cena 300 dinarjev številka 45 (9001 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 12. novembra 1987 Titovo Velenje — Solčava tflNJSKA Občinski svet ZSS Predlagali Miro Videčnik Odbor za kadrovska vprašanja pri Občinskem svetu ZSS Velenje je predsedstvu sveta podal v obravnavo ožji predlog možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših nalog v občinski sindikalni organizaciji v prihodnjem mandatu. Za bodočo predsednico je predlagana MIRA VIDEČNIK, za podpredsednika MARJAN JEDOVNICKY in za sekretarja še naprej ROMAN JURIČ. Predlog bodo obravnavali še člani občinskega sindikalnega sveta, potem pa se bodo začele obravnave tudi v osnovnih organizacijah zveze sindikatov. (mkp) Nižji realni OD V občini Velenje so se do konca meseca avgusta povečali osebni dohodki v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v gospodarstvu za dobrih 117 odstotkov, v negospodarstvu za za slaba dva odstotka manj. V gospodarstvu so znašali dobrih 244, v negospodarstvu pa 248 tisočakov. Kljub relativno visokemu porastu pa je bil realni osebni dohodek avgusta v občini Velenje realno za 3,6 odstotka nižji kot avgusta lani. (mz) Zasedanje zborov Sob Velenje Sklepi postajajo resničnost Poročilo sozda REK Franc Leskošek-Luka in izvršnega sveta o izdvajanju stališč in sklepov Skupščine občine Velenje s področja onesnaževanja okolja je bilo osrednja točka zasedanja zborov velenjske občinske sskupščine. Ugotovili so, da so sozd REK, delovna organizacija RLV in 1TES odgovorno in zavzeto pristopili k uresničevanju sklepov, ki so jih ^sprejeli zbori na junijskem zasedanju. Nekateri takojšnji ukrepi so turesničeni: zmanjšanje sobotne-iga nadurnega dela (letna proizvodnja je tako manjša za 200 ti-ssoč ton), načrtovano proizvodnjo 'TEŠ so zmanjšali na 3100 GWh 1 letno, za 2% so zmanjšali zapo-sslenost v RLV, ukinili so dobavo [premogov iz drugih republik za I potrebe TEŠ, ustavili jamska raziskovalna dela za jamo Šoštanj iin izdelali investicijski program s samo za prvo fazo objektov jame i Šoštanj, ki služijo Jami Preloge. Lotili so se tudi vseh zahteva-tnih dolgoročnih nalog — študija > »Krajinska zasnova ugrezninske-jga območja RLV«, pristopili k i izdelavi elaborata s katerim bo-< do lahko ocenili posledice more-l bitnega zmanjšanja proizvodnje { premoga v Šaleški dolini, preiz-1 kušanja pilotne naprave v okviru f projekta »Rekonstrukcija odpe-[ peljevanja«, priprave sistema r merilnih postaj za ugotavljanje s stopnje onesnaženosti ozračja z i žveplovim dioksidom in uvrsti-t tev čistilnih naprav TEŠ med [ prednostne naloge v osnutku s sprememb plana investicij elek-t trogospodarstva in premogovni-š štva Slovenije. Skupščina občine je pozvala 1 TEŠ, da izbiri tehnologije odžve-I pljevanja posveti posebno pozor-i nost stranskim produktom, ki bi lahko pomenili novo ekološko obremenitev okolja. V postopku izbire bo TEŠ sproti obveščala pristojne organe skupščine o odločitvah, ki so pomembne za celotno občino. Uresničene kratkoročne in projektno zastavljene dolgoročne naloge so dobra osnova za postopno ekološko sanacijo ugreznin ter za preprečevanje prekomernega onesnaževanja voda in zraka, je rečeno v stališčih in sklepih. Vendar družbenoekonomski položaj energetike, ki se je letos še poslabšal, in predvideno pokrivanje izgub s sredstvi razširjene reprodukcije, realno ne zagotavlja materialnih možnosti za uresničitev zastavljenih dolgoročnih nalog. Zato je skupščina podala zahtevo poslovodnim delavcem sozda REK, RLV in TEŠ, odgovornim funkcionarjem skupščine občine in izvršnega sveta ter delegatom za skupščino SRS. da z odgovornostjo in ostrino zahtevajo od Skupščine SRS, IS SRS. SIS elektrogospodarstva in premogovništva ter drugih pristojnih republiških institucij uresničitev sklepov, ki jih je o problematiki elektrogospodarstva in premogovništva Skupščina SRS sprejela lani in letos. Med sprejetimi stališči in sklepi pa je rečeno tudi, da smo ob tem, ko smo v javni razpravi in skupščinskih sklepih vso pozornost usmerili v ekološko sanacijo Šaleške doline (zaradi posledic rudarjenja in pridobivanja električne energije), zanemarili težo vseh drugih oblik onesnaževanja. Skupščina občine je zato opozorila na resnost sklepa, s katerim so obvezali Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, da v najkrajšem možnem času zagotovi izdelavo in predloži vsem trem zborom konkreten sanacijski program za zaščito preveč onesnaženih voda in zraka tudi s strani vseh drugih onesnaževalcev. V programu morajo biti zajete,potrebne aktivnosti, roki in nosilci. (mkp) Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Velenje Pod drobnogledom je bila komunalna dejavnost Obravnava komunalne dejavnosti v občini Velenje je bila osrednja točka zadnje seje predsedstva OS ZSS Velenje. Ob obilici gradiva, ki so ga pripravili tisti, ki imajo kakršnokoli vlogo na tem področju, pa tudi nekatere delovne organizacije so povabili k sodelovanju, uvodničarji niso imeli težkega dela. Ko se je na to temo razvila razprava, so vsi po vrsti ugotavljali, da si takšnih gradiv, kot sta jih tokrat pripravila delovna organizacija Vekos in predsedstvo Komunalne skupnosti še želijo. V razpravi je bilo izpostavljeno vse tisto, kar je v analizi dela skupščine Komunalne skupnosti zajeto. Tudi predlagani ukrepi tega organa so v celoti zajeli problematiko in poti razreševanja, zato jih je predsedstvo občinskega sveta v celoti podprlo. Za delovno organizacijo Vekos so menili, da mora spremeniti odnos do uporabnikov v smislu sprejemanja in razreševanja pripomb. Ob obravnavi planskih dokumentov skupnosti morajo predložiti namen in obseg vseh del. V primeru, da Vekos ne mo- re izvajati plana, sredstva pa so na razpolago, bi lahko oziroma bi morali v program kolektivne komunalne rabe vključiti tudi druge izvajalce. Predlagali pa so tudi, da bi bilo potrebno razmisliti o potrebnosti strokovnega nadzora nad deli tako po obsegu kot po kakovosti izven DO Vekos. Pripombe in ukrepi za izboljšanje stanja v delovni skupnosti SIS gospodarskih dejavnosti pa izhajajo iz njihove osnovne in glavne dejavnosti — to je opravljanje strokovnih opravil za de- Proti predlogu ukrepov ZlS-a O programu ukrepov smo prejšnji teden razpravljali na več sestankih tudi v občini Velenje. Vso pozornost so jim med drugim namenili člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki so v celoti podprli razmišljanja republiškega izvršnega sveta in ocenili, da predloženi program ni takšen, da bi nam zagotavljal razrešitev zapletenih gospodarskih razmer, zato so ga v celoti zavrnili in predlagali našim delegatom, ki so se udeležili petkovega zasedanja republiške skupščine, da glasujejo proti. Menili so namreč, da delni sprejem teh ukrepov prav tako ne bi bil učinkovit, saj bi bile potrebne korenite spremembe oziroma dopolnitve. Podobnega mnenja so bili tudi udeleženci skupnega sestanka vseh predsedstev družbeno političnih organizacij, skupščine občine Velenje in njenega izvršnega sveta, delegata družbeno političnega zbora ter delegacije za zbor republiške skupščine, ki je bil prejšnjo sredo. Na tem sestanku so izpostavili tudi odgovornost predlagateljev takšnih ukrepov, ki nikakor ne zagotavljajo izhoda iz krize, poleg tega Družbenopolitični zbor Ne šele, ko je ukrep nujen! Družbenopolitični zbor se je sestal že v petek, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta svoje novembrsko zasedanje opravila v torek dopoldan. Pri obravnavi poročila o izvajanju ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji EKO je bilo rečeno, da je bil ukrep sprejet v zadnjem času, kajti jašanje je, kolikšna bi bila iz-če bi se dogodki odvijali r p® po starem. Odprto pa še taj&to, na kar so na zasedanju opozorili, namreč — ali družbenopolitična skupnost nima mehanizmov, s katerimi bi lahko v dogajanje posegla že prej in ne šele takrat, ko je ukrep nujen. Več razpravljavcev je opozorilo na odgovornost, vendar bo bolj otipljivo poročilo tako o poslovni odgovornosti kot o odgovornosti družbenopolitičnih organizacij podano, ko bo to izdelano. Ob analizi socialnih razmer in uresničevanja socialnovarstvenih pravic, ki je bila tokrat na dnevnem redu zborov, pa je družbe- nopolitični zbor spregovoril o pomembnosti poročil, ki prihajajo s terena, iz krajevnih skupnosti. kjer se ljudje med seboj najbolj poznajo. Problematika invalidnosti v občini Velenje je prišla na dnevni red iz preprostega razloga — kljub nekaterim premikom pri skrbi za varnejše delo, nam ne uspe ustaviti rasti invaliJno-sti, zato je treba s konkretnimi sklepi poseči v dogajanje. Konec lanskega leta je bilo v združenem delu že 1889 invalidov ali 7,34% vseh zaposlenih! Poročilo o problematiki invalidnosti je družbenopolitični zbor sprejel in sklepe še dopolnil z enim, namreč da je treba ponovno analizirati problematiko telesno in duševno prizadetih otrok in mladine. Ugotovitve naj bi služile samoupravnim intersnim skupnostim družbenih dejavnosti, ki bi na osnovi izsledkov izdelale program razreševanja težav v vzgojno varstvenih in vzgojno izobraževalnih zavodih in še naprej v povezavi z organizacijami združenega dela. Družbenopolitični zbor je sprejel tudi informacijo o pripravah na grad-njo centralne čistilne naprave odpadnih voda Šaleške doline, a le kot informacijo brez zaključkov in sklepov, ki so bili predlagani. Menil je namreč. da hi za to, da hi sprejeli tudi sklepe, morali takšno informacijo dobiti prej (prejeli so jo na zasedanju), da bi na tisto, kar jih zanima, lahko dobili tudi dodatne obrazložitve. Brez teh so menili, nekateri sklepi niso dovolj jasni. Obravnavo te točke bodo nadaljevali na prihodnjem zasedanju. (mkp) pa so nekateri tudi strokovno vprašljivi, posegajo pa tudi v področje sprememb ustave, zakona o združenem delu ter drugih trenutno veljavnih dokumentov. Kot vemo so naši delegati na republiški skupščini zavrnili predlagane ukrepe, takšno pa je bilo tudi končno stališče republike Slovenije, ki se sicer zaveda, da so nam za izhod iz krize potrebni odločni ukrepi, ki pa morajo vsekakor temeljiti na boljšem in ustvarjalnejšem delu ne pa na enakopravni porazdelitvi »revščine«. (mz) Komunalna skupnost občine Velenje V ponedeljek so se sestali delegati obeh zborov — izvajalci in uporabniki — skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje. Med drugim so obravnavali in potrdili devet mesečno uresničevanje plana in rebalans plana Komunalne skupnosti za letos, poročilo o izvajanju srednjeročnih planskih nalog s področja komunalnega gospodarstva, sprejeli pa so tudi sklep o pričet-ku planskih aktivnosti za pripravo plana Komunalne skupnosti občine Velenje in ustrezno spremembo temeljev plana te skupnosti za obdobje 1988-1990. (mkp) lovanje delegatskega sistema v skupščinskih klopeh, torej delo za uporabnike. Prav z ustrezno organizacijo znotraj teh služb bi lahko dosegli, da bodo strokovni delavci svojo pozornost posvečali" strokovnim zadevam — planiranju, spremljanju in uresničevanju plana, ne pa da se ukvarjajo zgolj z administrativnimi deli, je bilo rečeno. Zato bi bilo treba iz strokovne službe izločiti vsa delovna opravila, ki vanjo ne sodijo, inkaso stanarin recimo. Naloge koordinatorja znotraj skupščine SIS ter njenih organov in zunanjimi dejavniki bi morali bolj kot doslej prevzemati predsedniki skupščin in njenih organov. Z upoštevanjem predlaganih ukrepov, ki jih je predložilo predsedstvo Komunalne skupnosti bi razbremenili strokovne delavce, ki bodo lahko več časa posvetili obdelavi strokovnih opravil, ki jih pripravljajo izvajalci. Člani predsedstva Občinskega sindikalnega sveta pa so poleg tega, da so v celoti podprli stališča in predlagane ukrepe iz že omenjenega gradiva, menili tudi, da bi bilo potrebno razmišljati o reorganizaciji tako samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje kot delovne skupnosti SIS gospodarskih dejavnosti. Doseči pa bi bilo treba tudi večjo povezanost med delegacijami in samoupravnimi organi v združenem delu (poslovodni organi so odgovorni za delegacije v svoji sredini). Od tistih organizacij združenega dela, ki pitno vodo uporabljajo kot industrijsko, pa je potrebno zahtevati, da razmislijo o prehodu na uporabo industrijske vode. Rebalanse je treba prilagoditi sposobnostim gospodarstva, so bili mnenja. Ne nazadnje pa so na tej seji dali tudi dobrohotno pobudo Vekosu, DSSS SIS materialne proizvodnje in Samoupravni komunalni skupnosti, da začno voditi strpne in konstruktivne dialoge. M. Krstič-Planinc 2. stran ★ nSS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje k 12. novembra 1987 Pred pripravo planov za prihodnje leto Občinska resolucija naj bo akcijski program Že krepko smo zakorakali v predzadnji mesec letošnjega leta, to pa je čas, ko moramo začeti pripravljati plane za naslednje leto. Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na zadnji seji že namenili vso pozornost izhodiščem za pripravo resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Velenje za prihodnje leto. Nanizali so nekaj razmišljanj o tem dokumentu, ki mora biti akcijski program nalog, ki jih moramo v občini uresničiti in ne zgolj zbirka diktiranih usmeritev. Jože Zaje se je ob tem dotaknil obremenitev združenega dela, ki je po njegovih besedah vse večje, kar negativno vpliva na ustvarjeno akumulacijo, ki bi jo morali, če hočemo izplavati iz krize, okrepiti, pri teh svojih trditvah je izhajal iz konkretnih devetmesečnih rezultatov svojega delovnega okolja, delovne organizacije ESO, kjer so v tem času povečali dohodek z indeksom 192, skupne obremenitve dohodka pa so se povečale z indeksom 250. Jože Mraz je izpostavil problematiko financiranja samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti. Ker nekatere organizacije združenega dela ne ustvarjajo dohodka, v ta namen ne odvajajo sredstev. Ta problem bo mogoče razrešiti s prenosom večjega dela te dejavnosti v neposredne stroške, ki jih pokrijejo odjemalci v ceni storitev. Skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti bi morale potrjevati plane in prenehati z nerazumni- mi širitvami in drobljenjem sredstev. »Nikakor ne bomo mogli več vztrajati,« je poudaril, »da skupščine potrjujejo tudi prispevne stopnje in cene storitev. Samoupravljati o tem, da je dva in dva štiri se zares ne da.« Največ težav pri pripravi občinske resolucije bo prav gotovo na področju rudarstva in energetike, je menil Jaro Vrtačnik, saj trenutno ni znano niti, kako bomo nerazrešili težave v letošnjem letu, kaj šele naprej. Zanimivo je bilo bo tem tudi razmišljanje Alojza Hudarina, ki seje zavzel za sistemsko zbiranje sredstev za področje telesne kulture in poudaril, da pomeni več vlaganja v to dejavnost, s katero ohranjamo zdravje ljudi, manj stroškov za zdravstvo. Zavzel se je tudi za hitrejše uresničevanje koncepta našega turističnega razvoja in ob tem izpostavil, da moramo v Titovem Velenju takoj doseči prekategorizacijo hotela, saj nam takšen kot je nikakor ne more biti v ponos. Majda Naglost je izpostavila trenutno problematiko kmetijstva, ki mu je očitno naloženo varovanje standarda, ekonomske logike pa nihče več ne upošteva. To je seveda le nekaj razmišljanj pred pripravo tega pomembnega občinskega dokumenta, ki bo članom izvršnega sveta v osnutku predložen v obravnavo že v kratkem, nato pa se bodo v razpravo in oblikovanje vključili tudi ostali. (mz) Komite za družbene dejavnosti »Ogroženo« izvajanje dogovorjenih programov Obravnava ocene dovoljenih sredstev sis družbenih dejavnosti za to leto oziroma področja skupne porabe v tako imenovani jesenski analizi je tema. ki na sejah komiteja za družbene dejavnosti vedno buri duhove. Tudi na četrtkovi seji so temu vprašanju namenili člani tega upravnega organa največ pozornosti. Ocenjena stopnja rasti skupne porabe 1 17,45 za našo občino ne more veljati, kajti specifičen položaj in kopica težav z republiškim poprečjem še daleč ni primerljiva. Z njo ne bomo uspeli v občini zbrati niti tistega, kar dovoljuje interventna zakonodaja. Do konca oktobra letos so namreč uspele družbene dejavnosti zbrati za izvajanje dogovorjenih programov le 63 odstotkov vsega denarja, kar ne obeta prav nič dobrega do konca leta. O kakšnem dinarju za naložbe bi v tem času, ko še ne poznamo vseh ukrepov zveznega izvršnega sveta kar teiko govorili. Krčenje programov vseh samoupravnih interesnih skupnosti na tem področju je skorajda neizbežno. Sistem solidarnosti je za našo občino že v preteklih letih delal preglavice. Kot vse kaže, nas bo tokrat »pokopal«. Posledice delovanja tega avtomatizma se vse bolj odražajo pri izvajanju dogovorjenih programov sisov družbenih dejavnosti. Ob tem pa vse bolj zaskrbljuje tudi morebitna izguba, ki jo ob devetmesečju izkazujeta delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje in šo-štanjske termoelektrarne. Izpad sredstev za zagotavljanje delovanja družbenih dejavnosti iz energetskega dela sozda Rek bi v zadnjih treh mesecih letos po oceni članov komiteja za družbene dejavnosti onemogočil izvajanje dogovorjenih pro- gramov. Zato so v razpravi predlagali delegatom vseh treh zborov občinske skupščine, da ob obravnavi informacije o družbenoekonomskem položaju sozda Rek Franc Leskošek Luka zavzamejo takšno stališče, da je morebitni izpad pričakovanih sredstev za dogovorjene programe nesprejemljiv. Prav tako pa morajo od republiške skupščine ter republiškega izvršnega sveta zahtevati sprejem ustreznih ukrepov za reševanje družbenoekonomskega položaja Reka oziroma stanja v naši družbenopolitični skupnosti. Združitev vzgojnovarstvenih zavodov Titovo Velenje in Šoštanj da ali ne. Člani komiteja za družbene dejavnosti se — na zadnji seji niso izrekli niti za prvi, niti za drugi predlog. Pač pa so ob obravnavi tega poudarili, da je potrebno družbenoekonomsko upravičenost reorganizacije oceniti skozi uresničevanje družbenega plana in usmeritev na tem področju. Najbolj priročna pot za obravnavo slednjega je v samoupravni interesni skupnosti otroškega varstva, ki naj na svoji skupščini naredi oceno uresničevanja glavnih ciljev in ugotovi, ali so razlogi za uresničitev pobude zbora uporabnikov. Ob tem so se zavzeli tudi za čimbolj umno porabo razpoložljivih sredstev. Spremembe in dopolnitve republiškega zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so člani komiteja gladko zavrnili. Razlogov za to so navedli kar nekaj, in sicer: ker uvaja dodatno obremenitev gospodarstva, v svoji zamisli znova predvideva zbiranje solidarnosti na republiški ravni v naprej za neznane primere, ker ni izdelane nobene metodologije: močno diferencira brezposelne osebe glede na položaj: ker v svoji zasnovi vodi k pasivnosti namesto k iskanju rešitve in še hi lahko naštevali nesmisel za nesmislom. Ob koncu razprave so med drugim obsodili odnos združenega dela do tega vprašanja. Izvršni sveti so predlagali, da delegacija za zbor občin in zbor združenega dela republiške skupščine ne glasuje za sprejem omenjenih sprememb. Pri morebitnem usklajevanju pa je treba doseči sprejemljivejša določila za njegovo izvajanje. smo Predsedniki in sekretarji občinskih odborov ZZB NOV občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šmarje, Šentjur, Velenje, Žalec, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter člani medobčinskega sveta Zveze borcev celjske regije so se 21. oktobra 1987 zbrali na regijskem posvetu, na katerem so obravnavali aktualne probleme današnjega časa. Dogovorili naj bi se, kako ravnati v danem položaju, saj je znano, da razmere močno negativno vplivajo na razpoloženje med borci in v borčevskih organizacijah. Mnogi razpravljalci na tem posvetu so kritično spregovorili o sedanjih družbenogospodarskih razmerah, kar vzbuja v borcih veliko zaskrbljenost, pa tudi nemajhno mero upravičenega ogorčenja. Borci so zlasti