5. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: celo 1(10 . . K 360* — pol leta . . , „ 183 — istrt Icls . . . „ 99 — ta otfsec . . „ 39-— Za inozemstvo: ctlo leto ... K 4(i0'— JOl leta. , . . „ 200 — Četrt lefa . . . „ 100*— za mtscc .... 35 — V Ljubljani, četrtek 6. januarja 1921. Postnim ,1«».»» v 1V leto. ■ mi —ITI «1 lir ‘1— — ■ 1' " ' ‘II ~ 'I' TTIjT—nr~——ii—TiliHi MMM———M———__________________________________________ Kavi naročniki naj pesitjajo naročnino go nakaznici. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolatja Oglasi se zaračunajo po porablienem prosto: n in sicer 1 ntni visok' ter 55 mm Siiok ptoa.oi za cnfciai 'i K za večkrat popnst. Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 61. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44- Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 160 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. sc naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — ' Rokopisi se ne vračajo. — Kdo bo Stojanovičev naslednik? Veljkovič odklanja. Beograd. 5. ian. (Izvirno poročijo.) Danes sta imela seie radikalni tol demokratski klub. Demokratski klub ie razpravljal o kandidaturi dr. Vele Vel Joviča za finančnega ministra. Dr. Voia Velikovič le kategorično iziavil. da ne sprclme tega mesta. Radi tesra se imenujeta kot najresnejša kandidata Voja Marinkovič in Milorad Draškovič. Ako bi Draškovič postal finančni minister. bi bil imenovan za notranjega ministra Svetozar Pribičevič, za ministra prosvete pa Ljuba Davidovič. Radikalni klub je razpravljal o tekočih zadevali. Ker je dr. Miletič postal minister za pošto in brzojav, je izpraznjeno mesto tretjega podpredsednika konstituante. To mesto bi prevzel poslanec one stranke, ki bi še stopila v vlado. Drži se. da bo to jugoslovanski klub. Železničarski štrajk v Avstriji končan. Dunaj, 5. jan. (Izvirno poročilo.) Davi so dospeli semkaj zaupniki železničarjev iz Gradca in s proge ter pričeli pogajanja s prometnim ministrstvom. Pogajanj se udeležuje tudi narodni poslancc Tcmschik. Dunaj, 5. jan. (Izvirno poročilo.) Včerajšnji ministrski svet je pooblastil ministrstvo za promet, naj 10. t. ni. izplača nameščencem predujme po 1000 kron, ker se mora pred končnoveljavuo ureditvijo plač rešiti še vprašanje kritja teh tro- škov. Ministrstvo bo predlog glede kritja predložilo narodni skupščini 11. t. m. Gradec, S. lan. (Izvirno poročilo.) Uradno so javlja, da so stavkujočl jnžnl železničarji na svojem današnjem zborovanju na glavnem kolodrvoru sklenili, vpričo dobrih vesti zaupnikov z Dunaja, da sc- ugodi zahtevi glede predujma 1000 kron, takoj končati sstavko. Promet na lužni železnici ec vzpostavi danes o polnoči, na državni železnici pa jutri ob šestih zjutraj. Ekspoze avstrijskega drž. kancler a. Dunaj. 5. jan. (Izvirno poroi....-.) Na današnji seji zunanjega odseka je- Imel zvezni kancelar dr. Mayr ekspoze o zunanjem položaju. Dejal le. da mu je bila prva naloga in dolžnost pridobitev in utrditev zaupanja do avstrijske delavoljnosti. Govoril je o obnovnem programu antante, ki Je utemeljen nq kreditu in kaže izhod iz sedanjega siromaštva v boljše čase. Od lega kredita zavisi nadaljnji obstoj Avstrije kot države in življenje njenega prebivalstva. Dr. Mayr ie nato prešel na vprašanje o razmerju avstrijske republike do posameznih sosednih in drugih držav. Konstatiral je, da so odnošaji najboljši z onimi državami, ki se Avstrija nahaja ž njimi v političnih in gospodarskih pogajanjih. Razmerje Avstrije do Jugoslavije se le izboljšalo kljub temu. da je dolgo časa na to razmerje vplival koroški plebiscit. Ker Je tega spora sedaj konec, se ie nadejati, da postanejo odnošaji med Avstrijo in Jugoslavijo v bodočnosti še prisrčnejši nego so bili dosedaj. Pred kratkim časom sklenjena trgovinska pogodba z. Jugoslavijo je prva porok za zboljšanje razmerja riicd obema državama. Odnošaji s'Češkoslovaško so prijateljski. V kratkem bodo rešena vsa doslej še nerešena vprašanja načelne važnosti. Trgovska pogajanja se. prično kmalu. Razmerje med Avstrijo in Madžarsko je bilo doslej neurejeno. Avstrija je bila od vsega začetka prepričana, da se mora Za -padna Ogrska priključiti k avstrijski republiki; upati je, da sc bo to izvršilo brez velikih ovir. Z Romunijo vzdržuje Avstrija dobre odnošaje, prav tako tudi' s Poljsko. Z obema je sklenjena trgovinska pogodba. Trgovinska pogodba, primerna določilom mirovne pogodbe je sklenjena tudi z Nemčijo. Dogovori z nevtralnimi dVžavami so ali podaljšani, ali pa še v veljavi. Dr. Mayr se je na to zahvalil vsem državam, ki so priskočile Avstriji na pomoč v času njene dolgotrajne bede in pomanjkanja. i D’Annunzia okradli lastni arditi. LDIJ Rim. 5. ian. »Tempo« javila z Reke: D’ Annmizio zapusti jutri Reko. Kam poide, še ni znano. D’ Annunzio ie zelo vznemirjen radi tatvine, ki io ie izvršilo v njegovi pisarni nekai arditov. Ardui. ki so tim povcliev.ali mornarski podčastniki. so vlomili v omaro in oplenili nekai miliionov denarja. kakor tudi listine o D’ Annunzievein podietju. (Lepi sadovi d’ Anmmzievih moralnih pridig!) POSLANCI POZVANI V, ' BEOGRAD. Beograd 5. ian. (Izvirno, poročilo.) Predsednrlk konstituante ie vče-rai brzoiavno pozval narodne poslance. naii bodo do 9. t. m. v Beogradu. Seia konstituante bo 12. t. m. Med tem časom na sc vrše sejo političnih klubov. KOMUNISTI BODO PRISEGLI? Beograd. 5. lan. (Izvirno poroči- lo.) »Pravda« iavlia iz Sarajeva, da so komunistični poslanci .sklenili, da ondeio 12. t. m. v Beograd in da po-lože nriseeo. RAZKOL V REPUBLIKANSKI # STRANKI. Beograd, 5. Jan. (Izvirno poročilo.) Izgleda, da pride v republikanski stranki do razkola. Nekateri člani ^stranke se ne strinjajo s taktiko vodstva, zlasti Jaše Prodanoviča, ki se vedno bolj približuje komunistom. Nezadovoljnost je povzročila tudi govorica, da hoče Prodanovič sodelovati z Radičevo stranko. Iz vodstva stranke sta izstopila vseučiliščni profesor Petro-nijevič ter predsednik akademije, znanosti prof. Žuic.viči PREKINJENA USTAVNA DEBATA. Beograd, 5. jan. (Izvirno poročilo.) Danes popoldne je imel ministrski svet sejo. na kateri je nadaljeval razpravo o ustavi. Razprava se nadaljuje po pravoslavnih praznikih. NOVOLETNE ČESTITKE MED NAŠO IN LAŠKO VLADO. Beograd, S. Ja«. (Izvirno poročilo.) Povodom katoliškega novega leta Jo dr. Ves-nič poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku Gioliltiju in zunanjemu ministru grofu Storži brzojavne čestitke. Iz Rima le prišel odgovor od grofa Siorza, M poudarja v svoji zalivali kar najbolj prijateljsko odnošaje med Jugoslavijo In Itallfo PREISKAVE PRI KOMUNISTIH V BEOGRADU. Beotrrad. 