajevni tajniki, in posamezni člani naj «£ zapomnijo tudi to, da kadar je bila članu starost zvišana, takrat mu je bila obenem tudi znižana članska doba. Torej je bil član dvakrat prizadet. Na primer, gornji J. N. je. pristopil k Jednoti leta 1898. Ker mu je bila star ost zvišana za 7 let, se ga od leta 1925 naprej smatra, da je pristopil k Jednoti leta 1905 v starosti. 32 let, dočim se gornjega S. M., ki je pristopil isto lato, smatra, da je pristopil k Jednoti leta 1901 v starosti 46 let. Kjer se sedaj krivica godi članu J. N. je v tern, da se njegova rezerva na stari certifikat računa od leta 1905, med tem, ko se rezerva člana S. M. računa od leta 1901. Ta nepravična in neenaka ureditev starosti je torej kriva, da se nekateri člani pritožujejo, češ, da člani., ki so pristopili pozneje dobivajo večjo rezervo, kot oni, ki so pr istopili P ve j. Toda o te m je sedaj prepozno debatirati, članstvo je gomjo ureditev sprejelo in pri temu mora sedaj ostati. Popi avl jati. napake iz leta 1924 in 1925 je sedaj prepozno in obenem je neizvedljivo. Sedaj pa pojdim'o k vprašanju, zakaj se članom zopet sedaj zviša starost, ako spremenijo zavarovalnino v nov načrt. Odgovor je kratek in se glasi: IZ POTREBE in zato, ker številke tako zahtevajo. Pojasneno je bilo že, da so asesmenti po American Experience lestvici nekbliko išji. od National Fraternal Congress lestvice; zato je pa tudi rezervna, vrednost prvih večja, kot drugih. Razume se torej, da mi ne moremo dati članu certifikata po American Experience tabeli od istega, dneva naprej, ko je pristopil k Jednoti in prejel certifikat, ki temelji na National Fraternal Congres tabeli, kajti pr- vi ima večjo rezervno vrednost, kot drugi. Vzeti je torej treba najprej rezervno vrednost starega certifikata in jo primerjati z rezervno vrednostjo novega. Problem je sledeči: član je pristopil, k Jednoti pred 20. leti v starosti 20 let. Zavarovan je za 1,000 dolarjev posmrtnine. Njegov stari certifikat ima $150.10 rezervne vrednosti. Sedaj pa vzemimo v roke tabelo, ki izkazuje rezervno vrednost certifikata, ki temelji na American Experience lestvici. Vzeti mora rno doseženo starost, ki v tern slučaju znaša 40 let. Poiščimo tam, vsoto, ki ne presega gornjih $150.10. Našli bomo tam vsoto $149.51, ki predstavlja rezervno vrednost člana, ki je danes star 40 let in je •pristopil k Jednoti pred 17. leti. V tern slučaju bomo torej datirali nov certifikat za 17 let nazaj in članova starost ob pristopu je s tem avtomatičnim potom zvišana od 20. leta na 23 let. član bo po novem načrtu plačeval po starosti. 23 let in po lestvici, katero izkazuje American Experience tabela. Upam, da sem s tern zadostno pojasnil vzrok zvišanja starosti. Povem naj še to, xla je aktuar šele PO konvenciji izdelal ves podrobni.,načrt in da mi na konvenciji1 še mW'bili 'žriarri r*i podatki ter da še nisem tedaj natančno vedel, kako bo ta nov sistem fungiral. Trdim pa, kot sem, še vedno trdil, da. je bil to edini način, po katerem smo za-mogli članstvu pomagati. Vsem sicer ne ugaja, toda prepričan sem, da je pretežna večina z načrtom. zadovoljna in da tudi Jed nota. ne bo imela pri tem nobene izgube. Končno naj še omenim, da nam spremembe iz načrta “A” v nov načrt povzročajo v glavnem uradu silnega dela in da, kljub posebni pomoči in našemu največjemu prizadevanju ni mogoče dela točno vršiti. V rnarsikaki stvari smo zaostali in vzelo bo več mesecev, predno pridemo zopet v normalni tir. Korespondence imam desetkrat več kot prej in nemogoče mi je na. vsako pismo takoj odgovoriti. Prosim torej cenjene društvene uradnike in članstvo v splošnem, da imajo nekoliko potrpljenja, ker vsem naenkrat, ne moremo vstreči. Z bratskim pozdravom, ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik. --------o------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) dveh avtomobilih v vsaki garaži se ni vresničilo. Morda bo Hooverjev naslednik srečnejši in nam bo skomandiral po dva zaboja ali dva sodčeka pivd v vsako garažo. Potem nastopi zlata doba piknikov in komarjev. H* Vsi pravi ameriški patrioti so potom bank federalne rezerve oddali ves svoj zlat denar vladi. Meni je bilo to delo prihranjeno in najbrže tudi tebi, dragi rojak! * Le recite, da v teh časih se res izplača živeti. Pomlad je že prišla ofičijelno v deželo in za bližnjim vogalom čakata vino in pivo. Samo to je škoda, da vino in pivo ne bosta prišla k nam na jerperge brezplačno, kot je prišla zlata pomlad. A. J. T. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amer® Ely, Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. n Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland,u Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, P8; Urednik-upravnik glasila: ANTON J, TERBOVEC, 6117 St. Clair Cleveland, O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, 0' 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. ,, 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. ■ ' ' " ’ - ___________________________________________________ GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN, Box 221, Strabane, Pa. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZDRUŽEVALNI ODBOR: fUn Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. p Q 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, I*1' 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ; Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, M n tajni** la Vse stvari, tikajoče so uradnih zadev, naj se pošiljajo na Klavnega «—•> p,. denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naj setflj< slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, Pr0 a za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovn zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izprememb® 11 slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland« Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska ’ varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in ^ hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali Pa „> piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota sprf^m tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $1,500,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%. IZ URADA GL. POROTNEGA ODBOR^ št. 11-33 Hi-e Pritožba Franka G. Rovanšeka, člana društva sv. Al0-* | last. 36, v Conemaughu, Pa., zaradi odklonjene bolniške P°^J Član pove, da je bil prikrajšan na bolniški podpori za |pp Njegov zdravnik poroča na prvem poročilu cd 16. septeljth 1932, da je gori omenjeni član ozdravel dne 21. septembra 1')]] Na drugem poročilu istega zdravnika, od 14. oktobra 19^'ist pove zdravnik, da je gori omenjeni član ozdravel dne & jtr^ bra 1932. Zdravnik gori omenjenega člana je napra^ Jth 21. novembra 1932 na njegovem uradnem papirju izj^Vo kateri je priznal, da je naredil na njegovem prvem po1°!. pomoto in da se torej tozadevno prvo poročilo ne glasi pr3'1 Glavni porotni cdbor je na podlagi vseh predloženih razsodil s štirimi glasovi proti enemu, da je gori omenje*1' fey upravičen do bolniške podpore do dne 5. oktobra l9^H njegovo bolezen, označeno v poročilu njegovega zdravn*^] datumu, kot povedano zgoraj. Anton Okclish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sye' , Ar John Zigman, glavni porotniki JSKJ. i Št. 3-32 1 1 Tožba brata Rudolpha Perdana, (bivšega) preds^TV( nadzornega odbora JSKJ, proti bratu Antonu ZbašnikUi nemu tajniku JSKJ. Tožba se t'iče preklicanega poroštva i : nemu tajniku naše Jednote. Tožitelju, obtožencu in članstvu se tem potom naZnJe t da je uradno poročilo in pojasnilo glavnega porotnega ° v zgeraj omenjeni zadevi poslano v priobčitev v naše glas‘^, ^ 18. februarja 1933, bilo odklonjeno za priobčitev po odboru naše Jednote. Tozadevno uradno poročilo in p°^| ^ pojasnuje sklepanje starega glavnega porotnega.odbora* »'"S-vanje v tej zadevi starega glavnega odbora in se tu^1 sklepov letne seje glavnega odbora glede te zadeve. Tozadevno uradno poročilo glavnega porotnega odb*’. bilo poslano v priobčitev v naše glasilo s privoljenjem v članov glavnega porotnega odbora, en glas je bil proti je bil nevtralen. . Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose John Zigman, glavni porotniki JSKJ. °t RAZNO IZ AMERIKE IN . Kitajsko provinco Jehol ’Tty (priključila “neodvisni” Manchoukuo, prejšnji j l i ji, ki je neodvisna le )l!ljste pirju, v resnici pa pod P N kontrolo Japonske. Rit NA KONFERENCI rn^V lijanskim diktatorjem nijem in angleškim skim predsednikom M»cv'Tl dom, ki se je vršila prete)( e j den, je baje prišlo do sP°1|l's ma, ki utegne dovesti do 2 Je šanega oboroževanja. je znatno ublažila vojno fUr tost v Evropi in strah Prf 1 7.0 med Nemčijo in ItaliJ0' i ---------o---------- ' j, NOVE RASTLIN^ Ut ------ Nekateri znanstveniki jo vzgojiti nove vrste tem, da njih cvetni pr*1*1’ ij|°c in tudi rastoče rastlin6 I11' 'll stavljajo vplivu X-ray ‘J?’ tov. Baje so dosegli s j/’ prav zanimive uspehe. INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz 1. strani) nika v Mehiki; Paul Knaben-shue iz Ohio za poslanika v kraljevini Iraq; Norman Armour iz New Jerseya za poslanika na Haiti; John II. Holiday iz Minnesote za podgovernerja na Filipinih. V LEGISLATURI države Ohio je bil sprejet predlog za volitev državne konvencije, ki bo glasovala za odpravo ali ob-držanje 18. amendmenta. ATENTATQR Giuseppe Zan-gara je dne 20. marca na električnem stolu plačal za usmrtitev chicaškega župana Cermaka. V WASHINGTON!! se govori, da bo vlada Zedinjenih držav v bližnji bodočnosti priznala rusko sovjetsko vlado. JAPONSKA Je zasedla vso miiiUii New Era ENGLISH SECTION OF a ▼ Official Organ v of the Soulh Slavonic Catholic Union. Now gh. * air Av£ lid, 0' Pa’ til , O. o. >j. y. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS 'I CURRENT THOUGHT Contributors Respond ^ the number of members contributing articles to New ^ increased. This factor may be attributed to two rea-itner the members took cognizance of a recent editorial ' be ^G1T1 take advantage of their Official Organ, or they en 1 0ni'ng l°dge-conscious. In either case, credit must be L . 0 SUc^ members for injecting stimulants for more activ-iVhy ^le 'ocal branch. Ia ;! s^ould English-speaking members show at any time only 'ec' *if *n^erest in New Era? This question is hard to answer, pu,y when one considers the fact that the English section Wh !Shed Principally in the interest of the E. S. members, lun/ ar*y member hesitate to express himself in the j Tin- 'V^en he, himself, contributes to the cost of publishing iet, 'cial Organ? !^0r ftleinl)er wrote in his contribution: “I notice that the 111 fum °S*Ced more members to express themselves through these ' ‘ ' ^though I am a member of fifteen years’ standing, never submitted my thoughts and ideas for publication 0 8 if niy first contribution.” ■mb« "jlcere }1Ch one may say: “Better late than never,” with the cland',L f '°*)e ^bat this member will continue to act as publicity his !ocal branch-ii 'p* j ( °nt>'ibutors express themselves to the effect that their spp?$4n • dormant, although one could draw such a conclu- ll^ing by the publicity given their local branch in the pure . e ^Wo members further add that their lodge in the jee 'Vl^ be strongly represented in New Era with some de- —#wconsistency- OR^eiicpany occasions this column deplored the members’ indif-e to keep their lodge in the limelight. On this occasion n'n must commend the members’ zealotfs efforts to in-AloJ* late°'V through the many contributing articles submitted SPORTS IN LODGES vii| activities in our lodges have been an encouraging item ]] t(J3eri°d of depression gloom. Lodge bqwling and basket-st fUms bave kept up the local interest in -sports during the frietlyUr montbs. Dart baseball, an indoor sport which is ln8 new to many lodges, has attracted the attention of p- #or^ers, ^°- ^22, SSCU, of Gowanda, N. Y. According to of0Jinnt„’ dar^ baseball is a sport in which many people can par-and unlike the regular game of baseball, does not re-®Pecial skill. Dart baseball could be employed to great ay Uge in our lodges because it is a sport that anyone can 1 hout much previous training. igo, : n»rave i t«jn' lj 8CSrfI iL. • i>r0 ,(i! • thi rhov»tfr pO' dp ravl> IZ)* 'Port thi. JPat pr»',)ire i jet*1 1932- aVTiif Sve1 ln§ Pong Tournament An a] .