zaskrbljeni, ker ne vidijo izhoda iz sedanje krize, saj se na vseh področjih družbenega dogajanja srečujejo le z močnimi brezper-spektivnimi obljubami. Dvignili so svoj glas proti razraščanju administracije v občinah, republikah, zlasti pa v federaciji. Tudi povečanju zveznega proračuna so nasprotovali. Ogorčeni so bili nad tem, da posamezne strukture dobesedno odrejajo, kako naj delajo v gospodarstvu. Kritično so opozorili, da je naše samoupravljanje v veliki krizi, pa čeprav delovni ljudje še vedno verujejo v pošteno zamisel delavskega samoupravljanja. V delovnih organizacijah delavci praktično nič ne odločajo, če pa že, je to redko in zadeva zelo nepomembna vprašanja. Tudi med osebnimi dohodki delavcev so velike razlike. Celo tako je, da tisti, ki res dela. dobi zelo nizek osebni dohodek, nekdo drug, ki pa ne, pa več. Zakaj so take razlike? Borci so ugotavljali, da je v naši družbi vse manj in manj dejanskega odločanja in učinkovanja tam, kjer bi ga moralo biti največ, to je v bazi, v samoupravnih organizmin, v delegatskih sestavah. Domala o vsem odločajo v odtujenih administrativnih strukturah, z ukrepi, ki že leta ni- Regijski posvet borcev v Celju česar ne razrešijo, le še kopičijo naš krizni nered. Vse to pa vzbuja — ne le med borci, pač pa med ljudmi sploh — rastoče nezaupanje v vodstvene strukture, apatijo in pasivizacijo in čedalje močnejše in glasnejše zahteve po zares temeljiti inventuri in korekturi vsega tega. Borci so boleče opozarjali na občutek »razpuščenosti« partije, na neučinkovitost njenih sestankov, na idejno dezorientacijo in na poskuse nasilnega uveljavljanja nesamoupravnih, centralističnih oblik vladavine, kar vse borce jezi in vznemirja. Borci so spregovorili tudi o ustavnih spremembah in protiinflacijskem programu oz. o ukrepih, ki jih v zvezi s tem pripravlja Zvezni izvršni svet. Ugotovili so, da iz predlaganih ustavnih sprememb veje očitna težnja po centralizaciji, unitarizmu in etatizmu. To pa seveda nasprotuje našemu pričakovanju, da je izhod iz krize in seveda napredek v razvoju samoupravljanja in socialističnih odnosov nasploh moč doseči samo ob še večji demokratizaciji družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov, decentralizaciji in doslednem uveljavljanju odgovornosti republik in pokrajin za lasten in skupen razvoj celotne Jugoslavije. Borci so ugotavljali, da so nekateri predlogi amandmajev povsem nesprejemljivi in da jih je treba v nadaljnjem postopku usklajevanja odpraviti oz. dograditi. V zvezi z ustavnimi spremembami so borci podprli večjo tržno naravnanost in večjo uveljavitev vloge ekonomskih zakonitosti ter omejevanje možnosti poseganja države v samostojnost gospodarstva. Borci so tudi prizadeto in zelo ogorčeno spregovorili o krivici, ki jo je upokojencem povzročil po hitrem postopku sprejeti zakon o plačevanju pokojnine za nazaj. V Sloveniji bo tako prizadetih okoli 220.000 upokojencev. Najostreje so obsodili to dejanje, ki ne pomeni nič drugega kot »zakonito krajo« ene pokojnine. Na posvetu je bilo govora tudi o tem, da se je po zadnji veliki aferi (Agrokomerc) dvignil nov val pasivizacije starih borcev in komunistov in njihovih izstopov iz ZKS. Iz članstva ZKS izstopajo tudi borci po 40 in več letih članstva. Na vprašanje, zakaj odhajajo, jih večina odgovarja, da je omajano njihovo zaupanje v našo sposobnost in celo v pripravljenost posameznikov, da hitreje in dosledno izpolnimo program XIII. kongresa ZKJ in X. kongresa ZKS. Borci preprosto ne razumejo več neuresničevanja odgovornosti za neizvršene dogovore, politiko, obljube, za tisto, kar verjamejo, da bi bilo možno in nujno narediti, pa nismo naredili. Ponovno so poudarili, da izhoda iz krize ne bomo našli, če ne bo res prišla do veljave osebna odgovornost tudi med politiki. Dosledno pa bomo morali spoštovati ekonomske zakonitosti, resnično uveljavljanje enotnega jugoslovanskega trga in ustrezno vrednotenje ustvarjalnega družbenega dela. Nor-mativizem in tutorstvo države pa bomo morali zmanjšati, tako kot tudi nasprotja med gospodarstvom in politiko. Na posvetu so tudi ugotovili, da je večina borčevskega rodu, kljub starosti in izčrpanosti številnih posameznikov v svojih vrstah, še vedno dejavna, pripravljena izrekati svoj glas, pomagati s svojimi izkušnjami, opozarjati na prava pota, soodločati, čeprav vse prepogosto brez ustreznega odziva. Ne glede na vse povedano, so borci izrazili pripravljenost, da se bodo borili za uresničevanje tistega, kar je zapisano v partijsko-kongresnih programih, se vključili v ustavni boj za naša samoupravna, avnojska stališča, zavedajoč se ob vsem tem, da moramo socializem graditi od spodaj navzgor in ne narobe. Borci se niso bojevali za tisto, kar se danes pri nas dogaja. Bojevali so se, mnogi med njimi pa so padli za svetlo in srečno prihodnost. Z njihovimi žrtvami je bila ustvarjena avnojska Jugosla- vija, zdaj pa terjajo ne praznih besed, ampak rezultate. Tako nekako bi lahko strnili misli z nedavnega celjskega posveta, enega v vrsti podobnih po vsej Sloveniji. Informacijo z regijskega posveta borcev v Celju je obravnavalo predsedstvo OO ZZB NOV Velenje na svoji seji dne 3. novembra 1987. Tudi velenjski borci so razočarani in zaskrbljeni zaradi stanja v družbi. Vedo, da se ljudje vse bolj zapirajo vase in ne zaupajo nikomur več. Boje se, da bo z novimi protiinflacijskimi ukrepi prišlo na površje še več administriranja, še več omejevanja, še več centraliziranja. Vse bolj očitno postaja, da bo tudi tokrat plačal največji davek občan, kot že tolikokrat doslej. Tudi velenjski borci so ostro napadli samovoljno spreminjanje pokojninskega zakona, ki je udaril po žepu še zlasti borčevsko prebivalstvo. Borci ne razumejo, zakaj se v tem kriznem obdobju lotevamo spreminjanja ustave. Saj imamo sklepe Avnoja, ustavo, sklepe zadnjih kongresov ZK, na osnovi katerih bi lahko oblikovali akcijske programe, s pomočjo katerih bi, če bi se jih držali, zagotovo našli pot iz sedanjega kriznega stanja. Borci so ocenili, da so stališča političnega vodstva Slovenije do bistvenih vprašanj v naši družbi prava, zato ga v vsem podpirajo. Podporo izražajo tudi prizadevanjem slovenske delegacije v zveznih organih, da bi izbojevala večjo odprtost, demokratičnost in odgovornost v razreševanju gospodarskih, socialnih in idejnopolitičnih problemov. Odprta družba in tržno gospodarstvo naj bosta tista, ki delata selekcijo med dobrim in zlim. Kar je dobro in uspešno, naj se v svobodni konkurenci prebije naprej, kar ni, naj samo odmre. To je edina pot, na katero borci pristajajo in so se pripravljeni zanjo bojevati po svojih najboljših močeh tudi poslej. Predsedstvo OO ZZB NOV Velenje ŠALEŠKI DROBIR • ŠALEŠKI Mesec boja proti alkoholizmu Mesec november — mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji bomo v naši občini obeležili le s propagandnimi akcijami. Plakati in zloženke na raznih panojih in oglasnih deskah bodo tiste, ki si bodo vzeli zanje malo časa, opozarjali na škodljivosti prekomernega uživanja alkohola. Učenci osnovnih šol pa bodo lahko prisluhnili zdravstvenim predavanjem na to temo. Sicer pa na občinskem odboru Rdečega križa Velenje razmišljajo o organizaciji kviz tekmovanja o škodljivosti alkohola in drugih odvisnostih. Lani so se ga udeležile le ekipe osnovnih šol, letos spomladi pa naj bi na vprašanja s tega področja odgovarjali tudi dijaki Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Skromna naložbena dejavnost Investicijska vlaganja so seveda neposredno povezana z bolj ali manj uspešnim gospodarjenjem, zato v teh časih zares ne moremo pričakovati velikih naložb. Pa vendar, takšne, ki jih dosegamo v tem času v občini Velenje, so vendar preskromne. Služba družbnenega knjigovodstva je zabeležila do konca letošnjega avgusta za dobrih 28 milijard dinarjev investicij v osnovna sredstva. Številka je na prvi pogled dokaj visoka, če pa ob tem upoštevamo, da je od lanskih vlaganj v enakem obdobju višja le za dobrih 72 odstotkov, vidimo da je to malo, saj je ta porast daleč za inflacijo. Pretežni del naložb financiramo Velenjčani s sredstvi investitorjev. Takšnih je kar 98,4 odstotke, ostalo pa smo financirali s krediti bank. (mz) 0 praznovanju dneva JLA Danes, v četrtek, popoldne se bo v prostorih Postaje milice v Titovem Velenju sestalo predsedstvo občinske konference zveze rezervnih vojaških starešin Velenje. Člani bodo na letošnji peti seji med drugim spregovorili o uresničevanju programa vzgoje rezervnih starešin za obdobje 1987 — 88, precej pozornsoti pa bodo namenili letošnjemu dnevu pripadnikov jLA in vseh oboroženih sil,k 22. decembru. Prav tako se bodo na seji pogovorili o sedanjih in prihodnjih nalogah in načrtih. (b. m.) Šaleški študentski klub — skupščina Po doljšem času se bodo na skupščini zbrali člani Šaleškega študentskega kluba. Ta bo v petek, 13. novembra v prostorih Stiskarne. Začela se bo ob 18. uri. Po končanem uradnem delu bo še tradicionalno brucoranje. Ob tem seveda ni treba posebej poudarjati, da je udeležba za bruce in brucke obvezna. Posodobili poslovne prostore Delavci gradbeno industrijskega podjetja Vegrad slavijo letos tridesetletnico delovanja. Obeležili so jo ob letošnjem dnevu gradbincev, ko so bili tudi organizatorji kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije. Seveda pa ta jubilej slavijo tudi s sicer skromnimi, pa vendar pomembnimi delovnimi zmagami. Zadnjo soboto so takšno delovno zmago slavili delavci tozda Zaključna dela. Namenu so predali posodobljene poslovne in delovne prostore na Žarovi ulici v Titovem Velenju. Njihov slikopleskarski obrat je bil ustanovljen takoj ob nastajanju te delovne organizacije, kasneje pa so ga razširili in razvili v njem celotno dejavnost zaključnih del. (mz) Za parcelo dve stari milijardi Časi so res težki. Pa vendar si mnogi tudi zdaj želijo postaviti svojo stanovanjsko hišo. To jim je življenjski cilj, za katerega so pripravljeni tudi na velika odrekanja. Takšen cilj pa je Velenjčanom vse bolj odmaknjen. Težko je dobiti gradbeno parcelo, zdaj, ko bodo te vendarle na voljo, na Gorici — jug, kjer je prostora za 27 stanovanjskih objektov, pa bo najbrž večini »vzelo sapo«. Komunalno urejena parcela z vsemi prispevki bo namreč veljala investitorje kar okoli dve stari milijardi dinarjev. (mz) Srečanje ZRVS Desni breg Konec oktobra smo starešine ZRVS KS Desni breg izvedli orientacijski pohod na Žlebnikovi domačiji. Z avtobusom smo se v jutranjih urah odpeljali do Zavodnje in nato v skupinah odšli do Žlebni-ka. Po pozdravnem govoru predstavnika ZRVS Št. Vid in krajšem kulturnem programu učencev in glasbene skupine iz osnovne šole Bele vode smo se navzoči pogovorili o dosedanjem in prihodnjem delu ZRVS. Po domači malici smo izvedli še preizkus v streljanju z M K puško. V streljanju so se preizkusili tudi vsi učenci, ki so sodelovali pri kulturnem programu na čelu s prijazno tovarišico. Po sproščenem pogovoru z domačini je dan kar hitro minil. V popoldanskih urah smo se spustili v dolino Slanice in mimo Belovoških peči do Grebenška, kjer je bil cilj pohoda. Kljub dežju, kateri je začel padati po poti proti domu, so bili vsi udeleženci pohoda navdušeni nad izvedbo in si takih srečanj še želijo. Branko LEDINEK »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: od I. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (V. d. odgovorni urednik). Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež urfedništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni na- slov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 300 dinarjev. Mesečna naročnina 1.100 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 6.600 dinarjev, za tujino 11.200 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. f 12 novembra 1987 * titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas ★ stran 3 Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek Luka Predlagaj nekaj koristnega En zaposlen, en predlog O akciji »Predlagaj nekaj koristnega,« ki so se je poleg Gorenjeve delovne organizacije Elektronika Široka potrošnja lotili tudi v Gorenju Gospodinjski aparati, bi lahko napisali kaj že zadnjič, ko smo predstavljali novosti s hišnega sejma Gorenja. Lahko bi o njej napisali tudi kaj ob občinski razstavi inovacij ali pa takrat, ko so v Ljubljani podelili nazive novator leta — enega je dobila tudi DO Gospodinjski aparati. Vendar smo menili, da si ta akcija zasluži posebno pozornost, zaradi svoje izvirnosti v domačem okolju in odzivnosti, ki jo je sprožila. Akcijo z naslovom, ki že sam veliko pove, torej »predlagaj nekaj koristnega«, sta predstavila Ladislav Grdina, predsednik poslovodnega odbora Gospodinjskih aparatov in Martin Smre-kar, ki v tem odboru zastopa razvoj. »Odločitev za akcijo je preprosta,« pravi Grdina, »v bodoče moramo še bolj skrbeti za hitrejši razvoj, ne samo izdelkov, ampak SKORAJ VSAK ZAPOSLEN — EN PREDLOG Nad udeležbo v akciji so bili vsi presenečeni. Podatek, da je na enega zaposlenega v tej delovni organizaciji prišel en predlog, ali natančneje na enega zaposlenega 0,93 predloga, je veliko več kot bi si upal napovedovati največji optimist v tej akciji. Zanimiva pa je tudi udeležba v akciji glede na stopnjo strokovne izobrazbe in število podanih koristnih predlogov. Martin Smrekar nam je posredoval natančne podatke: 2,7 predlogov na zaposlenega so posredovali tisti, ki razpolagajo z visoko izobrazbo, 2,4 tisti, ki razpolagajo z višjo, 2,75 tisti s srednjo, največ 4,47 predlogov na zaposlenega pa je prišlo iz vrst kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, torej tistih, ki so s svojim strokovnim delom neposredno udeleženi in prisotni v sami proizvodnji. 0,28 predloga na zaposlena so tej akciji pridodali tudi polkvalificirani in nekvalificirani delavci. NAD VSEMI PRIČAKOVANJI Ko so v Gorenjevi delovni organizaciji Gospodinjski aparati tuudi tehnologije. Zadnjih petnajst leet namreč nismo imeli nobene po-mnembnejše investicije v programu beele tehnike. Če pa se ozremo na zaahod lahko takoj opazimo, da taam menjajo tehnologijo vsakih peet do sedem let. Zato strmimo za teiem, da inoviramo proizvodni pro-grjram in dopolnimo tehnologijo taam, kjer ta ne odgovarja več se-datanjemu stanju. S to akcijo smo žeieleli spodbuditi vse delavce Go-reenja Gospodinjski aparati, še po-se.ebno pa strokovne službe, da bi posredovali obilico predlogov.« Ob tem pa si seveda niso mislili, i, da bodo dobili same »vrhun-skske« predloge, ampak so se krep-kcko zavedali dejstva, da je veliko inin še več že to, če je le eden od dedesetih predlogov tak, ki ga je vrvredno koristno prenesti v proiz-vcvodnjo. Vse smiselne predloge pžpa so tudi nagradili — s 25 tisoča taki. Ko bodo v proizvodnji, pa jiljih bodo še posebej nagradili, ocodvisno pač od gospodarske ko-risristi in od pravilnika, ki ga imajo o o nagrajevanju inovativne dejav-ncnosti. VV TREH MESECIH -3:3208 PREDLOGOV! Akcija je trajala tri mesece in v te tem času so delavci podali 3208 pr predlogov! Tistih, ki jih v tem času su še pregledujejo in bodo gotove vo zaživeli je bilo 1674; nesmi-seselnih predlogov je bilo 1458, do d£ danes jih še niso ocenili 76; rea-lij lizirali, torej že prenesli v proiz-vc vodnjo ali izdelke pa so jih 271. Po prvem letu bodo lahko že na natančno izračunali kolikšna je gc gospodarska korist teh predloge gov, danes jo grobo ocenjujejo za za prvo leto uporabe na pribli-žn žno 675 milijonov dinarjev. Avto torjem so že izplačali 42 milijone nov dinarjev nagrade. pripravljali akcijo so računali, da bodo zbrali približno 600 do 800 predlogov. Največji optimisti si niso mogli zamisliti, da bi bil izid štirikrat večji! Seveda je bilo z akcijo veliko dela. Sprejeli so vse predloge in jih klasificirali in to v kakršni koli obliki — tudi ustne so pribeležili. Komisija, ki je potem predloge ocenjevala je zasedala cele dneve. Posebej se je izkazala služba tehnično-eko-nomske analize, ki je organizirana v okviru razvojne službe in pod okriljem katere je tudi služba za inovativno dejavnost. »Delavcem, ki so sodelovali v strokovnih komisijah je treba izreči vso pohvalo. Ocenjevali so tudi zunaj delovnega časa. Delali so popoldna, ob sobotah,« sta dejala naša sogovornika. IN NAPREJ? To vprašanje je včasih za marsikoga izredno težko, v Gospodinjskih aparatih pa temu, ni tako. »Ni se za bati,« bi lahko odgovorili. Kajti tu so že novi razpisi, takoimenovana usmerjena inovativna dejavnost. V smislu — poznamo stvari, razpišemo problem oziroma poznamo problem, razpišemo rešitev. Akcije »Predlagaj nekaj koristnega« se v Gorenju niso lotili prvič. Letos so jo izvedli recimo tudi v Elektroniki Široki potrošnji. Zato lahko ugotavljajo, da daje veliko pozitivnega. Poleg gospodarske koristi, ki jo prinaša, te akcije zlezejo delavcem pod kožo, privedejo jih do tega, da o tem kaj in kje bi se dalo še kaj izboljšati razmišljajo tudi, ko akcija ni razpisana. Ob koncu pogovora sta naša sogovornika dejala: »S podobnimi akcijami bomo nadaljevali, kajti proizvodnja je živa stvar in mora doživljati spremembe.« M. Krstič-Planinc Odločno v sanacijo okolja Ekologija je spet naša vroča tema. Kako tudi ne, saj velja za prebivalce Šaleške doline, da so se ob letošnjih javnih razpravah o teh vprašanjih ekološko osvestili. Zavedajo se propadanja narave, te velike nevarnosti, ki grozi tudi človeku. Zato ni čudno, da so bili na letošnji junijski skupščini sprejeti obvezujoči sklepi, njihovo uresničevanje pa so delegati prvič preverili na zadnjem zasedanju. Največ obvezujočih nalog je bilo na junijski skupščini naloženih Rudarsko elektroenergetskemu kombinatu Franc Leskošek Luka, ki je v občini največji onesnaževalec. Čeprav so te naloge, zahtevne in drage, so se jih lotili zavzeto in odgovorno ter predložili občinski skupščini na zadnji seji obsežno poročilo o njihovem uresničevanju. To pa je tudi tema pogovora z vodjo ?? tehnološkega področja sozda REK Franc Leskošek Luka dipl. ing. rudarstva Francem Avberškom. Uresničevanje omenjenih sklepov je neposredno povezano z družbeno ekonomskim položajem vašega kombinata, zato je prav, da se najprej ustavimo pri tem vprašanju, saj so tudi delegati občinske skupščine zahtevali od vas in od občinskih upravnih organov zavzemanje za realno vrednotenje premoga in električne energije ter zagotovitev ustreznega družbeno ekonomskega položaja delovnih organizacij Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Odločno je bila postavljena zahteva, da mora cena energije zagotavljati enostavno in dogovorjeni del razširjene reprodukcije, vključno s stroški za sanacijo okolja. FRANC AVBERŠEK: »Družbeno ekonomski položaj rudarstva in energetike ostaja še naprej odprto vprašanje in trenutno še ne vidimo njegove razrešitve. Po sklepu skupščine smo v našem kombinatu takoj ustavili vse dobave tujih premogov. Sočasno pa je zaradi sorazmerno nizkih cen ostalih vrst energije padla prodaja premoga za široko potrošnjo. Ugodne hidrometeorološke razmere so narekovale tudi manjše potrebe po termoenergiji in zaradi tega so TEŠ v prvih desetih mesecih dosegle le nekaj nad 80 odstotkov načrtovane proizvodnje. Tako je bilo kljub ustavljenim dobavam premoga iz drugih republik ob koncu oktobra, na deponiji 844 tisoč ton premoga, v elektroenergetski bilanci pa je bilo predvidenih le 523 tisoč ton. S stanjem v našem kombinatu redno seznanjamo Komite za energetiko in izvršni svet Slovenije, prav tako pa tudi redno poročamo, da naš težak finančni položaj ni razrešen in ga skupaj razrešujemo. Redno sodelujemo pri rebalansu srednjeročnih in dolgoročnih planov EPS, da zagotovimo kontinuirano proizvodnjo energije v Šaleški dolini, seveda ob upoštevanju usmeritev občinske skupščine. Tako smo dosegli, da so v predlogih planov čistilne naprave prioritetne. Do njihove izgradnje pa je predvidena zmanjšana proizvodnja v TEŠ v štirih zimskih mesecih za 120 GWh kar pomeni, da bodo pokurili 160 tisoč ton premoga manj. Uresničujemo tudi vse plane za učinkovitejše in uspešnejše poslovanje, ki smo jih sprejeli na delavskih svetih. Med drugim smo od 2 do 20 odstotkov zmanjšali porabo materialov, za 5 odstotkov se je izboljšala kalorična vrednost premoga, delali bomo deset delavnikov manj kot smo načrtovali, za dva odstotka pa se je zmanjšala zaposlenost. Prihranek so seveda tudi manjša poraba tujih premogov ter pravočasno opravljeni remonti v termoelektrarnah Šoštanj. Ob nerazrešenih družbeno ekonomskih odnosih pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da je premoga v tem času dovolj (v prejšnjih letih ni bilo tako) kar naše stanje še otežuje.