3. lan. (Izvirno poročilo.) Mestna uprava ie v obeh delavskih domih izvedla liišne mečkave. Doslej še niso znani uspehi. Minister za notranje stvari Draškovič je mestni unravi dal Douolnorna svobodne rokr^ da izžene vse tnice ki so v zvezi s komunistično orona-1, pando. Nekai tuicev je že prijetih. ODGODENA POGAJANJA Z MUSLIMANI. Beograd. 5. ian. (Izvirno poročilo.) Ministrski predsednik Pašič je o d godil razgovore z muslimani glede njihovega vstopa v vlado jjo po pravoslavnih božičnih praznikih. Snoči sc ie v parlamentarnih krogih trdilo, da zahtevata muslimani dva portfelia in sicer ministrstvo vere in ministrstvo narodnega zdravstva. Za ministra vere kandidiraio ?akU) efendvo Korkuta. urednika si-raievske »Pravde«, za ministra zdravstva oa dr. Karamehmedoviča, PROTI ANGLEŠKA ZVEZA MED RUSIJO IN AFGANISTANOM. London, 4. ian. (Izvirno poročilo.) Kakor je sedai ugotovljeno, se ie med emiriem v Afganistanu in sovietsko vlado v Moskvi sklejiila taina obrambna in napadalna zveza proti Anellii. Ko dosne 150.000 rdečih voiakov v Indijo, bi v oteka Afganistana nastouila proti Angležem Angležem, služiio kot talci emir. finančni in voini minister. ČEŠKO ITALIJANSKA 'fs TRGOVSKA POGAJANJA. 1 Praga, 5. ian. (Izvirno poročilo.) Gospodarska pogajanja z Italijo se bodo pričela v kratkem, in sicer naj-brže v Rimu. Kot podlaga za ta pogajanja sc vporabi trgovska pogodba z Jugoslavijo. Rešila se bodo tudi transportna vprašanja. Pričetkom maja dospe v Prago, več holandskih trgovcev in industrialcev, da prično pogajanja s Češkoslovaško. SESTANEK ANTANTINIH MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV V PARIZU. LDU London, S. Jan. Kabinet se Je v načelu Izjavil za sestanek ministrskih predsednikov zavezniških držav v Parizu, ker pripozuava potrebe, da so vprašanje razorožitve Nemčije prouči in reši. Sestanek so bo najbrže vršil sredi Januarja. Lloyd George prinese s seboj v Pariz končno veljavno sklepe, k| Jih bo vrhovni svet še enkrat proučil In ukrenil vse potrebno, da se vprašanje reši. l SAMOUPRAVA IRSKE. LDU. London, 5. Janurja. Kot prvi ulstrski predsednik se Imenuje Sir James Cralg, Sir Edvard Carsen nc bo vstopil v ulstrsko vlado. ZA OMOGOČENJE ANGLEŠKE IZVOZNE TRGOVINE. LDU Pariz, 5. jan. Kakor poroča »Dalija Mali«, so angleške bančne lirme pri vsje-rajiinjl konferenci pod predsedstvom Hor-nesa obljubile, da se bodo resno bavilo z vladnim ckspozejem, ki ktremi za novim ožlvotvorjenjem trgovine z inozemstvom. Glavni predlog gre za tem, dovoliti inozemstvu, ki bi rado naročilo blaga, s ga no moro v gotovini plačati, kredit ua dolg rok. S pomočjo vlade bi bile banke pripravljene, dovoliti angleški Industriji predujme, inozemskim odjemalcem pa roke dveh do treh let v svrho plačila novih obveznosti. Dodatni prodlog obravnava Iznsanjavo angleškega blaga s tujem. MADŽARSKA PROGLAŠA GOSPODARSKO VOJNO Z AVSTRIJO. LDU. Budimpešta, 5. Januarja, Držav, ni tajnik Torfv je izjavil sotrudniku lista »Magyar Hirlap«, da je včerajšnji ministrski svet suspendiral vso določbe gospodarskega dogovora z Avstrijo. Doslej Jo Avstrija dobivala od Madžarske zlasti krompir in zelenfavo. Sedaj pa je ogrska vlada do ureditve zapadno - madžarsko mejo ustavila premet. POLJAKI PROTI KOMUNISTOM. LDU Moskva, S. jan. Poljsko sodišče v Mlavi Je obsodilo 12 komunistov na smrt a 23 na prisilno delo. ARETIRANI TIHOTAPCI PONAREJENE DENARJA. Osijek, 5. jan. (Izvirno poročilo.) V Srborami le Ibl aretiran Mlhajlo Lo-rin s 4 tovariši, ki so vtihotapljali iz Budimpešte fatzHikato B dinarskih in eno ta dvekronskiii bankovcev. Izročeni so bili sedišča Rudarska kriza. Kolikor jc doslej znano, je ostalo tudi zadnje posredovanju ljubljansko vlade med stavkufočlml rudarji In premogokopno družbo brezuspešno. Rudarji so Izjavili, da smatrajo vladni kompromisni predlog za nezadosten. Zato so oklouill stavljeni jim ultimat in se včeraj niso vrnili na delo, ki še vedno počiva. Zatrjujejo, da so pripravljeni na skrajni odpor. Tudi družba je odgovorila na vladni ultimat v glavnem negativno. Vladi zanika pravico, da slavi družbi zahteve, kakoršne vsebujo Izjava, podana na torkovi seji rudarjev In družbo. Nc priznava ji pravne podlage, da določa ceno premogu In mezdo delavstvu, ter odklanja zlasti z vso odločnostjo zahtevo, da se pritegnejo komisiji, ki- bi Imela v smislu vladinega predloga nadziral} produkcijo premoga in sploh drttžbiiio poslovanje, tudi konzumentl In delavci. Odgovor velekapitallstlčnlh mogotcev fe tako predrzen, da bi Jim človek res privoščil par mesecev komunističnih ekserclci) po ruskem boljševlškem receptu. Zaslužili bi tako lekcijo. Saj so vladni predlogi za družbo mnogo ugodnejši, ka» kor za delavstvo. Petlndvajsctoistotno povišanje likanih plač brez vsakršne druge koncesije |e vsaj za nižje kategorije na-stavljcuca mnogo premalo, ker so te res skrajno slabo plačane. Na obljuba, da so v nadaljnlh pogajanjih doseže končna regulacija mezd, delavci nc dado dosti In po dosedanjih žalostnih Izkušnjah Jim moramo priznati, da Imajo prav. Zato Imajo nepopustljivi In bojeviti elementi med rudarji lahko delo, ko plculrajo za oklonltcv vladine zahteve po obnovitvi dela in za nadaljevanje stavke. Trboveljski družbi pa le šla vlada kar najboi} na roko. On nje zahtevan] povišek je razmeroma tako jpalenkosten, da pri skupnih produkcijskih stroških skora) nc pride v poštev. Znesel bi komaj 2—3%. Pa vlada gre še dalje. Vztraja sicer na princlpijcincm stališču, da se cene premogu nc smejo povišati, pripušča pa vendar možnosti, da družba premog pcdražl. Za hteva samo, naj posebna komisija ugotovi, da Je podraženje vsled povišanja