----------- TO t rate, novice ping-, the°UlriarTlen^ wib be staged ' CIai>' Bath House, ,ku(* Vil the second we(!k t cidr>ri ’ exact date to be upon iater-iaz^ 6 Kovacic, sponsor of a o<^re \v-,]ament. announces that lasi^i'Kc,)1 a 5-cent entry fee gla^f11 be ' Fr°m this a trophy pon the U,lc^ased and presented ra, W'Ponl ampion of the local tiid* t* wi]] }G1 S’ wbiie the runner-del 0 e *be recipient of a jdb^jThe Smaller trophy. "Us r° 11 * y required stipula-eilterfard'ne eligibility f«« are’ that all per- : 6 tv!36 °Ver years of ^ Parf ■ shall have other ournament to date. *fry. iis^ wib close on to'enfri1 7' Any°ne desir-e 6r Can do so by re- * the Person be- ‘r Bath°Unter at the st-jr’f Ave THouse- 6250 St. wni ;T'lder no circum-af1 he entry fee be A an e»trant signs et/h Publi:hmbHer °f enti’ees will ? in the local pa- ]°m I ne^snJlme t0 time- Watch D J?” f°r further no- natPent -^erninff this novel ^j^jEnter now! APPLE ^ Ih ^n°'v!ino'P-le eat apples with- • ThevWvhatthey ■ti;L ’ a dpi; • y know it is a f™>t that „ ; Ii, .- But an excellent "e •* \>Ut, „J88a2bOUt a"' ThiS ' lC! )e,; 12 Per cent , P6r Cent wa’ 1 k ntash 2 Starch-sugar, 3 S 1 n«’ Per cent cellu-Per cent acids. tdv m i i«1 ioI \ pre ilii0' Origin of Illini Stars Auburn, 111.—All names of English-conducted lodges have some story of interest behind them. Why did you chose your name? What idea gave you your name? Did you go to any trouble or was it just picked at random? The Illini Stars were in favor of a very patriotic name. Almost every noteworthy person who helped build our republic was mentioned, even the name Wilsonite was mentioned in honor of our World War president, Wilson. Finally one of> our more learned members, who believed in hard work, gave us the following words, “We are Men of the Stars and Stripes,” and told us to condense it into not more than three words, using any foreign language if we desired. At the next meeting all members brought their shortened name. One bright member discovered that in the Fox Indian language was a word Illini, meaning we are men, and adding to this the word star, a short for “of the Stars and Stripes.” The vote was unanimous in favor of Illini Stars. After all this hard work the brother member who sponsored this idea confessed that he had the name Illini Stars in mind at the beginning, but just to give each member a chance in selecting our name he thought of the idea. Besides giving everyone interesting work, we found out that two of our members are were well versed in the Indian language. The member who sent us hunting through the libraries was our former president, Mr. Richard Zavertnik. Let us hear from some of the other lodges. Dave Pintar, No. 211, SSCU. 15. R. Prepare for Dance April 28 Cleveland, O.—Well, well, well! Here we are on the air again. Station B. R. telling you all about our dance, which will be held at Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd. Friday evening, April 28, at 7:30 o’clock. The Betsy Ross members have combed the city for a good orchestra for the occasion, and the lot fell to Bob Geltman’s orchestra. The orchestra is good and plenty warm. Having played a whole season over Station WJAY, they are quite a group of radio stars. The tickets will be 35 cents and a good time is guaranteed. Remember, Betsy Ross members, the lodge is what you make it and the first requisite of a good lodge is a substantial membership. Get your friends into our lodge, so that they can also enjoy the benefits of our society. Get out and get rid of those tickets. Don’t delay any longer. Please come around that you may learn the set-up for the dance. The committee has probably assigned you to some position for part of the night. Let’s co-operate and don’t be spongers, letting a few do the work that wouldn’t cause any hardship if distributed properly. The Betsy Ross Lodge sincerely extends its whole-heart-ed invitation to one and all. We sure would like to see some of you L o r a i n.an^Ba r b e r t o n bunch and other lodges near here. Maybe, huh? Yours, while the depression is on, Vic Jazbec, No. 186, SSCU. SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU, bowling team of Joliet, 111., stopped in Cleveland Saturday, March 18, on their trip to Columbus, O., where they participated in the American Bowling Congress, representing the S. S. C. U. The team consisted of Mike Papesh, John Horvath, John Kubinski, Francis Ramuta, Joseph McBride and John L. Jevitz Jr. Mrs. Papesh, Mrs. Vranichar and Frank E. Vranichar, Supreme Board trustee, SSCU, accompanied the team. While in Cleveland, the No. 66 champions rolled a match game with a combined team of George Washington and, Betsy Ross lodges, in which the Jolieters proved superior. A. B. C. News Betsy Ross News Cleveland, O.—B e t s y Ross lodge, No. 186, SSCU meeting held on March 17 had a large attendance. A social was held after the meeting, which was very well attended by the members and their friends. All in attendance had a good time. We were glad to see Brother John “Ham” Laurich, the former president of the Collinwood Boosters attend our social. We hope that we will see you and other members attend our socials frequently. Sister Elizabeth Hafner, a very active member of the lodge, is planning on leaving for Florida soon, to make her permanent residence there. Sorry to see you leave, we hope that you will have a lot of success in your future in Florida. All arrangements have been completed for our coming dance, which will be held on April 28, at the Slovene Workingmen’s Home, 15335 Waterloo Rd. Admission to the dance will be 35 cents, with checking free of charge. Do not forget and reserve that day for our dance, as a good time is assured. Music will be furnished by the well known Geltman Radio Orchestra. A good many of you have heard the orchestra play over the radio daily, so now all of you have the privelege of seeing Getlman’s radio orchestra in person, as well as dance to his melodious tunes. The various committees of the Betsy Ross lodge have given the public the best of entertainments in the past affairs. We can make this a great dance with the co-operation of the members and the friends. All members are urged to do their utmost in making this dance a real sucecss, by selling as many Two Slovenes, Lou Champa and F. Bojack, came through on top in the Cleveland Plain Dealer Golden Gloves Tournament that came to a close last week. F. Bojack won the 135-pound novice division championship and Lou Champa repeated last year’s performance in winning the championship in the middleweight open. It has been reported that 30 Jugoslavs took part in the Golden Gloves Tournament. Among the members of the Chisholm (Minn.) High School basketball team that won the district high school championship recently three of them are Jugoslavs—Smilanich, P. Bu-rich and G. Burich. This is the fifth consecutive time that Chisholm annexed the district high school championship. The following wire was received Tuesday, March 21, from Columbus, O., where SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU, bowling team participated in the American Bowling Congress representing the S. S. C. U.: Louis M. Kolar, Athletic Commissioner SSCU, 6117 St. Clair Ave., Cleve Team scored 2774 and Bro. McBride scored 1882 nine games winning 3rd place all events and 667 three games winning 6th place individuals. Frank E. Vranichar. TO PRESIDENTS OF AFFILIATED SOCIETIES Joliet Bowlers Win Over Clevelanders Athletic Journal for March, 1933, contains an interesting article of Ralph Lovshin, student at University of Wisconsin and captain of the university’s track squad, in which is brought out the fact that an unfortunate accident in practicing over the low hurdles prevented him from his track work in 1932 and possibly prevented him from being on the American Olympic team. Lovshin’s home is in Chisholm, Minn. When Cleveland roller hockey team played Detroit at Cleveland recently, Nick Bra-'' die, Cleveland ace, scored two of the four points registered against the opponents. Roller hockey in Cleveland is not accepted as a major sport, and for this reason very little is heard of Bradic’s abilities as a performer on the Cleveland team. Cleveland, O. — Rolling a 2722 series compiled from games of 942, 902 and 878, SS. Peter and Paul team, No. 66, SSCU, from Joliet, 111., emerged victorious over the George Washington-Betsy Ross combination, who rolled games of 860, 874 and 901 for a 2635 total. Scoring honors went to Kubinski, dropping 569 sticks from their mooring with tallies of 190, 189 and 190. McBride’s 561 series included a 224 game. Opalek and Kramer of the George Washingtons turned in the best series for the losers, totaling 567 and 564, respectively. SS. PETER AND PAUL Papesh ........ 179 215 163 Ramuta ........ 169 153 179 McBride ........ 224 163 174 Kubinski ....... 190 189 190 Horvath ...... 180 182 172 Totals ...... 942 902 878 G. W.-BETSY ROSS Opalek ....... 205 181 181 Kromar ....... 165 158 165 Krall ........ 164 158 150 Skufca 170 181 193 Kramer ....... 156 196 212 -o- Tailor: The postal service is in wretched condition. Friend: I haven’t noticed it. Tailor: Well, I have. During the last month I’ve sent out 180 accounts with requests for immediate payment, and so far as I can learn not more than two of my customers received their letters. tickets as they possibly can. It was proposed at the meeting that each and every member of the lodge had to buy an admission ticket to our dance, whether they attend the dance or not. At the last meeting Brother Frank Zallar was appointed as third trustee of the lodge, replacing Sister Anna Vidmar, who has failed to be present at the last three meetings held. John P. Lunka, Secretary No. 186, SSCU. Totals ...... 860 874 901 Frank “Samson” Drobnič, No. 180, SSCU. -------o------- Collinwood Boosters’ Bits Collinwood, O.—This is sta-tion S-A-P-S broadcasting the weekly report of the two Ham and Eggers. Howdy, folks, we’re sure glad to be with you again. Well, friends, we’re sorry we haven’t much news concerning our lodge at the present. But will have some next week. To Frank (Lefty) Jaklich: Thanks, Lefty, we sure are sorry we 'disappointed you, but if it’s all the same to you we’ll take the cash instead of the floral wreath. You asked me if I recall about the Chicago cinder pile. Well, I think the only time is when I see you or a load of cinders (and you know that’s very often in this neck of the woods). About the giggle water, we guarantee you that it will melt a frozen face. If it’s good for the kidneys we couldn’t tell you, but we know ours are still normal. (Drop around some time. Lefty.) Yes, Lefty, it did occur to me about the never-to-be-forgotten city and our city (I hope you don’t mean the big disposal plant you read so much about in the local paper). Hey, Left, you’re behind a couple of years; you’ll have to wait for my 22d birthday. I can’t be 20 all my life. Does Tony Klun squeeze his records into his box? Gee, Lefty, that question is too deep Editor's Note: Notional Fraternal Congress of America calls to the attention of all fraternal benefit organizations of America a move under way in Congress to declare a moratorium in the payment of interest and 'principal of bonds held by municipalities. Such a move is- unfair to the holders of such bonds, many of which ere held by fraternal benefit organizations. The Wilcox Bill II. Ii. 308.3, introduced in the House of Representatives, provides for the bondholder as well as the municipality, before any readjustment can be made as to the payment of principal and interest. All lodges should consider it their duty to urge their congressmen to pass the Wilcox Bill II. R. 8083, either by telegram or by letter. The following letter, written by Thos. II. Cannon