« Ogromne površine se v Šaleški dolini zaradi izkopavanja pogrezajo. To ob razmišlja- Vodja razvojno tehnološkega področja sozda REK Franca Leskoška-Luke dipl. ing. rudarstva Franc Avberšek njih o nadaljnjem razvoju doline pred vas postavlja dodatne obveznosti Delegati so zahtevali čimprejšnjo sanacijo teh površin. FRANC AVBERŠEK: »Ugreznine tekoče rekultivira-mo, čim se tren umiri. O problematiki statusa rudarskih škod smo z namestnikom republiškega komiteja za finance v zadnjem času trikrat razpravljali. V razgovorih so sodelovali tudi predstavniki komiteja za zakonodajo in SDK. Z razreševanjem te problematike bomo nadaljevali, ko bodo dobili republiški organi ustrezno tolmačenje zveznih organov, to je predvideno po 20. novembru. Zaenkrat imamo nedvoumen odgovor, da moramo delati skladno z zakonodajo in obravnavati kratkoročne probleme kot strošek rudarskih škod, naložbe, ki trajajo več let pa kot investicije v sestavu investicijskih programov.« Podana je bila tudi zahteva po prenehanju naraščanja proizvodnje FRANC AVBERŠEK:»Že v letošnjem letu ne bomo dosegli načrtovane količine izkopanega premoga, kaj šele, da bi jo presegli. To je zaradi sklepov skupščine in manj opravljenih delovnih dni, pa tudi zaradi nepredvidenih težav, ki so nastale v jami oziroma nepravočasno dobavljene odkopne opreme. Ob tem pa je pomembno, da bomo dosegli planirano kalorično vrednost in izboljšali produktivnost. To pa je ob dejstvu, da ustvari rudnik večino prihodka od kalorične vrednosti, zelo pomembno.« Kaj pa zahteva, da bi pretežni del v Titovem Velenju nakopanega premoga »predelali« v električno energijo? FRANC AVBERŠEK: »V predlogu rebalansa srednjeročnega plana je predvideno, da pretvorimo v električno energijo 95 odstotkov premoga in ga le 5 odstotkov prodamo industriji in široki potrošnji. Na ta način bomo elektrarni zagotovili premog doma in dovozom premoga od drugod dokončno prenehali.« Izdelati morate »krajinsko zasnovo« ugrez-ninskega območja. Kako daleč ste pri uresničitvi te naloge, ki je dolgoročno še kako pomembna? FRANC AVBERŠEK: »Nalogo smo naročili na Zavodu za urbanizem. Je triletna in razdeljena v tri faze (vsaka lahko trajij leto dni). Potek naloge spremlja projektni svet, rezultate pa bomo sproti objavljali v Našem času in organizirali tudi javne razprave v prizadetih krajevnih skupnostih. Ocenjujemo pa, da od teh zasnov občani preveč pričakujejo, saj same ne bodo rešile problemov.« Veliko dilem je bilo ob načrtovani investiciji v Jamo Šoštanj. FRANC AVBERŠEK: »Vsa jamska raziskovalna dela za jamo Šoštanj smo ustavili. Ob upoštevanju pravočasne realizacije prve faze investicije (skladno z zahtevami, da izdelamo le tiste objekte v jami in na površini, ki so nujno potrebni za nadaljevanje proizvodnje v centralnem delu in v južnem krilu jame Preloge), je pričetek odkopavanja v jami Šoštanj premaknjen iz leta 1994 na leto 2001. S tem bomo pridobili čas za nove študije in poglobljene razprave. Prav tako uresničujemo tudi ostale naloge kot je npr. zahteva po pravočasni izgradnji čistilnih naprav (v osnutku republiških dokumentov je upoštevana). Odkopavanje šoštanj-skega trikotnika je zamaknjeno do leta 2019, proučujemo pa celo možnost, da do dokopava-nja ne pride. Omenili ste ustavitev raziskovalnih del za jamo Šoštanj, vendar pa nadaljujete z gradnjo objektov, ki so vam potrebni za nadaljevanje proizvodnje. FRANC AVBERŠEK: »Povsem skladno s sklepi skupščine pripravljamo potreben investicijski program, ki je predan v revizijo. Ta naj bi bila predvidoma opravljena do februarja. Ta mesec pa bomo investicijski prograrrr predstavili krajanom Šoštanja. Vanj je vključen jašek za vstopni zračni tok, jamsko črpališče, bunkerji za premog (v jami), navezave do novega zračilnega jaška, komunalna ureditev nadomestnega naselja za rudarske oškodovance v Pohrastniku ter sofinanciranje centralne čistilne naprave v Šoštanju. Ta investicijski program bi morali v celoti uresničiti do konca leta 1991, saj se bo sicer po tem letu zmanjšala proizvodnja premoga za 1,63 milijonov ton. V fazi izdelave imamo še projektno dokumentacijo za vstopni zračni jašek Šoštanj, ki jo bomo prav tako v tem mesecu predstavili Šo-štanjčanom. Jašek je potreben za »vstop« svežega zraka in ne bo povzročal dodatnega hrupa oziroma ne bo drugih zdravju škodljivih vplivov.« Kako pa razrešujete problematiko pepela? FRANC AVBERŠEK: »Še vedno potekajo preizkusi tehnologije priprave, črpanja in transporta emulgata na deponijo pepela in v jamo. Skoraj v enoletnem poizkusnem obratovanju pilotne naprave smo odpravili nekatere pomanjkljivosti. Rezultati poizkusov so v mejah pričakovanih. Izdelujemo pa tudi idejni projekt po varnosti »emulgat«, ki bo končan do konca tega leta.« Kaj pa čiščenje emisij prvih treh blokov TEŠ? FRANC AVBERŠEK: »V izdelavi so idejni projekti za adi tivno odžvepljevanje na blokih I —III. V letošnjem letu pa je bila izdelana ob projektu Odž vepljevanje dimnih plinov tudi idejna zasnova in prostorska prevera popolnega čiščenja četrtega in petega bloka. Prav tako izdelani projekti za pilotno napravo, ki jo bomo predvidoma postavili drugo leto. Na njej bodo v TEŠ opravili potrebne preizkuse, ki bodo osnova za izdelavo investicijske do kumentacije.« Boste uspeli zadostiti zahtevi da s prilagajanjem proizvodnje zmanjšate onesnaževanje? FRANC AVBERŠEK: »Elektroinštitut iz Ljubljane nam je že izdelal izhodišča za določanje kritičnih vremenskih razmer pri katerih bi bilo potrebno proizvodnjo v TEŠ zmanjšati in s tem tudi emisijo. Prav tako pa je EGS izdelal gradivo o možnostih in posledicah takšnega zmanjševanja proizvodnje elektrike. Zahtevali pa smo tudi sestanek na republiškem komiteju za energet-ko na katerem naj bi se dogovorili za izvajanje operativnih ukrepov 3S C3S NASI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 12. novembra 1987 !Z KRAJEVNIH SKUPNOST! Gorenje V krajevni skupnosti Gorenje pravijo, da jim dela resnično ne manjka. V letošnjem delovnem programu so si namreč zadali rešitev vrste komunalnih vprašanj. Skupaj s krajani Šmartnega ob Paki so po svojih močeh sodelovali pri izgradnji vodovoda v Velikem vrhu ter Gavcah, veliko dela je zahtevala tudi posodobitev ceste Penk —Zida-re —Veliki vrh, ki jo bodo prihodnje leto asfaltirali. Prav tako 400 metrov dolg odsek od železniške proge do Nunčiča. Slednjega bi radi predali svojemu namenu za prihodnji krajevni praznik. Vrsto aktivnosti pa krajane krajevne skupnosti Gorenje čaka do konca leta pri ureditvi Prislanove brvi, kjer bodo stopili skupaj z Nivojem Celje ter pri odpravi ozkega prometnega grla v središču Gorenja. Lokovica Čeprav so krajani Lokovice pridobitvi — posodobitev cest Čre-možnik—križišče—Anclin ter Draj — Zapušek —• proslavljali za letošnji krajevni praznik, so dela na njih končali šele sedaj. Za naložbi so morali odšteti 32 milijonov dinarjev. Poleg sredstev samoprispevka, samoupravne komunalne interesne skupnosti, je bil delež krajanov pri uresničitvi teh nalog precejšen. Vsa možna dela so namreč naredili udarniško, koristniki cest pa so prispevali zanje še denar. S cestami krajani Lokovice še niso »opravili« za letos. Čaka jih še redno vzdrževanje 17 kilometrov poti. Sicer pa so jim komunalne težave vzele že toliko denarja, da za kaj drugega ni nič ostalo. Konovo Reševanju komunalnih vprašanj so krajani Konovega namenili precej pozornosti že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Tudi v letih 1985- 1990 so ta v ospredju. Lepe jesenske dni so tokrat Konovčani izkoristili za posodobitev 600 metrov dolgega cestnega odseka v Šembricu. Z njo so tako omogočili dostop motornih vozil do treh domačij v tem delu krajevne skupnosti. Ker imajo komunalnega denarja premalo za vse, bo zaenkrat cesta le makadamska. Poleg rednega vzdrževanja krajevnih cest se v tem času ubadajo s težavami pri vzdrževanju doma krajanov, v teku pa so tudi priprave na izgradnjo kabelske televizije v njihovi krajevni skupnosti. Že lani so za uresničitev te naloge imenovali poseben gradbeni odbor. Tega bodo morali še dopolniti, saj bo izgradnja kabelskega TV omrežja, po njihovem mnenju, kar zahtevna zadeva. Kulturna dejavnost je na Konovem zelo razgibana in pestra. V dvorano tamkajšnjega doma krajanov jih zdaj vabi dramska skupina, drugič pevci, pa tamburaši, od srede naprej pa bodo v njej tudi redne filmske predstave. Želja krajanov je bila, da bi Kino Velenje slednje vrtel ob sobotah. Ker pa so boljši filmi za ta dan predvideni v rednem kinu v Titovem Velenju, so se za začetek dogovorili za sredo. Tako so si krajani včeraj lahko že ogledali film Superpolicaj iz Miamija. Z uvedbo rednih filmskih predstav družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Konovo izpolnjujejo obvezo, ki sojo dale ob izgradnji doma krajanov. Z udeležbo na filmskih predstavah bodo ti gotovo pokazali, da jim je tudi ta zvrst razvedrila potrebna. Edvarda Kardelja O problematiki pokritih parkirišč v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja pišemo vedno, kadar predstavljamo ta predel Titovega Velenja. Kljub številnim poizkusom pa jih krajani v zadnjih petih letih niso uspeli razrešiti, zdaj pa so to problematiko prepustili v največji meri posameznim hišnim svetom. Mnogi hišni sveti so iz njih zgradili garaže, ki so jih financirali bodoči uporabniki. Takšna rešitev pa ni sprejemljiva za hišne svete Kardeljev trg 1, 2 in 3 (parkirišča so neposredno pod Kardeljevim trgom). Ravno tu je težav največ, ker parkirajo tu stanovalci iz ostalih predelov Titovega Velenja. Stanovalci omenjenih treh stolpnic so se zato odločili, da bodo en dostop na pokrita parkirišča zaprli, na ostala dva pa namestili vrata. Stanovalcem, ki bodo to naložbo financirali, bodo razdelili posebne nalepke, ki bodo dovoljevale parkiranje na teh prostorih. Glede na to, da je trenutno na tem parkirišču zelo veliko avtomobilov, ki po novem odloku o pripadajočih parkirnih prostorih sem ne sodijo, prosijo krajani lastnike, da jih najkasneje do 22. novembra umaknejo. V nasprotnem primeru jih bodo odstranili stanovalci, seveda na stroške lastnikov. (mz) Šmartno Titovo Velenje Ni še tako dolgo, ko smo bili v krajevni skupnosti Šmartno v Titovem Velenju. Kljub temu pa smo jih te dni spet poklicali. Povedali so, da se v tem času podobno kot v drugih krajevnih skupnostih pripravljajo na programsko volilno sejo krajevne konference SZDL. Zaključiti pa si želijo tudi akcijo kabelske televizije. Zato v teh dneh pospešeno potekajo pogovori s Servisom Gorenja, da bi v prihodnjih tednih le prišlo tudi do tehničnega prevzema. (mkp) Šalek V Šaleku, najmlajši krajevni skupnosti v občini Velenje, uspešno uresničujejo referendumski program. Asfaltirali so 300 metrov vmesnega odseka ceste proti Goršku v zgornji Šalek, uredili pa so tudi del makadamske ceste proti Veterskemu vrhu. Čaka jih ureditev mostu čez Pako pri Janu. Morda jim bo uspelo, pravijo, to že letos. Tudi v tej krajevni skupnosti resno razmišljajo o kabelski televiziji. Računajo, da bodo že kmalu lahko naročili projekt. (mkp) Rečica V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji je bilo v preteklih dneh še kako živahno. Prepotreben stanovanjski blok pospešeno gradijo, v soboto zvečer so kljub nekaterim kadrovskim zagatam uspešno opravili volilno in programsko sejo krajevne konference SZDL, v nedeljo dopoldne pa so na občnem zboru domačega prosvetnega društva spregovorili o dosedanji uspešni dejavnosti, obnovi doma in o bogatih načrtih za prihodnje obdobje. OŠ Luče ob Savinji Olgi Vršnik Vošnjakova plaketa Pionirsko hranilništvo je na osnovnih šolah Gornje Savinjske doline zelo dobro uveljavljeno, po pravilu pa seveda odvisno od volje in zagnanosti mentorja. To zagotovo velja tudi za osemletko v Lu-čah ob Savinji. Na tej šoli je mentorica pionirske hranilnice že od leta 1972 Olga Vršnik, ki je na nedavni slovesnosti na Bledu prejela visoko priznanje — Vošnja-kovo plaketo in ta nagrada za dolgoletno delo na tem področju je zanesljivo prišla v prave roke. V lučki šolski hranilnici varčuje veliko učencev. Čeprav število iz leta v leto nekoliko niha, si prizadevajo, da bi v to obliko Mentorica Olga Vršnik s »sodelavkami« varčevanja vključili vse učence. To bodo dosegli le z večjo skrbjo razrednikov in z večjo pomočjo staršev, ki otroke premalo spodbujajo k varčevanju »malega« dinarja, kot pravi Olga Vršnik, zato je pomembna naloga šolske-hranilnice, da učence vzgaja in navaja k varčevanju. Vsak varčevalec s hranilno knjižico dobi tudi začetno vlogo. Posameznih obresti nimajo, ampak jih obračunavajo za razred- no skupnost, ta pa privarčevana sredstva porablja za najrazličnejše namene. To so izleti, nakup šolskih potrebščin, darilca za starše ob različnih priložnostih in podobno. Posebej spodbujajo namensko varčevanje posameznih šolskih organizacij in pri tem vsekakor prednjači šolska zadruga, ki se je lani posebej izkazala z zbiranjem odpadnih surovin in prislužena sredstva namensko vložila v hranilnico. Pri tem velja omeniti, da na osemletki v Lučah veliko pozornosti namenjajo prav varčevanju s surovinami, hrano in podobno, kar je prav tako pomemben del vzgoje in izobraževanja. V Lučah prav sedaj urejajo prostor šolske hranilnice, pri čemer jim je pomagala Ljubljanska banka, hrnilnico pa seveda vodijo učenke višjih razredov. J. P. Gornja Savinjska dolina pred zimo Se Logarska dolina vendarle O Logarski dolini in njenih prelestnih lepotah, pa predvsem o njeni bedni turistični ponudbi, je bilo izrečenih in napisanih velikansko število besed. Skoraj toliko je bilo načrtov in obljub, spremenilo pa se je bore malo, na bolje seveda. Brez posebnega hrupa pa se letos v dolini vendarle marsikaj dogaja, tokrat brez vznesenih besed, vendar z veliko več dela in dobre volje. Ogorčenje zaradi možnega odlagališča jedrskih odpadkov bomo v tem primeru pustili na miru, saj je pomembnejši napredek na turističnem in gostinskem področju. Najprej velja omeniti dom celjske Cinkarne v Logarski dolini. Cinkarna se je lani odločila za povečanje in popolno prenovo svojega doma in v letu dni so bila vsa dela opravljena. Dom ima danes 26 ležišč v sobah višje kategorije, obnovili in povečali so kuhinjo, v posebni kuhinji si lahko gostje hrano tudi sami pripravljajo, uredili so zares lepo sejno sobo za najrazličnejše poslovne in druge priložnosti, pa tudi sicer je vsa notranjost zares čudovita. Čeprav imajo prednost v domu razumljivo delavci tega celjskega kolektiva, je dom odprtega tipa, le predhodna naročila so priporočljiva. Za letos je dom že zaseden za silvestrovanje, gneča bo tudi med šolskimi počitnicami, sicer pa je na voljo vsem, ki si želijo oddiha v prelepi naravi. Letos bo v Logarski zanimivo tudi pozimi. Lepo smučišče bo urejeno, zanj in za tekaške proge bo končno skrbel teptalec, ki ga v kratkem pričakujejo, posojali bodo smuči s celotno opremo, ostalih možnosti sprostitve in razvedrila pa tudi ne bo manjkalo, vsaj v cinkarni-škem domu pa so cene zares sprejemljive za vse. Na vso srečo so se »prebudili« tudi pri sosedu, se pravi v Planinskem domu, kjer so se v zadnjem obdobju zares potrudili. Nov upravnik tega doma Drago Matjašič, z veliko gostinskimi in turističnimi izkušnjami, je dom skorajda obudil »od mrtvih.« Najrazličnejših zamisli mu zanesljivo ne manjka, zlasti takšnih, ki so z nekoliko dobre volje uresničljive takoj, seveda ob tem razmišlja tudi naprej. Dokazov za premik na bolje je veliko, zlasti v sedanjem »mrtvem« obdobju; ko je planincev in alpinistov malo, smučarjev pa še ni. Prometno v določenem obdobju povečali kar za enajstkrat in dohodek za šestkrat, kar prav gotovo rieikaj jjovq. Do koi)da. novembra v domu ponujajo štajerske in prekmurske spe-cialitete in za dodatek še lovske, vsak večer gostom igra znani citraš Karli Gradišnik, ob petkih in sobotah imajo plese. Tudi za zimo se vneto pripravljajo. Za to obdobje bodo na voljo tri in petdnevni paketi, s katerimi bodo nudili smučanje, strokovno vodene smučarske te- Novembra, leta 1930, so slovenski zanesenjaki v Gaberkah ustanovili gasilsko društvo. Pred vojno in po njej je bilo društvo »središče dogajanja v kraju«, saj so v okviru tega delovali še dramska sekcija, godba na pihala in pevski zbor. Tudi danes je gasilsko društvo edino društvo v krajevni skupnosti Gaberke. O njegovi dejavnosti lahko za-I pišemo le pohvalne besede. Da je resnično zelo razgibana med drugim dokazuje delovni program in število članov — 209. In to ne takšnih, ki bi bili zapisani le na papirju, Pisano društvo sestavlja 13 desetin, od pionirske do veteranov, ponašajo pa se tudi z največjim številom ženskih gasilk in podmladkom. Vzgoja mladih članov, preventiva in izobraževanje so naloge, ki jim vsi od prvega do zadnjega v društvu namenjajo vse od ustanovitve dalje največ pozornosti. Da je to res, pove število požarov na njihovem področju — to obsega Gaberke, Družmirje, del Raven, Velunjo, del Plešivca. V zadnjih petih letih so morali pohiteti na pomoč le dvakrat. Povsem zaman niso prizadevanja gabrških gasilcev v akciji »gasilski aparat v vsako gospodinjstvo.« Pa še na nekaj so zelo ponosni: »V društvu, čeprav smo najmnožičnejši med tovrstnimi društvi v občini, nimamo nobenega »navadnega« gasilca. Vsi naši člani so »šli« skozi- kakšen tečaj,« so bile besede predsednika gasilskega društva Gaberke Jožeta Borovška. Rajko Slamek, poveljnik društva, pa je k temu ke, šolo v naravi, z razumevanjem soseda pa bodo ob domu poskrbeli še za naravno drsališče. Za petke in sobote načrtujejo planinske in druge večere, enkrat tedensko filmske večere, pa čajanke za stalne goste in podob* no. Zanimivo bo tudi ob različnih praznikih, prvič že to soboto, ko bo na vrsti martinovanje z bogato Martinovo večerjo in družabnimi igrami, povezanimi z zares bogatimi nagradami. dodal: »Že več let se najmnoži-čneje udeležujemo občinskih tekmovanj. Letos je na njih nastopilo 13 naših desetin, lani celo 14.