delav« sklh plač potrebno. Bolj kulantna vlada proti družbi n) mogla biti. A ta zavrača v svoji milijarder skl suverenosti tudi te predloge. Kako morda Iz načelnih kapitalističnih nazorov, največ pa iz praktičnih razlogov. Noče, da bi dobil kdo vpogled za kulise njenega poslovanja hi ugotovil njene ogromne prolite. Boji so davčne oblasti, da ne bi ji naložila davka, ki ji gre, boji pa se še bolj kontrolo delavstva in javnosti, ker bi potem vsled pritiska lavnega mnenja ne mogla vzdrževati tako nizkih delavskih mezd In opravičevati tako nesocijalnih razmer, v kakorš-nlb moralo rudarji še daues živeti. Vrsta je zdaj na vladi, da Izvaja Iz odbitja stavljenega ultimata po obeh strankah neizprosne konsekvence. Uvedeni smo, da bodo med delavstvom prevladali tužnejšl elementi In da se bodo rudarji, upoštevajoč katastrofalne posledice, ki jih bi Imelo na* daljevanlo stavke za vso javnost In tudi za nje samo. odločili za obnovo dela, ne da bi bila vlada prisiljena k nasilnim odredbam. Težje je stališče vlade do premoga kopno družbe. Ta ima svoj sedež še vedno na Dunaj In vžlva poleg zaščite avstrijske vlade tndl vso protekcljo antantlnega kapitalizma. Zadeva je zato mednarodnega značaja in presega delokrog ljubljansko vlade. Ali bo znala ta izposlovati v Beogradu, da stori oserednje ministrstvo potrebne korake, da zlomi družbln odpor? V Interesu države le to nujno potrebno. Napeti mora predvsem vse sile, da pride že vondar enkrat glavno vodstvo družbe • knjigami vred z Dunaja k nam. še le po« tem bo mogoč direkten vpliv na njo. PROF. ERNST DENIS UMRL. Praga, 5. jan. (Izvirno poročilo.1 Iz Pariza poročajo, da jc na posledicah težke operacije umrl sinoči veliki prijatelj češkega naroda in Slovanov sploh, prol. Ernst Denis. Denis sc je mudil že nedavno v Pragi In jc btl namenjen tudi v Jugoslavijo, moral pa je vsled nenadno težko bolesti potovanje prekiniti In se vrniti v Pariz, kjer je sedaj podlegel. POGREB BETMANN-HOLLWEGA. Berlin, 5. jan. (Izvirno poročilo.) Danes so jo ob ogromni udeležbi občinstva vršU v Ilohen Finow-u pogreb bivšega državnega kancclarja Bethmann- Hoiiwega. Pogreba sta se udeležila kot zastopnika vlade posl. dr. Helnzc In kot zastopnik bivšega cesarja princ Oskar pruskL KRVAV POGREB NEMŠKEGA KOMUNISTA. LDU. Flehnsburg. 5. januarja. Včerajšnjega pogreba komunističnega voditelja Hoffmanna. ki ga je policija ustrelila na begu, se je udeležilo veliko tisočev delavcev in delavk. Vršila sta se dva komunistična shoda, potem pa je šlo okoli 400 komunistov pred kasarno, v katero so hoteli vdreti. Policija Je najprej streljala v zrak, ko pa so demonstranti ob 23. pri zunanjih vratih vdrli v kasarno, je policija streljala ostro ter je bilo pri tem ubitih 7 in 22 ranjenih. Tudi en policijski uradnik je ranjen. Aretiranih je bilo' 40 oseb. Že ponoči so večinski soci-jalisti razširjali letake, da se hočejo ločiti od demonstrantov. Sedal je v Flehnsburgu zopet mir. KRIZA AVSTRIJSKE VLADE i PREMAGANA. Dunaj, 5. jan. (Izvirno poročilo.) Kriza avstrijske vlade so je rešila ugodno. Vlada uo bo podala ostavko. ZA ENOTNO KNJ1ŽEVNIŠKO ORGANIZACIJO. Beograd, 5. Jan. Izvirno poročilo.) Srbsko udruženjo književnikov jo pozvalo hr-vatsko In slovensko udruženjo na razgovor glede jijedinjeaja vseli kujlževniškili društev, ' v' " PROT1BOLJŠEV1ŠKA VSTAJA V PODOLIJL LDU. Dunaj, 5. jauarja. Ukrajinski tiskovni urad Javlja ij Lvova: V vsej Podoliji je zopet vstaja v: polnem teku. V Kamencu Podolskem se bije Ijuta bttka med ukrajinskimi kmeti in boljševiki. Vstaši so zasedli Braclaw in uničili celo boljševiško divizijo. Boljševško armadno poveljništvo je odredilo, da se utrdijo železniška križišča Vap-niarka. Zmerinka in Kalinovka, ki naj služijo v oporišča v bolu protj vstašem. BORZNA IN TRŽNA POROČILA, 6. januarja. Valute In devize. Zagreb: Dolarji 1S3—151.28, Iranki 880—900, napoleondor 492—494, marke 203, 205, len 196—200, liro 516—520, češkoslovaške krono 168—170, švlc. Iranki 2325—0« Beograd: Borza ostane zaradi pra« voslavnlli božičnih praznikov zaprta da ponedeljka. Dunaj: Dinarji 1650—1670, dolarji 685.50—689.50, Iranc. Iranki 420—460, švic« franki 10.525—10.575, češke krone 7^8— 754, madž. krone 121.50—123.50, Ure 2293 —2350, nemško marke 915—02i, poljska marko 96.25—98J5, sterllngl 2440—2460. Praga: Dinarji 216, nemške marke 121.25, švlc. franki 1393.50, Iranc. Iranki 530.50, lire 307, funti 326, dolarji 90.50, av* strlj. krone 12.95, poljske marke 11.50. C ur ih: Berlin 8.65, New York 655, London 23.41, Pariz 38.30, Milan 22.35, Pra« ga 7.10, Budimpešta 1.07 , Zagreb 4, av. strij. krone I. Efekt!. Zagreb: Banka za Prlmorjo 1000 — 1100, Jadranska 1825—1850, Jugoslovanska 597—603, Ljubljanska kreditna 925—930, Praštedlona 9100—9200, Riiečka pučka 528 -540. Produkti. S o m b o r : Pšenica so plača do 100C kron za 100 kg. Nova koruza 360—370. Fižol se ne zahteva. Osijek: Dovozi slabi. Pšenica lOotf ; —1020. koruza 400—410* Ustavna debata v ministrskem svetu. VnraSante urestolonastedstva. — Pokrajinske samouprave Rev»zl-ia uradniških imenovani. Beoerad 5. lan. Na seli ministrskega sveta se le nadalievala razprava o načrtu nove ustave. Na prihodnji seii bo načrt v celoti snreiet. Večina članov kabineta se le izrekla za sedanii načrt z zelo malimi izoremeinbami. Tudi čl. 12. no katerem bi motrel Dostati naslednik prestola knez Svevlad. ako bi prestolonaslednik Aleksander ne imel otrok, ie dnšel v raznravo ter te bilo sklenienc da se o tet zadevi vpraša za mnetiie klube vladnih strank. V demokratskem klubu se le o tem sklepalo že nrei ter le bila večina niecrovLl) članov nrotl temu. da bi smelo nrcstolonasledstvo nre-iti na žensko črto dmastiie Kara-etorcrievičev. Tedai te bilo tudi pola-snieno da dinastiia sama ne dela iz teva nobencna vnrašnnia ter da tudi noče vnbvati. da bi vlada predložila člen 12. v sedanii obliki. Pri razpravi o pokralinskili samoupravah ie bilo sklenieno. da se to vprašnnie predloži v rešitev klubom. Kar se tiče velikosti posameznih ookraiin. so člani vlade Nikole Pašifa mnenja. da bi vseh okrožij ne smelo biti več kot 35 in da ni no-trebno da bi posamezna okrožia