of N. F. C., was sent to our Supreme President Paul Bartel, who in turn forwarded it for publication in our Official Organ. If you have not already been informed, your attention is hereby directed to the fact that during the late hours of the closing session of the recent United States Congress there was a strenuous attempt made to pass what was known as the McLeod-Norris Bill. This bill was an amendment to the National Bankruptcy Act, permitting municipalities which were unable to meet interest and principal on their bonded indebtedness to go into the Federal Court and, under certain conditions mentioned in the bill, to empower the Court to declare a moratorium of not less than two years, which might be increased to ten years, in the settlement of either the principal or interest on their bonded indebtedness. This McLeod-Norris Bill would have a very serious affect upon the fraternal orders and all others, holding municipal securities. While the bill died in the late session of Congress, this vicious piece of legislation has been revived by introduction during the present session. To offset the provisions of the McLeod-Norris Bill, which was strenuously urged by the City of Detroit and some other municipalities in like condition, there has been introduced in the House of Representatives what is known as the Wilcox Municipal Debt Financial Bill, designated as H. R. 3083. v It seems certain that some measure will be enacted by Congress to grant relief to those municipalities which are in trouble over their bonded indebtedness and, in order to prevent the enactment of the McLeod-Norris scheme, the Wilcox Bill M. R. 3083 is advanced. This bill will permit municipalities to arrange plans for re-financing under terms and conditions which will not be unfair to the holders of their bonds. At least 50 per cent, in amount of the holders of said bonds will have to be in accord before any plan for composition or readjustment to finance is considered by the Federal Court. In addition to that, 75 per cent, of the owners of these defaulted os unsettled municipal securities must agree to the final plan of readjustment before it will become effective by order of the court. The writer today had a telephone conversation with David H. Wood of the firm of Thomsan, Wood and Hoffman, outstanding among the attorneys of the country in approving municipal bonds. Mr. Wood is of the opinion that the fraternal societies and all other owners of municipal bonds should get behind the Wilcox Bill so as to prevent the more dangerous legislation provided in the McLeod-Norris Bill. It is evident that some relief will be provided by Congress for municipalities in financial trouble. Mr. Wood regards the Wilcox Bill as a measure that will give such relief as they are fairly entitled to and at the same time will safeguard the interests of the municipal bond holders. In addition Mr. Wood informs me that the Wilcox Bill has the approval of the large insurance companies of the country, the American Bankers Association, and the leading financial authorities of New York and New England. Congress is enacting legislation rapidly these days. Prompt action on our part is, therefore, necessary. You are urged to immediately telegraph as many senators and representatives as you believe will be influenced by your wishes to oppose the McLeod-Norris Bill and to support the Wilcox Bill H. R. 3083. It is not enought for us merely to oppose the vicious McLeod-Norris Bill. We must offer a workable substitute which will be fair to the municipalities and fair to us as bond holders, as provided by the Wilcox measure. We hope you will give this matter immediate attention and bring all possible pressure to bear upon the Senate and the House of Representatives. Fraternally, THOS. H. CANNON, Secretary-Treasurer, N. F. C. of America. for us, we advise you to ask Mr. Maxwell. Well, Lefty, you may wait half-anxiously because Eggs is a groom, but has not reached his doom, so you may wish it on me. We kindly thank you for your invitation to the G. W. card party. The giggle waiter is all gone and seeing we are not camels we must sign off. Hope we hear more from you. So long, Washington, see you in Collinwood. The tickets for the prize awards are going fast, so get yours while the getting is good. Will hear more later. Signing off till next week. John Laurich and Joe Struna, (Ham and Eggs), No. 188, SSCU. CAREFUL, JUDGE A judge, failing of re-election, was made cashier of the local bank. A man presented a check to be cashed. “Don’t know you,” greeted the new cashier. The customer produced a Wall Street credit card, a business card, and a lot of letters addressed to himself. “Not sufficient proof of identity,” said the cashier, pushing the check back. “Why, Judge,” protested the man, “I’ve known you to hang a man on less evidence than that.” “That may be,” said the judge, but when you’re paying out money you have to be careful.” Gophers Trounce Rangers Ely, Minn.—The Gopher basketball team scored one of the most incredible upsets when they trounced the league leading (internationally known) Rangers by a score of 33 to 29 on the local hardwood on Feb. 17. Since our game was changed from Friday to Thursday, it meant that two of our regulars were to be out of the lineup, namely Mrack and Alec Kosir. Well, we put in two of our substitutes and the big game was on. There isn’t much to tell about the first half. Most of the people left the stands at the end of the first half, but we were so sorry to disappoint them. The score at half time was 23 to 6 in favor of the Rangers. Little did they know what we Gophers would do to those big, husky brutes—ahem! Came the dawn —I mean the second half. Fit-ger began to feel sorry for the Gophers, although I still don’t understand why, do you? Seeing that he felt sory, we forgave him for his kindness at the end of the game. Well, seeing he really was sorry for us he put his second team in the game and instructed them to try with us (the good old Santa Claus). But— well, the first team got restless, so Fitger sent them in to further embarrass us (although I found out later that he told them to practice the Globe Trotter method so as they could avenge an earlier defeat by the Globe Trotters). Well, coming back to the » hardwood, we find Mikalich, Gorshe and Frank Kosir teaming to bring the score way up, and the Ranger score closer and closer. I became so interested in the Ranger players that I watched every move they made. (Bobby Nickolis was practicing his Hula Hula dancing.) The Gophers made a basket! I looked at Cap Gerzin; he was waving to (what’s her name, Cap? I forgot)—another basket! Hank Pluth stopped to powder his manly brow. Still another basket,! Tub Banovetz smiled shyly— you can’t fool me, Tub. I caught you winking at her! Still another basket! Louis Zgonc had quite a few baskets, and Stiff S., he must have eaten “klobase.” I wonder if that had any effect on him. Anyhow, he was superb! Well, meanwhile our boys had accumulated a lead the Rangers could not overcome (the score was 27 to 27), and it was 30 seconds to play! The time clock went around once more for good behavior, and Mikalich showed his appreciation by bagging two more baskets, to make the score 33 to 29. As the watch hated to record the time of this massacre, it stopped of its own accord— tsk, tsk! After the game was over, all the Rangers were happy as we had won the game—tsk, TSK! The Gophers who played and whose names will remain on the lips of everyone are Mikalich, A1 Gorshe, Foxy Kosir, Kusma and Luddie Mestick. The boys that beat the Rangers.! Stanley Pechaver, Lillian Chelesnik, Publicity Committee, No. 2, SSCU. -------o------- VALUABLE The New Deal! Springdale, Pa.—Prior to the presidential inauguration of March 4, the incoming administration pledged itself to a new deal. This, to be more explicit, called for a “general cleanup” in the government and the banking institutions. Some would have us believe that it was just a pledge and nothing more, but the new leader’s policy following his oath of office sufficed for its sincereness. The inaugural address as delivered by Franklin D. Roosevelt is one that will not be forgotten in generations to come; such is the opinion of our most influential writers of the day. It has stirred not only the masses of the universe, but also the hard-hearted columnists and reporters of the press who have expounded their interpretation of its contents. It revealed the innate characteristics of the president; namely, to face the truth, express the will of the majority and not of the few, and to do it with action instead of mere words. How well we recall his deliverance, for it still rings in our ears. “Practices of the unscrupulous money changers stand indicted in the court of public opinion.” Thus he is condemning the practices of wildcat banking which played an important part in bringing about of the existing upheaval; practices which were criminal in the eyes of the public, but not in the eyes of the law. Federal legislation now to be enacted, we trust, will make it so in the future. . Following his address, which called for drastic but much needed reforms, he exemplified his call for action by a proclamation for a universal banking holiday. There were several reasons which prompted him to take such action, such as foreign raiders on our gold supply, domestic hoarders, and unsound banks, but the basic reason, I might say, was for the banking system as a whole. This banking holiday should have been instigated as long as a year ago, fallowed by such reforms as will now take place under the new administration. If this had been then accomplished, many banks that have closed their doors would remain open upon reorganization; but no, the bankers wished to speculate without stringent rules to comply with, hence the banking lobbyists forbade any such legislation. Upon issuing the banking proclamation, our president called for an emergency reliefJ bill that would permit the resumption of sound banks and for the reorganization of the insolvent banks. The bill giving government control over banks and broadening the powers of the Federal Reserve Banks found immediate enactment, in fact less than eight hours after commencing its consideration in the lower house of Congress. In less than a week following his inauguration, the president has sent two messages to Congress which were of vital importance to the general public and secured the passage of a banking bill that was long overdue; thus substantiating his call for action. To curtail any recurrences in the future of such ghastly acts by the money changers will require serious deliberation and will probably resume in the special session. Too long has the American public accepted the mistakes incurred by financiers from such as the Insull industries. The action taken by the president and those he may take soon to restore employment find instant approval among the proletariats, and we members of the South Slavonic Springtime and Youth Cleveland, O.