« Posebno mesto si v delovnem programu zasluži sodelovanje s krajevno skupnostjo ter družbenopolitičnimi organizacijami kraja ter vsakoletna srečanja s pobratenim gasilskim društvom Zibika. V društvi ne le delajo, ampak precej skrbi namenjajo še društvenemu življenju. Poleg izletov, piknikov so lani za pionirje organizirali tudi kopanje v Topolšici. Pred gasilci Gaberk je prihodnje leto veliko dela. V program samoprispevka krajevne skupnosti, društva samega so namreč zapisali izgradnjo novega gasilskega doma. Sedanjega je resnično že pošteno načel zob časa, stoji pa tudi na rušnem področju. Lo- Jože Borovšek prebuja ? Seveda imajo tudi precej težav. Ob prejšnji lagodnosti se zdaj naenkrat dogaja toliko novih stvari, nekateri kadri za nove zahteve niso bili usposobljeni, ali se jim niso mogli in hoteli prilagoditi, zato je bilo tudi precej težav. Še posebej žalostno je dejstvo, da nov upravnik in nov zagon v Planinskem domu, nista deležna podpore posameznih odgovornih na Izletniku in tu nastaja veliko težav, za katere upamo, da so jih razrešili v prvih dneh tega tedna. Tudi zato, ker imajo vso podporo prebivalcev Logarske doline, Solčave in okolice in bi bila prevelika škoda, če ne bi mogli nadaljevati, kot so začeli. Po drugi strani so nujno potrebna tudi vlaganja, saj danes nimajo niti primernega pribora, posode in podobno. Vsekakor je njihova velika želja, da bi v domu zagotovili pravo in pestro ponudbo za stalne in prehodne goste, za planince in druge obiskovalce. Želijo si, da na podlagi njihovega marljivega in dobrega dela ter pestre ponudbe v letošnji zimi, prihodnje leto ne bi bilo potrebno iskati gostov vsepovsod, da bi se gostje sami vračali, da bi prihajali novi, saj dober glas seže v deveto vas. Pripravljeni so delati kolikor je v njihovih močeh, osnova za vse pa je večja podpora Izletnika. kacijo za novega že imajo. »Denarja za novogradnjo sami kljub referendumu nimamo dovolj. Pričakujemo pomoči od sisa za požarno varnost občine Velenje, prizadevali pa si bomo najti skupen jezik tudi z Rudnikom lignita Velenje. Sami smo pripravljeni udarniško delati kolikor bomo lahko,« je obljubljal Jože Borovšek. Da bi bili na področju preventive tudi v prihodnje tako uspešni kot sedaj, bo treba staro avtocisterno in osebno vozilo za prevoz članstva nadomestiti z novim, sodobnejšim orodnim vozilom. Sploh, če bo severna magistrata postala bolj prometna. Izgradnja novega doma bo vzela gasilcem Gaberk precej časa. Kljub temu ostajajo naloge kot so izobraževanje, usposabljanje desetin in članov, pridobivanje novih stalne. Rajko Slamek Gasilsko društvo Gaberke HBHHHHHHHSHHHhhHHHRHHH Vsa prizadevanja za novi dom Povsem obnovljen dom Cinkarne je danes pravzaprav edini hotel v Gornji Savinjski dolini 12. novembra 1987 ★ titovo velenje Ml IN OKOLJE nas cas*stran_5 NE so rekli najprej v Zavodnjah, vasici, ki je zaradi ekoloških problemov Šaleške doline ena najbolj ogroženih. NE so rekli spet. Tokrat v zvezi z nameravano gradnjo odlagališča jedrskih odpadkov v Velunjskem grabnu. Njihov odločen NE se je slišal daleč, bil ie NE z odmevom. Slišali so ga enako misleči ljudje ne samo po Šaleški dolini, slišati ga je bilo dlje, veliko dlje. In odzvali so se mu. Titov trg je bil v nedeljo dopoldan en sam velik NE. S svojim prihodom, ki se je razlila v enkratno manifestacijo dostojanstva in strpnosti, pa tudi odločenosti, so potrdili bistvo: nihče ne bo v imenu nas krojil našo usodo. Nihče nima te pravice. O svoji usodi bomo odločali sami. Zbralo se je šest tisoč ljudi, morda jih je bilo celo več, uprli so se s svojo prisotnostjo, proti vsem, še tako majhnim in nedolžnim poskusom, da bi jedrski odpadki dobili svojo grobnico prav v tej ekološko načeti dolini, da bi ga dobili v prelepi Gornji Savinjski dolini. »Ne umiraj moj gozd zeleni,« je proseče odzvanjalo še dolgo potem, ko je svojo pesem odpel Marjan Smode in z »Mrtvo reko« pokazal na posledice, če njegova prošnja ne bo uresničena; še dolgo potem, ko so se shodniki že razšli. Bila je to pisana množica najmlajših mladih, malo manj mladih in starejših, še bolj starih in najstarejših. Zbrali so se za preživetje danes živečih in jutri rojenih, zbrali, da prisluhnejo govorcem iz cele Slovenije, zbrali so se zaradi stotih razlogov, iz vseh je odzvanjal NE. Nekateri med njimi so v imenu svojih krajanov stopili tudi na govorniški oder ter prenesli njihova razmišljanja, proteste in zahteve. Izmed množice govorov povzemamo nekatere. Občani, državljani! Že več kot leto dni smo priča neodgovornemu poigravanju posameznih strokovnih in upravnih organov v zvezi z gradnjo odlagališča za radioaktivne odpadke. Kljub temu, da med Slovenci prevladuje odklonilen odnos do jedrske energije, smo vedno znova priča novim odkritjem o nameravani gradnji odlagališča. Zaradi tega smo izredno vznemirjeni! Vznemirjeni smo še posebej zato, ker se načrti pred nami skrivajo, ker zaščitniki naših interesov menijo, da morajo delovati v tajnosti. Sprašujemo se, kakšna država sploh smo, ko se kljub zagotovilom najvišjih državnih teles dogajajo taistim telesom stvari očitno za hrbtom? KOMU SPLOH ŠE LAHKO ZAUPAMO? Po zadnjih sporočilih, ki jih ni še nihče ovrgel, so v velenjski občini rezervirane štiri lokacije za odlagališče, ena pa pri Solčavi! SMO ODLOČNO PROTI TEM IN TAKSNIM NAČRTOM! SMO ODLOČNO PROTI TEMU, DA SE ODLAGALIŠČE GRADI KJERKOLI V SLOVENIJI. SMO ODLOČNO ZA ZAPRTJE NU-KLEARKE KRŠKO IN RUDNIKA URANA ŽIROVSKI VRH, SMO ZA TO, DA SAMI ODLOČIMO, KAJ JE V NAŠEM INTERESU! NE POTREBUJEMO ZAŠČITNIKOV, KI DELAJO PROTI NAM IN ZA NAŠIMI HRBTI! Predlagamo, da se v zvezi z odločanjem o graditvi odlagališča jedrskih odpadkov kjerkoli na ozemlju Slovenije razpiše vseljudski referendum. Prosimo vas, da ta predlog podpišete, tako BO POSTAL ZAHTEVA! Sporočamo, da bomo Velunjski graben branili pred nasilnimi odlagalci odpadkov naše civilizacije. Branili ga bomo z vsemi zakonitimi sredstvi, tudi z našimi telesi! Mladinci Velenja pozivamo vse razumne prebivalce Šaleške doline in Slovenije, da podprete naše zahteve in odločitev s podpisom: PROTI NERAZUMNI UPORABI JEDRSKE ENERGIJE! PROTI MANIPULACIJAM Z LJUDMI! PROTI TAJNIM DOGOVOROM ZA HRBTOM LJUDSTVA! PROTI ODLAGALIŠČU V VELUNJSKEM GRABNU! PROTI ODLAGALIŠČU KJERKOLI V SLOVENIJI! ZA DEMOKRACIJO! OK ZSMS VELENJE Protestno pismo krajanov Zavodenj 0?akaj prispevki, prispevnimi stopnjami itd, zakaj se še ne bije plat zvona za naše okolje? Kako je lahko v tej jeseni na TV Ljubljana predstavnik TEŠ zagotavljal Sloveniji kar 70% pokritje potreb električne energije, sklep skupščine občine Velenje pa je bil rezati konice v zimskem času? Kako je lahko v Informatorju REK št. 19/87 predstavnik DO REK govoril o merilnem sistemu v Zavodnjah, ki bi dajal podatke šele čez 14 dni meritve Hidrometeorološkem zavodu Ljubljana, ko je vendar bil sprejet sklep o takojšnjem obveščanju prebivalcev Zavodenj in DO TES? Predstavnik REK v Informa- torju še sporoča (citirano): Pri nas tudi ni predpisa, ki bi terjal zmanjšanje proizvodnje ob čezmerni osnesnaženosti; nasprotno: celo kazensko bomo odgovarjali, če ne bomo proizvedli predvidene količine elektrike. Zakaj lahko industrija ogroža velike skupine ljudi, pa proti temu ni niti moralne niti kazenske obsodbe? Vas ta protislovja in nerealizirani sklepi o varstvu okolja, ki smo jih oblikovali na javni tribuni v Zavodnjah 31. maja 1987 ter sprejeli na skupščini občine Velenje junija 1987, so nas privedla do današnjega protestnega shoda, na katerem zahtevamo: Naše območje naj se črta kot možna lokacija za jedrsko odlagališče. Ravno tako dvomimo, da je ta možna kjerkoli v Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Podprli bomo tudi druge občine v njihovi odločitvi proti jedrskemu odlagališču na njihovem območju! Sanacijskemu programu TEŠ, da se do leta 1992 zgradijo čistilne naprave, ki bodo odžvepljale 90 %, se naj doda investicijski program za to sanacijo! V roku enega meseca naj se usposobijo merilne in alarmne naprave v Zavodnjah, ki ponovno ne obratujejo zdaj v najbolj kritičnih mesecih, tako da bo lahko vsak odčital zmerjene vrednosti. Če bo koncentracija plinov dosegla zgornjo dovoljeno mejo, se mora takoj zmanjšati proizvodnja v TEŠ, da se bo tudi koncentracija plinov zmanjšala do dovoljene meje. Prej pa se ljudi v Sloveniji seznani z možnimi redukcijami. Obvezno se režejo vse konice, dnevna poraba premoga ne sme presegati 16000 ton. Zahtevamo družbeni nadzor nad izvajanjem teh sklepov. Delegacija shoda naj bo ini-ciator za ustanovitev ekološkega društva. Realizacijo stališč naj spremlja ta delegacija, ta naloga pa naj bo že del programa tega društva. Občinska konferenca SZDL Velenje naj v roku enega meseca dogovori sprejem za delegacijo shoda, ki bo osebno izročila protestna pisma predsedniku skupščine SR Slovenije in predsedniku izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Pričakujemo, da bo naša družba v priiiodnosti pokazala več odgovornosti do ljudi in njihovega življenjskega okolja. Krajevna konferenca SZDL Zavodnje i: * Naša in sosednje krajevne skupnosti občine Velenje, Mozirje in Ravne na Koroškem so med najbolj osnesnaženimi v Sloveniji. Naši domovi propadajo, naše zdravje je prizadeto zaradi strupov iz termoelektrarne Šoštanj. Sedaj pa je ravno to območje izbrano kot lokacija za jedrsko odlagališče. SPRAŠUJEMO: Kako se lah-Vo v tem težkem obdobju prizadevanj za stabilizacijo na tako neodgovoren način uničuje družbeno bogastvo, kot so gozdovi, naš neizčrpni vir dohodka? Zakaj brez odgovornosti izpostavljamo zastrupljanju ljudi in uničujemo njihovo delovno moč ter ustvarjamo manjšine, ki žive v neenakopravnih pogojih z drugimi državljani za njihov blagor? Ali je vse to postopno uničevanje Slovenije nevednost odgovornih ali celo sabotaža? Zakaj se nekateri ob zahtevah zaščite okolja v nedogled zgovar-jajo na pridobivanje uradnih podatkov in več let trajajočih analiz o vzrokih propadanja našega okolja, ko so vendar tako očitni? Preden bodo pridobljeni uradni podatki, bo naše okolje že popolnoma uničeno. Ali bo sanacija uničenega okolja cenejša kot čistilne naprave? Zakaj se sredstva za čistilne naprave ne zbirajo širše: s samo- Tudi Solčavo bomo branili Prihajam iz krajevne skupnosti Solčava, iz kraja, kjer so ljudje močno navezani na svoje domove, na naše čudovite planine, gozdove, na našo prelepo Logarsko dolino, Matkov in Robanov kot. Področje Gornje Savinjske doline je perspektivno za razvoj vsakovrstnega turizma. Tu so kmetje usmerjeni v tržno predelavo hrane. Tu so pomembni viri pitne vode, za širše področje, v dolgoročnih republiških načrtih tudi viri za Celje in njeno širšo okolico. Ali že nimamo dovolj ekoloških katastrof? Pridite in poglejte si naše gozdove, bolne, umirajoče. Ali še res nismo dovolj ekološko osveščeni, da rušimo, uničujemo? Davek, ki ga plačujemo zaradi vpliva Mežice, šoštanjskih termoelektrarn je že dovolj velik. Krajani Solčave, Zgornje Savinjske doline skupaj z vami izražamo ogorčenje zaradi nameravanega ogrožanja našega življenjskega prostora. Kot vi danes tu, smo se tudi mi zbraii včeraj na protestu v Solčavi, da z besedo in pesmijo izlijemo svojo prizadetost, bolečino, navezanost na svojo zemljo, da potrkamo na zavest tistih odgovornih, ki širijo žarišča radioaktivnega sevanja po naši domovini — Sloveniji. Solčava ni primerna za odlagališče, primerno ni Velenje, niti košček Slovenije. Tu živimo pridni de-' lavni ljudje, ki ne bomo dovolili, da bi uničili prihodnost svojim potomcem. Ne bomo dovolili, da bi postali radioaktivna dežela na sončni strani Alp! Ne bomo dovolili, da bi uničili biser Slovenije, eno najlepših alpskih dolin v Evropi — našo Logarsko dolino! Ne bomo postali morilci lastnih otrok! Koroški Slovenci, tudi zaradi vas nam ni vseeno. Če bo to odlagališče blizu meje, potem je naša skrb za vas lažna. Mi pa bi radi, da bi ljudje na obeh straneh meja dihali sveži zrak, živeli zdravo življenje. Ob tej priliki naj potrkam na zavest odgovornih šoštanjskih termoelektrarn. Ne uničite vaše in naše doline! Vaše uničenje je tako vztrajno, obupno, tako hitro, da v prihodnjih desetletjih naše doline ne bodo več zelene. Če vam je zaradi vas vseeno, vam ne bi smelo biti zaradi vaših otrok, vnukov. Pozivam slovensko javnost. Razmislite o lokacijah, ki nas ne bodo ogrožale. Mi bi še radi živeli, radi bi živeli naši otroci. Mi smo le popotniki na tej zemlji. Ničesar ni vašega in našega, torej nimate pravice popotniki zasvinjati zemlje svojim otrokom. Mi bomo Solčavo branili pred nasilnimi odlagalci odpadkov naše civilizacije z vsemi zakonitimi sredstvi, če bo potrebno tudi s svojimi življenji! KRAJA NI SOLČAVE *jm * VOJNA v it. VOJNA W ||| lil. VOJNA I IV- VOJNA ^ Današnji shod nas obvezuje Mežiška dolina je že pred leti dobila zastrašujoč naziv »dolina smrti«. V Šaleški dolini pa smo se žal šele v lanskem letu zares zavedli, da milijone ton premoga in tisoče GWh sicer prepotrebne proizvedene električne energije, spremljajo desettisoči ton žveplovega dioksida in milijoni ton pepela. Prav zato smo v občini Velenje splošno javno razpravo, ki jo je letos spomladi organizirala RK SZDL pred problemsko konferenco »Ekologija, energija, varčevanje«, izkoristili za povsem konkretno razpravo o nadaljnjem razvoju energetike v naši dolini, ne samo v luči ekonomike, temveč predvsem v luči njenega vpliva na okolje. Razpravo je vodila OK SZDL, zaključili pa smo jo 23. 6. 1987 s skupščinsko razpravo in z dovolj konkretnimi in zavezujočimi sklepi- pfav te z(j0rj občinske skupščine obravnavajo prvo poročilo o uresničevanju teh sklepov ter sprejemajo operativni program s konkretnimi nosilci in roki za uresničevanje posameznih nalog. Kljub dosedanjim pozitivnim ocenam poročila in programa in kljub temu, da smo program v nekaterih pomembnih postavkah že začeli uresničevati, se moramo vsi skupaj, tudi na današnjem shodu zavedati, da gre pri ekološki sanaciji posledic proizvodnje energije za naloge, ki so jih tudi v ekonomsko močnih in stabilnih in tehnološko najrazvitejših državah pričeli učinkovito uresničevati šele pred slabim desetletjem. V Sloveniji smo se teh nalog v zadnjih letih šele zares zavedli, pretežni del Jugoslavije pa našo »ekološko nervozo« spremlja z mešanico začudenja in nezaupanja. Samo s strpnostjo in doslednostjo bo torej mogoče v približno petih letih doseči naš cilj: sodobne naprave za čiščenje dimnih plinov iz termoelektrarne in manj obremenjujoče odlaganje pepela. Naj pri tem izpostavim še eno, po mojem mnenju zelo pomembno ugotovitev, do katere so se dokopali delegati družbenopolitičnega zbora naše občinske skupščine na svoji petkovi seji. Opozorili so, da utegnemo ob velikem angažiranju za ekološko sanacijo posledic proizvodnje električne energije, preprosto pozabiti na vse druge oblike in vire onesnaževanja v industriji in komunali. Načelo, da mora vsakdo počistiti svojo umazanijo za seboj, mora postati in ostati vodilo našega dela in življenja. Tr načelo je v naši občini prav v tem času na veliki preiskušnji ob prizadevanjih, da po desetih letih priprav, uresničimo še eno veliko ekološko nalogo — izgradnjo centralne komunalne čistilne naprave. Naj zato pomeni današnji zbor poziv tudi za uresničitev te pomembne naloge, za katero poleg denarja marsikje še vedno manjka tudi spoznanje o njeni potrebnosti in neodložljivosti. Naj spregovorim še o jedrskem odlagališču! V skupščini občine Velenje smo bili prvi, ki smo od pristojnih organov zahtevali jasen in nedvoumen odgovor na vprašanje, kaj je res in kaj ni v zvezi s pripravami na izgradnjo jedrskega odlagališča za odpadke srednje in nizke aktivno- sti. Potem, ko na pisno vprašanje republiškemu izvršnemu svetu nismo dobili odgovora, sem kot delegat v zboru občin republiške skupščine 18. 6. 1986 o tem postavil delegatsko vprašnje. Ker z nejasnim in nedorečenim odgovorom na to vprašanje nismo bili zadovoljni in ker smo dobili informacijo, da elektrogospodarstvi Slovenije in Hrvatskepospe-šeno nadaljujeta s pripravami na izbiro lokacije za odlagališče, smo v decembru 1986 skupaj z občino Slovenj Gradec v obeh zborih republiške skupščine zastavili novo delegatsko vprašanje. To vprašanje smo zaključili z zahtevo, utemeljeno v šestih točkah, naj se območje na meji med občinama Velenje in Slovenj Gradec in širše območje Šaleške doline in Koroške vnaprej izvzame iz nadaljnjih postopkov izbire lokacije. Republiški Izvršni svet je v januarju 1987 dal odgovor, v katerem je zagotovil, da bodo po opravljenem ožjem izboru možnih lokacij, prizadete občine o tem pravočasno obveščene. Tak odgovor smo razumeli kot dovolj trdno zagotovilo, da bo izbor lokacije odlagališča tekel po zakoniti in demokratični poti. Sedanje — upravičeno — razburjenje je posledica oktobrskega pisanja v tedniku Mladina, po katerem naj bi bil ožji izbor lokacij že opravljen in sicer za štiri lokacije v občini Velenje in za eno v Solčavi v mozirski občini. Na to informacijo je z delegatskim vprašanjem reagirala občina Mozirje in republiški Izvršni svet je 5. 11. dal odgovor, ki je v celoti objavljen tudi v včerajšnjem Delu. Iz odgovora izha- ja, da je strokovna služba za radioaktivne odpadke Nuklearne elektrarne Krško samovoljno predložila Geološkemu zavodu LJubljana iz 1. faze študije skupine SEPO pri Inštitutu Jožef Štefan v nadaljnjo obdelavo samo štiri lokacije v občini Velenje in eno v občini Mozirje in sicer tiste, ki so najugodnejše po geofizikalnih kriterijih. To pomeni, da kljub ponovnemu zagotovilu republiškega Izvršnega sveta, da odlagališče ne bo locirano v nobeni občini, ki se s tem ne bo strinjala, razburjenje ljudi in tudi današnji protestni shod nikakor ni brez osnove. Cilji, ki so nas spontano in pravzaprav mimo priznanih institucij političnega sistema, pripravili do tega, da se v tolikšnem obsegu in v tolikšnem številu mirno, zrelo in odgovorno zberemo na današnjem ekološkem protestu, so naši skupni cilji. Čeprav smo v zadnjih dveh letih naredili za reševanje ekoloških problemov naše doline in širše družbene skupnosti več kakor poprej v vsem povojnem obdobju, nas današnji zbor ponovno opozarja in obvezuje, da naredimo še več. V imenu skupščine in v imenu družbenopolitičnih organizacij občine Velenje vam zagotavljam, da bomo to tudi storili. Če iz katerih koli razlogov ne bomo uspešni, bomo hkrati z zahtevo po odgovornosti pristojnejših od nas, brez omahovanja prepustili svoja mesta sposobnejšim in pro-dornejšim. Predsednik skupščine občine Velenje Drago ŠULEK Pionirji smo proti Tudi mi pionirji se pridružujemo vsem občinskim organizacijam in društvom, ki so zahtevale, da se velenjska občina in njena okolica črta kot prostor za odlaganje jedrskih odpadkov. Tudi Slovenija oziroma Jugoslavija sta premajhni za odlagališče jedrskih odpadkov, ki morajo biti varno spravljeni 10.000 let. Zato vam predlagamo, da jih odvažate v puščavo Gobi, kjer je že tako odlagališče. Denar ne sme biti vprašanje, kadar se na nasprotno stran postavi človekovo zdravje in življenje ter naša prihodnost. Zakaj graditelji Nuklearne elektrarne Krško niso že pred gradnjo rešili vprašanje odlaganja odpadkov in tudi njeno odstranitev po njeni iztrošenosti? Tako bi videli, če se gradnja take elektrarne sploh splača. Zato smo tudi proti gradnji novih nukleark! Utemeljitev: V strokovnih revijah Naše okolje, Čovjek i životna sredina ter drugih knjigah smo prebrali, kako nevarna so taka odlagališča, pa tudi prevoz do njih. V naši občini je najvišji procent rojstev na število prebivalcev v Sloveniji. Ali bomo izpostavili vso to mlado generacijo riziku genetskih poškodb? Zato ne dovolimo, da bomo morali gledati umiranje svojih otrok za levkemijo ali da bo ostalo materinstvo samo želja v našem življenju ali da bo našo družinsko srečo uničilo rojstvo prizadetega otroka in da bo vzrok smrti naših staršev in nas samih le še rak, ta strahotna in neobvladana bolezen naše atomske dobe! Naša dolina leži na potresnem področju, saj gre čez njeno ozemlje prelomnica, kar potrju- i jeta topla izvira: Topolšica in Dobrna. Pred približno desetimi leti pa je bil tudi pri nas potres. Ob izkopavanju premoga nastajajo pri nas ogromna jezera, ki tudi rušijo ravnotežje podzemeljskih plasti in lahko povzročijo hudo katastrofo. Naša prihodnost v tej dolini ni rudnik, ki bo že čez 30 let pretežno izčrpan, temveč druge tovarne in turizem. Kje bodo tovarne dobile delavce, če bodo ljudje bežali zaradi bližine jedrskega odlagališča? Naša dolina je že obremenjena s sevanjem zaradi urana v premogu. Na naših naravoslovnih dnevih merimo tudi radioaktivnost naše okolice. Celo naši šolski prostori imajo zvišano radioaktivno sevanje. Ne obremenjujte našega okolja še z dodatnim sevanjem. Slovenija je čedalje bolj onesnažena: Krupa, Sava, Mežiška dolina, Jeseniška kotlina. Ptujsko polje, Celje, Šaleška dolina, Krško ... Slovenija postaja vse manjši prostor za življenje. Kje smemo mladi pognati korenine, vzljubiti svoj domači kraj, da nas ne bi bilo treba biti strah, da ga izgubimo zaradi interesov širše družbe? Kaj nismo to tudi mi! Zdi se nam, da so naši strokovnjaki pozabili na nas ljudi, da je naš tehnični razvoj postal sam sebi namen, da se ne znajo ustaviti in pretehtati naše možnosti v konkurenci z velikimi državami. Kovači naše prihodnosti, čeprav si jemljejo pravico, jim ne bomo dovolili, da za blagor ene generacije uničijo pogoje za tisoča življenja, ki bi prišla za nami! Predsedniki PO, OO ZSMS in ZS »Je to pomlad? — Je to še maj?