Imela mani kot 200.000 prebivalcey. niti več kot 800.000. Med radikalnimi in demokratskimi mhvstri vlada oooolno sovlasie v vseh vorašannih elede ureditve države Obe stranki sta za edinstveno državo ter nroti avtonomiilam ali federacijam. Kar se tiče ztrornie zbornice, imafo rešiti to vprašani© klub« sami. V ministrskem svetu ie bila Izvoljena komlsiia. ki ima oretrledatl vse ukaze in imenovanja uradnikov v zadniih dveh letih. V to komisilo so bili imenovani ministri Svetozar Priblčcvič. dr. Velizar Jankovič, Joca Jovanovič In dr. Milenko Jovanovič. Ravnotako ie bil izvoljen tudi finančno cosoodarski odbor, v kateresra so bili imenovani ministri dr. Velizar Jankovič, dr. Vekoslav Kukovec, dr. Hinko Križman .Toča Jovanovič in Nikola Uzmovlč. Šesti Član te?a odbora ie finančni minister, ftsrar listnica pripada demokratom k’i so delali oocf pritiskom Berlina in I Dunaja. so iz bolgarske politike iz- j ločeni. V. bolearskem parlamentu ie danes 110 članov kmečke stranke. 57 desničarjev - oooziciionalcev (narodnih demokratov radikalcev, liberalcev in Ferdinandovcev. toda brez pravili odnošalev nanram narodu). 9 snciialistov in 49 komunistov. Zadnie volitve so se vršile v Bolvariii 25. marca 1920. prihodnie pa bodo 28. marca 1923. Do tcea časa bo Stam-bolbski izvedel vse potrebne reforme. Komunisti v Bolerariii imaio pristaše v orvi vrsti med brezdomci, katere tvoriio boUrarski beeuuoi iz Dobudže. Makedoniie in Starc Srbi-ie. Bolvarski kmet smatra boliševike za anarhiste in zahteva da se izoliralo v posebnih naselbinah, kier nai rnkaželo. kako se obnaša komunizem v nraksl. Če komunisti dokažeio. da morejo narediti kai pozitivnega, postane Bolvariia komunistična. Cilii reform ki iih ie uvedla vlada Stamboliiskeea. so: Vsak Bolear mora imeti svoio hišo in dvorišče. Delo ie obvezno in ere v orid občinam. Do 20. leta mora vsakdo delati v ord skupnosti 1 leto. od 20.—30. mor3 služiti no 6 mesecev od 30.— 50. 1. pa po 3 tedne. V dosego tega cilia se vlada ooslužuie sledečih sredstev: Agrarno reformo lzvaia z razlastitviio Za razlaščeno zemlio plačnic odškodnino, toda ta ie od-meriena no cenah, ki so iih posestniki deklarirali za časa Ferdinandove vlade pri davčnih uradih. V volni pridobljeno oremoženic se lastnikom odvzame. Te zadeve vodiio posebna sodišča. Odvetnikom le posredovalne nled sodiščem In stranko prepovedano. Venizel.lsii razpolagalo v parlamentu s 1°0 poslanci, ki bodo mogli stvoriti močno opoziciio. Mogoče ie seveda, da bo niihova moč vsled manifestacij za Konstantina znatno oslabliena. Vlada se brez sumnie opira na volio naroda, vorašania zuna-11 ie politike se čistiio zato se splošen položai hitro boliša. Dogodki zadniih dni dokazuieio odnor liudstva nroti izrablianiu Grške v korist velesil. Ni dvoma, da bodo venizelisll sedal oo govoru Llovd Georga opustili svoie načrte za povratek Venizelosa ter za nasilno revolucijo. Vlada in rojalistične stranke so zelo močne, ker iih drži ookoncu liudsko zaupa-nie in ker iih podpira Aneliia. Po izjavah Llovd Georga ie absurdna misel. da bi se mogel,.vrniti Venizelos ter začeti sporazumno delo s Konstantinom. Krali Konstantin bo nnibržc kmalu odšel v Smirno, stoml bo na čelo svoiih čet ter bo dokazal Angliii da ga ie voiia pomagati >’ Drl izvedbi sevreskega oriiuitahiega programa. Fraricha pa se nasprotno Angliii bliža Turčiii. misli na Dozriania s Ke-mal pašo ter hoče s pomočio Jugoslavije in Bolgariie nastopiti sproti angleško-grškemu prodiranju v ori-lentu. — Poročilo, ki ga posnemamo, ie napisano sicer tendenčno in v duhu nemško-grškega nriiatellstva za časa voinc. toda ie informativno dovoli da nam Doda sliko o sedauiih struiah v grški notranii in zunanii politiki. Stambolijski o Bolgariji »Jug. Obnova — Niiva* prinaša Iz peresa dr. D. Proliaske sledeče poročilo o bolgarskem ministrskem predsedniku: 15. decembra 1920 ie posetlTo več Jugoslovanov bolgarskega ministrskega predsednika Stamboliiskeva v Pragi. Stamboliiski. ki le govoril v bolgarskem feaku. ie oovdarial. da hoče Bolgariia s sosedi mir. z velikimi in malimi narodi oa priiateli-stvo. Krivično ie. da mora bolgarski narod trpeti za pogreške politike bivšega caria. Današnia Bolgarija ni več Ferdinandova Bolgariia. Ljudstvo ie obsodilo nievovo oolitiko. Stara Bolgariia. ki ie bUa opoiena s pruskim imperialističnim duhom, le izginila. Nova Bolgariia noče igrati na Balkanu vloge Prusiie temveč vlogo Svicc. Bolgariia hoče izpolniti vse mirovne pogoie in Iioče z Juro-slavvio živeti v popolnem miru. Tla so očiščena, sovražniki Jugoslaviie. Grška po povratku Konstantina. Vest da so Anglija. Amerika in Itaiiia naložile svnlim zastopnikom v Aieni dolžnost za obnovitev diplomatskih stikov s se'rIanio grško vlado. DOiasniuie zelo zanimivo poročilo nosebneea dopisnika »Berliner Taublarta« v Atenah. V tem poročilu se clasi: Narod ie še vedno Diian od vese-lia. Atene so še danes vse v praznični onravi. no mestu se izprehaiaio množice liudstva in oostaiaio pred dvorcem. Vse to liudstvo ie polno narodnega vzhičenja Delavci poslušalo in imaio patriotske govore Navdušene le polno naivnosti, tako da more opazili tud' tu ec. da ic to čustvo Hudstva naravno m pristno. Narod noč in dan prepeva kraljevsko himna. In neprestano odmevaio značilni vzkliki: »Hoteli smo sedai ga imamo.