—The old adage that “Time and tide wait for no man” sems to manifest itself most strikingly as one season gradually melts into the next, and presently we shall be saying, “There’s a touch of spring in the air,” whereas only a few months ago we proclaimed the winter season, at the same time looking forward to and welcoming the happy holidays which winter always brings. We reflect on the phrase, “A touch of spring,” and find that it holds an affection and fondness for us because it hints of the newness of life. It speaks to us of green meadows, budding trees, delicate blossoms, sunshine and showers, singing and twittering birds, and the many joys of springtime. How beautifully the spring compares with the inspiring vision of our South Slavonic Catholic Union as held in connection with youth ! Happy youth which does not think about yesterday, but only of tomorrow; courageous youth that holds in its hand a page of delicate white, upon which will be written its future history; inspiring youth that will write our future books, paint our pictures, compose our music and sing our songs; industrious youth which has a valuable work to do in turning the wheels of industry and exploring our scientific fields. Our work today is truly to pave the way for tomorrow, and when doing this we may rest assured that youth will not fail us any more than will the plants and flowers that have been protected and nourished by Mother Earth during the winter days and nights. The future of the South Sla-voniv Catholic Union does not lie in the hands- of the adults, but it does lie in the hands of the youth who must carry on. Our S. S. C. U. juveniles will be the leaders of tomorrow, and my suggestion is this, that each and every lodge of the S. S. C. U. start a juvenile drive for new juvenile members and no time is more appropriate than the present. Start your drives for new juveniles with the beginning of April and carry on for three months. Bear this in mind, “Youth will lead.” Start your juvenile drive now! Which lodge will come out on top? This is a good way to find out the most active lodge in our S. S. C. U. Which fodge will win? Let’s get started 100 per cent. Frank “Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU. o------------- MIGHT HAVE BEEN “What do you think! A bandit jumped on the running board of my car last night anc demanded five dollars.” “Why didn’t you have him arrested for impersonating a village constable?” Catholic Union are just a portion of the whole mass who have awaited the outcome of the new deal and its possibilities. The Union has suffered the consequences like many other organizations; likewise its individuals. The sooner we get a new deal, the sooner we are able to expand and increase the membership. We may expect many reforms or changes ! during the current administration, but we shall have little cause to complain; the complaints, if any, will be lodged by the few who shall be restrained from milking the public through its banks or an;y other facilities. Be alert and be informed, so they say. Man> j happenings are and will take place nationally and interna lion ally. Frank J. Progar, No. 203, SSCU What the Mailman Brought in by Mistake The Secretary’s Retort Gowanda, N. Y.—To Anna Jaklich, kuharca of George Washington Lodge, No. 180, SSCU. Moja prijateljica: I never did expect to see anything as interesting as your letter in the Nova Doba last week. That mailman that made the mistake surely must be a peach of a fellow (the apple of my heart). Have you been noticing the trends of the articles in the Nova Doba? First it was kranjske klobase, then it was godla, and now we find that Collin-wood Boosters have gone ham and eggs. The only thing I’m afraid of is that they are going to run out of material before very long. Anna, maybe it was your articles, but anyway, have you noticed that other girls have finally summoned enough courage to write a few lines for Ye Editor. Last week certainly found quite a group of talented writers. Girls soon get tired writing, don’t you think so? Now don’t get angry at what I’m going to say, because I don’t know for sure what relation Frank (Lefty) Jaklich of your lodge is to you. Last week in his special article he just about convinced me to come to your meeting on March 15 and to enjoy the card party afterward. Then when I came to the end of his article, he had written “No Admission.” That’s like having rabbits running all over the place and then find a sign “No Hunting.” That’s the way it always turns out; you are never allowed to attend a good thing. Or was it used as an incentive to . make your members all show up by telling them there was “No Admission”? After reading your article, I could sleep okay. The only thing was I snored so loud that I had to sleep in the other room so that I wouldn’t wake myself up. I want to clear something for you about Gowanda people not being hungry. It seems that at our dances everyone is more thirsty than hungry. Gowanda has the largest glue factory in the world, and so we have a right to be stuck up. However, I can’t quite make out how you i Clevelanders can be so particular about the looks of your foods, especially during this depression. Thank you very, very much for correcting my historical error about old Georgy. I always was dumb in history anyway, j Pressing business forces me to ; cancel my imaginary trip to Cleveland, but I’m wondering l-inw the population hna trrnwn in “Chinatown” over in the Col-linwood dumps. A lot of our gang around here are anxious to hear something about yourself. Maybe j you can get Lou Kolar to publish your picture in the Nova Doba. They are inquisitive to know just what you do. How about enlightening the gang? Of course, I’m not inquisitive myself. S pozdravom, Ernest Palcic, Secretary, No. 222, SSCU. ___ o—--------- SAME BUMPS A writer says that few people know what it is like to go over Niagara Falls in a barrel. Maybe not, but folks who have ridden over a detour in a rumble seat have a rough idea of it. ------------- IS THIS SERVICE? Lady: Can you give me a room and bath ? Clerk: I can give you a room, madam, but you will have to take your own bath. “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L’ i J (Continuation) Day before yesterday he induced me to go with him to the village inn, where the peasants received me very joyously and offered me a great deal to drink; only in the end I had to pay for the whole crew. If you were in my place you would probably say, “I like the peasant as long as I do not see him.” But I am not sorry either for the money or time, because I have learned a great deal from them. Friend, friend, what shall become of me? Yesterday, when I wrote the above, I was so certain of myself that I shall be able to repress the emotion that surged through my whole being, and today I know that I cannot do it. It is true, dear Fred, that which you claimed, and which I could not tell you. An affection which is more than friendship entered my heart. And where is my intellect? What does it tell me? It tells me that I am not doing the right thing; that I am bringing misfortune over her and over myself; that I am unjust to my friend Marian. My mind tells me that every thought about her is foolish; that her father will never consent, and that he will indignantly and angrily drive out from his home the person who has nothing except an old overcoat and ten fingers on his hands, and who is only one of his servants, and, nevertheless dares to lift up his eyes to her who is his daughter. Where is that head of mine? Where is that strong willpower which I thought that I have? I have none; I never had it. And I am one of those people who was so enthused by the words of the old poet who sings: “Though all the world falls to ruins; in ruins I remain a man fearless, faithful to my prime ideals and convictions!” I am only a weak thistle which grows in the swift creek. Every riplet—two united drops— sways it. Fickleness and characterlessness is inherited by every man from his first mother, Eve; and I, too, have received my share in this inheritance. But wait, it is not true what 1 just said. It was not only a riplet that moved me; it was not a gentle breeze that swayed me! I will rather compare the turbulent demands of human heart to the mountainous ocean waves and to the l'oaring hurricane. I will rather defend than accuse myself. I am not down yet, but I | am so much weakened already that I shall not be able to resist much longer. I must surrender, my heart sc demands, yes, I have surrendered already! And how could a person resist that tender feeling whicl the Creator planted into oui hearts, and which is the mos: blessed, the most beautiful o: all our needs and desires. But why am I telling you all these things? It is better that I tell you calmly our yesterday’s conversation, and then you wil be able to judge why this second part of my letter is different from the first one. You may then draw your own conclusions, but I know that if you were in my place you would not have acted differently. I fully realize that someone else woulc only laugh at such a confession, and for this reason I am telling and expaining it only to you who knows me and whom I trust. Yesterday afternoon I became tired of Writing. I thought, “the letter for Fred I can finish tonight or tomorrow, and now I , »P lzr better take a stroll tnr0|em , orchard.” The sun wa|ravi( melting the snow on tlf^ I could hear in my 1'lie Z(| trees shaking off theirs burden, in short, it '|Uje , most beautiful winterjj ce]i day as you can imaS'lj-eba out in the country. n, book, I think it was C|01.a and went out. lad0 On the end of the j rZro^ there is a beehive. Wt"1 0ses in the winter, the be^ ^ peacefully in their Hive^ ;aj g theless I go there to si^itvar tie bench almost every |a g( shall not claim that I ^ iajo place only because °f%aču which is especially war%0 p] every afternoon, no, yi. rather enjoy gonig toth* pošt because I often meet >oslu there; with whom I usua j 7s about some subject whlC !a p interest to both of us. ^ >azi] our conversation was | li]^ only about intelligent1 :apa that is, until yesterday' 'eč . We always had talMani which I gained a great jljU( do not know whether Jtrila told you before or not )dg0 girl is more intelligent ii:2orn tured than any woman Iplon I often marveled at haired she spoke about Shak^Kia about Italian and ^ftva authors, because she scjasn be better informed con1”'* nj them than you are. 30r almost to the point. I so ashamed of my igno^ i J\j this important field of pad* edge, that I comme^ksr study this great histd1, j r curs already in autum^ ^i'a have since mastered itt°* 3ru ly satisfactory degree for tered upon this study hat I could talk ^ about it. H I sat down on the b^tao the beehive. I was a 1^' ess; I did not know wb>'' fre ably because of some 1 1 things that I wrote to f 30 fore I went to the garde1!' 1)^ not feel like reading, M order to disperse my ** PJa thoughts, I opened the ^ lappened to open it o» do* lucky place, because ^ m words which I read were' ^a (Continued in Next Is511* s6j DOFISI 5 5?o New Dulii^' *e] Člane in članice di4lis. ^ 128 JSKJ prosim, da bi * cl‘ lo bolj točni s plačevanj smentov. Vsak član a f ^ ca lahko plača svoj od 23. do 28. vsakega J J. do 8. ure zvečer. Lkt C Vf čajo tudi druge dneve, ; doma, toda jaz ne boi" na asesment vsak dan ' cu, ampak le v dnevih . • ^ lo omenjeno. Denar moi‘l slan na glavni urad 29-' cu. Ako se člani rnd°. 'j dijo, da bodo bolj toči1!, ‘ čevanjem, bodo zelo . lo tajnici in' blagajnik11’ 1 no zadnji dan, ko je K poslati asesment. P1'0^ s člane in članice, da i0.