« »Živ-živ!« mi je presekal mirno spanje. »Saj sama vem, da treba bo na delo!« Spod strehe vsuje vrabcev se krdelo — v temino jutra plane ščebetanje. Predrzno in kričavo njih igranje cel dan je po dvorišču glasno vrelo — kot slap je teklo, žuborelo, pelo življenje samo — kdo se meni zanje ? En ptiček zdaj na jablani samuje! Atomska smrt je vzela ljube ptice--- Nič več na okno vrabček mi ne kiju je — zaman ponujam žlahtne mu pšenice--- Z umirajočim glaskom me sprašuje: »Je to še maj? — Brez gnezda — brez družice? ■ Marija Jelen ifrenčič Na shodu je protest na govorniškem odru izrazilo okoli 30 govornikov. f*(S§p K« pimt [M \ \ V k Protest zdravnikov koroške regije V imenu prebivalstva, ki nam je zaupano v zdravstveno varstvo ter v lastnem imenu protestiramo zdravniki koroške regije žoper načrtovano gradnjo jedrskega odlagališča. Kljub pomirjevalnim zagotovilom vemo, da absolutne varnosti pri transportu in vskladiščenju jedrskih odpadkov ni in ne more biti. Ob ze obstoječih, hudih ekoloških obremenitvah našega okolja, bi to predstavljalo novo, dolgoročno nevarnost za zdravje in življenje tukajšnjih prebivalcev, kar zdravstveni delavci ne moremo in ne smemo zamolcati. Nihče namreč ne more odgovorno zagotoviti, da med transportom in vskladiščenjem teh snovi ne more priti do objektivno m subjektivno pogojenih incidentov - da ne govorimo o nevarnostih, ki jih je že same po sebi težko preprečiti (radioaktivne emanacije, možna kontaminacija podtalnice itd.) in ki bi v tem, gosto naseljenem področju imele lahko nepredvidljive posledice. . . .. Brez pridržkov se pridružujemo protestom prebivalcev m družbenopolitičnih organizacij tega omgočja ter odločno in nepreklicno odklanjamo ne le eventuelno gradnjo takšnega odlagališča, marveč tudi kakršne koli kabinetne študije in pripravljalna dela v tej smeri. Koroško zdravniško društvo Slovenj Gradec Vsi se najbrž spominjate decembra 1985. leta, ko so v javnost proniknile prve, še nepreverjene novice o tem, da je okolica Slovenj Gradca ena izmed možnih lokacij za izgradnjo jedrskega odlagališča. Spominjate se tudi odločnega in brezkompromisnega odpora, ki je temu sledil. S ponosom in zadoščenjem se spominjam enodušne in učinkovite podpore vsega prebivalstva tega našega ekološko ranjenega in pokrajinsko degradiranega dela domovine, ki se je nekaterim našim tehnobirokratom zdel primeren za odlaganje dodatnega civilizacijskega gnoja, ki bi tej pokrajini in njenim prebivalcem zadal še zadnji, milostni udarec. Takrat smo dosegli obljubo republiškega izvršnega sveta SRS, da se mimo volje in želje prebivalcev ne bo ničesar dogajalo. Vendar naš jedrski loby ne more in ne sme mirovati, saj je v hudi tehnološki in časovni stiski. V začasnem skladišču ob JE Krško in ob reaktorju v Vinči pri Beogradu se kopičijo tisoči sodov nizko, srednje in visoko aktivnih jedrskih odpadkov, ki jih je do konca leta 1988 treba kam varno in dokončno pospraviti. In zopet načrti in želje te skupine krožijo okoli te naše izmučene in uničene pokrajine, iščoč mesto, kamor bi podtaknili ta svoja kukavičja jajca. To iskanje in prepričevanje spremljajo sladki sirenski glasovi o tem, kako nenevarni so takšni odpadki, kako popolna je tehnologija njihovega shranjevanja in kakšni laični, nestrokovni in zmedeni nevedneži smo mi vsi, ki se temu upiramo. Omejil bi se predvsem na zdravstveno plat tega problema. Vedno znova se govori o dovoljenih dozah žarčenja, ki naj bi bile neškodljive. Te številke ne zagotavljajo nobene varnosti, ne pomenijo ničesar in tudi nihče prav ne ve, kako je znanost do njih sploh prišla. Pa še eno čudno lastnost kažejo: so hudo raztegljive in prilagodljive željam in potrebam. Pred Černobilom so napr. dovoljene doze v živilih znašale 70—150 Bcq., — po Černobilu pa je naenkrat tudi 300 Pcq postalo neškodljivih, nekateri pa so se (posebno pri mleku v prahu) pogajali, da bi tudi višje doze postale nedolžne in neškodljive. Z medicinskega stališča lahko ponovno pribijemo le eno: Količine ali doza žarčenja, ki bi bila varna in neškodljiva za živ organizem preprosto ni.! Vsaka, tudi najmanjša doza lahko v določenih okoliščinah in pri določeni dispoziciji organizma povzroči genetske spremembe in okvare dednostnega materiala. — kar lahko pomeni lažje ali težje prirojene deformacije telesa in duha. Od Hirošime in Nagasakija naprej se nenehno povečuje število mrtvorojenih otrok, pa tudi spačkov, kot so vodenoglavci, odprti hrbtenični kanali, defor- macije notranjih organov in udov, možganske okvare, mon-goloidi itd. Posebno značilno in dokazano je to povečanje v okolici jedrskih objektov. Enako značilna v zvezi s tem pa je tudi cinična in brezdušna izjava predstavnika zveznega ameriškega urada za jedrsko energijo iz leta 1968.: »Desetodstotni porast števila spačkov še ne more ogroziti človeške vrste.« Po drugi strani pa takšna (tudi majhna doza) dodatnega žarčenja lahko sproži divjo in nebrzdano rast in razmnoževanje celic, kar se očituje kot rak v različnih oblikah. Posebno ogroženi pri tem so organizmi v rasti in razvoju, torej predvsem naši otroci in mladostniki. Slišimo ugovore, češ daje tega bilo že pred jedrsko ero, ko smo bili izpostavljeni še tzv. naravnemu sevanju. Res je, bilo pa ga je nedvomno manj in ni nastopal tako epidemično kot danes v okolici nekaterih jedrskih objektov in po hotenih ali nehotenih jedrskih katastrofah. Preprosto in nazorno primerjamo organizem, obremenjen z naravnim sevanjem s kozarcem, ki je napolnjen do roba. Zadostuje le drobna, dodana kapljica sevanja — in kozarec se prelije čez rob, v organizmu se sproži usodna in neustavljiva sprememba. Le medtem, ko se v zdravstvu trudimo da bi takšnih dodatnih kapljic v obliki rentgenskega ali izotopnega sevanja bilo čim manj, pa nas jedrska tehnologija radodarno zalaga z vedno novimi dozami sevanja. Nihče me ne more prepričati, da temu ni tako in nihče se tej odgovornosti ne more odtegniti. Sevanje ne ogroža le človeka, marveč tudi živalski in rastlinski svet. Švicarski znanstvenik Ralph Graeb poroča o tzv. Pett-kau — efektu. Radioaktivne emanacije in drobci, ki v majhnih količinah nekontrolirano uhajajo tudi iz najbolj »varnih« jedrskih objektov z minimalnimi vendar stalnimi dozami sevanja okvarjajo celične stene tako, da postanejo bolj prepustne in dostopne za vse druge škodljivosti: J M / y - i* žveplene, nitrozne in druge pline. Gre torej za skupni napad na našo zeleno biološko osnovo, kar se v naših dolinah nedvomno do-aja, saj je znano, da je pepel TE loštanj radioaktiven in bi kakršno koli dodatno povečanje radioaktivne stopnje le še pospešilo umiranje gozdov, posredno pa tudi nas vseh. Vedno znova slišimo, da se z jedrsko energijo moramo sprijazniti, da brez nje človeštvo ne more več shajati. V zvezi s tem se ponavljajo primitivne in že rahlo smešne grožnje, da bomo sicer obsedeli ob svečah in v mrzlih bivališčih ali pa se celo vrnili v votline iz katerih smo pred milio-ni leti prišli. S tem se utemeljuje gradnja novih jedrskih objektov in to naj bi bilo tudi opravičilo za kolektivni ekološki samomor, ki se mu človeštvo s takšno filozofijo približuje. Če bomo nadaljevali z nebrzdano in neracionalno rabo energije, bomo našo deželo lahko posuli z jedrskimi elektrarnami in še bomo kričali po novi energiji. V primerjavi z razvitimi državami porabimo pri nas na enoto proizvoda do 4,5 x več energije. Ob tem pa je naša industrija še izrazito ekstenzivno- kolonialno usmerjena. Namesto da bi prodajali visoko diferencirano znanje, smo v to našo majhno in ekološko občutljivo Slovenijo nabutali energetsko požrešno in nesnažno metalurško, aluminijsko in kemični industrijo, katerih izdelke potem neuspešno in globoko pod ceno prodajamo in dosežemo recimo za kilogram jekla enako ceno, kot jo dosežejo Bolgari s tremi kilogrami paradižnika. Na ta način te pogubne energetske spirale seveda ne bomo prekinili, pač pa se bomo energetsko, ekološko in kulturno vedno zanesljiveje uvrščali v tzv. tretji svet. Takšnim perspektivam se moramo najodločneje upreti — ne le v teh naših dolinah marveč v širši Sloveniji in vsej Jugoslaviji. Svojega zdravja in življenja ne moremo in ne smemo žrtvovati zgrešenim razvojnim konceptom in osebnim ambicijam majhne skupine ljudi, ki si lasti pravico odločati o usodi milionov. Iz tega našega protestnega zborovanja zato pošiljamo jasno in glasno sporočilo vsej jugoslovanski javnosti: Pri vsem, kar vpliva na kvaliteto okolja, v katerem živimo, kar rpliva na naše zdravje in življenje, želimo dejavno in tvorno sodelovati. Podpiramo trezno in jasno stališče republiškega IS SRS, da se ničesar ne bo dogajalo mimo želja in volje prebivalcev. Dovolj nam je paternalističnega in pokroviteljskega obnašanja skupine tehno- birokratov, ki nas poskušajo degradirati na nivo nezrelih, čustveno prenapetih osebkov, ki jih je treba nenehno voditi in usmerjati. Sami znamo gledati, razmišljati in sklepati in ne rabimo pri tem nobenih posrednikov. Dovolj nam je deklarativnega, bobnečega frazarjenja o tem, kako držimo vse niti svoje usode r lastnih rokah, dovolj tega, da samoupravno odločamo le o majhnih, nepomembnih rečeh, s katerimi nam birokratsko- politokrat-ska sprega maže oči — obenem pa vse pomembne, dolgoročne, življenjsko važne odločitve gredo mimo nas, marsikdaj v smer, ki je nihče med nami noče in ne želi. In končno: Dovolj skrivnostnega slepomišenja okoli nadaljnjega razvoja jedrske tehnologije pri nas, dovolj kupčevanja z zdravjem in življenjem ljudi. Ko se je gradila JE Krško, nam nihče ničesar ni razlagal, nihče nas ni vprašal za mnenje. Zato nas tudi danes ni treba spraševati, zakaj nočemo jedrskega odlagališča. Odklanjamo ga in se nam zaradi tega ni treba nikomur opravičevati, svojega odpora nam ni potrebno z ničemer utemeljevati. Tako smo se odločili in to odločitev bomo tudi branili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Dr. Bogomir Celcer UMp £T*I n Smomode je s svojim petjem dodal svoj NE Se udeležili protestnega shoda: Milena Krstič-Planinc, Stane Vovk, Boris Zakošek Ne — tudi za ceno naših žrtev Vesli o možnem odlagališču jedrskih odpadkov v okolici Solčave so med prebivalci tega kraja. L ogarske doline, Matkovega in Robanovega kota in v vsej Gornji Savinjski dolini povzročale najprej začudenje in nejevero, zatem pa velikansko ogorčenje, ki je takoj povzročilo tudi nezaupanje v ožjo in širšo družbeno-politično skupnost. Celovito pomanjkanje kakršnihkoli jasnih in odkritih podatkov je sredi prejšnjega tedna rodilo veliko podtikovanj in namigovanj, polresnic in laži ter neumestnih obtožb. Zato je bil sestanek v sredo, na katerem so se zbrali prebivalci Solčavskega in zastopniki skupščine občine Mozirje, njenega izvršnega sveta in družbeno-političnih organizacij več kot nujen, morda celo prepozen. Nepoznavanje stvari z obeh strani je v Solčavi rodilo vrsto neumestnih obtožb na račun občinskih organov. Dovolj jasen dokaz za to je dejstvo, da so v Solčavi »vedeli« za izzid glasovanja na občinskem izvršnem svetu, ki naj bi bil 7:3 v korist jedrskega odlagališča. Začudenje je bilo seveda popolno, saj na izvršnem svetu o tem niso mogli niti pošteno razpravljati, kaj šele odločati, saj so o vsem vedeli prav toliko kot v Solčavi. Kljub vsem prizadevanjem vse do petka kakršnegakoli odgovora z republike ni bilo. Zan imtv |e tudi »podatek«, da so Avstrijci končno pristali na mejni prehod v Matkovem kotu samo zato, da bodo potem pri nas odlagali še svoje odpadke. Takšnih vesti je bilo še več in na vso srečo je bila, sicer ostra razprava, odkrita in poštena. Vsekakor so prebivalci že v sredo potrdili, da o njihovi usodi ne bo nihče odločal »na črno«. Na črno zato, ker so se na tem področju že mudile različne skupine, brez vednosti domačinov, občine ali kogarkoli drugega. Domačinom so pojasnjevali, da v jamah iščejo »majhne živalice«, na nji- hovih avtomobilih pa so bile povsem drugačne službene oznake. Domačini pravijo, da podobnih raziskav ne bodo nikoli več dovolili in verjeti jim je treba. Ce so se v Solčavi in okolici do srede omejevali bolj na ogorčenje, so se po tem sestanku organizirali veiiko bolje. Že v petek zvečer so pri tamkajšnji mladinski organizaciji ustanovili ekološko skupino in se dogov orili, da mora takoj prerasti v občinsko društvo za varstvo okolja, saj ekoloških problemov v Gornji Savinjski dolini že sedaj ne manjka, ne glede na jedrsko odlagališče. V soboto popoldne so v Solčavi pripravili še množično protestno zborovanje. Udeležili so se ga skoraj vsi prebivalci Solčave. Logarske doline, Robanovega in Matkovega kota ter številni udeleženci iz krajev nižje v dolini. Zborovanje je minilo v dostojanstvenem vzdušju, vendar prežeto z velikansko ogorčenostjo in neomajno odločenostjo. Dovolj zgovorni so bili že številčni transparenti in napisi (»Danes nas je tukaj nekaj 100, drugič nas bo nekaj 1.000, toda takrat ne bomo s transparenti«, RTC Solčava: Radioaktivni turistični center Solčava in še in še). Dobolj zgovorne so bile besede domačinov, otrok in mladine, zdravstvenih delavcev, predsednika skupščine občine Mozirje Antona Boršnaka, pa klene in neomajne besede kmetov iz Matkovega kota in drugod. Nihče noče in ne more verjeti, da si je nekdo izmislil odlagališče jedrskih odpadkov v središču narodnega parka, v eni najlepših alpskih dolin v Evropi, v neposredni bližini državne meje, na viru pitne vode za ves spodnji del Savinjske doiine, nihče noče verjeti in dovoliti, da bi žrtvoval svoje zdravje in življenja svojih otrok za koristi in nespametnost nekoga drugega. Razlogov protesta je bilo še veliko več in vsi so bili človeški, razumni in tehtni. Bistvo sporočila s solčavskega protestnega zborovanja je kristalno jasno: prebivalci Solčavskega področja in vse Gornje Savinjske doline se bodo proti odlagališču borili na vse načine, z vsemi zakonitimi sredst\i, s svojimi telesi in za ceno žrte\! »Mnogter je hodil tujec tod. smrt, bolečino trosil, a ni uklonil se ta rod. ni dal naprodaj svoj ponos; njih dediči svarimo zdaj: pustite nam doline, ne uničite gozdov, ljudi! Tu imamo korenine!« J. Plesnik Zahvala Krajevna konferenca SZDL Zavodnje in vaščani Zavodenj se zahvaljujemo v sem ljudem, ki so se udeležili nedeljskega protestnega shoda v Titovem Velenju. Hvaležni smo vam. da ste podprli naš boj za ekološko svetlejši jutri! titovo velenje ★ 12. novembra 1987 8 stran * nas cas__Ml IN OKOLJE Odgovor Izvršnega sveta Slovenije na delegatsko vprašanje Skupina delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije iz občine Velenje in Mozirje 32. okoliš — gospodarsko področje ter skupina delegatov za Zbor občin Skupščine SR Slovenije iz občine Mozirje sta postavili naslednji delegatski vprašanji: — koliko je resnice v informaciji sredstev javnega obveščanja o ožjem izboru petih lokacij za odlagališče jedrskih odpadkov v Sloveniji in — ali je res, da je v Solčavi na solčavskem območju predvidena lokacija za trajno odlagališče nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov. Vsebinsko podobno vprašanje je postavila tudi Skupščina občine Mozirje, zato daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na navedeni delegatski vprašanji ter vprašanje občine Mozirje skupen odgovor: Po informacijah, ki so jih predstavniki republiških upravnih organov prejeli v letu 1986 od Nuklearne elektrarne Krško kot odgovornega nosilca pripravljalnih del za odlagališče nizko in srednjeaktivnih odpadkov ter od Skupine za oceno posegov v okolje (SEPO) na Institutu »Jožef Štefan«, kot pogodbenemu izvajalcu prve faze študijskih del, bi morala ta študijska dela dati v prvi polovici leta 1987 potrebne strokovne podloge za izbor možnih lokacij odlagališča v SR Sloveniji. Prva faza študij SEPO se je zaključila s poročilom, ki je pustilo za nadaljnjo strokovno obdelavo in vrednotenje 39 lokacij, ne pa predvidenih 3 do 5, ki bi prišle v ožji izbor. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije zato ni mogel zagotoviti začetka postopka razprave o razumnem števiiu možnih lokacij kot je obljubil v odgovorih na delegatski vprašanji 2. 7. 1986 in 13. I. 1987. Problemska konferenca »Ekologija, energija, varčevanje« Republiške konference SZDL je v okviru Temeljnih ciljev programske usmeritve političnega in družbenega programa SZDL Slovenije na področju ekologije, energije in varčevanja predložila, da se nadaljuje pospešeno iskanje strokovnih rešitev za skladiščenje nizko in srednjeaktivnih je- drskih odpadkov, ki nastanejo v Sloveniji, ter da se o kakršnikoli odločitvi v zvezi s tem obvesti javnost in zagotovi spoštovanje ustrezne zakonodaje. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je v svojih stališčih do načina uresničevanja temeljnih ciljev in programskih usmeritev političnega in družbenega programa SZDL Slovenije na področju ekologije, energije in varčevanja za planske naloge zadolžil Zavod SRS za družbeno planiranje, da bo v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi izdelal analizo možnosti in pogojev za vključitev zahtev iz Temeljnih ciljev v spremembe in dopolnitve družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 ter dogovor o njegovih temeljih. V okviru priprave strokovnih podlog za omenjeno analizo možnosti in pogojev je strokovna služba za radioaktivne odpadke NE Krško samovoljno predložila prvih pet lokacij iz prve faze študije SEPO, ki so bile rangirane samo po geofizikalnih lastnostih (geoloških, seizmičnih in hidroloških podatkih), in sicer štiri v občini Velenje in ena v občini i Mozirje za nadaljnjo obdelavo v ! pogodbi z Geološkim zavodom I Ljubljana. Skupina SEPO, ki se- ! daj dela po pogodbi z Republiškim komitejem za energetiko na obdelavi kriterijev izbora lokacije odlagališča, se s tako omejitvijo potencialnih možnih lokacij odlagališča v SR Sloveniji ne strinja in je predlagala, da vse ostanejo v nadaljni strokovni obdelavi, ki bo upoštevala poleg geofizikalnih tudi vse ostale prostorske in družbene pogoje. Zavod SRS za družbeno planiranje je dal pismeno navodilo navodilo s strokovnimi napotki in postopki priprave sprememb in dopolnitev družbenih planov vsem nosilcem planiranja. Ti morajo biti vključeni pri pripravi in izvedbi postopkov izbora primerne lokacije za odlagališče nizko in srednjeaktivnih odpadkov iz NE Krško in iz uporabe virov sevanje v industriji, zdravstvu in znanosti. Analiza razvojnih možnosti bo morala upoštevati, da jedrska elektrarna v Krškem z močjo 632 MW in letno proizvodnjo 4 TWh električne i energije prispeva eno petino k zagotavljanju električne energije v SR Sloveniji in SR Hrvatski. Pri tem nastajajo radioaktivni odpadki srednjih in nizkih aktivnosti, ki so shranjeni trenutno v skladišču na lokaciji jedrske elektrarne. Na osnovi opredelitev v dolgoročnih planih republike in organizacij združenega dela bo v srednjeročnem planskem postopku dopolnjena analiza razvojnih možnosti z varnostnimi ukrepi za zanesljivo odlaganje nizko in srednjeaktivnih odpadkov, s kriteriji izbora možnih in ponujenih lokacij za odlagališče ter z drugimi ukrepi in pogoji, ki jih zahtevajo ureditev prostora za odlagališče, infrastrukturo ter soglasja občinskih organov, pridobljena v postopkih usklajevanja srednjeročnih planov republike in občin. Pomembna naloga usklajevanja je obojestranska zadovoljitev interesov združenega dela in občanov, pri čemer je skrb za varstvo okolja zaradi odlaganja odpadkov centralnega pomena, za kar morajo biti zagotovljena potrebna sredstva. V tem smislu je težko sprejemljivo vnaprejšnje odklanjanje varnega skladiščenja ter odlganja radioaktivnih odpadkov, ki je obremenjeno z mnogimi čustvenimi reakcijami, 'ne da bi ljudje in predstavniki družbenopolitičnih skupnosti vedeli, kakšna je tehnologija odlaganja in kakšne so posledične obremenitve okolja. Upoštevajmo, da je prostornina odpadkov iz jedrskih elektrarn in njihov vpliv na okolje bistveno manjši od prostornine in vpliva pepela iz naših termoelektrarn. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se bo zavzemal pri nosilcih planiranja, v Skupščini SR Slovenije in v skupščinah občin, za dosledno izvedbo planskih postopkov pri izboru lokacij za odlagališče nizko in srednjeaktivnih odpadkov tako, da nobena odločitev ne bo sprejeta brez uskladitve vseh interesov. Obenem Izvršni svet zagotavlja, da odlagališče ne bo locirano v nobeni družbenopolitični skupnosti, ki se v usklajevalnem postopku ne bo strinjala s pogoji odlaganja. IZVRŠNI SVET Skupščine SRS Mala anketa Krajanom Zavodenj, ki so z nedeljskim prihodom v Titovo Velenje želeli izraziti svoj protest proti nameravani gradnji jedrskega odlagališča v Velunjskem grabnu in zastrupljanju Šaleške doline, se je pridružila množica enako mislečih. Mnenja nekaterih udeležencev nedeljskega shoda: TONE ANDERLIČ, predsednik slovenske mladine: »Napovedane lokacije jedrskih odpadkov so skrivnost, pa vendar bi bilo treba ljudem jasno in glasno povedati, za kaj gre. Te skrivnosti so zaenkrat, kot vse kaže, rezervne za tiste, ki v imenu ljudi odločajo. Ljudje so zaskrbljeni, skrbi jih lastna usoda, ki jim jo nihče nima pravice vzeti in jim nalagati breme, ki je veliko. Vso pravico imajo, da sami krojijo svojo usodo. In tu bi morala biti politika zraven. Že zjutraj sem bil v Zavodnjah, kjer so ljudje pokazali na povsem konkretna, življenjska vprašanja. In če me sprašujete kako to. da sem danes tukaj, potem moram reči takole — če na nek način predstavljam mlade, potem ni čudno, da sem tu.« DRAGO ŠULEK, velenjski župan: »Velenjčani smo po redni poti že doslej naredili vse potrebno, da preprečimo postavitev je- mo, da Slovenija in Jugoslavija, celo cela Evropa s prej omenjenih stališč ni primerna lokacij, za jedrsko odlagališče. Rešitev tega problema vidim v odlaganju jedrskih odpadkov v puščavah — Gobi, Sahara. Reči pa moram še to, da sem nad to množico ljudi, ki se je zbrala tukaj v Titovem Velenju prav navdušen. Srečen in zadovoljen sem, da je zavest ljudi tako visoka.« (mkp, B. Z.) drskega odlagališča na našem območju. Ne samo, da smo spraševali in iskali odgovore, jasno in glasno smo povedali tudi, da tega ne dovolimo in da ne dovolimo, da se to območje sploh obravnava kot možno. Tale današnji shod pa razumem kot izraz nezaupanja v normalne institucije sistema. O onesnaževanju naše doline smo že veliko govorili, za razreševanje te problematike sprejeli učinkovite sklepe, ki se že uresničujejo dovolj dobro. Najtežje nas res še čaka, vendar Tone Anderlič Med enako mislečimi ljudmi menim, da nam je tudi tak shod kot je tale današnji, lahko v pomoč. VINKO VASLE, novinar Kmečkega glasa: »Sem Velenjčan, že dvajset let živim v Ljubljani in z nekoliko oddaljenejšega konca gledam na te stvari. Vendar jasno vidim, kaj je tu nekoč bilo in kaj je sedaj. Danes me tukaj im-presionira spontanost, dostojanstvo, organiziranost. Vsa pohvala Zavodenjčanom, preseneča me njihova enotnost. Reči pa moram še to, da bi pri organiziranju takšnega shoda le pričakoval večjo vlogo socialistične zveze. Kar pa se jedrskih odlagališč tiče pa tole: zdi se mi, da se slovenski izvršni svet okoli teh malo spreneveda. Kaj pomeni — tista družbenopolitična skupnost, ki lokacije ne bo podprla, je ne bo dobila? Ja katera jo pa bo?« IVAN ŽLEBNIK, krajan Zavodenj: »Bili smo pobudniki tega današnjega shoda, kajti v Zavodnje nas ni več hodil nihče poslušat, pa smo prišli sami dol, da povemo, kaj nas teži. Shod je spontan, program se sproti oblikuje. Prepričan sem, daje današnji shod prelomnica, da se bo od danes naprej na probleme začelo gledati drugače. Dve tretjini vprašanj še vedno ostaja odprtih.« ALBIN ŽIŽEK, predmetni učitelj iz Slovenj Gradca: »Tudi sam sem spregovoril danes tukaj in sicer o geoloških in seizmoloških protiargumentih za odlagališče jedrskih odpadkov. Še močnejše argumente pa imam proti gradnji jedrskih elektrarn. Ne sa- Drago Šulek Ivan Žiebnik Vinko Vasle Albin Žižek 12. novembra 1987 * titovo velenje OD TU IN TAM stran 9 Split :Velenje 21:21 (12:11) Nepričakovana točka Na gostovanju v Splitu so rokometašice Velenja v srečanju z vodilno in doslej neporaženo ekipo osvojile pomembno točko. Tekma je bila napeta vse do konca in obenem zelo kakovo- stna' Nekaj minut pred koncem so imele Velenjčanke zadetek prednosti, domače so izenačile in povedle, tik pred koncem pa je Budzinskijeva izenačila. V soboto ob 19. uri se bodo v Rdeči dvorani pomerile z ekipo VIS-a iz Va-raždina, ki je s točko manj za njimi na predzadnjem mestu. Nova lepa priložnost torej za nov par še kako pomembnih točk. Igrale so: Petek. Misaljevič, Zidar 2, Golič 5, Plaskan. Felle 1, Olič 4, Kralj, Kučej, Cefarin 8, Budzinski 3 in Kmetič. Šoštanj-.Prule 16:17 (9:8) Veliko izključitev mesiu A. Kotnika zaigral Buškovič, ki se je med tem že poslovil od tekmovanja, namesto Dolarja pa Fadil. Prvi je v 75. minuti le kronal terensko premoč prvih minut drugega polčasa svojega moštva in iz gneče izenačil. Zgledaloje že, da se bosta moštvi razšli z neodločenim izidom. Žal, je 3 minute pred koncem Benedejčič spet hil hitrejši od domačih obrambnih igralcev in zagotovil svoii ekipi obe točki, teh se je še zlasti razveselila skupina koprskih navijačev, ki je ves čas prizadevno navijala za svoje moštvo. Preostalih približno 500 gledalcev pa je seveda bilo razočaranih, ker so izgubili lepo nedeljsko popoldne, (vos) Igralci in kartoni Rokometaši Šoštanja tonejo na prvenstveni lestvici. Po 9. odigranih kolih so z 10 točkami na 6. mestu. V soboto so v Rdeči dvorani gostili ekipo Prul, vendar tako slabe njihove igre doslej še nismo videli. Resda so igrali brez poškodovanega Ramšaka in kaznovanih Požuna in Štrigla (v naslednjem kolu bosta že igrala), pa vendar s tem ne morejo opravičevati slabe sobotne igre. Prav smešni so bili v zadnjih minutah prvega dela igre, ko sta sodnika Svoljšak iz Škofje loke in Dolanc izključila zapored kar tri gostujoče igralce in še vratarja, tako da so bili pri gostih nekaj časa na igrišču le dva igralca in vratar. Domačih igralcev pa to ni »motilo« in so dose- gli le en zadetek. Stroga sodnika sta na začetku drugega polčasa skorajda enako kaznovala ekipo Šoštanja, saj so bili naenkrat zunaj kar trije igralci. Domačim igralcem nič ni šlo od rok, trenerju pa zamerimo, da vendarle ni poskušal z igralci, ki so sedeli na klopi. Slabši kot tisti, ki so igrali, gotovo ne bi bili. Zadetke za Šoštanj so dosegli: Krejan 5, Plaskan in Alič po 3, Lesjak 2 in Verdnik 1. V prihodnjem kolu bodo rokometaši Šoštanja gostovali v Slovenj Gradcu, ki s 16 točkami vodi na lestvici, kar štiri točke manj pa imajo drugo uvrščeni igralci Prul. (vos) ERA Šmartno:ltas 27:26 (13:12) Zmaga v boju za obstanek Derbi z dna lestvice so dobile Šmarčanke in osvojile dve pomembni točki z neposrednimi tekmicami za izpad iz lige. Že v 10. minuti so domače igralke vodile s petimi zadetki in nato popustile. Gostje so tako v nadaljevanju celo povedle z dvema zadetkoma, zmago in točki pa je domačinkam za- gotovila Hrastova v pičlih petih minutah. V prihodnjem kolu bodo rokometašice ERE Šmartnega znova igrale doma, tokrat z ekipo Branika. Nastopile so: Kladnik, Nemeček I, Jordan 4, Rudnik, Trobina 5, Meta Križ, Mojca Križ 1, Frangeš 5, Bole 6 in Hrast 5. Rudar:Koper 1:2 (0:1) Premalo kakovostnih igralcev Nogometaši Rudarja so v nedeljskem prvenstvenem srečanju s Koprom doživeli že četrti poraz v novi sezoni. Ta je še bolj boleč, ker so točki izgubili na domačem igrišču. Igra je bila požrtvovalna, akcije gostov navidez bolj organizirane, bolj povezane, predvsem pa hitrejše. Zlasti sta bila nevarna pred domačimi vrati oba krilna igralca Kopra Voljč in Brezni-kar, s katerima so imeli domači branilci precej težav, no, pa tudi z drugi- mi igralci.Voljč je že v 21. minuti zadel levo stativo domačih vrat, v 40. minuti pa je hitri Breznikar ušel domačim branilcem, potem ko je njegov soigralec prestregel Dolarjevo žogo in zatresel mrežo, sic -r v nedeljo dobrega Dujakoviča. Ta^se je izkazal v 55. minuti, ko je ubranil lepo nevarno žogo Voljča. Tarlgralec je imel tako imenovano 100-odstotno v 61. minuti, ko je povsem neoviran poslal z glavo žogo čez vrata. V drugem polčasu je na- PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Za en špricer ali dva V tedniku Naš čas z dne 22. 10. 1987 je bil objavljen članek »Za en špricar ali dva« v rubriki pisma bralcev. V zvezi s tem dajemo naslednje pojasnilo. Pri tukajšnjem upravnem organu za notranje zadeve je bila prijavljena tatvina registrskih tablic in prometnega dovoljenja. Na osnovi prijave o odtujitvi registrskih tablic je bil postopek voden po veljavnih predpisih, zato so bile izdane nove registrske tablice in prometno dovoljenje. Očitek Marjanke Steiner, da tatvina starih tablic ni bila preklicana je neutemeljen, v teh primerih preklic ni potreben. Iz na- vedenega izhaja, da šikanozno in nespodobno namigovanje Marjanke Steiner na nepravilnost in nezakonitost pri delu občinskega upravnega organa ni utemeljeno. Njena izjava s tem blati oziroma žali delavce upravnega organa, ki delajo na tem področju, kar je kaznivo dejanje po 108. členu KZ SRS. V kolikor ima Marjanka Steiner težave zasebne narave pa jih naj v bodoče rešuje pri pristojnih organih, ne pa da zadeve posplošuje in javno blati ugled Upravnega organa občine Mozirje. REFERENT ZA UPRAVNE ZADEVE PROMETA: Milan ŽEMLJIC Želela sem, da bi jim pomagali... Odgovarjam na članek Štefke Koželjnik pod naslovom »Želela sem pomagati, ne razburiti«. Sem Oprešnikova soseda in razmere, v katerih živijo so mi dobro poznane, poznan pa mi je tudi vzrok, zakaj živijo v takšnih razmerah. Kot sosedi (ne samo mi, ampak tudi ostali sosedi) nudimo Oprešnikom dokaj veliko pomoč, pa ne s telefonskimi klici in pisanjem v časopisu, ampak fizično: od oranja, sajenja, pripeljemo jim stvari iz trgovine, celo žarnico jim moramo zamenjati in pralni stroj vklopiti . . . Mislim, da jim večje pomoči ne moremo nuditi, glede na to, da imamo svojega dela dovolj. Tudi mi imamo veliko želja, vendar ni od nikoder kakšne tov. Štefke, ki bi prisluhnila našim željam, telefonirala okrog, da bi prišla do »prave« številke, sporočila naprej našo željo in si mislila, da nam na ta način zelo pomaga. ned nedeljsko tekmo s Koprom se je trener Rudarja znašel kar r precejšnjih težavah, saj zaradi dveh rumenih kartonov ni mogel igrali Brdžanovič. zaradi izključitve v Trbovljah pa je moral v nedeljo počivati rudi Mišetič. To je hil ie njegov drugi počitek v tem mesecu. Očitno la igralec ne zna brzdati živcev. Seveda pa hi morali tudi ostali igralci igrali bolj disciplinirano in ne dovolili, da jim sodniki delijo rumene ali celo rdeče kartone. Prati Kopru je povsem po nepotrebnem porumenel Cvikl. » Dolgo žogo gostov je zaustavit z rokama, no zdi se. da mu sodnik zaradi tega ne bi bil po- kazal rumenega kartona. To pa Cviklu ni bilo dovolj, ampak je žogo še hreni/ daleč vstran in sodnik mu je seveda brez zadržkov pokazal rumeni papirček. čeprav ga je Rudarjev igralec prosil. naj tega ne stori. V zadnji minuli pa je sodnik izključil Fadila. Gostujoči igralec je napravil prekršek nad njim in dobil zato rumeni karton. Fadil pa mu je očitno vrnil. V Rudarjevi upravi bodo morali temu vprašanju nameniti veliko več pozornosti kol doslej ali pa se tistim igralcem. ki pač ne morejo krulili svojih živcev na igrišču, zahvaliti za minulo delo. (vo.s) Elkroj: Rud ar (T) 2:2 (2:0) Ko sem klicala tov. Koželjniko-vo, sem mislila, da bi le-ta lahko Oprešnikovim bolj pomagala, če bi jim prišla pomagat spravljat premog, kot pa da seznanja funkcionarje v KS s problemi, ki so znani vsem. Zato sem tudi bila tako »gostoljubna«. Kljub temu, da je tov. Koželj-nikova zelo uvidevna, dobra .. . pa mislim, da nima osnovnega bontona in ne ve, da se slušalka ne odloži sredi pogovora. Ce bi to vedela, bi verjetno ne prišlo do nesporazuma. Če bi tov. Ko-željnikova malo premislila o teh zadevah, se ji ne bi bilo treba zgražati nad mojim nastopom in ugibati vzroke, ki so me privedli na to dejanje. Sicer pa naj velja reklo, da vsakdo naj pomete najprej pred Gostje srečno do točke Na nedeljskem srečanju v Mozirju je točko srečno osvojila vodilna ekipa na lestvici. Vsekakor ni nihče pričakoval, da bodo domači prej kot v desetih minutah vodili z 2:0. Že v tretji minuti je namreč Božičevič izkoristil napako gostujoče obrambe in po kotu zadel mrežo, v 9. minuti pa je Ermenc z lepim strelom od daleč še enkrat premagal vratarja Rudarja. Vse do odmora so bili domači igralci boljši nasprotnik, saj so tokrat prikazali borbeno, domiselno in lepo igro. Zal niso tako nadaljevali v drugem polčasu in bili za svojo nezbranost prvič kaznovani že v 55. minuti. V tem obdobju so bili gostje boljši in nevarnejši nasprotnik. V 80. minuti sta se z izrednimi obrambami izkazala oba vratarja, vmes pa je goste rešila še vratni-ca. Gostje se tudi po tem niso predali in v 85. minuti so uspeli vnovčiti svojo upornost ter tako osvojiti pomembno točko. V zadnjem jesenskem kolu bodo nogometaši Elkroja gostovali v Kopru. Dvignjeni zastor 64 Pokloni, pokloni Topolšica Kajuh:Rogoza 0:3 Vodilna ekipa boljša V 5. kolu v 1. slovenski odbojkarski ligi so igralke Topolšice-Kajuha na domačem igrišču izgubile z vodilno ekipo Rogoze iz Maribora z 0:3 (-10, -7, -11). Gostje, ki so se okrepile s štirimi igralkami prve ekipe Palome-Branika, so se predstavile kot tehnično izredno dobra ekipa, v odločilnih trenutkih pa so prišle do veljave njihove izkušnje. Gostje so z dobrimi servisi onemogočile domači ekipi boljšo organizacijo napadov. Domače so z borbenostjo skušale nadoknaditi tehnične pomanjkljivosti, vendar jim to ni uspelo. V soboto bodo igralke Topolšice-Kajuha gostovale v Ljubljani pri drugouvrščenem Krimu. D. Menih Topolšica :Agroplod Ljutomer 3:1 Nadaljujejo z uspehi Domači odbojkarji so znova ^zmagali na domačem igrišču. Tokrat so zasluženo premagali solidne goste iz Ljutomera s 3:1 (-9, 12, 12, 7). Gostje so presenetili v prvem nizu, v drugem in tretjem sta se ekipi menjavali v vodstvu, vendar so bili domači bolj zbrani v končnicah obeh nizov. Gostitelji so odpor gostov iz Ljutomera dokončno štrli v četrtem nizu. V soboto bodo Topolščani gostovali v Kamniku. D. Menih Ljubno :Mislinja 3:2 Točki po dveh urah igre Odbojkarice Ljubnega so zmagale proti ekipi Mislinje šele po petih nizih in dveh urah igre s 3:2 -9, 3, 14, — 14, II). Najbolj zanimiv je bil tretji niz, ko so gostje vodile že s 14:8, nato pa so Ljubenke z dobrim servisom osvojile osem točk zapored. V odločilnem petem nizu so gostjam pošle moči in zmaga je ostala doma. V prihodnjem kolu bodo igralke Ljubnega gostovale pri vodilni ekipi Rogoze. ERA Šmartno: Železničar 0:1 Poraz štiri minute pred koncem Nogometaši ERE Šmartnega v zadnjem jesenskem kolu znova niso navdušili domačih navijačev, ne z igro in ne z rezultatom. Gostje so bili vso srečanje boljši nasprotnik, domače pa je hujšega poraza rešil vratar Krono-všek, ki je edinkrat klonil šele štiri minute pred koncem. Ekipa ERE Šmartnega je po jesenskem delti na 6. mestu z 11 točkami in je bliže dnu kot vrhu lestvice. Ob izteku letošnjega Borštnikovega srečanja, je bila tik pred koncem zanimiva predstava. Podelili so letošnja priznanja. Matjaž Kmecl je imel čast, da podari Borštnikov prstan in se pokloni dobitnici, Angelci Janko-Jenčič. Potlej se je Angelca obrnila k publiki, ki ji je dolgo ploskala in metala nageljne k nogam ter se ji nekajkrat globoko priklonila. Sledile so podelitve vseh drugih nagrad. Videli smo celo vrsto znanih igralcev, piscev, režiserjev, scenografov, kostumografov, kako se priklanjajo anonimni publiki. Zakaj nam je potrebno pisati o mariborskem gledališkem shodu? Mar zaradi velenjskega rojaka Matjaža Kmecla? Ne, kljub ponosu nekaterih Velenjčanov, ker je Matjaž nekdaj prebival tukaj. Za to, da je bil znani publicist naš krajan, smo domačini zaslužni ravno toliko, kolikor se lahko pohvalimo, da Fikret Ab-dič ni bil nikoli Velenjčan. Tudi Maribor ni vzrok za naše pisanje, čeprav je sam razpet med celo vrsto kolobocij od izgona Cankarja, do preganjanja novinarjev. Zadnjega dejanja Borštnikovega srečanja smo se spomnili zgolj zaradi osvetlitve pomena priklonov pred tistimi, ki jih spoštujemo in ki jih imamo radi. Gledališča bi brez anonimne publike ne bilo. Ravno ta publika pa obenem omogoča fizično življenje gledališča. Zato igralčevo spoštovanje publike ne streže samo njegovi nečimrnosti, samovšečnosti in zadovoljnosti zaradi občutka popularnosti, ki zaradi odzivov publike nastane v igralcu. Igralci spoštujejo publiko tudi zato, ker plača igralčev nastop. V priklonu ob koncu predstave je združena vsa ta zahvala in spoštovanje. Priklon je ostanek iz daljne preteklosti, saj so podložniki s priklonom, v znak vdanosti, ponujali glavo svojemu vladarju, češ tu jo imaš, zate bo padla, če bo treba! Tako priklon izvira pravzaprav iz »politike«, ne iz gledališča. Gledališče (umetnost) je tej gesti vdanosti vcepilo žlaht-nejšo nadgradnjo. Spoštovanje! Spoštovanje človeka! In tako je tudi ostalo vse do današnjih dni. Seveda ničesar ni trajnega in vse stvari se kar naprej razvijajo in spreminjajo. Tako je tudi s prikloni. Zadnje čase se opušča celo v gledaliških predstavah. Značilno »bojkotiranje« te lepe navade imamo doma, na slovenskem. Muzikanti, slikarji in komedijanti, zbrani pod plaščem nove slovenske umetnosti in obrobljeni s »kozmokinetičnimi« imeni od Laibach, do Studia Novi Kolektivizem, so priklanjanje publiki zavestno opustili. (Konec koncev je njihov obstoj še najmanj odvisen od prodaje vstopnic, ki jih kupijo njihovi občudovalci.) Nepriklanjanje pripisujemo njihovi načelni drži, ki jih tudi žene od enega do drugega projekta. S pravima besedama rečemo temu totalitarnost in kolektivizem. To pa sta že izrazito politični kategoriji. Ustvarjalci Nove Slovenske Umetnosti priznavajo, da so se učili pri velikih umetnikih in velikih voditeljih vseh časov in vseh ljudstev. Svojemu početju pripisujejo nad-človeško pomembnost in od tod izvira njihovo ignoriranje publike — ljudstva, ki tako postane brezosebna masa, pomembna samo toliko, kolikor se pusti posesati (iz žepov dobesedno, duševno pa pre-nešeno). Takšni masi se pač nihče ne priklanja. To je srhljiva podoba današnjega časa. Žal na predstave NSU ne prihajajo voditelji, ki jim je postavljeno to ogledalo, ampak je vse več tistih, ki želijo biti posesani duhovno in ki v sebi nosijo vero, da lahko oživi nad-človek, ki nas bo rešil vsega hudega... Zapisali smo že, da se je vladarju treba prikloniti. Pri nas bi se potemtakem morali prikloniti ljudstvu! Da pa se ne bi priklanjali eden drugemu, so nam bili izvoljeni predstavniki — voditelji in ti bi se morali pokloniti svojemu ljudstvu. Če ne prej, vsaj potem, ko zaključijo svojo predstavo — mandat. Pa se običajno ne. Kakor novi slovenski umetniki se dvignejo visoko nad ljudi in pozabijo, da se bodo, ko bo zastor padel, vgreznili nazaj v anonimnost. Seveda se najdejo tudi takšni, ki zagotavljajo, da je poklon ostanek nazadnjaške preteklosti; da pokončno in trdno stojijo — na poti v svetlejši jutri... A da se človek človeku ne pokloni, ni vedno znak trdnosti in pokončnosti človeka, ampak prepogosto izpričuje njegovo neotesanost. Držimo se zatorej lepih in starih ljudskih navad in za konec — poklon! Peter Rezman PRIREDITVE • PRIREDITVE • PRIREDITVE • PRIREDITVE • PRIREDI svojim pragom! Darja Črep, • Paka -59 a Titovo Velenje KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK Prva gledališka predstava v sezoni Nikolaj Erdman: SAMOMOrilec komedija Komedijo so pripravili člani gledališča KUD ZARJA Trno-vlje: Srečko Centrih, Alenka Pe-šak, Cvetka Vidic, Brane Zupane. Siavica Sevnik, Živko Be-škovnik, Nada Vrenko, Dragana Jusupovič, Dušan Zevnik, Igor Lončar in drugi Režija: Štefan Žvižej »Rad bi. da bi pokale strune na kitarah, da bi jokal voznik v doma spleteno rokavico, da bi metal čepico v zrak. padel v zamet in molil, preklinjal, svinjaI in se kesal. Potem pa bi zvrnil hladno šilce žga-njice v grlo. da bi zažvižgal in za-vriskal. da bi me slišal vesoljni svet. in da bi drvel po naše ... po rusko. Vstopnice 1.500 din. Šolska mladina 800 din. Gostovanje popularne gledališke skupine GRUNTOVČANI dne 20. novembra ob 17.00 v domu kulture Šoštanj, ob 19.30 v domu kulture Šmartno ob Paki. Predprodaja vstopnic v domu Kulture Šoštanj od 10. do 11. ure ter v trafiki v. Srpartnem ob Paki in eno uro pred obema predstavama. Cena vstopnic 2.000 din. Koncert Gilbert BECAUD Oba avtobusa za obisk v Cankarjevem domu sta zasedena. Odhod ob 18.00 izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Vožnja skozi Šmartno ob Paki. Po-vratek predvidoma ob 23.30. URE PRAVLJIC V knjižnici v Titovem Velenju so vsako sredo ure pravljic. Ob 16.00 je Ura pravljic za najmlajše, ob 17.00 pa za otroke od 7 do 10. leta starosti. Starši pripeljite svoje malčke! M M M 1 1 1 1 1 1 1 1 REDNI KINO Četrtek, 12. 