« Dokler liudstvo na ta način izraža svoio volio oa upiralo politiki svoie poglede v antanto^ Vcnizelisti so doslej slikali erško bodočnost s. črnimi barvami, če se krali Konstantin novrne. napovedovali so Dreki-nlenie odnošaiev z Grško in propad helenske države. Sedania vlada nasprotno pravi, da ie antanta — vo-lens. nolens -- primorana podpirati Grško. Aneliia mora svoio politiko v oriientu izvesti samo s pomočjo Grške. Revolucionarni venizelisti in Kemal naša. pravilo Angliii ne moreta pomagati. Grška na mora obvladati situaciio v starih in novih krajih. Da ie Grška Angležem potrebna ie iziavil celo Llovd George v londonski soodnii zbornici. V znamenju socijalnega razvoja. Po strašnih letih vojne bi moglo biti že davno zatrto sovraštvo, ki je razjedalo toliko let človeška srca. Mirovne pogodbe so kolikor toliko zagotovile mirno sosedstvo med posameznimi državami, niso pa zagotovile obenem tudi notranjega miru v teh državah. Komunistični pokret. ki ne računa s faktičnim gospodarskim stanjem, ograža često državo in narod in vodi v svojih posledicah k večji bedi in grozotam, kot sama vojna. Krivi preroki so zasejali med tlačene in izkoriščane celo kopo gesel, ki jim delavstvo slepo veruje, dasi-ravno je vsako nekritično sprejemanje tujih gesel smrten greh proti duhu novega časa, kot nam to jasno kaže zgodovina vseli dosedanjih revolucij. Delavstvo pričakuje odrešenika, ki naj bi rešil svet vseh življenskih težav sedanjosti. Komunizem naj prinese raj ria zemljo — komunistični raj. v katerem bi se živelo dobro brez vztrajnega in marljivega dela. Hrepenenje delavstva se da specializirati v stremljenje po zadostni prehrani, udobnem stanovanju, kratkem delavem času. okrepčilu in zabavi, po siguri zaposlenosti in po obrambi pred socijalnimi učinki bolezni, nesreč in starosti. V dosegi teh dobrin vidi delavstvo dosego svoje sreče. Ako se zamislimo v duševni položaj našega delavstva in se postavimo na njegovo stališče, najdemo hitro vzroke, zakaj se ie v toliki meri zagrizlo v komunistične ideale. Delavčeva duša se ob komunizmu ravno tako opaja, kot se opaja ob svoji veri vsak fanatičen vernik. O-boje pa ni ničesar drugega, kot prazna iluzija, ki se bridko inaščuie nad onimi, ki ji slepo slede in pri tem pozabljajo na neizprosno življenje z njegovimi konkretnimi zahtevami. In nikdar niso bile podobne iluzije razvoju človeštva bolj nevarne, kot ravo sedaj, ko uničeni in obubožam svet hrepeni edino po možnosti, da bi se izkopal iz povojnih razvalin do onega življenja, ki bi mu zagotovilo red in mir z vsemi življenskimi potrebščinami. Delavstvo, fascinirano od teh o-pojnih predstav, postaja nepotrpežljivo v pričakovanju uresničitev svojega raja. Toda priprava marksističnega socijalizma zaliteva dovršeno. varčno in racijonalno upravo. ojačenje velepodjetij, delitev dela na ajspošobnejša podjetja, in odstranitev ncraciionalno obratujočih podjetij, zahteva prepoved ustanavljati nova podjetja. Šele potem bi bila mogoča nadomestitev trgovine z razumno distribucijo, privatnega uvoza z državnim monopolom na uvoz irt podržavljenje vseh proizvajajočih podjetij. Kje pa so znamenja, da bi podržav-ljenjo vse produkcije in distribucije tudi resnično dvignilo produkcijo, brez katere ni misliti na uresniče« nje vseh onih nad. ki jih stavi delavstvo najne? Iščemo jih zaman in nasprotno nam kaže izkušnja z državnimi obrati, da so neproduktiv* nejši in neracijonalnejši kot privatni ali zadružni. Če bi delavstvo premislilo zgodovinski razvoj, potem bi takoj uvidelo, da ie napačno njegovo mnenje. da je mogoče umetno, z nared-bami. zakoni ali nasiljem naenkrat spremeniti dosedanji gospodarski in družabni razvoj in ustvariti na trajni osnovi nove forme, ki bi mu prinesle one dobrine, ki iih smatra za svojo srečo. Rešitelji iz današnjih razmer ne smejo proglašati revolucije, temveč zjednakujoči socijalni razvoj, katerega se morajo udeležiti vsi delavni razredi naroda kot popolnoma enakopravni činitelji. Le po tej poti je dana gotovost, da dosežemo, pri danih okoliščinah sploh dosegljivi gospodarski mir. po katerem hrepenimo v sedanjih dnevih socijalnih in političnih nesoglasij. Razna poročila. Položaj v Zadru. Po doštlh vesteh vlada v Zadru navidezno mir. Zastopniki službene Italije In italijanski meščani se prezirajo ter vlada med njimi medsebojna mrž-nja. To se je najjasneje pokazalo pri pogre-bu žrtev izz dogodkov na dan sv. Stefana. Zadcrskl Ifalijanaši ne verujejo obljubam rimske vlade ter so pričeli dvomiti nad svojo bodočnostjo. Predsednik »Lege nazi-onalc« profesor Brunetli Je Izjavil naprarn neemu .lugoslovenu, da čaka Zadra izven okvira Jugoslavije poguba. - Nemčija kot Jez proti boljševizmu. Kakor poročajo iz Londona, sta Francija in Anglija mnenja, naj bi sc razorožitev Nemčije posihmal vršila od stopnje do stopnje, da bi se Nemčiji na ta način omogočilo, da vodi uspešen boj proti boljševizmu. Angleška vlada želi. da bi imela Nemčija vlado, ki bi bila zmožna tvoriti boljševizmu močan Jez. Glede izvršitve točke 172 mirovno pogodbe, ki zahteva oddajo razslrc-Ijiv In kemikalij, menijo v Angliii, da Nemčija v tel toči mirovne pogodbe ni Izpolnita. Češki kandidati za Noblove nagrade. Kulturni odsek češke narodne skupščine je danes sprejel predlog, da se predlaga za podelitev literarične Nobiove nagrade za leto 1921 pisatelj Alojzij JIrasck In za mirovno Nobiovo nagrado za isto leto predsednik češkoslovaške republike, Masaryk. Prebivalstvo Francoske. Strokovni list »Mcdicale« ie objavil nekoliko podatkov o francoskem prebivalstvu, ki so vsekakor zanimivi. V 1. 1918. Je bilo 177.822 porok, 8121 razporok, 399.041 porodov in 788.616 ljudi Je umrlo. V L 1919. Je bila 458.363 porok, 11.933 razporok, 413.379 porodov tet 635.694 mrličev. Kakor le videti, prekaša število pogrebov število porodov, pri čemer ne smomo pozabiti, da so vzrok tega dejstva učinki dolgoletne vojne. Veliko naraščanje števila porok zbuja nado in izboli-Sanje razmer, posebno v Alzaciji In Lotare-nl. kjer Je prišlo na 25.556 umrlih 28192 porodov. Španski prestolni govor. Iz Madrida poročajo: Prestolni govor, ki ga Je kralj prečital v parlamentu, se nanaša v prvi vrsti na Izvrstne odnošaje Španske do vseh drugih narodov In poudarja čast, ki so lo izkazali Španiji s tem, da so Jo sprejeli v zvezo narodov. Kralj je tzrazll nado, da se bo španski pas Maroka v kratkem pacilicl-ral in organiziral v gospodarskem zmisht, Nadalje omenja prestolni govor podlago za zakonski načrt za finančne tu gospodarske reorganizacije države, kakor tudi reformo zakonodaje glede transportnega prometa, Prestolni govor označuje vprašanje socializma z vidika energičnega boja proti zločinom, ki so družbi nevarni. Končno se v prestolnem govoru navedeni še vsi ukrepi« ki naj bi odpravili deficit v državnem gospodarstvu. Gospodarstvo, Arnavti. Gorostasna le vest. ki ie prinašalo naineveiša poročila: Arnavti so napadli Prištino, pobili nekai orožnikov. odnehali dva tisrledna