- j ziv vpoštevajo. Pom11! ^ da ne bo krivda d1 . uradnikov, če bo kdo fijtr I plačanih asesmentov •„ r ran. — S sestrskim P0^ . Ana Podg' tajnica društva št. 2* ! Društvo Danica, št. '1 1 je na svoji redni sej1^ pretres zapisnik letne , nega odbora JSKJ in $ j nja z gotovimi zaklj11 Članstvo našega druŠ^ strinja s cenzuro bora, da bi se ne srn (Dalje na 5. stra^ Gophers Ely, Minn. — Hello, folks! Hold everything! Lil and Stan are on the air again, with a detailed description of our last Gopher meeting. So here goes! Our guests for the gala occasion were the charming Shepel sisters. (Thanks to Frank Ba-char and Angela Pechek.) They rendered about six or seven vocal selections in English and Slovene, and did we like ’em,! Well, they sure brought the encores! Mary Seme then got on the floor and, to the flying fingers of the Shepel gal at the piano, gave her version of “Somebody Stole My Gal.” (She’s good, too.) Stick close, gals! We’ll call on you again. The entertainment then shifted to card games, jig saw puzzles and wink ’em. You know that wink ’em is a swell game? Alex Kosir and Joe Pryatel were a little bashful—at least I think so. By the way, I’ll give anybody a full description of wink ’em if they will write in for it—ahem! Then we heard the call of “Come and bring it!” It was not from the chefs, but from the gang, who became ravenously hungry—and did they devour the peanut butter sandwiches and the hot cocoa! Hot Cha! No sooner done than the gals, seeing such a huge accumulation of dishes, thought they’d give the guys a break by letting them do the dishes. Did they like it? I should say so! We were about half through with the dishes when who should come in but Joe Champa. We promptly handed him a towel and made him wipe the rest of the dishes (there was a spoon left). Miss Shepel then tickled the piano keys, and the gang began “Walking to Jerusalem.” (I’ll give you that recipe, too.) The process of elimination was on; one by one they were eliminated until only Joe Champa and Angela Pechek were left. Well, the ladies won. So the next time the process of elimination continued until only Mary Seme and Stanley Pechaver were left. Well—Stanley won! So we had an even break. (Good Indian, anyhow.) All the while the hours were getting shorter and shorter, until we soon had to pack up our happiness and put it back into our memories never to be forgotten. In closing, we would like to extend a few words to the members who did not show up at the last meeting. You missed some fun! Our next meeting is on April 7. Come on, let’s all turn out! We’re sure you will enjoy yourselves. Don’t be pikers ! Our bowling team captured the lodge championship; let’s back ’em and everybody turn out to the next meeting. Coming back to you, oui newspaper audience, we would like to say that we will have more news every week—and il you feel blue, down and out there is just one remedy. Joir the Gophers! In closing we saj —Good enough ! Hotsy totsy Cheerio,! Lil and Stan will be with you again next week at this same time. Lillian Chelesnik, Stanley Pechaver, (Lil and Stan), No. 2, SSCU. -------o-------- PROOF Judge: You know you were traveling less than 25? Defendant: I know I was—I didn’t hear a word from the back seat. -------o------— WATCH YOUR MAI* A college professor states that civilization is under construction. And at the present time we seem to be passing over one of its worst detours. A robust woman lost her thumb in a trolley accident. “But why,” asked the company’s attorney, “do you think that your thumb was worth twenty thousand dollars?” “Because,” she replied, “it was the thumb I kept my husband under.” L’. DOPISI tl i7,.(.N»aC^ljeVanje s 4 strani.) )11 thr« ' ‘ 1 svoje mišljenje v na- un I m ,^asilu. Članstvo naj ima v on tl11„f fa i. niku letne seje, ki smo us. ^ lazili17110 pr®^ali* smo tudi za-was liki \-da eni preJ®nJ’i nadzor-igent1 iapa2il! S,° pr€gledali knji£e’ 80 >'day- leč ,r] a 111 vse v redu’ nam-1 talk® Slanici J1 ega izplačila neki ?reat‘tljuči]' Kako se je zadeva za-sther1 trila Vf menda cenzura l)0' notlfc^vor« A,‘.m kak0’ pr0sim0 rent a' lorhin • 1 novi glavni nad' mani Horda t?-1S° te zadeve pronašli? at hef )re(js , . nam to lahko sedanji 3hak* )ojasJmk nadzornega odbora 1 G'Stva članstvu našega dru- he se|asnH’S°' Zdi ta zadeva precej ne- l cof* njo lnT Želi izvedeti> kako -ie > Sl>{ ^dbor' Potem lahko glavni r’s hiš* ■lanst ,pričakuJe> da bo imelo i she lop inV° zauPanje v glavni od-I off &Čy 1 orgar>izacijo, ne pa dru- ignot> jsj , . d of^adevjv \kaj s Tavzelj e vo imenfiasne ’ Clanstvo hoče biti na histof'fvsaj članstvo našega tuim1’ iratsk- Va' Priporočamo vsem i it to1 flruži -lm društvom, da se pri-?ree. forj 1° našim protestom glede j udy j>WhVfedenih zadev< Nimam0 • niir 1 0sebnosti napram niko-3ela’ atllPak smo za to, da se j ie be" no j ° fito za vse. In ako bo-a litt,( ^g;ini|Ll1 ZauPanje drug v dru-vfhf’ Predo ° 01’ganizacija lahko na-1 C % lo j,laUstv° Danica, št. 124 JSKJ Premei\ bodoče leto nekoliko iz-feč, Ja*'0 ^as zborovanja, nam-ale ,s® ^odo naše seje zače-. rtleSt0° ’ ^1 popoldne, na- Seda • °'J dveb Popoldne, kot ako Ji ^e,’e se bodo vršile were' ^ak0 trug0 nedeljo v mesecu. :t iss^ Sejj (|JC l>^° sklenjeno na redni —- s0 toi e 12- marca 1933. Člani jj I ^tevii*'1 Va*3*Jeni’ da se polno-J * ^'dng ° ,udeležijo prihod n je £o * **, ki se bo vršila dru-tela 0|K ',0 v aprilu in se bo pri-^drav • °n' uri Popoldne. Po-lanst,111 mn°8o uspeha vsemu I J- S. K. Jednote! JSKj.ClUstvo Danica, št. 124 ^‘'ank predsednik; sti-una ? f 1 i c h, tajnik; Mary venj ^'^ajničarka. (Društ- I)ri.£f Export, Pa. °.” fit Vo “Studenec pod ska-diin i"8 'ISKJ, je na svoji Obglavi mai'ca sklenilo, da ^anka - ^'k'^nico svojega ob-(*atl 30 7 v®likim piknikom na - '° vrSil maJa 1933’ piknik se tff na fai'mi Lorenca Zu- VSa ' tem ^1Zn,ia bratska društva KU da« ml0m- prošena’ da na • 1 arm u prireJa j ° svojih za- '° ^ašo )a • P° m°žnosti poseti-,)^redito,r,Ur?c^ev' priliki d), ^iihovih zabav bo *«alo v n l'v f ^ Vo naklonjenost . Sobrat teVati' daU- Urfdll'ku se priporo-!li v ])0 Z<1 isti dan ne obljubi ° ^voli , m druKam. Takrat lc*Gčelienii ep'^v’ dišečih rožic in drnS,Crešenj v te.i okolici. ldo.” ši ,V0 lS(;udenec p o d p1' 138 JSKJ: rank Kužnik, tajnik. o Clane itl t!ew Duluth, Minn. u,Ca Jezn" anieo društva sv. in< 128 J- S- K- J-lm. da se polnošte- le be hive?' at I no, vilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 9. aprila v navad-noh prostorih. Naša društvena blagajna je prazna in sedanji društveni prispevki komaj zadostujejo za dvorano in nujno potrebne društvene stroške. Člani so torej vabljeni, da pridejo na prihodnjo sejo, da ukrenemo, kako dobiti denar za v društveno blagajno, da bomo konci leta vsaj društvene uradnike lahko plačali. — Bratski pozdrav! Za društvo št. 128 JSKJ: John Novak, predsednik. J1 bo f orne ! t0 arde<> r, an*1 my the it o« se tin Lllui*1 dru i bičl vanjf n $ $ 3ga La ;ve, bon1 an ' dh k 3ra 1 29.' nal0 :oc nj oW‘ riW e pro j?0!11 ,rn^' dr lo r .•if gif $ :\1 fj a ui) Pittsburgh, Pa. ZAPISNIK 11. seje društev JSKJ v zapadni Pennsylvaniji, ki se je vršila 5. februarja v Slovenskem domu v Pittsburghu, Pa. Predsednik Zveze, sobrat A. Eržen, otvori sejo ob 10 :45 dopoldne, pozdravi zastopnike društev in priporoča složno delovanje, ki naj bo v korist J. S. K. Jednoti in vsem njenim podrejenim društvom. Zatem so bile pregledane poverilnice društvenih zastopnikov, katere so bile pronajdene v redu. Društva so bila zastopana kot sledi: št. 4.‘ Rudolph Pleteršek; št. 26: J. Pogačar, J. Ljubič, J. Matičič in A. Sprohar; št. 33: Frank šifrar, Tomaž Previc in F. Vehar; št. 40: A. Kosoglav, F. Zupančič in R. Kosoglav; št. 57: Jacob Belle in A. Drnjevič; št. 116: G. Previc; št. 138: A. Kovačič in A. Kužnik; št. 149: F. Mikec; št. 175: A. Kumarca; št. 182: M. čadonič in B. Bu-baš; št. 203: J. Stavar in J. Stariha. Prečitajo se imena uradnikov; navzoči so vsi, razen J. Škerlja. John Žigman, tajnik Zveze, prečita račune, katere potrdijo blagajnik in nazorniki, nakar se računi sprejmejo. Glavna odbornika dr. Arch in J. Balkovec poročata, da bo letos naša Jednota praznovala 35-letnico svojega obstanka in da bi bilo primerno, da tudi Zveza JSKJ društev ta dogodek proslavi. Na vsestransko podpiran predlog je bilo nato sprejeto, da proslavimo 35-letnico Jednote s piknikom, ki se bo vršil dne 4. julija v Presto, Pa. Na omenjeni dan bo društvo št. 4 JSKJ slavilo svojo 35-letnico. torej se je odbor Zveze sporazumel z odborom društva št. 4, da priredimo ta piknik skupaj. Piknik se torej ne bo vršil 25. junija, kot je bilo enkrat prej sklenjeno, ampak se bo vršil 4. julija na Presto, Pa. Vse potrebno za piknik nabavi odbor društva št. 4 JSKJ. Na seji je bila tudi odobrena prošnja sobrata J. Kovačiča, za katerega se plača enomesečni asesment v znesku $3.17. Sledila je volitev odbora za leto 1933 ter so bili soglasno izvoljeni sledeči: Anton Eržen, predsednik; Frank Mikec, podpredsednik; John Žigman, tajnik; John Balkovec, blagajnik; Joseph Sneler, zapisnikar; Rudolph Pleteršek, John Koklič in Frank Previč, nadzorniki. Sledi določitev mesta za prihodnjo zvezino sejo. Predlagana so mesta: Claridge, Center in Presto. Pri glasovanju dobi Claridge 10, Center 7 in Presto 9 glasov. Prihodnja seja Zveze se torej vrši dne 28. maja v naselbini Claridge, Pa. — To so nekateri važnejši izčrpki zapisnika. Za Zvezo JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji:- Joseph Sneler, zapisnikar. se kritika tiče kakega posameznega člana, društvenega uradnika ali jednotinega uradnika. V takih slučajih se energično trdi in zatrjuje, da kritika ni nič drugega kot zgolj zloben namen in nasprotovanje. Posamezni ali pa tudi skupina dvignejo krikoma apel na kritikar-ja, da naj miruje in da naj bo tiho in še grozi se mu včasih. Apelira se včasih tudi na druge, da nam skušajo pomagati, da se zapre usta kritikarja. Če se to doseže, je obenem dosežen tudi mir? Je ukazani mir, res mir? Se isti more doseči s tem, da se zapre usta kritikarja? Na to morem reči, da sko-ro nikdar, ako je kritikar pošten in ako je v kritiki resnica. Na površju res izgleda, da je mir, ali tak mir je kot tleči ogenj, na primer v premogoko-pu, katerega se sicer ne vidi, ali gori pa le naprej in povzroči zelo veliko več škode kot pa ogenj na površju, kateri se da kontrolirati. Ako je kritikar res samo zgagar, in teh se tudi dobi sem pa tja, se tak zelo lahko ustavi in je naposled sam osramočen, in tisti pa, proti kateremu je delal zgago, pa pridobi na ugledu, ko se dokaže, da je bila sama zgagarija. Dosti jih je tudi takih, ki so proti vsaki kritiki. O n a povzroča razburjenje in nemir, povedo. Resnica pa je, čeravno se čudno sliši, da ravno kritika, ki sloni na resnici, je najbolj efektivno sredstvo zmanjšati kritike, razburjenja in nemire. Ako kdo izmed članov, društvenega ali jednotinega uradnika ve, da bo prišla kritika, vsled njegovega gotovega dela, ukrepa ali obnašanja, bo tak stokrat prej premislil, predno bo naredil kaj takega ali se obnašal tako, da bi znalo isto prinesti proti njemu kritiko. Me razumete? Glede tega se je več govorilo na seji federacije društev v Lo-rainu, Ohio, dne 5. marca. Seja se je izrekla, da naša pravila potrebujejo gotovih sprememb, da se sprejme v pravila nove točke, katere bodo odpravile pri naši Jednoti ono, kar po pravici imenujemo cenzuro. Kot je sedaj, je omogočeno glavnemu odboru zavreči vsak dopis, čeravno isti ne vsebuje nič drugega, kot zdravo in koristno kritiko, in to more glavni odbor narediti, ne da se bi ga moglo dolžiti kršenja pravil ali sploh nepravičnosti. Točka 166 pove, da dopis, kateri bi znal škodovati dobremu imenu člana ali njegove družine, se ne priobči. Kritika pa seveda škoduje tistemu, katerega se tiče. Glede tega naj povem, da sem jako za to, da mu škoduje, ako se vidi, da ne dela pravilno, ako dela proti pravilom ali proti koristim naše Jednote. Bolje, da samo njemu škoduje in ne tudi Jednoti, ako se zapazi kaj nepravilnega na njem kot društvenemu član u, društvenemu, uradniku, glavnemu odborniku ali glavnemu porotniku. Anton Okolish. Barberton, O. Zgagar, hujskač, kalilec miru, ruvač in še več takih “lepih” priimkov je včasih deležen član, ki ima zadosti korajže, da izrazi svoje mnenje na seji društva ali potom glasila vselej, ako misli in je prepričan, da kak predlog ali sklep ali ukrep na seji ali narejen po društvu, glavnem odboru ali konvenciji ni koristen društvu ali Jednoti. Še večja nejevolja pa pride, ako Barberton, O. Poživljam vse člane in članice društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, da pravočasno poravnajo svoje mesečne prispevke, ker društvena blagajna je izčrpana in se ne more zakladati za nikogar. Kdor ne bo plačal, bo suspendiran. Toliko vsem v vednost, da se v slučaju suspenda-cije ne bo kdo jezil na društveni odbor. Anton Žagar, tajnik društva št. 44 JSKJ. Hibbing, Minn. V SPOMIN druge obletnice, odkar nas je za vedno zapustil ljubljeni soprog in oče FRANK DOLINAR. Oj usoda, ti življenje nam prehitro zagreniš. Radost v grenko nam trpljenje z roko kruto spremeniš. Ljubljeni soprog in oče, zdaj vemo, kaj da vse si bil nam Ti. Smrt Te je prehitro vzela, srce se nam žalosti. Ko zgine hladne zime prt, Tvoj grob bo spet cvetlični vrt; ljubezni naše bo oltar, poljubljal ga bo sončni žar. Pri nas pa svež spomin bo Tvoj, dokler ne pridemo za Teboj. Žalujoči ostali: Mary Dolinar, soproga; Frank, sin; Frances, Josephine in Pauline, hčere. Pittsburgh, Pa. Starka zima se končno poslavlja od nas. Ko pride ta dopis v naše glasilo, bo že nastopila nad vse težko pričakovana pomlad. Vse bo zopet oživelo in hitelo v prosto naravo, da se naužije zdravega pomladanskega zraka. Na seji društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ, ki se je vršila 19. marca, je društvo izkazalo posebno čast Jožetom in Pepicafti, katerih šteje društvo 62. Člani so hoteli, da naj bo društveni predsednik Jože prost vsega dela in naj ga na seji nadomešča podpredsednik. 