11. in petek, 13. 11. ob 18. in 20. uri ULICE STRAHU — ameriški, kriminalka. Vgl. vi.: Kris Kristopherson. Petek, 13. II. ob 10. uri Sobota in nedelja, 14., 15. 11. ob 16., 18. in 20. uri COMAN-DOS — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Arnold Schvvarzeneger. Ponedeljek, 16. II. ob 10., 18. in 20. uri OGENJ Z OGNJEM — ameriški, ljubezensko-avantu-ristični. Torek, 17. 11. ob 18. in 20. uri Sreda, 18. 11. ob 18. uri DIVJI OTOK — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Tommy Lee Jones. Sreda, 18. 11. ob 10. in 20. uri Četrtek, 19. 11. ob 18. in 20. uri KLOŠAR IZ BEVERLY HILLSA — ameriški, komedija. V gl. vi.: Nick Nolte. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 16. 11. ob 20. uri SILKWOOD — ameriški, psihološka drama, biografija. Režija: Mike Nichols. V gl. vi.: Meryl Streep, Kurt Russell, Cher. Kandidat za OSKARJA leta 84! Zanimivo pripoved o ljubezni med mladim zapornikom in lepim, inteligentnim dekletom, ki so jo starši zaupali v varstvo v šolo za nune. Nedelja, 15. 11. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - RO-BIN HOOD — ameriški, risanka. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 14. 11. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - ROBI N HOOD — ameriški, risanka. Iz proizvodnje Walta Diesne-ya. Sobota, 14. 11. ob 18. uri ULICE STRAHU — ameriški, krimi- Nedelja, 15. 11. ob 17.30 uri OGENJ Z OGNJEM — ameriški. Nedelja, 15. 11. ob 19.30 uri VEČERNA OBLEKA — francoski, komedija. Ponedeljek, 16. 11. ob 19.30 uri COMANDOS — ameriški, akcijski Sreda, 18. 11. ob 19.30 uri DIVJI OTOK — ameriški, avanturistični. kino šmartno ob paki Petek, 13. 11. ob 19. uri COMANDOS — ameriški, akcijski. Nedelja, 15. 11. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA - RO-BIN HOOD — ameriška risanka. Torek, 17. 11. PREDSTAVA ODPADE! kino konovo Sreda, 18. II. ob 18. uri COMANDOS — ameriški, akcijski. 10. stran ★ naS CSS OD TU IN TAM titovo velenje * 12. novembra 1987 Bomo na področju telesne kulture še lahko sledili geslu »Hitreje, višje, močneje?« Telesno kulturo čakajo v naslednjem letu korenite spremembe: s sistemskimi zakoni smo jo opredelili kot »življenjski standard«, ki si ga lahko privoščimo le, če bomo v OZD dobro gospodarili in če nam bo po poravnavi vseh obveznosti ostalo še kaj dohodka, da bi ga razporedili tudi za te namene. Že rezultati gospodarjenja OZD občine Velenje ob poletju letošnjega leta, ki seveda niso primerjljivi z novim sistemom ugotavljanja in razporejanja dohodka pa kažejo, da bo ta delež dohodka. ki bi ga lahko namenili za telesno kulturo, še kako vprašljiv, če bodo kot »izgubaši« tretirane tudi OZD elektrogospodarstva v občini. Sprememba vira financiranja (prej HOD, po novem ostanek dohodka) pa istočasno pomeni, da se bodo sredstva za telesno kulturo v naslednjem letu združevala po sedežu OZD in ne po prebivališču zaposlenih tako kot doslej. Če upoštevamo, da je telesna kultura dejavnost prostega časa in da se večinoma izvaja v kraju bivanja, lahko pričakujemo zahteve delavcev, ki se vozijo na delo v občino Velenje (cca 4700 delavcev) po prelivanju sredstev za telesno kulturo iz občine Velenje v občine, kjer ti delavci živijo. V OTKS Velenje smo zato v preteklih mesecih veliko pozornosti namenili razpravam o financiranju telesne kulture v prihodnjem letu. S stališči naših delavcev smo seznanili TKS Slovenije, Izvršnemu svetu SO Velenje pa smo posredovali pobudo, da na nivoju republike in občine sproži aktivnosti za »ublažitev« negativnih posledic takšnega tretiranja telesne kulture. Enotno mnenje v občini, da zaradi »sistemskih« zgubašev ne bi smelo prihajati do izpada prihodka SIS, kaže na to. da se poleg telesno-kulturnih delavcev še kdo zaveda, kaj hi »ohromitev« določenih družbenih dejavnosti torej tudi telesne kulture, pomenila za \se nas. Tudi TKS Slovenije je ustavnemu sodišču Jugoslavije predlagala oceno ustavnosti tistega določila Zakona o celotnem prihodku in dohodku, ki izključuje telesno kulturo pri financiranju iz BOD Pripravila pa je tudi že predlog sistema solidarnosti, ki bi omogočal izvajanje minimalnih zagotovljenih programov v tistih občinah, ki ne bodo zbrale dovolj sredstev iz dohodka. Minimalni program, kj naj bi bil podlaga za solidarnostno združevanje sredstev je »šport mladih« in to množični del. Vsebino tega programa predstavlja redna vadba, ki je potrebna za preverjanje in pridobitev športne /načke vseh stopenj. Ker je ta predlog še precej nedorečen, je delegat OTKS Velenje posredoval republiški skupščini na predlagani sistem solidarnosti številne pripombe. Ugotavljamo namreč, da bi s tem »rešili« le del telesnokulturne dejavnosti, ostala področja (rekreacija, objekti, tekmovalni športi) pa bi bila prepuščena »dobrotnikom« oz. sponzorjem s strani OZD, ki pa imajo v naši občini na žalost več posluha za reprezentance in klube višjih republiških razredov, kot pa za občinske »poprečneže«. Elektra Šentjur 79:95 Poraz v boju za prvo mesto V izredno pomembnem srečanju so domači košarkarji razočarali navijače. Tekma je odločala o prvem mestu v tej skupini in Šoštanjčani so ga s tem porazom verjetno že zapravili. Ostane jim boj za drugo mesto, ki še pelje v razigravanje za skupno prvo mesto in vstop v slovensko košarkarsko ligo. Tekma ni bila posebej zanimiva, saj so košarkarji Šentjurja vodili skoraj ves čas srečanja. Igrali so mirno in počasi, domači pa hitro, nepovezano in brez pravih zaključnih akcij. V domači ekipi bodo morali več časa posvetiti odnosu do igre, saj za uspeh niso dovolj imena, pač pa več srčnosti in borbenosti celotne ekipe. Upajmo, da poraz ne bo preveč vplival na košarkarje Elektre in da se bodo vseeno uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja. V naslednjem kolu bodo gostovali na Muti. Igrali so: Mrzel Leskovšek 22, Kugonič 8. S. Breznik 10. Mackovšek 10. Sevšek 3, Tomie X, Pašič 6, P. Breznik 10 in Bogataj. V OTKS Velenje menimo, da bo potrebno novim možnostim prilagoditi tudi skupni program na nivoju republike. Ne moremo si namreč predstavljati pravega vrhunskega športa na nivoju republike, če občinska zaledja ne bodo imela dovolj sredstev, da bi vsaj najbol j nadarjene posameznike pripeljala do »vrha«. V predlogu je vrednost solidarnostnega programa izračuna na osnovi otrok od 4—19 leta starosti. V naši občini je res prijavljenih I 1000 otrok teh starostnih kategorij, toda število otrok v vrtcih in šolah, katerim bi se s sredstvi solidarnosti zagotavljala izvedba množičnega dela telesnokulturne dejavnosti je veliko večje, saj naše osnovne šole in C enter srednjih šol obiskuje precej otrok iz sosednjih občin. Navedena in še številna druga dejstva govore proti sistemu solidarnosti, zato smo republiški TKS predlagali, da odločanje o sistemu solidarnosti odloži. Ker je telesna kultura tista dejavnost. ki se izvaja prav iloma v prostem času tam kjer je človek doma upamo. da bomo za telesno kulturo naših občanov zmogli poskrbeti z razumevanjem pomembnosti telesne kulture _sami v občini. 9000 aktivnih članov v klubih in društvih, preko 1000 rekreativcev, ki se vključujejo v programe ZTKO; ne majhno število otrok, ki se vsako leto nauče plavati, smučati . . .. telesnokul-turni objekti in vadišča. ki so nam na voljo in ne nazadnje vidni rezultati naših atletov , smučarjev . . . tudi v bo- doče opravičujejo tisti majhen delček sredstev, ki ga vsi delovni ljudje namenjamo za telesno kulturo. OTK Streljanje VI. svetovnega prvenstva v streljanju z zračnim orožjem in prvega mladinskega prvenstva za svetov ni pokal, u Budimpešti, sta se udeležila tudi člana jugoslovanske reprezentance iz Titovega Velenja Denis Bola in For-tunat Legner. V konkurenci mladink in mladincev za svetovni pokal v streljanju z zračno pištolo, sta se izkazala s 363 in 563 krogi in osvojenima 12. mestoma. Povedati tudi velja, da sta Kila najboljša člana ekipe Jugoslavije, ki je bila zelo uspešna na tem svetov nem prvenstvu, z osvojeno zlato kolajno in dvema srebrnima. Začela se je tudi nova sezona v republiški strelski ligi za nacionalni program. Velenjski strelci, ki nastopajo v vzhodni ligi, so v prvih dveh kolih proti Hrastniku in Leskovcu pri Krškem ostali praznih rok, v 3. kolu so se na svojem strelišču pomerili s strelci Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem. Zmagali so s 1428:1421 krogi. Pri domačinih je največ nastreljal Borut Trebše (359 krogov.). Franjo Žučko Končana liga mladih Končana je liga malega nogometa pri OK ZSMS Velenje. Prvo mesto so ponovno osvojili v ligi Ravne pred Podkrajem in Gaberkam. medtem ko pa sta si pravico nastopa v prvi ligi prihodnje leto zagotovila najboljša v drugi ligi Paka in Šalek. V pokalnem tekmovanju za prehodni pokal Naš čas so slavili mladi iz KS Šmartno. Podelitev nagrad, ki sta jih prispevala OK ZSMS Velenje in Naš čas. bo danes, II novembra, ob 18. uri v prostorih OK ZSMS Velenje. Skozi vse leto je tekmovanje vodila Komisija za ligo v sestavi: Zdravko Golob kot predsednik ter člani: Roman Rebernik. Franc Skutnik, Milan Kotnik in Marko Kremer. Alpinistične novice Sončne novembrske dni so šaleški alpinisti dobro izkoristili. Aleš Lipnik in ostali študentje so se v petek kar iz Ljubljane podali nad Črni Kal, katerega kratke stene ponujajo obilo možnosti za trening prostega plezanja. Leon Verdnik. Marjan Ostrouh ter Tatjana in Dani Urbane pa so se v soboto podali v Klemenčo peč nad Logarsko dolino. Stena je ves dan obsijana s soncem, ki je v tej jesenskih sneh še zbralo toliko moči, da so lahko ves dan plezali v kratkih rokavih. Splezali so smer Iluzija 87, ki ima oceno VIL Na šaleškem alpinističnem odseku je pričela delovati nova sekcija in sicer padalska. Njeni člani Lipnik, Preložnik in Malovrh že imajo tečaj in so s skupnimi močmi kupili padalo. Seveda ne gre za skakanje s padalom iz letala, pač pa za nov, naši dolini še neznan šport — jadranje s padali. Alpsko smučanje Vabijo mlade Smučarski klub Velenje žeji v svoje vrste vključiti čim več mladih fantov in deklet, rojenih I980 in I98L V ta namen bo klub na smučarskem sejmu, ki bo od 13. do 15. novembra v Rdeči dvorani, pripravil razgovore s starši in otroki, ki se zanimajo za ta šport. Vsi otroci, ki se bodo prijavili, bodo kasneje opravili teste, oziroma preiskus psihofizičnih sposobnosti. Šahovske vesti Na hitropoteznem tekmovanju za prehodni pokal za mesec november je zmagal Brešar s 16,5 točke, drugi je bil Matko 16, tretji Goršek 15,5 itd. V skupni razvrstitvi za leto 1987 vodi Matko s 63 točkami, pred Gorškom 61 in Brešarjem 60. Začelo se je tekmovanje v 2. slovenski ligi — vzhod, v katerem so ša-histi Velenja trenutno na drugem mestu. Doslej so dosegli naslednje rezultate: Velenje:Krško 3:3, Velenje:Za-gorje 3,5:2,5 in Brežice: Velenje 1.5:4,5. Pohvalo zasluži Goršek, ki je zmagal v vseh treh dosedanjih srečanjih. V nedeljo se bodo šahisti Velenja v 4. kolu pomerili s Trbovljami. Srečanje se bo v prostorih KS Edvarda Kardelja pričelo ob 9. uri. Šahovska sekcija Šoštanj bo ob 29. novembru pripravila hitropotezno tekmovanje posameznikov, ki se bo pričelo 21. novembra ob 9. uri v prostorih hotela Kajuh v Šoštanju. Igralo se bo 15 kol po švicarskem sistemu, udeleženci pa naj prinesejo s sabo šahovsko uro in garnituro. Kegljanje — odprto prvenstvo Kegljaški klub Partizan Šoštanj bo organiziral od 12. do 21. novembra odprto prvenstvo v kegljanju za posameznike. To bo vsak dan (razen sobote in nedelje) od 16. do 20. ure na kegljišču Termoelektrarn Šoštanj. Za šest polnih metov v polno boste morali plačati 500 dinarjev, tekmovali pa boste lahko le v copatah. Organizator je p ripravil za vse sodelujoče lepe nagrade, in sicer vikend paket za 2 osebi v Termah Topolšica, 3 tone premoga, 200 kilogramov cementa. Med nagradami so še vgradna ku-halna plošča, električni kavni mlinček in še 20 drugih lepih nagrad. Katera od teh bo vaša, boste zvedeli na razglasitvi rezultatov. To pa bo 21. novembra ob 18. uri na kegljišču. Zdravko Golob Spet plavanje v zimskem bazenu Voda odslej 30° C Od sobote najprej bomo spet lahko plavali v zimskem bazenu. Ljubitelji plavanja pričakujejo, da bo v prihodnje odprt takoj po zaprtju letnega bazena! Bazen bo odprt od ponedeljka do petka med 10. in 21. uro, ob sobotah od 14. do 19. in nedeljah od 8. do 14. ure. Uredili so tudi dve savni, trim kabinet ter obnovili garderobne prostore. Najbolj veseli pa bodo kopalci vsekakor toplejše vode. prej je imela 27 stopinj, odslej naprej pa jo bodo ogrevali na 30 stopinj. Skupaj s kolektivom Rdeče dvorane vas v soboto na otvoritev zimskega plavanja v bazen vabi tudi ZTKO Velenje, saj bo med 13. in 21. uro brezplačno trim plavanje. (vos) S PAR ČESEN 1 1 kg I7.9I 3 ČEBULA H 10 kg 9.9( 3 ALVORADA KAVA »GASTRO« 1 kg 49.9I 3 ®TRG0VINE KUŠE J AVSTRIJA TEL. 9943-4235-2202 LAB0T-ŠMIHEL SUPERDISKONT PLIBERK PLIBERK NEVERJETNE PONUDBE IN CENE ZARADI OBNAVLJANJA NASE TRGOVINE, BO V PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA, ZAPRTO. OTVORITEV ZE V TOREK, 17. NOVEMBRA. VSE NOVO IN ŠE CENEJE MANDARINE _ 1 kg 5,- CENA VELJA od 17. do 21. 11. REGIO BRASIL 1 kg 59.90 REGIO GOLD 1/2 kg 39.90 OREHI 1 kg 59,- ROZINE 1/2 kg 7.90 MLEČNA ali LESNI-KOVA ČOKOLADA 250 g 15.90 KOKOSOVA MOKA 200 g 3.90 500 q 13.90 PARNI ČISTILNIKI »100 GRADI« Ah! »MAGIC VAPOR« IZVOZNA CENA 1390,- »ROBO 1000« IZVOZNA CENA L^/ 1549,- AUDIO TON HIFI STOLP 2 x 10 W (IZV. CENA) DVOJNI KASETAR 1490,- SMUČARSKE VARNOSTNE VEZI TYROLIA ZA IZVOZ ZE ZA SALOMON MARKER 399,- FEN ZA LASE ZA IZVOZ 119,- SAMSUNG VIDEOREKORDER HQ NOVI MODEL 310, ZA IZVOZ 4790,- MODERN LAK ZA LASE 1 dz. 13.90 MEHČALEC ZA PERILO 24.90 RUMY IGRALNE KARTE 39.90 5 DELNA POSODA IZ PLEMENITEGA JEKLA, ZA IZVOZ 499,- VRTALNI STROJ 13 mm, ZA IZVOZ 1089,- LEVIŠ AVTORADIO 100 W, DIGITALNI, ZA IZVOZ 890,- Z EKVALIZERJEM 790,- MONO RADIO-REKORDER S KASETO A-n ZA IZVOZ Of ELIN MESOREZNICA A IZVOZ 399,- ^^^"h&S&SI OBIŠČITE NAJCENEJŠE TRGOVINE NA AVSTR. SO ODPRTE VSAK DAN od 8 30 flo 1-2 30 in 0 < u r- . . od 14 00 do 1800 URE V SOBOTAH od 830 KUnVjorVfclVl do 1?30 unr , 12. novembra 1987 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas ★ stran 11 OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P. OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE GORENJE-SERVIS dipl. ing. elektrotehnike — višji tehnolog ali samostojni tehno- 420.000 1 log opreme in servisiranja 1 nč 8 GORENJE-SERVIS dipl. ekonomist — programer načrtovalec II 3 nč 8 400.000 2 GORENJE-SERVIS dipl. ekonomist — programer načrtovalec I 4 nč 8 450.000 1 GORENJE-SERVIS računalniški tehnik — operater I 5 nč 8 320.000 1 GORENJE-SERVIS ekonomist — analitik — planer X dč 8 300.000 1 GORENJ E-COMMERCE administrator — adminis.tr. dela v sektorju Izvoza 1 nč 8 165.000 1 GORENJE-COMMERCE administrator — administr. dela v sektorju Uvoza 1 nč 8 165.000 1 GORENJE-SERVIS prodajalec — komisionar 1 nč 8 200.000 1 GORENJE-SERVIS avtoelektrikar — samostojni vzdrževalec v avtome- 1 hanični delavnici 4 nč 8 260.000 GORENJE-SERVIS snažilka — čiščenje prostorov in opreme X nč 8 15 130.000 1 EMONA KK PTUJ-TRŽNICA snažilka — čiščenje poslovnih prost, in san. X nč 163.000 2 OBČINA MOZIRJE 360.000 1 ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO višja medicinska sestra — višja med. sestra v patronaži 2 nč 8 GORENJE-GLIN kurjač — kurjaška dela 1 nč 8 190.000 1 GORENJE-GLIN snažilka — čiščenje prostorov (skr. DČ) X nč 8 80.000 1 KOLEDAR ČETRTEK, 12. novembra -EMIL PETEK, 13. novembra -STANISLAV SOBOTA, 14. novembra -LOVRENC NEDELJA, 15. novembra LEOPOLD PONEDELJEK, 16. novembra OTMAR TOREK, 17. novembra -ELIZABETA SREDA, 18. novembra — ROMAN M ALi OGLAS! KAVČ IN DVA FOTELJA PRODAM Andrej Kovačevič, Rudarska 2, Titovo Velenje. ZELO KVALITETNO DIATO-NIČNO HARMONIKO, skoraj novo, izdelovalec Zupan, prodam. Cena ugodna, po dogovo-ui. Interesenti naj se oglasijo na naslov: Ivan Kordoš, Slandrova 27, Titovo Velenje. BEL MOHER PLAŠČ, nov številka 42—44 prodam. Cena 13 SM. Telefon 857-682. NA STANOVANJE SPREJMEM DVA FANTA, nudim tudi hrano. Stanovanje je 15 minut od avtobusne postaje v okolici Titovega Velenja. Informacije po telefonu 857-682. OSEBNI AVTO DIANO-6, letnik 1979, prevoženih 50.000 km, registriran do aprila 1988 in To-mos avtomatic, nov, 10 % ceneje, prodam. Telefon 831-511, interna 25, dopoldan. FIAT 750, letnik 1979 in kroma-tično harmoniko, novo, 5 vrst, diatonično C F B F.S, odlična — prodam. Kajuhova 13, Titovo Velenje, telefon 854-372. ZIMSKI PLAŠČ št. 36, skoraj nov primeren tudi za bodoče mamice, ugodno prodam. Telefon 855-231, interna 382. AVTOMATIC 3 M, moško športno kolo, ter psičko, nemški ovčar, staro 18 mesecev, ugodno prodam. Telefon 853-314, popoldan od 16. do 20. ure. ZELO NUJNO IŠČE SOBO MLAD SLOVENSKI PAR. Telefon 853-314, popoldan od 14. do 20. ure. BARVNI TV GORENJE poceni prodam. Telefon 881-071. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1980, z novimi gumami in akumulatorjem, ugodno prodam. Zlatko Zupanič, Kardeljev trg 3a/2, Titovo Velenje. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Berta Jezer-nik, Rudarska 2 D, Titovo Velenje, Telefon 853-527. GARSONJERO ALI ENOSOB-NO STANOVANJE v Titovem Velenju vzamem v najem za dobo dveh let. Pisne ponudbe pošljite na uredništvo Našega časa pod šifro »NUJNO«. SPOROČAM LOVCEM IN DRUGIM, da odstopam moja starešinska leta 1966—1970, kakor je bilo napisano v kroniki in je bilo v pismu obrazloženo. S tem je ta zadeva za mene končana. Marjan Novinšek. ZASTAVO 101 GT-55/3, letnik 1984, prodam. Telefon 857-643. OSEBNA AVTOMOBILA ZASTAVA 750, letnik 1985 in Lada 1300, letnik 1984, prodam. Telefon 888-235, od 18. ure dalje. PARCELO ZA VIKEND PRODAM. Telefon 854-788. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO UGODNO PRODAM. Telefon 858-294, popoldan. PLASTIČNE ROLETE VSEH VRST izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. OSEBNI AVTO P— 126,28.000 km, prva registracija 1982, cena 1.3 M, prodam. Telefon 855-172. ZELO UGODNO PRODAM SPALNICO. Telefon 858-420. ANTENO ZA TV in dva ojačevalca za I. program in Avstrijo ugodno prodam. Informacije po telefonu 882-775. V spomin Saši Verbič Že neka] dni je minilo od takrat. ko sva se nazadnje poslovili. Izginila je v noč. v noč brez povratka. Kljub vsem dogodkom. ki so sledili, jo še vedno pričakujem in čakam. Najina soba v študentskem domu je ostala prazna. Ni še dolgo, kar sva si uredili stvari in polepili stene. Nad njeno pisalno mizo visi urnik, ki si ga je tako skrbno napisala. Po policah samevajo knjige, najine rože nemo povešajo glave. Srečujem sošolce in učitelje iz OŠ MPT Titovo Velenje. Srednje tehniške šole Josip Broz Tito iz Celja in tehniške fakultete iz Maribora. Vsakdo rad spregovori o Saši. Bila je priljubljena in vzorna učenka in je dosegala izjemne učne uspehe, kar dokazujejo številna priznanja in pohvale. V osnovni šoli je zelo rada pela v zboru in telovadila pri gimnastiki. Svoje znanje ritmike je prenašala na mlajši rod. Marsikomu je rada priskočila na pomoč tudi pri učnih težavah. Od leta 1982je plesala pri folklorni skupini Koleda. Na prene-katerih nastopih doma in v tujini smo skupaj zapeli in zaplesali. Vedno je bila rada v veseli družbi in v svojo igrivostjo je skrbela za smeh in dobro razpoloženje. Delavci DO Vegrad so ponosni na svojo štipendistko, kije bila s svojo nadarjenostjo in prizadevnostjo kos zahtevnemu študiju. Njen življenjski cilj je bil postati diplomirani ing. gradbeništva. Šolsko znanje je dopolnjevala na proizvodnem delu in delovni praksi pet let zaporedoma pri štipenditorju. Pri tem je pokazala izreden interes, ustvarjalnost, natančnost ter marljivost in priljubila se je vsem sodelavcem. Do usodnega dne, ko se je kruto pretrgalo obetajoče življenje. sta jo v toplem in urejenem domu ljubeče vzgajala in bodrila ati in mama . . . »Ne vedel bi, kako se v strup preobrača vse, kar srce si sladkega obeta«. Saša. Zahvaljujemo se ti za vse lepe dni, ki smo jih preživeli s tabo, za vse besede in dejanja, s katerimi si nas bogatila in osrečevala. Spomin nate ne bo nikoli zbledel. To ti obljubljamo vsi, ki smo te imeli radi. Darja Zabovnik PRODAM R-4 GTL,letnik 1985. Telefon 858-251. SEDEŽNO GARNITURO IN PARNI ČISTILEC PRODAM. Telefon 857-662, popoldne. VISO SUPEtt E , letnik 1983, garažirana, prodam. Telefon 855-155. GOLF S PAKET, letnik 1984, garažiran, dodatno opremljen, dobro ohranjen, prodam. Telefon 855-749. 1ZGUBIL Sb JE PES, ima črno kodrasto dlako. Mešanec španje-la in pudla. Kdor bi kaj vedel o njem, naj nam sporoči po telefonu 857-058. Najditelja čaka nagrada. Dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 14. in 15. novembra — dr. Miroslav Pavlovič, Petra Stanteta 13, Titovo Velenje. Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: Od 13. do 20. novembra — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223. gorenje B glin nazarje lesna IndusMMi, n. Bol. o, 63331 Nazarje. Yu Telefon: (063) 631-930. 831-931, 831*17. 831*42. 831*00 Tele* 33 624 GUN Železniška postale: Šmartno oi> Paki Gorenje — GLIN Lesna industrija NAZARJE TOZD STAVBNO POHIŠTVO razpisuje na podlagi določil statuta TOZD Stavbno pohištvo in sklepa delavskega sveta TOZD Stavbno pohištvo prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer: TEHNIČNI VODJA TOZD Pogoji: — višja stopnja strokovne izobrazbe lesne smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnejših del in nalog Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati državljani SFRJ in izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. Pri izbiri bo delavski svet upošteval tudi to, da ima kandidat organizacijske sposobnosti in je uspešno opravljal dela in naloge v preteklem obdobju ter da je družbenopolitično aktiven v krajevni skupnosti, občini ali širše in s svojim celovitim strokovnim delom ter moralnim vzgledom bistveno prispeva h krepitvi in razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta. Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenje GLIN Nazarje, Kadrovski sektor, 63331 Nazarje, z oznako na ovojnici: »Prijava na razpis«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po končanem postopku. KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK VELENJE KULTURNI CENTER »IVAN NAPOTNIK« TITOVO VELENJE objavlja dela in naloge — ni reelekcija ravnatelja Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Titovo Velenje Poleg splošnih oogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje zahteve: — da ima visokošolsko izobrazbo — da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da je družbenopolitično aktiven Kandidat naj predloži ob prijavi poleg dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev plan razvoja Kulturnega centra »Ivan Napotnik« in program uveljavljanja samoupravnih odnosov znotraj DO. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 15 dni od zaključka razpisa. gorenje Komisija za delovna razmerja DO Gorenje Raziskave in razvoj, p. o., Titovo Velenje oglaša prosta dela in naloge POMOČNIKA DIREKTORJA DO Gorenje Raziskave in razvoj (za področje ekonomskih in splošnih zadev) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah, — da obvlada en tuj jezik aktivno in en tuj jezik pasivno. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenje Raziskave in razvoj, Partizanska 12 63320 Titovo Velenje. O izbiri bomo kandidata obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. sozd. n. sub. o. .^rl^kv GOSTINSKO PODJETJE MIEKX 0S9 TURIST NAZARJE SOZD MERX GP »TURIST« NAZARJE DAJE V NAJEM poslovne prostore penziona »RINKA manj 5 let. « v Solčavi, za dobo naj- Kandidati naj vloge pošljejo na naslov: SOZD Merx, GP »TURIST« Nazarje, Nazarje 2, 63331 Nazarje, v roku 15 dni od dneva objave. Vse informacije v zvezi z najemom poslovnih prostorov dobijo kandidati na sedežu DO (telefon 063-831-911). center srednjih 6ol Center srednjih šol, n. sol. o. Titovo Velenje TOZD Srednja elektro, kovinarska, naravoslovna in računalniška šola, n. sol. o. Svet TOZD Srednje elektro, kovinarske, naravoslovne in računalniške šole'razpisuje naslednja dela in naloge: 1. Ravnatelja TOZD Srednje elektro, kovinarske, naravoslovne in računalniške šole 2. Vodjo strojne usmeritve 3. Vodjo elektro, naravoslovne in računalniške usmeritve 4. Vodjo praktičnega pouka elektro usmeritve 5. Vodjo praktičnega pouka strojne usmeritve Za razpisana dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje, posebne pogoje pod točko 1: — visoka strokovna izobrazba — pedagoška izobrazba in strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu K vlogi je potrebno priložiti program razvoja temeljne organizacije. pod točko 2 in 3: — visoka strokovna izobrazba — pedagoška izobrazba in strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu Pri izbiri delavcev pod točko 2 in 3 bo razpisna komisija upoštevala program razvoja usmeritve. pod točko 4 in 5: — višja izobrazba ustrezne smeri Nastop dela je za dela in naloge pod točko 1 in 5 29. 12. 1987 pod točke 2, 3 in 4 pa 1. 1. 1988. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani kandidati pošljejo v roku 8 dni od razpisa na naslov: Center srednjih šol, Trg mladosti 3 63320 Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Rekreacijsko turistični center Golte Zlata plaketa za najbolj urejeno smučišče na novo opremili. V njih je 68 postelj, te pa so že seveda oddane, podobno kot lani, tudi letos načrtujejo veliko danskih turistov. Prav tisti dan sta bili na Golteh tudi turistični vodički z Danske, ki sta povedali, da Danci zelo radi prihajajo na Golte, kajti konec koncev je pri nas veliko ceneje, kot na primer v sosednji Avstriji, sta dejali. OB SMUČANJU ŠE ,.. Vsekakor za sezonskega gosta, pa tudi vsakodnevnega obiskovalca ni dovol j le sneg. Treba mu je ponuditi še marsikaj drugega, da bo rad prihajal v posamezno smučarsko središče. Na Golteh so v tem letu pripravili vrsto zanimivih prireditev, enako bo v predstoječi sezoni. Uvod v te zimske prireditve v Zgornji Savinjski dolini bo smučarski teden v Mozirju v tem mesecu. 12. decembra bodo pripravili vesele zimske igre, po vzoru iger brez meja. Vsak mesec bodo paralelni slalomi, za katere je bilo v pretekli sezoni veliko zanimanje, pripravili bodo smuk belega zajca. Na pustno nedeljo bodo pripravili otroški zimski živ žav v okolici hotela. Otroci bodo imeli prost vstop do žičnice in bodo tako pri smučanju in prijetni zabavi ter varstvu delavcev RTC preživeli lep dan. Skupaj z ZTKO in Smučarskim klubom Velenje bodo nadaljevali tekmovanje za cicibane za pokal ZTKO. Zanj se bodo lahko prijavili vsi otroci in tu naredili prve smučarske korake. Za ljubitelje smučarskih tekov bodo med drugim organizirali množični tako imenovani tek belega zajca. Tega so prvič izvedli v lanski sezoni. Prej je bil v Logarski dolini, vendar so ga prestavili na Golte, saj je tukaj izredno lepa proga. Za dan žena bodo pripravili veleslalom samo za ženske. Za goste v hotelu ali Mozirski koči bodo spet pripravili zimsko šolo, imeli bodo izposojevalnico smučarske opreme in jo letos dopolnili še z opremo za turno smuko. Njihovi sezonski gostje so bili prejšnja leta več ali manj prepuščeni samemu sebi, sedaj pa jim bodo namenili kar največjo pozornost, saj pravijo, da se mora zanje vsak dan nekaj dogajati. Omenili smo le nekaj prireditev v novi sezoni na Golteh. Med pogovorom pa smo slišali še naslednje: »Tudi v dolini se zavedajo vse večjega pomena našega vključevanja v turistično rekreativno ponudbo na tem območju, da smo potrebni in nam že pri vsem tem pomagajo. Žal, je Kompas še vedno agencija, ki bolj vozi iz doline ven, manj noter. Zato razmišljamo, da bi prišli do samostojne ali skupne agencije za celotno Gornjo Savinjsko dolino, ne glede na to, v katerem sozdu ali organizaciji je kdo.« Zanimalo nas je, kako je s predprodajo kart za novo sezono. Prodali so že tretjino več kart v primerjavi z lani. Do 15. novembra bo popust za karte še 25%, do 15. decembra pa 20%. Tedaj bodo tudi končali predprodajo letošnjih kart. S. VOVK bolj zadovoljni. Zato so se tudi letos pravočasno lotili čiščenja smučišč. Tu so jim veliko pomagali člani velenjskega in mozir-skega smučarskega kluba, pa učenci z Ljubnega in iz Mozirja. Smučarji se bodo smučali že na znanih progah. Žal, letos še niso naredili dvosedežnice na Smre-kovec. So pa prepričani, da jo bodo ob podpori združenega dela spravili pod streho v prihodnjem letu. Dvosedežnica je nujno potrebna, razbremenila bo ozko grlo ob sedanji sedežnici na Medvednjak in omogočila s tem hitrejši dostop na boljša smučišča na Starih stanih in Ročki. »Prve snežinke so nas že pred 1. novembrom opozorile, da do zime ni daleč, in da moramo pohiteti s pripravami za novo smučarsko sezono. Z deli za novo zimo smo na koncu, končujemo tudi dela pri rednem letnem vzdrževanju nihalke, tu in tam moramo še postoriti nekaj drobnih stvari. Vse to pa ni ovira, da našega smučišča za dan republike, kot je to že v navadi, tudi letos ne bi mogli odpreti in da bo začelo delati s polno paro, če bo le sneg,« je povedal direktor RTC Golte Jože Melanšek pred dnevi na začetku srečanja z novinarji, med katerim je skupaj s tehničnim vodjem Marjanom Pre-logom, vodjem izvensezonske ponudbe Marjanom Skorniškom ter vodjem gostinske enote Anico Ri-felj predstavil Golte v novi sezoni. V kolektivu so se seveda najbolj razveselili konec oktobra dobljenega »priznanja in zlate plakete za najbolj urejeno smučišče v pretekli zimski sezoni.« Nekdo je v šali dejal, kako to, saj je bilo lani še kar precej napak. Pa je Jože Melanšek v šali odgovoril: »So pač drugi še slabši kot mi.« No, pa šalo na stran. V kolektivu so se v minuli sezoni zelo potrudili, da bi bilo zadovoljstvo, pa menimo, da je bilo, smučarjev, obiskovalcev čim večje. Omenimo naj le, da so tudi v lanski sezoni imeli zelo dobro organizirano rediteljsko reševalno in zdravstveno službo — skratka, kar najbolj poskrbljeno za varnost na smučjščih. Tudi letos bo tako, saj bo že drugič zapovrstjo na smučišču tudi zdravnik — smučar. Vključili se bodo tudi v akcijo »leto varnosti na slovenskih smučiščih«, pa v akcijo zlata snežinka. Pravijo, da morajo podobno skrb kot smučiščem, vzporedno namenjati gostinskemu delu, gostinski ponudbi. Torej bodo v novi sezoni še večjo pozornost namenjali celokupni gostinsko turistični ponudbi. To jih obvezuje, tako pravijo, tudi prejeto priznanje, saj jim ne pomeni toliko, kot nagrada za nazaj, ampak obvezo, da bodo v prihodnje dnevni obiskovalci smučarji in sezonski gostje še Jože Melanšek — priznanje nas obvezuje za naprej; Anka Rifelj — za penzionske goste se bo vsak dan nekaj dogajalo; Marjan Prelog — naša smučišča bodo letos dobro označena, kot smučišča v tujini; Marjan Skornišek — na Golteh pripravljamo vse ^č vabljivih programov Boljša bo opremljenost smučišč s sanitarijami. Z vrha Med-vednjaka in Starih stan pa bo možno opraviti tudi nujne telefonske klice. Pokazali so nam tudi sobe v hotelu, 22 jih je, vse so • Na Golteh je vsako leto tudi veliko sindikalnega smučanja. V lanski sezoni je bilo kar 5500 tovrstnih tekmovalcev. • V lanski sezoni so zaradi dobro urejenih smučišč zmanjšali kar za 50 % število nesreč, za 70 "o pa število hujših nesreč. Tako je bilo le 5 zlomov. Seveda pa si želijo, da v naslednji sezoni še tega ne bi bilo. • Letos so skupaj z zasebnikom Edijem Jurjevcem iz Juranja odprli zasebno kajakaško šoto in izposojevalnico le opreme in pripravili zanimive programe za savinjsko kajakaško šolo — Golte. • Prihodnje leto bi radi skupaj z domačini ustanovili še jahalno šolo. • Da bi bilo zaradi smučanja čim manj izgubljenih delovnih ur. bodo v novi sezoni izvedli kar največ tekem pod reflektorji. Sneg bodo »obdelovali« s tremi teptalci, ob ugodnih snežnih razmerah bodo redno teptali oziroma vzdrževali tudi progo v dolino in tako omogočili smuko tistim smučarjem, ki si želijo daljših prog. Ker je vse večje zanimanje za smučarske teke, bodo poleg tekaških prog na Starih stanih letos redno vzdrževali tudi progo preko Smrekovca do Komna. Seveda pa je prav, da zapišemo nekaj tudi o novostih. Nekaj bistvenih ni, so povedali predstavniki tega kolektiva, pa vendarle. NOVO NA SMUČIŠČU »Letos smo v bistvu začeli dokončno urejevati Medvednjak. Resda še nismo napeljali dvosedežnice na Smrekovec, morda bo celo trosedežnica. Uredili pa smo že smučarski poligon. Do vrha Medvednjaka so napeljali vodo, ki jim bo omogočila utrjevanje proge in da bodo lahko, kot so dejali, najbolj kritična mesta snežili z umetnim snegom. Tu so še druge, po njihovih besedah, malenkosti, ki pa so prav tako pomembne za neko smučarsko središče. Na vrhu Medvednjaka so prav v času našega obiska postavljali leseno hišico za vsa tekmovanja. Tudi v novi sezoni bo namreč na Golteh ob vrsti drugih tekmovanj (mednarodni FIS slalom za ženske 15. februarja, državno mladinsko prvenstvo, razne sindikalne tekme) evropski pokal za moške. MILIČNIKI SO ZAPISALI »Kaj veš o prometu« V soboto je bilo na osnovni šoli 14. divizije v Titovem Velenju občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, ki ga je skupaj s šolo gostiteljico in svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvedlo Avto-moto društvo Šaleška dolina. To tekmovanje bi moralo biti že mesec dni prej, vendar so ga načrtovalci zaradi objektivnih razlogov prestavili na kasnejši datum. Tokratnega tekmovanja se je udeležilo devetdeset tekmovalcev iz velenjskih osnovnih šol, od tega kar 30 učencev Centra srednjih šoi vseh usmeritev. Zlasti slednjim zato velja pohvala, kajti tolikšnega števila srednješolcev na tovrstnem tekmovanju še ni bilo. Tekmovalci so se v mrzlem sobotnem dopoldnevu pomerili v spretnostni vožnji na poligonu, ocenjevalni vožnji po mestnih ulicah in reševanju tekstnih pol, razvrščeni pa so bili v tri kategorije, in sicer 5. in 6., 7. in 8. razred ter srednje šole. Po oceni organizatorjev so pokazali povprečno znanje. V kate- goriji 5. in 6. razredov so bili najboljši Matjaž Lesjak, Luka Gruber in Gregor Gradišnik, vsi z osnovne šole Antona Aškerca. V kategoriji 7. in 8. razredov je bil najboljši Dušan Kranjc (OS Bratov Letonje), drugi je bil Davorin Štorgelj (OŠ Veljka Vlahoviča) in tretja Simona Centrih (OŠ Bratov Letonje). Med srednješolci je prvo mesto osvojil Robert Hro-vat (Elektro usmeritev), drugi Dejan Tamše (Rudarska) in tretji Martin Goršek (Elektro usmeritev). Ekipno je bila prva osnovna šola Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, ki je na tem tekmovanju že večkrat osvojila prvo mesto, med srednješolci pa so bili najboljši tekmovalci elektro usmeritve. Zapišimo že, da se bosta zmagovalca v kategoriji 7. in 8. razredov ter v kategoriji srednješolcev udeležila republiškega, tekmovanja, ki bo prihodnjo pomlad. Po trije najboljši v vseh kategorijah so prejeli priznanja, kolajne in praktična darila, ki sta jih prispevala svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje in delovna organizacija Veplas. Tekmovanje je potekalo brez zastojev, za kar je poskrbela gostiteljica, osnovna šola 14. divizije, kije v šolskih prostorih pripravila tudi priložnostno razstavo o prometni vzgoji in preventivi. B. Mugerle KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V Gostišču Hram pod gozdom sta se 3. novembra malo po 18. uri stepla vinjena Andrej M. in Igor L. Posredovati so morali miličniki, ker pa je kazalo, da s kršitvami ne bosta prenehala, so ju odpeljali na Postajo milice, kjer so ju pridržali do iztreznitve. Ta večer pa so morali velenjski miličniki posredovati še pri enem pretepu. V Šoštanju je namreč močno vinjen Dančo D. v svojem stanovanju razgrajal in pretepal ženo in otroke. Tudi njega so odpeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do iztreznitve. 8. novembra malo po dvajseti uri pa je Stojan K. razgrajal v Delavskem domu v Titovem Velenju. Ko so tja prišli miličniki je grozil natakaricam, da se jim bo že maščeval. Da tega ne bi storil, so ga miličniki prepeljali na Postajo milice, kjer je ostal do naslednjega jutra. TRČILA TRI VOZILA Na Šaleški magistrali, v bližini gostišča Kompej v Lokovici so 4. novembra malo po 14. uri trčili trije osebni avtomobili. Čeprav je pri nesreči nastala precejšnja materialna škoda, pa se je trče-nie končalo brez večjih poškodb. Voznik osebnega avtomobila CE 231-044 Blaž Kumer z Lepe njive je, verjetno zaradi prevelike hitrosti, trčil v osebni avtomobil, ki ga je pred njim vozil Stanko Polovšak iz Gavc. Ta avto je pri trčenju odbilo v levo, pri tem pa je trčil še v nasproti vozeči avtomobil CE 182-406, ki ga je vozil Borislav Mršič iz Titovega Velenja. Pri trčenju se je lažje telesno poškodoval voznik Kumer. Lestvica petek, 13. novembra, na radiu Velenje 1. YOU WIN AGA1N - Bee Gees 2. NEVER GONNA GIVE YOU UP - Rick Astley 3. SOOL SORVIVOR - C. C. Catch 4. OLE-OLE-OLE - The Fans 5. COME BACK AND STAY - Bad Boys Blue 6. DANCE LITTLE LADY - Tina Charles 7. BAD — Michael Jackson predlogi: 1. BIG BOYS DO'NT CRY - Blue Sistem 2. DANCE LITTLE SISTER - Terence Trent Darbv 3. EL DIABLO - Antonella Moj predlog.......................................................................... Moj naslov............................................................................. NOGOMETNI KLUB RUDAR IZ TITOVEGA VELENJA prireja v nedeljo, 15. novembra, ob 14 uri v Rdeči dvorani ŠPORTNO TOMBOLO Glavni dobitki: dva avtomobila JUGO 45 E, barvni televizor, dva črno-bela televizorja, 10, 5 in 3 tone premoga, motorno kolo, športno kolo, pralni stroj, dve jadralni deski, štedilnik in, tona premoga. Med športno tombolo bo v dvorani bogat zabavni program, izžrebali pa bodo tudi ekipe za 5. tradicionalni turnir v malem nogometu.