meščana, za katera zahtevalo sedai odkupnino. Iz tetra kratkeza poročila vidimo. da Arnavti divlaio kakor v turski dobi. — da na ihti ie naša varnostna oblast prav tako malo kos kakor nekdai turška. To pa ie zlo. ki ca le treba odpraviti na vsak način. Arnavti niso le naše zunanjepolitično marveč tudi naše notranje vprašamo. Sai tvoriio narodno manjšino v nekaterih delih stare Srbiie. in sicer v Metohiii. Kosovu ter v za-padni Makcdoniii nekako zaoadno od Črte Ohrid—Skoplje—Bujan ovci. Toda tod ne tvoriio morda večine prebivalstva, marveč lc zotove dele. Katere dele. to nam liedbolišc pove rzodovina niihovc preselitve. Še pred 200 leti v tem predelu sploh ni bilo Arnavtov. nmnak izključno le Srbi. V IS. in zlasti v 19. sto!cliu na so Arnavti priseljevali in sicer na naslednji način. Arnavti so škoro izključno živinorejci. s poljedelstvom se pečalo lc minimalno. Živinoreja Da Ic bil in le I lecuioč iih tako dokro. da so pobee-ulavni poklic tudi srbskemu prebi- i nili. Tako ie postalalo arnavtsko se,- - . _ « A- ! 1 - •■M-I.nrrrvfi.ia CD H TČ,- valstvu v navedenem ozemliu. Ar-navtska aerresivnost se le pričela na ta način, da se ie pritihotapila tolpa oboroženih Arnavtov Iz prave Albaniie (to ie današnie albanske »države«), napadla črede srbskih kmetov, na paši. pobila pastirle tis odvnala živino. To se ie ponavlialo še neštetokrat, naipreie ob tneil. nato vedno boli proti vzhodu; neštete srbske vasi so izgubile večino svoic živine: odslei si niso upali pasti druide kot v neposredni bližini vasi da so modi v slučaju napada prihiteti pastirjem vaščani na pomoč. Ker pa ie turška oblast raie ščitila muslimanske Ariiayte kot Srbe. so Arnavti začeli napadati tudi srbske vasi in dostikrat odpeljali imenitneiše vaščane, ki so iih izpustili šele proti visoki odkupnini. Onim Srbom ki so sc iim nri kaki priliki uspešno postavili v bran. so sp maščevali krvavo. Vse to ie imelo za posledico, da so se milosti vaščani raie izselili, bodisi v varneiše predele proč od Arnavtov ali oa preko mcie v osvobojeno Srbiio. V zapuščene selske hiše so se priselili Arnavti. ki so ostale vaščane odslei še lažie napadali, nad- lo za selom: umogonie so se ore ostali Srbi rešili na ta način. da so preieli islam in se naposled oo-arnavtili (»arnavtašl«). Značilno ?e da so Srbi na ta način izgubili naipreie hribovit in gorat svet (Tarplanino. Skopsko Črno goro. hribovje okrog Kosova in Metobiic). dočim so se obdržali povsod v ravninah, kier Arnavti niso imeli toliko poguma. Da oa le v takem položaiu. vzpričo minimalne občne varnosti pronadalo gospodarsko Živjjenlc. ie samo ob sebi umljivo. Tak ie bil položai. ko smo mi osvobodili deželo. Spočetka so Arnavti dobili rešpekt ored prvo obla-stio. toda posledice, velikih voin so obnovile zopet strahatno.stanic turške dobe. Država ic dolžna napeti vse sile da uniči arnavtsko nevarnost. Oči vidno ne bo drugače, kakor da sc ob meii organizira nekaka voiua cranica. v deželi pa uvede izredno močno in goste orožniške postale s stalnimi letečimi zasledovalnimi oddelki. Da so vse dosedanie odredbe še preslabe, nam priča go-retrie poročilo. VAŽNOST LASTNEGA BRODOV-IA ZA NARODNO GOSPODARSTVO. V včeraišniem članku pod naslovom »Rapallski sporazum in naša trgovinska mornarica« smo onicnta-H. kake važnosti ie pomorsko bro-dnvia za državo K temu prinašamo | še izvalania Francis H. Sisson-a znamenitega finančnika Zedinjenih držav, katera te obiavil v »Frankfurter Zeitung« o gospodarskem do-ložaiu Zedinienih držav: Tekom malo let smo pridobili veliko trgovinsko mornarico. Skrbeti nam ie za nieno plodonosno zaooslc-nie. Pomembnost tega deistva io v tem. da le skozi 60 let šel veliki del dobičkov ameriških industrij v obliki pomorskih prevoznin, plovstve-nih zavarovalnih premii in bančnih komisij preko moria. Te prevoznine, ki smo lih plačevali inozemstvu, so znašale miiiiarde dolariev: v letu pred votno ie znašal ta račun približno 400 miliionov dolariev in v letu 1919 snuo plačali po približni cenitvi več kakor 700 miliionov dolariev, da smo bogatili naše konkurente na morili. Mi moramo razviti šo mornarico še boli ter stremeti za tem. da deluie v privatnih rokah in pod zdravimi zakoni, da olajšamo razvol naše zunanie trgovine in vzdvževauie našega narodnega bla-gostanta.« '+ Dvodnevni praktlinl sadjarski tečaji v celjskem okraju. Sadjarsko nadroruiStvo v Celin priredi januarja, februarja in marca 1921 po raznih občinah celjskega okraja več dvodnevnih praktičnih sadjarskih tečajev za fante in odrasle sadjarske Interesente. Tečaji sc bodo vršili le v tistili občinah, kjer se bo zglasilo najmanj 15 iidu-leZencov. Priglasila (zadostuje dopisnica), v katerih nal bo Naveden natančen naslov priglašene« in občina, v katero spada, sprejema sadjarski pododsek poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani do 10. jan. 1921. -J- Uredbo o začšill Industrijska svojine in naredbo o izvrševanju te uredbe pr'-občujc letošnja prva številka »Uradnega lista«. + Dunajska modna razstava. Prve dni meseca februarja t. 1, so priredi 110 Dunaju 2. razstava modnih tzdelikov. Razstave s« udeleži nad 120 tvrdk, ki razstavijo modeb ne hiše, IzdcHce oblek in perila, klobukov, umetnih cvetlic, pletenin itd. Vsa pojasnil« daje »GcscliSftsstclIe fiir dic 2. Mode\voch?| \Vicn I. Stubenring 8 (trgovska in obrtna zbornica). + Mednarodna trgovinska zbornica t Parizu bo Imela svoje prvo zborovanje 5. in 6. julija v Londonu. Na zborovanje lo povabila tudi naše trgovinsko ministrstvo, let naj bi poslalo na konferenco svoje dele* gate. -J- Površina polja v boljševlškl Rusiji se krči, ker večina kmetov obdeluje polje samo za svojo lastno potrebo. Od 1. 