1st o tak o naj bi bil oproščen ta dan svojega običajnega dela tajnik Jože, ki vodi tajniške in zapisni-karske posle že 20 let. S tem mu je društvo hotelo pokazati, da vpošteva njegovo delo in da smatra, da bi po 20 letih enkrat že smel prosto sedeti pri mizi kot društveni uradnik. To priporočilo sva z bratom predsednikom vzela na znanje kot nagrado od razsodnega članstva našega društva, nakar sva naprej vodila društvene posle. Prepozno je že, da bi izrekal čestitke našim Jožefom in Pepcam. 'loda, kadar kdo komu dobro želi, ne bi smelo biti oporekanja radi časa. Zato želim vsem našim imenjakom dobrega zdravja in boljše bodočnosti. Ako more kateri dobiti še kakšnega Jožeta ali Pepico v društvo, mu bomo vsi Jožeti prav hvaležni. Pri tej priliki želim dobrega zdravja moji dobri materi Jožefi in ji čestitam k njeni osemdesetletnici. Biva sicer v daljni Sloveniji, toda rada čita naše glasilo Novo Dobo. K sklepu apeliram na članstvo našega društva, da plačuje svoje asesmente točno, vsaj do 25. v mesecu, ker od strani tajnika se ne bo za nobenega založilo. Prosim, da \;si prizadeti to vpoštevajo. Za društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ: Joseph Pogačar, tajnik. o— ----------- Razprave o iniciativnem predlogu Cleveland, O. Kot 221etni član JSKJ sem se namenil, da nekoliko napišem v korist iniciativnemu predlogu društva št. 6 JSKJ. Bratje in sestre, danes se veliko piše in komentira za in proti jednotinemu domu na Elyju, Minnesota. Nekaj jih je za dom. večina je pa proti. Tudi jaz sem proti, in to iz razloga, ker 20 tisoč dolarjev je danes ogromna vsota za tako malenkost, katera se namerava postaviti. Kdo je vsemu temu kriv, ne vem. Mislim pa, da sami člani v Minnesoti, kateri si štejejo v koncesijo, da so le oni upravičeni do jednotinega doma, in to samo zato, ker je bila Jednota tam ustanovljena. V dopisu od društva št. 30 J. S. K. J. se čita nekako tako-le: “Naselbina Ely tudi zasluži, da se zgradi tam dom, prvič iz vzroka, ker je bila Jednota tam ustanovljena, drugič pa zato, ker je tam do tisoč članov in članic.” Bratje in sestre, to društvo je pozabilo 11 tisoč nas drugih članov, ki živimo po osrednjih državah in drugod. Kaj mislite, da bomo dovolili, da si Minnesota prilastuje večino! To ni za napredek naše orgudizacije in tudi ni v soglasju z našimi pravili, ki določajo, da moramo biti vsi za enega, eden za vse. Ako pripovedujemo naši mladini, kaj in kako smo poprej delali in da zakaj sedaj ne bi tako, dobimo odgovor, da naj pozabimo, kar je starega, ker sedaj se moramo tako ravnati, kot sedanje razmere zahtevajo. Torej naj tudi Minnesotčani na staro pozabijo. Nekoč smo delali studence na koncih vasi, pa so se ženske uprle, češ, da imajo na tak način samo nekatere blizu po vodo hoditi, večji del vasi pa je prizadet po oddaljenosti. Zahtevale so studenec na sredo vasi in dobile so ga. Tako naj bo tudi glede jednotinega doma: pride naj v sredino organizacije, tja, kamor večina zahteva, pa bo prav za vse. V eni izdaji našega glasila sem čital pojasnilo iz glavnega urada, da se ne namerava pri jednotinemu domu napraviti ni-kakih dvoran in stanovanjskih prostorov, ampak poslopje da naj bi bilo samo za urade. Po mojem mnenju to ni dobro, tako važen urad pustiti čez noč prazen, pa v soboto ga zapreti in v ponedeljek odpreti. Ali se ne bi lahko zgodilo, da ko pride osobje v ponedeljek nazaj v urad, ga najde praznega: vsi stroji pokradeni in vsi arhivi uničeni! Jaz mislim, da ta načft je bil narejen brez premisleka. Tudi se mi čudno zdi, zakaj da bi taka malenkost, samo pritličje, stala oko- li 20 tisoč dolarjev. In to v teh Časih, ko bi se kaj takega lahko napravilo za pet tisoč, z zemljo vred. Mi ne potrebujemo velikega zemljišča, ki nič ne koristi, p m pa k je treba samo davke plačevati od istega. Zadnja konvencija je naredila velike napako, in to ne po lastni krivdi, ampak po krivdi prejšnjega glavnega odbora, ki ni naznanil društvom vsaj eno leto prej, kaj se namerava. Društva bi bila imela čas debatirati 0 tem in dati navodila svojim delegatom, kako naj glasujejo, pa bi morebiti danes že imeli dom. Toda ne tako, kot mislijo v Minnesoti. Na konvencijo je bil j napravljen pritisk, da ni vedela kaj naj bi naredila. Zato ji ni za-; mere, krivda.naj ostane na prejšnjem glavnem odboru. Da se kaj takega več ne pripeti, bi bila potrebna nova točka k našim pravilom, ki bi določevala, da se vsaka važna zadeva pri organizaciji da posameznim društvom šest mesecev pred konvencijo v pretres, da se imajo čas odločiti. Zdi se mi, da je bila zadnja konvencija nekaka kupčija, na kateri se je “likof” pil pred zaključkom. Da bi se to v bodoče preprečilo, bi bila dobra določba, da se pred zaključkom konvencije ne smejo prirejati nikaki zabavni večeri, banketi in izleti, ker s tem si nekateri pridobijo preveč naklonjenosti, nakar se začne napačna kupčija. Kadar je pa konvencija zaključena, pa naj si delegati privoščijo par dni zabave. V našem glasilu sem tudi čital proračun za 20 let, ki ga je napravil naš glavni blagajnik z ozirom na nameravani jednotin dom. Proračun se mi je zdel tako pomanjkljiv, da ga sploh vpo-[števal nisem. Zato mu je sobrat Kačar v svojem dopisu omenil, Ida ne nasipati peska v oči dobremu članstvu. On je napravil lepo sliko o proračunu, seveda ! po sedanjem načrtu. Kakor je j sedaj zamišljen njegov račun, je tako obširen, da ga povprečni član ne razume, ali je vendar 1 dober. Zakaj ni Minnesota pripravna za jednotin dom? Bratje in se-j stre, 35 let je preteklo, odkar je bila naša organizacija ustanovljena. Takrat so naši ljudje prihajali večinoma v Minnesoto, takrat so mislili, da bo tam najboljše, zato so Jednoto ustanovili tam. Pozneje se je pa pokazalo, da so se naši ljudje za-čeli ustavljati bližje, in to vedno 'v večjem številu v državah sred-: njega zapada, posebno v drža-jvah Ohio in Pennsylvania. Tu sem se je pomaknilo središče ameriških Slovencev. Samo v i Clevelandu in okolici je okoli 40 tisoč naših ljudi. Potem še pomislimo, da naši ljudje v velikem številu zapuščajo Minnesoto. V zadnjih petih letih jih je prišlo veliko število v Cleveland, ki so se tukaj ustanovili, ker so pač tu smatrali razmere za boljše kot tam. Zato Minnesota ni več pripravna za jednotin dom. Jaz bi ga priporočal tam, kjer najbolje kaže. Zato se pridružujem iniciativnemu predlogu, ki ga je stavilo društvo sv. Alojzija, št. 6 JSKJ v Lorainu, O. Bratje in sestre, če se prav kdaj združimo, bi bil dom na pravi podlagi in na pravem mestu vse eno dobičkonosen. Jaz mislim tako: Dom bi moral stati tam, kjer je največ našega naroda, v najboljšem trgovskem okolišu in zgrajen tako, da bi odgovarjal za vsako trgovino. Potem, če se tudi združimo, ga lahko prevzame združena organizacija, ali pa bi bil dober za vsako trgovino. Zakaj kupujemo bonde, pa izgubljamo na slabih? Zakaj posojujemo drugem, pa ne moremo nazaj dobiti? Zakaj ne posodimo sami sebi, pa bo denar varno vložen, prišel bo nazaj ,dom bo pa še vedno naš. Ako bo naš dom postavljen na pravi podlagi, se bo tudi vedno lahko prodal, in sicer ne v izgubo, ampak za dobiček. Jaz mislim tako: za 20 tisoč z zemljiščem vred, bi se zgradil dom 80 čevljev dolg in 50 čevljev širok, spodaj dve trgovini, zgoraj dve dvorani za urade, dolgi l>o 50 čevljev, zgoraj v ozadju pa moderno stanovanje za oskrbnika. Vsaka dvorana bi bila tako velika, da bi v isti lahko delalo 20 oseb; eno bi imeli za pisarno, drugo pa za arhive, če pa ne bi potrebovali obeh, dali bi lahko eno v najem, pa bi bili dohodki toliko višji. Dohodki bi bili po najnovejši ceni sledeči: 2 trgovini $90 na mesec; Jednota bi plačevala za dve dvorani na mesec tudi $90, skupni dohodki bi znašali torej $2,160.00. — Stroški na leto bi bili: davek $275.00; za 35 ton premoga po $4.00, $140.00; luč $75.00; voda $15.00; zavarovalnina $75.00; popravila $80.00; skupaj bi bilo torej stroškov $660.00. Oskrbnika se ne bi plačalo nič, pač pa bi se mu dalo prosto stanovanje s kurjavo in razsvetljavo. Za tako malenkostno delo bi vsaka družina rada prevzela delo v domu. Sedaj pa poglejmo, kakšen dobiček bi imeli od tega. Skupni dohodki bi znašali na leto $2,-160.00, skupni izdatki $660.00, ostalo bi nam čistega dobička $1,500.00. Na ta način bi v dvajsetih letih dobili nazaj $30,-000.00, pa še dom bi nam ostal zastonj. Kaj mislite, ali niso to trikratne obresti, ako se dela na pravi podlagi ? Bratje in sestre JSKJ, tega dopisa nisem napisal, da bi koga žalil, ampak samo zato, da bi ko-listil naši organizaciji, če pa kdo misli, da je to nemogoče, naj se oglasi v Novi Dobi, in jaz mu bom pripravljen odgovarjati. Joseph Koss, član društva št. 37 JSKJ. združi s kako drugo organizacijo, potem bi bila gotovo izguba. In to se bo zgodilo prej ali slej. Dalje naj omenim, da ni pravilno in lepo, da bi se rabil za jednotin dom denar mladinskega oddelka. Kdo pa je nanesel denar v sklad mladinskega oddelka, ako ne starši. In piše se, da ga je 75 tisoč preveč. Zdaj hočejo nekateri člani po vsej sili, da se nekaj tisočakov zapravi od denarja, ki so ga starši skup nanosili. Otroci niso prišli bogati na svet, in denar, kar ga je v mladinskem skladu, so prispevali starši otrok. Nisem še slišal, dasi sem že star, da bi sin očetu hišo zidal. Vselej je oče zapustil otrokom, če je imel kaj. V tem slučaju bi bili starši otrok največ prizadeti v korist vsega članstva JSKJ, ker je denar last staršev, ki imajo vpisane svoje otroke v mladinskem oddelku. Ako je preveč denarja v mladinskem skladu, naj se opusti več ases-mentov, ki jih je tako težko plačevati, ali pa se otrokom pripiše večja rezerva, kadar prestopijo iz mladinskega v odrasli oddelek, da se ne bo godilo z njimi kot z nami starimi člani, ki smo že dolga leta pri Jednoti. Naj omenim samo moj slučaj. Pristopil sem v Jednoto leta 1902, ko sem bil 22 let star. Sedaj plačujem v načrtu “A” za starost 30 let; kar sem vplačal pred letom 1915 nima nikakega pomena. Morda je bila Jednota prej kje v Jugoslaviji in so jo od tam premestili v Ely, Minn., šele leta 1915, ker nič ne koristi članom, kar so vplačali pred letom 1915. Dalje, ako premenim iz načrta “A” v načrt “AA.” mi zopet priboljšajo pet let, tako da bom plačeval za starost 35 let, dasi sem pristopil k Jednoti star 22 let. Potem se pa poudarja, da je v mladinskem skladu preveč denarja. Naj se denar mladih članov lepo hrani, da ne bodo na stara leta tako prizadeti, kakor smo mi stari člani. Želim, da bi celokupno članstvo previdno volilo o priliki glasovanja glede zidave jednotinega doma, tako da bo v korist in napredek J. S. K. Jednote. To je priporočilo od člana, ki je že 31 let pri J. S. K. Jednoti. Anton Hren, član društva št. 111 JSKJ. Leadville, Colo. Pazno zasledujem razprave o iniciativnem predlogu, tikajo- j čem se jednotinega doma. Stvar je precej kočljiva in je treba resnega pomisleka o tem. Zadnja konvencija je nepremišljeno naredila, ko je sprejela dvojno resolucijo: eno za zgraditev doma, drugo pa za izvolitev odbora za združenje. Ako se naša Jednota združi s kakšno dru- * go organizacijo, oziroma ako se kakšna drug a organizacija združi z našo, kaj bo potem z jednotinim domom? Najbrže se zavrže med staro šaro in denar potroši za nič. Ako se Jednota združi s kako drugo organizacijo, bo skupno članstvo odločevalo, kje bo sedež združene organizacije. Potem bi bilo precej gotovo, da bi se sedež organizacije postavil kje bolj v sredini Zedinjenih držav. Jednotin