1917. jo padla površina obdelanega sveta za šestino, + Švedska v gospodarski stiski. Nenavadno visoko stanje švedske valute v zvozi z visokili cenami živi spravlja državo v zelo ležek položaj. Trgovski strokovnjaki sc Izražajo radi tega zelo pesimistično o bodočnosti švedske trgovine in sploh gospodarskega življenja v državi'. Kot edina možnost, obvarovati državo pred finan. oijelnlm ruinom, se navaja potreba, da so cene toliko znižajo, da se kolikor mogoče prilagodijo cenam drugih držav. Samo na tak način je mogoče, da se bodo švedski industrijski produkti, k! jih sedaj nihče ne kupuje, zopet kupovali od drugih držav. Zlasti švedska tekstilna Industrija ne more razpečavati blaga. Govori se, da večina tvornic še samo radi tega dela, da preprc* či preveliko brezposelnost. d Brezposelnost na Angleškem. V Angliji se nahaja že preko 1 milijona brezpo-selnih delavcev. Število pa še stalno narašča, ker tvornlcc omejujejo delo. -!- Statistika stavk. Neka v Londonu objavljena statistika nam dajo pregled o številu stavk v različnih državah v času prvih šest mesecev minulega leta.-V Nemčiji jo stavkalo 1,866.358 delavcev,.v Italii! 1,781.230, v Franclji 1,186.670, na Švedskem 180 070, v Španiji 224.700, v Angliji 117040, v Zedinjenih državah 953.700, v Avstraliji 203.400, v Avstriji 970.540. Izmed teh držav so izgubile največ delavnih dni: Italija 21,650.200, Francija 19,358.100, Nemčija 16 milijonov 201.660 tisoč itd. Skupaj so lo države izgubile preko 100 milijonov delavnih dni vsled stavk približno 9 milijonov delavcev^ Dnevne vesti. — Trnka usoda koroškega begunca. Neki koroški slovenski intelierent nam niše. da ie vstoDil ob Drevratu kot dobro vol ieo v domačo narodno stražo na Koroškem ter pomasral od 13 novembra 1918 izeaniati »Volks-verovce« iz Podiune. Ko ie Drišel na Koroško 37. o. n., ie bil s celim G. odsekom deželne hrambe dodelien kot 10. četa k temu polku. S polkom ic delil vsa voria ter moral ž niim tudi bežati iz lastne domovine. S polkom ie zonel nastooil nohod na Koroško 28. rnaia 1919 v zmagovitem napre-dovanlu do Gosne svete, ootcm ie šel ž fi'im v Prekmuric nozneie na stražit itaJHansko meio. Ko Da si ie mož hotel zagotoviti civilno službo ter nrosil za odnust. ie moral čakati dva meseca na naslednika. Med tem «i dobil nieeovo civilno službo drugi. Jeseni 1. 1- le končno dobil službo, toda takrat so ea brzoiavtio poklicali k orožnim vaiam. Vkliub temu. da le bila to že niesrova druea orožna vaia v enem letu in da bi kot Korošec nred plebiscitom snloh ne bil smel biti klican, se ie odzval kot novelinik onnžmšlvn v Podiuni toda Dlače m dobil in ie še tudi danes nima Dar mesecev no odpustu. Sedai ie mož brez nlače. brez službe in brez domovine. ker domov se ne sme vrniti zaradi svoieva narodnega delovanja. Taka počasnost in brezbrižnost vo-iaške ur-rave ie gotovo brezDrimeren škandal. — Nove poštne žige nam ie po- kiuiiila poštna uprava za novo leto. /'.iei nosilo ime poštnega urada v latinici in cirilici. Dosedai so iih doli'le samo vcčie pošte in železniške ambulance: tmlacmma na iih dobe vsi poštni uradi. Tako bodo vendar enkrat izenili razni preostanki iz avstriiske dobe. 2iei so izeotovlienl prav l:čno in enotno. V irornfem polkrogu ie nanis v latinici v soodinem v ciribci. na sredi ie datum. Črke so za snoznanie drobnciše od onih na doseclaniih žigih velikost žiga sama na približno iednaka. Upamo, da bo poštna uorava. za temi formalnimi reformami prišla vendar že enkrat tudi s stvarnimi ki bodo odpravile naravnost škandalozno poslovanic jugoslovanske nošte zlasti v prometu nreko Sotle. — Učiteljstvo v ApaškJ kotlini, ki le bilo na vseh treh šolah nemško, ic dobilo poziv, nai prosi za službo v naši državi položi prisego zvestobe ter se zaveže, da napravi v določenem roku izpit iz slovenščine. Isto velia tudi za šolske sestre ki imaio svoi zavod v Apačah. Seve bi ne bilo previdno, pustiti posvetno učiteljstvo še nadalje v kralu. kier ic tvorilo glavni avitaciiski aparat za nemštvo. — Kmečk; In delavski kongres za Prekmurje o katerem so dobili vsi časopisi reklamno obvestilo, bo baic čisto navadna strankarska prireditev. — Komunistovska ladia se potap-!ia. zato beže podgane. Komuniste ie zapustil glavni liublianski steber dr. Lcmcž. ker ie baie Prišel do prepričanja, da sodruei ne noznaio discipline in jasnili cibev. Glavni povod na ;e naibrž radikalni nastop vlade in dclstvo. da so — blaeaine zapečatene. Tainica liublranskc organizaciie hm ie dala že ocnrei slovo, a menda še vedno čaka na plačo dveh mesecev. — Prijave Orožja Ui eksploziv. Pozivna na razglas celokupnega ministrstva z dne 29. decembra 1920 št. 29.282 opozaria policiislco ravna-velistvo v Liubliaui. da sc inoraio te nriiave za okoliš polic, ravnateljstva takoi izvršiti pismeno pri niem. --Dr. Ploj v Beogradu. Na poziv nove vlade ie dospel danes v Beograd dr. Mi; slav Ploi. vodia naše deJegaciie s dunaiski renaraciiski komisiii. Dr Ploi bo Jutri poročal vladi o svoiem delovaniu. — Minister Pribičevič ie danes odpotoval v Zagreb, kler oslane preko pravoslavnih božičnih praznikov. — Po zadnji razdelitvi Ima ministrstvo za socialno politiko nastopnih osem oddcl-kov: 1. splošni oddelek; 2. odddelek za zaščito decc; o. stanovanjski oddelek; d. oddelek za zavarovanje delavcev; 5. oddelek za zaščito delavcev; 6. oddelek 7.a socialno skrb; 7. ravnateljstvo za invalide; 8. ravnateljstvo za državno statistiko. — Zopet prepoved lista »Nciies \Viencr iTagblatt«. Ministrstvo za pošto in brzojav Je z odlokom od 7. decembra, štev, 41951 prepovedalo razpošiljanje danajskega lista »Neuos \Vie11er Tagblalt« po pošti v naši državi. Najnovejše frankiranjc tiskovin. Ka- znano, morajo biti tiskovine frankirane najmanj z 20 vinarji (5 parami). Ker pa 20 vinarskih znamk ni več In je 5 parskih fran-kovnih znamk tudi še samo nekaj listov, Je odredilo poštno ravnateljstvo, da se frankl-rajo tiskovine zazdaj s polovično 10 parsko znamko, ki jo je prerezati na dva dela In sicer tako, da dobiš iz nje dva enaka trikotnika. Torej Jo moraš razpoloviti v smeri diagonale. — Centrala splošne organizacije voj. Invalidov za Slovenijo opozarja svoje člane, ki se nahajajo v zavodih in kr. invalidnih šolah, da sc organizirajo v podružnicah in poverjeništvih svojih političnih okrajev, ker le tako bo centralna uzrava razbremenjena. K — »Brezsrčnost do beguncev«. Naša tozadevna notica se ne nanaša na gojtilni-čarja In lesnega trgovca g. Josipa Hafnerja v Škofji Lok!.. Ugotavljamo to radevolje, kor poznamo g. Hafnerja kot dobrega rodoljuba. — Naša uprava je prejela 110 K za »Jugoslovansko