dom bi se potem prodal za par grošev, dasi bi bili v istega zazidani tisočaki. To bi ne bila dobra investicija. Nekateri dopisniki pišejo ra-ičune za 20 let, koliko bi bilo do-j bička, drugi zopet, koliko bi bi- lo izgube. Ako se Jednota La Salle, lil. Društvo Danica, št. 124 JSKJ je vzelo v pretres iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ in je po daljšem razmotrivanju soglasno sklenilo, da istega podpira. Iniciativni predlog društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ je na mestu in naše društvo apelira na vsa b r a t s k a društva JSKJ, da istega podpirajo. Za društvo Danica, št. 124 JSKJ: Frank Struna, predsednik; Matt Vogrich, tajnik; Mary Struna, blagajničarka. (Društveni pečat.) Export, Pa. Društvo sv. Alojzija, št. 57 JSKJ je na svoji seji dne 12. marca 1933 vzelo v pretres iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ v Lorainu, O. Društvo je proti temu, da bi se zidala jed-notina hiša in soglasno podpira predlog društva št. 6 JSKJ. Za društvo št. 57 JSKJ: August Stipetich, tajnik. New Duluth, Minn. Društvo sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ je na svoji redni seji dne 12. marca razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ v Lorainu, O., ter je z večino glasov sklenilo, da iniciativni predlog podpira. Za društvo št. 128 JSKJ: Anna Podgoršek, tajnica. Canonsburg, i’a. Na redni mesečni seji dru-Ištva Bratska sloga, št. 149 :JSKJ, ki se je vršila dne 12. i marca, smo razmotrivali tudi o | iniciativnem predlogu društva |št. 6 JSKJ, za odpoklic resoluci-(Dalje na C. strani) s*«; ti usodi in se združiti. Danes hočem govoriti o neki drugi, še bolj važni točki, zakaj ni priporočljiv lasten dom. Za vzgled si vzemimo domove drugih slovenskih organizacij v Ameriki. Vzemite v roke zapisnike zadnjih konvencij, pa boste videli, koliko dragocenega časa se je potratilo pri debatah Oglede lastnega poslopja. Organizacijo, ki imam v mislih, stane lastno poslopje vsled raznih razprav na konvencijah in izven nje, nadalje razna popravila in preuredbe najbrž desetkrat več, kakor bi se lahko danes prodalo. Kaj lahko se pripeti, da bi bilo z našim lastnim poslopjem isto. Nihče ne more jamčiti, da bo organizacija ostala na sedanji velikosti, da bi bi- li prostori primerni. Za slučaj, da se zmanjša, bodo prostori preveliki, oziroma stroški za vzdrževanje preveliki. Ako se pa organizacija poveča, pa ne bodo prostori dovolj veliki. Sledile bodo drage razprave, ki lahko stanejo več, ali vsaj sko-ro toliko svoto, za katero bi lahko eden ali drugi posameznik svojo hišo po svojem okusu preuredil. To je ena izmed važnih točk, katero bi moralo članstvo dobro premisliti, pa ni bilo še nič govorjenja o tem. Vsled tega sem jaz napisal te vrstice, čeravno že nekoliko pozno. John Gottlieb, predsednik društva Zvon, št. 70 JSKJ. Razprave o iniciativnem predlogu (Nadaljevanje s 5. strani) je, katero je sprejela 14. redna konvencija glede zidave lastnega jednotinega doma. Na stavljen predlog je bilo soglasno sklenjeno, da društvo št. 149 JSKJ NE podpira iniciativnega predloga društva št. 6 JSKJ, pač pa naše društvo priporoča, da se zida oziroma postavi jed-notin dom. Za društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ: John Žigman, tajnik. New Duluth, Minn. Društvo sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ je na svoji zadnji seji, ki se je vršila 12. marca, sklenilo, da podpira iniciativni predlog društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ v Lorainu, O., tikajoč se gradbe jednotinega doma. Za društvo št. 128 JSKJ: John Novak, predsednik. Ely, Minn. Društvo sv. Srca Jezusovega, št. 2 JSKJ je na svoji redni seji dne 12. marca vzelo v pretres iniciativni predlog društva št. G JSKJ v Lorainu, O. Društvo št. 2 JSKJ je prišlo do zaključka, da omenjenega iniciativnega predloga NE podpira. Člani našega društva so soglasno sklenili, da se vpošteva sklep 14. redne konvencije in da se z gradnjo jednotinega urada ali doma nadaljuje, ker to bo v korist celokupnemu članstvu J. S. K. Jednote. Od več strani se je začelo nazaj tlačiti elysko naselbino, in še od takih, katerim ni dosti znano o tem mestu, zato je naša dolžnost, da se zagovarjamo in odbijamo take proteste. Da je to mesto primerno za jed-notin urad, gotovo bolj vemo mi, ki živimo tukaj že po 30 ali 40 let, kot pa tisti, ki so bili na Ely ju le par dni, ali pa sploh nikoli. Vsled tega apeliramo na članstvo, da vpošteva pojasnila tistih, katerim je naselbina dobro znana. Ako bi članstvo JSKJ, bivajoče tu na Elyju, videlo, da to mesto res ni primerno in pripravno za jednotin urad in da bi bilo v škodo članstvu, če bi se urad tu zgradil, bi se gotovo ne trudilo in ne priporočalo, da se zgradi urad tukaj v mestu Ely. Toda članstvo tukajšnih društev JSKJ vidi in je prepričano, da bi bilo v korist vsemu članstvu JSKJ, če se jednotin dom tukaj zgradi, zato isto priporoča. Priporočamo tudi drugim društvom J. S. K. Jednote, da vpoštevajo sklep 14. redne konvencije in glasujejo, da se zgradi jednotin dom v mestu Ely, Minnesota. Za društvo sv. Srca Jezusovega, št. 2 JSKJ: Joseph L. Champa, predsednik; Louis Perushek, tajnik; Joseph Pechavar, blagajnik. (Društveni pečat.) Chicago, III. Na redni mesečni seji društva Zvon, št. 70 JSKJ, ki se je vršila dne 15. marca, letos, smo razpravljali o iniciativnem predlogu društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, Lorain, O. Sklenili smo, da naše društvo PODPIRA ta iniciativni predlog. Članstvo se naj potom splošnega glasovanja izrazi za ali proti zidavi jednotinega doma. Za društvo Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote: John Gottlieb, predsednik; Andrew Bavetz, tajnik; Joseph Sustarich, blagajnik. bi videli posledice, ki pridejo. Časi so resni, zato je najboljše, da tudi mi postanemo resni in vsako stvar dobro pretehtamo, predno se je lotimo. Zato, bratje in sestre, ko pride iniciativni predlog na dnevni red seje, podpirajte ga in mu s tem omogočite, da pride na splošno glasovanje. Pozabite na tiste štiri tisočake, saj niso izgubljeni, ampak so samo investirani v zemljišču. In dobro so investirani, namreč vsaj kazalo se nam je tako. Ako pa niso, bomo o tem pozneje razpravljali. Zdaj je prišel čas, da pokažemo ali znamo biti hladnokrvni in premišljeni. Ako bomo v nepremišljenosti napravili prenagel korak, sem skoro prepričan, da ga bomo pozneje obžalovali. Morda bo kdo dejal, da ne morem biti za napredek Jednote, ko tako pišem. Povedano naj bo, da prav to je vzrok, da se oglasim, ker želim Jednoti vse najboljše. Torej, bratje in sestre, podpirajmo iniciativni predlog društva št. 6, da pride na splošno glasovanje. Naj ima vse članstvo priliko izreči se, če je za zidanje doma ali ne. Moje prepričanje je, če se postavi dom, naj bi se postavil tak, ki bi bil vreden tega imena in na katerega bi bila JSKJ lahko ponosna. Nisem pa za tak dom kot je sedaj na programu, če hočemo to pravilno imenovati, imenujmo nameravano stavbo dom uradnikov ali pa pisarno JSKJ. Pred vami, bratje in sestre, je odločitev. Od vas je odvisno, kako boste odločili. Ako ste, proti iniciativnemu predlogu, ste za tisto, kar sem zgoraj omenil. Ako ste za iniciativo, bo nam po isti pot odprta naprej, da se ideja lahko dobro in premišljeno vresniči. Z bratskim pozdravom, Frank Hostnik, član društva št. 144 JSKJ. Export, Pa. Društvo “Studenec pod skalo,” št. 138 JSKJ je na redni mesečni seji razpravljalo o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ, tikajočem se gradnje lastnega jednotinega urada, in je prišlo do zaključka, da omenjeni iniciativni predlog podpira. Strinja se s tem, da gre iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ na splošno glasovanje. Za društvo “Studenec pod skalo,” št. 138 JSKJ: Frank Kužnik, tajnik. Chicago, 111. V moji prvi razpravi glede lastnega jednotinega doma, ki je bila priobčena v Novi Dobi, št. 10, sem omenil, da že vsled tega ni umestno zidati lastne uradne prostore, ker smo sko-rej pred vratmi združenja. Da me ne bo kdo napačno sodil, naj povem, da jaz osebno sem bil vedno proti združenju in bi bil tudi sedaj, ko bi bil na vidiku kak drug izhod. Toda, ker tega ni in tudi najbrž ne bo, ne bomo morali, radi ali morali, uda- Detroit, Mich. Dom Jednote in iniciativa društva št. 6 JSKJ sta v ospredju med člani JSKJ, in prav je tako. Vsaka stvar, na primer hiša, ki jo človek lastuje, potrebuje včasi kakšnega popravila ali predelave, pa človek odlaša, kar najdalje more, posebno sedaj, ko so časi taki, da o ju-trišnemu dnevu prav tako malo vemo kot o svoji smrti. Predno nadaljujem, naj izjavim, da mi je pred očmi samo blagor JSKJ in nič druzega. Moje osebno prepričanje je proti domu kot takemu, poudarjam: kot takemu! Dom, ki se namerava postaviti, ne bi bil nikak dom, ampak le nekaka pisarna. Ako smo ponosni na našo mater Jednoto in ji v resnici hočemo dobro, delajmo v tem smislu in se nikar ne prenaglimo. Naglica ni nikdar dobra. Mi bi morda zdaj v naglici kaj naredili, polagoma pa bi se morda začele kazati napake, katerih bi se bili lahko izognili, da smo stvar prej dobro premislili. No, prostor je že kupljen, približno za štiri tisočake. Skoro neumljivo mi je, kako je moglo biti to izvršeno tako hitro po konvenciji. Ne morem se spominjati, da bi bili kateri drugi konvenčni zaključki tako hitro izvršeni. Zakaj je bil ravno ta? No, nekaj pojasnila je bilo o tem in to moramo seveda vzeti za merodajno. Seveda, slučaj je ravno tako nanesel, pa se je kupilo. Ali dobri slučaji so jako redki. Vsekakor lahko tu enega zabeležimo. In s tem slučajem se zdaj skuša najbolj na članstvo vplivati, kar se mi nikakor ne zdi pravilno. Bratje in sestre, nečem nikogar žaliti, toda rečem toliko, da nekateri ljudje so včasi pripravljeni veliko vsoto postaviti v nevarnost, da rešijo malo. Ne vidijo druzega, kot tisto, kar je direktno pred njimi, ne ozrejo se pa, da nom, ki se potegujejo za jednotin dom, ki bi bil ponos naselbini, v kateri se je Jednota razvila, toda to ni vse, gledati je treba na dobrobit vsega članstva JSKJ. Od več strani se sliši, da naj bi bil jednotin dom na Elyju nekak spomenik ustanoviteljem naše Jednote. Če je že tako, naj bi se zemljišče, ki je že kupljeno, uredilo v nekak spominski vrt, na katerem naj bi se postavil spomenik našim ustanoviteljem. Tak spomenik bi bil v resnici ponos elyske naselbine. Seveda, v teh razmerah ni mogoče kaj takega izvesti. Upam pa, če se časi izboljšajo, da bi se dalo med članstvom nabrati toliko prostovoljnih prispevkov, da bi se ideja vresničila. Zato je pa tudi popolnoma prav, da gre na splošno glasovanje vprašanje, če se dom gradi ali ne. Jaz ne razumem zakaj je denar mladinskega oddelka nekaterim tako pri srcu; vedno se poudarja, da ga je preveč in da članstvo ne bo imelo nikakih naklad za zidavo doma. Jaz bi le vprašal, kdo je vplačal tisti denar, če ne stariši otrok. Zato pa tudi lahko govorimo o tem denarju. Ako je v resnici preveč denarja, naj se porabi za mladinske ases-mente, katere mnogi stariši težko plačujejo; naj se več asesmentov suspendira. Ako pa se to ne zgodi, pa naj bi se prebitek prepisal na rezervo mladinskih certifikatov, tako da bi v resnici otrok, ko doraste in izpolni 18. leto, imel nekaj vreden certifikat. Toliko za danes. Pozdrav vsemu članstvu JSKJ. John Dolčič, član društva št. 108 JSKJ. Girard, O. Vsak teden zasledujem v našem glasilu mnenje našega članstva glede zidanja jednotinega doma, in tem potom sem se tudi jaz namenil napisati par besed. Resnica je, da vsi ne bomo nikdar istih misli in dejanj, zato je tudi nemogoče tako delovati, da bi bilo vse članstvo JSKJ zadovoljno. Kar se tiče zidave jednotinega doma, sem po mojem prepričanju prišel do zaključka, da n i m a nikakega pomena za bodočnost naše Jednote. Vzrokov je več. Eden teh je na primer, da je naša Jednota postala članica Jugoslovanske bratske federacije in da 'je konvencija dala izvrševalne-mu odboru nalogo, da deluje za združitev slovenskih organizacij. Vsi vemo, da do združitve bo prišlo prej ali slej, kajti če se vsaj nekatere organizacije ne združijo, bo jim nemogoč obstanek pod pogoji, katere nudijo naše bratske Jednote. Le potom združitve se bo dalo ohraniti delo naših pionirjev, ki so postavili temelj našim organizacijam. Poleg tega bo treba tudi gledati, da se postavi organizacija na popolnoma trgovsko stališče. Če pogledamo ameriške zavarovalne družbe, vidimo kakšen sistem imajo v uradovanju in kako so strogo nadzorovane; tak sistem bo treba vpeljati v naši združeni organizaciji. In šele takrat bo lahko članstvo reklo, da je zavarovano za slučaj bolezni in smrti in da se ne bo treba bati, da izgubi vse, kar se je pri gotovih organizacijah že zgodilo. To je eden mojih najbolj važnih argumentov proti gradnji doma na Elyju, namreč bodoča združitev. Vsi smo lahko prepričani, da sedež skupne organizacije ne bo nikdar v mestu Ely, Minnesota. Zato je najboljše, da se počaka, da vidimo, kaj nam prinese bodočnost. V našem glasilu sem čital pojasnilo članov JSKJ, oziroma uradnikov vseh elyških društev JSKJ. Jaz dam čast tem čla- Chisholm, Minn. Razprave o zidanju jednotinega doma so se precej razmahnile v našem glasilu. V splošnem so ti dopisi pisani v mirnem, prijateljskem tonu, kar je pravilno, keV vsak ima pravico izraziti svoje mnenje, pa naj bo tako ali takti. Čisto lahko bi se pa vsak dopisnik izognil pikrih izrazov. Po mojem mnenju je bil dopis glavnega blagajnika, sobrata Champe, čisto na mestu in ni bil nikako “metanje peska v oči članstvu.” Zadnja konvencija je imela to zadevo pred seboj in je bilo dovolj jasno raztolmačeno za kaj se gre in da Jednota nujno potrebuje večje prostore. Nato se je glasovalo in konvencija je z veliko večino odglasovala za gradnjo lastnega jednotinega doma, obenem pa dala glavnemu odboru polnomoč in nalogo, da gre na delo takoj in razpiše poziv za ponudbe, tikajoče se zgradbe doma. Iz dopisov, ki prihajajo iz države Ohio, si tolmačim, da tamkajšni dopisniki hočejo, naj elyški člani JSKJ obdržijo tisto stavbišče za zelnik, kjer naj se prideluje zelje, salata, koleraba, fižol itd. Glavni urad pa da se ne sme zidati na Elyju, češ, da mesto nima nikake bodočnosti niti prave železniške zveze. Jaz ne vem, zakaj gotovi dopisniki v državi Ohio toliko nasprotujejo elyškim članom in začetnikom JSKJ ? Zakaj ne bi imelo mesto Ely v glavnem uradu spomenik za delo, ki je bilo od tam izvršeno za našo JSKJ? Minnesota ima 28 društev in 3,000 članov v odraslem oddelku JSKJ, medtem ko je v drža- vi Ohio samo 18 društev s približno 2,000 člani, pa bi nekako država Ohio hotela biti diktator v vsakem oziru! Ako se odkod meče kakšen pesek v oči članstvu z ozirom na dobrobit JSKJ, bi jaz sumil, da to prej pride iz države Ohio kot iz Minnesote. Pa vzemimo za vzgled različne bratske organizacije, ki so bile ustanovljene v raznih krajih. V Jolietu, 111., je bila rojena KSKJ in tam si je uredila lep dom, ki odgovarja njenim potrebam. V “vasi” Chicagu je bila ustanovljena SNPJ, ki si je zgradila veliko lastno poslopje za urade, vse jednotino poslovanje in za konvenčne pro- store. Ilrvatska bratska zajed-nica, ki je bila ustanovljena v Pittsburghu, Pa., si je tudi zgradila krasno poslopje za urade in konvencije; kot mi je bilo povedano, stane zgradba nad stotisoč dolarjev. Ko pa bi imela priti na vrsto Minnesota, da se zgradi dom JSKJ v kraju, kjer je tekla njena zibelka pred 35 loti, da si zasigura nujno potrebne prostore za poslovanje, pa se oglasi Ohio z glasnim “NE,” češ, da bi bila to slaba investicija. Na dobromisleče člane in članice JSKJ apeliram, da podpirajo konvenčne sklepe in da se izrazijo naj se z gradnjo jednotinega doma nadaljuje. Ako pride iniciativni predlog na splošno glasovanje, priporočam članom in članicam, naj glasujejo, da se jednotin urad gradi na Elyju, Minnesota. Zadnje čase se je razvila precejšna propaganda za združenje. Vse to govorjenje o,združenju se ponavlja že od konvencije v letu 1915. Gotovo se še mnogo delegatov spominja, kakšna reklama za združenje je bila leta 1920 na konvenciji v Chicagu in leta 1924 na konvenciji v Lorainu. Tekom zadnjih dveh konvencij je bilo o združenju tiho, toda zdaj je država Ohio zopet prinesla to združenje na površje. Po mojem mnenju bo poteklo še mnogo let, predno pride do nadaljnega združenja med našimi podpornimi organizacijami. Zato apeliram na vse dobro misleče člane, da naj bodo previdni, in ako pride do splošnega glasovanja o iniciativi društva št. 6 JSKJ, naj članstvo glasuje, da se lastni jednotin urad zgradi v Elyju, Minnesota. Z bratskim pozdravom, John Lamuth, tajnik društva št. 30 JSKJ. ZA STARI KRAJ Ako hIo namenjeni v stari Urni J* interesu, da sr* pridružite enemu ]l sih skupnih potovanj in sicer: j 1. aprila preko Havre | 14. aprila preko Trsta, 10. maja preko Cherbourja, 27. inaja preko Havre, 17. junija preko Havre, 7. julija preko Cherbourja. julrv Pišite po eirkular ■/. vsemi IRlT^ Velikonočni darovi ~ Spomnite se s vojen v v staran* . primernim denarnim darilom: Mi pošiljamo po sledečih cenan! Za $ 3.on 175 DinlZa $ r,.KB r\ Za 5.00 »00 Dinf/a 11.SG i u'eiti Za 10.00 (lir. DinlZa 10.BO ! . Za 1 G.50 1,000 l)in|Za 27.SO jj 'JO Za 20.00 1,2 KO DinlZa 54.00 c Zn 50.00 II.27B Din Za 1-07.5» j; 'u,*l t Za 7(1.00 5,000 Dinl/.a 530.0» 1"' Pri večjih pošiljkah popust. Pošiljamo tudi v dolarjih. HlU, j Vs< pošiljke naslovite nf»! LQ LEO ZAKRAJšB^redi General Travel Service InC' 1359 Second Ave., New BURLEY TOBAK KENTUCKYJA , ,, Jf' |i s “Direkino od pridelovat,,^. do vas” (vanje Kentucky Burley tobak rmetana najfinejših prid«1! |;i jih more plodovita ke| Uon ckyška zemlja producirati. Jt),.;-norel, sočnolist, gladek in 3. 1 |iak, istih starodavnih °*W ( in dišav, ki jih dobi le po .jfitiij vilnem “staranju.” Mi srno FT pričani, da niste še nikel j pivljenju okusili ali pušili V zadovoljivega in • okusnega F*QVe baka- Don POSEBNA PONUDB ny pet funtov tobaka 4ty” pušenje $1 mu. Starovrsten, zrel, sočn«j; vab: Naš kentuckyški Burley toj ih se tako močno loči od tova, ško pripravljenega tobaka. On se loči dan od noči. ^r0flUliju vseh kemikalij in drugih pravkov, ki zakrivajo po1" kljivosti, zavajajo okus M j . podkopavajo zdravje. (1 M Mi se poslužujemo istih i*‘flrža\ pri pripravljanju tobaka, k0,, ; se jih posluževali naši pra0, J0 2 za svojo porabo. Vsa trdo5. ; “jj odpravljena, ničesar ni v ~ kar bi grizlo jezik ali oP * 1': okus. Tisoči ljubitelji tobaK^ rom sveta prisegajo pri njjj kosljivih svoj&tvih tega to®’ za kajenje in žvečenje. LTmr ZMANJŠAJTE VAŠE J < J IZDATKE ZA TOBAlj^ Mi prodajamo direktn5 ^ Mi pridelovalca, kar odprav’1; ;j ■ centov davka pri funtu, ves, biček tovarnarjev in posf^jj Sq valcev, kar pomeni za vas hranek 50% ali več. ,*° lepih zavitkov ali okraskov. f •>,} mo kvaliteta, in mnogo *S\,|V n ZA ŽVEČENJE ali *tv PUŠENJE kpei pet funtov za $1.0%]^ Cena, ki prihrani de*1 ■ 2o Pošljite nam en dolar , vam bomo takoj poslali funtni zavitek. Denar P0^ J-mo, če pošiljatev ne bo -(k. ljiva. , ne Pet funtov štarovrstnega ' tuckyskega Burley tobaka |;i . velikih obrokov za pušiti fj* J zalogajev tobaka za žvečenj6' A..J \ 25$ Pošljite 25 centov v srcbfi (jfe poskusni eno-funtni zavi1 j lahkega ali močnega tobak*■ ) 1 poskusen zavitek vas bo Pr čal. j j Independent Toba^jj ^ Growers Associate Va McClure Building* v0cj FRANKFORT, KV. |nsk d biti ‘•% GLAS NAR0$ * ODMEVI IZ RODNIH KRA.1EV (Nadaljevanje iz 1. strani) leta 1913 1,135,711 ton tovornega prometa v pristaniščih. J jela 1931 GG0,929 ton, leta 1932 325,388 ton. V Benetkah je znašal promet leta 191 .‘i 375,-U60 ton blaga, v letu 1931 473,-204 tone, leta 1932 457,482 ton blaga. Tudi potniški promet je v Trstu prav tako silno nazadoval, medtem ko je v Benetkah porastel. Leta 1932 se .ie v Trstu vkrcalo na ladje v celoti 2675 oseb, v Benetkah pa 14,-E)50. Režim je v vseh zadnjih letih silno podpiral beneški promet. Ena izmed odredb, ki je najhuje prizadela Trst, je bila ta, da se morajo vse ladje, ki vozijo po zgornjem Jadranu, ob prihodu in odhodu ustaviti v Benetkah. Romarji v Meko. Kakor vsako leto so se nedavno v Sarajevu zbrali vsi udeleženci velikega r o m a n j a “hadžiluka” v Meko. Kriza vpliva tudi na romanje, kajti iz Bosne potuje letos v Meko samo 5 romarjev, dočim jih je bilo prejšnja leta dosti več. POZDRAVI IZ NEW YORKA Ko odhajamo v stari kraj na parniku Saturnia, še enkrat pozdravljamo vse svoje prijatelje in znance v Delagua in Trinidad, Colo., in okolici, živeli! — Ob tej priliki se tudi najlepše zahvaljujemo tvrdki Leo Zakrajšek v New Yorku za dobro postrežbo, s katero smo vsi potniki zelo zadovoljni. To tvrdko priporočamo vsem rojakom severne Amerike! Joe in Mary Gvardijančič z otroci. Waukegan, 111. Društvo sv. Roka, št. 94 JSKJ je na svoji redni seji dne 12. marca vzelo v pretres tudi iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ v Lorainu, O., ter je prišlo do zaključka, da NE podpira omenjenega iniciativnega predloga. Društvo je mnenja, da naj se vpošteva sklep 14. redne konvencije in se zgradi jednotin dom. Za društvo sv. Roka, št. 94 J. S. K. Jednote: Joseph Petrovčič, tajnik. Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ je na svoji seji dne 19. marca vzelo v pretres iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ, v Lorainu, O., in je z večino glasov sklenilo, da predlog podpira. Joseph Pogačar, tajnik,. Dawson, N. Mex. Društvo Bratska sloga, št. 199 JSKJ je na svoji redni mesečni seji dne 12. marca razpravljalo tudi o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ v Lorainu, O., ter je prišlo do zaključka, da NE podpira omenjenega predloga. Društvo je prišlo do zaključka, da je pravilno, da se vpošteva sklep konvencije in zgradi jednotin dom na Elyju, Minnesota. Ako pride do združenja z drugimi organizacijami, bo članstvo JSKJ lahko ponosno, da Jednota lastuje svoj urad. Za društvo Bratska sloga, št. 199 JSKJ: Frank Lipold, tajnik. Verona, Pa. Na redni seji društva Gorska Vila, št. 175 JSKJ, ki se je vršila 12. marca, smo vzeli v pretres iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ, tikajoč se zidanja jednotinega doma na Elyju, Minn., ter smo soglasno prišli do zaključka, da ni treba zidati doma. Iz tega vzroka naše društvo podpira iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ. Za društvo Gorska Vila, št. 175 JSKJ: Anton Kumarca, tajnik. Predno se podam na široko morje na parniku Champlain, pozdravljam' svoje sorodnike in prijatelje v Pueblo, Colo. in drugod ter jim kličem: Good By. Zahvaliti se pa moram tudi rojaku Leo Zakrajšku v New Yorku, ki mi je tako dobro uredil vse potrebno za potovanje. Priporočam g‘a vsem rojakom. Joseph Snider. (Adv.) 1SK0VINE T od najmanjše do največje za * DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO ZA VELIKONOC se spominjajo rojaki na svojce v domovini in, če le mogoče, pošljejo kak dar v denarju. Denar zopet pošiljamo po sledečih cenah: Din 200..........................$ 3.55 Din 300..........................$ 5.10 Din 400..........................$ 6.65 i Din* 500..........................$ 8.25 Din 1000..........................$16.25 Din 5000..........................$78.00 Onim, ki so namenjeni potovati v staro domovino na spomlad ali v poletju, svetujemo, da nam pišejo za pojasnila. Dolgoletne skušnje vam zagotavljajo najboljšo postrežbo. Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU Frank Sakser 216 W. 18tli St., New York, N. Y. r>( Jen ibii NAJSTAREJŠI NEODVlJ SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI Je najbolj razširjen V1 list v Ameriki: donaša ite nje svetovne novosti, - Izvirna poročila lz stare d' vine; mnogo šale ln romanov najboljših pisatelj* Pošljite $1.00 ln pričeli ga bomo poiUJ* Vsa pisma naslovite d*‘ GLAS NAROD*, 216 W. 18th St., N*w Y«k>f d a &tv fin; •va V SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NEPOZABNE SOPROGE IN DOBRE MATERE MARY LIKAR ROJ. VERČIČ Minili sta že leti dve, odkar smo izgubili Te. Prehitro si odšla od nas, zamrl na veke Tvoj je glas, a Tvoj spomin ves lep živi, med nami bo do konca dni. * Žalujoči ostali: Blaž Likar, soprog; Martin in John, sina; ^ Prances in Ivana, hčere. Glaridgei Pa., mesoca marca 1933.