Matico« od oddelka fin. straže v Št. Jurju ob Pesnici v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Aleksandra, na- ranih med učltejistvom, oro*T>ištvom In fin. stražo. Denar smo izročili na pristojno mesto. Darovalcem najlepša hvala. — Nesreča pri kolovratu. Lajevec Marija, 1 leto stara hči delavca Iz Vel. Vasi, se je sukala doma okrog stare matere, ki je predla na kolovrat. Na nepojasnjen način je otrok prišel z desnico med kolo, ki mu je sreomec odtrgalo. Značilno je da otrok ni začutil pri tem nobenih bolečin. Selc stara mati je slučajno zapazila, da je otrok krvav, In ko ga je začela od bližie ogledovati je zapazila, da mn Je prstek odtrgan. LnibDana. — Komunisti na ljubljanskem gradu. Na ljubljanskem gradu je baje zaprtih več komunistov. V ta namen so se morali umakniti dijaki iz zasebnih stanovanj. Policija varuje v tem oziru veliko tajnost. — Zgled za ublaževanje stanovanjske bede le podal« naša deželna vlada, ki je dala široke hodnike v svoji palači predeliti z lesenimi stenami ter na ta način pridobila svetle prostore za pridelieno uradništvo. Seve bo preselitev mogoča šele na spomlad, ker so novi prostori brez peči — Quod llcet Jovl . . . Prišel je v Ljubljano madžarski žld, ravnatelj velikega kapitalističnega podjetla. Takoj je dobil krasno, razkošno stanovanje, s štirimi ail petimi sobami. In nima v Ljubljani pravzaprav niil pravega posla. Poznam pa slovenskega profesorja, ki uči na neki ljubljanski srednji šoli že nad eno leto, pa spi In stanuje še danes v vlažnem flzikallčnem kabinetu. — Cesta v Rožno dolino je podobna gališkemu močvirju, ker že več let ni bila nasipana, a tovori se po njej Izredno mnogo. Povrh pa še dovažajo za bodoče Durk'.-čevc hiše težko temeljno kamenje, da so vozovi tudi pot za pešce popolnoma razora!!. S temi vožnjami so začeli kakor nalašč šele sedaj v Južnem vremenu, dasl bi es bilo lahko to zgodilo poprej, ko Je bila zemlja zmrznila ali bi se počakalo na zmrzovanje. Razume sc, da ob celi dolgi cesti še vedno ni nobene, svetilke. Ilzvršili so sc že opetovani nočni napadi, a nnibrže se čaka, da bo kdo v cestnih jarkih utonil. — Koroški večer za koroške dijake — begunce se ne vrši 11. trn., marveč se vslcd nastalih zaprek preloži na soboto dne 22. t. m. ob 8. zvečer y Narodnem domu. —■ Rediti občni zbor 8. K. »Jadran« se vrši v soboto dne 15. januarja 1921 v salonu g. Steinerja na Opekarski cesti. K — Sanatorij »Leoulšče« naznanja, da se jo zvišala z novim letom dnevna oskr-bovalnina za I. razred na 150-200, za II. razred 100 K. Obenem izjavlja uprava, da se sprejemalo bolniki z vsakovrstnimi boleznimi razun nalezljivih. Volitev zdravnika je prosta. Opozarja se na novo urejeni-porodnišld dok. Hišni zdravnik je vedno na ra;.. -.ago, — Srbski tobak se bo prodajal v Ljubljani. Predvčerajšnjem so trafikantje m svojem setanku sklenili, da prevzamejo prodajo tobačnih proizvodov iz- srbskih tvornic, — Veliko družbo mednarodnih vlomilcev je zajela policija nekje v Zeleni Jami. Ker pa še zasleduje sokrivce tudi po deželi, noče policijaše ničesar podrobnega izdati, — Manipulacije z vinom. Prijatelj pristne kapljice iz ljubljanske okolice se nam pritožuje, da ni dobiti ne v mestu ne v okolici čistega vina, a cene so od 24 do 40 lv. SJcora) vsa vina so edinke barvo in edna-kega okusa. Od česa so sc stara vina naenkrat skalila? Vsekakor vslcd mešanja starega z novim, ako lic celo s sadjevcem. Pritožnik je bil sam priča, ko so dolenjski vinogradniki vozili k trgatvi v vinograde z doma velike sode jabolk In hrušek, da so Jih z grozdjem sprešall. Kar pa so pustili pridelovalci nepokvarjenega, spravijo n. -kuadno razni prckupci. Le redke gostilne v I.jubljani točijo novo vino, ki je seve dražje kot je bila kislica prejšnjih dveh let, torej sc pri novem vinu ne da toliiro zaslužili. Lclnik 1919 so naši vlnotržci nakupili v Banatu za cele vlake vina po 8—10 K, n danes ga skoraj nikjer ne točijo izpod 24 J(. Sedaj bi moralo že vsako novo vino, razum težkega ljutomerskega, biti popolnoma čisto, ako ni pomešano. Saj imamo pri naši vladi strokovnjake in preizkuševalce, ki bi lahko vršili kontrolo. Maribor. Vladni komisar. Kakor se čuje, postane vladni komisar v Mariboru dvorni svetnik dr. Ferjančič. Začasno opravlja posle vladnega komisarja še vedno dr. Leskovar,- ki ostane na svojem mestu do imenovanja naslednika. Docent dr. Matko sc povrne prihodnje dni zopet v Prago, kjer prične zopet s predavanji na medicinski fakulteti. V Mariboru ordintra samo še do 10. t. m. Maribor brez plina. Vsled pomanjkanja plinskega premoga je tukajšnja plinarna sklenila, da od petka naprej popolnoma ustavi za nedoločen čas dobavo plina. Clvlina poroka. Dne 3- t. m. sta se na tukajšnjem okrajnem glavarstvu civilno poročila komisar tukajšnje policije Karod Pe-stevšek in gospa Frančiška Strube, roj. Ru-žlčka. Neumestno postopanje z redarjem. Te dni je bilo mariborsko občinstvo priča, kako so redarji aretirali lastnega tovariša ter ga gonili od stražnice v sodne zapore in zopet nazaj. Ni nam sicer znano, kal je mož zakrivil, toda tako postopanje gotovo ne napravlja ugleda varnostnemu zboru In po-veljništvu. Baje je aretirani redar tisti, ki je v januarju lota 1919 rešil življenje dr. Senekoviču. CeDe. Celjski trg. V Celju so se po praznikih pojavita na trgu ln tudi po trgovinah zopet jajca po 4 krone komad in Jih je dobiti zopet v zadostni množini. Pred prazniki so Jih razni prekupčevalci kup'“-’i In s tem nagnali cene kvišku. Raznih kmečkih pridelkov okoličani zdaj manjc nosijo na trg. Po trgovinah Je na razpolago v zadostnih množinah raznega špecerijskega In drugega blaga po starih cena. Pri petroleju se je cena zr.ižala od 26 na 24 ron za liter. Sladkor se dobiva zdrobljen po 60 K, v kockah po 72 K in rudečl amcrikanskl po 48 K kg. Mesa raziie vrste je od 18 K dalje za kg v zadostnih množinah na razpolago. Sr~ga le po nekaterih celjskih gostilnah bolj redka prikazen. Po nekod malo ali celo nič ne gledajo na čistoto Jedilnega orodja, posebno kozarcev. Držati red in snago v gostilni .menda ni težko, ker vode ue primanjkuje. Spravite v red ceste! Zc mnogokrat se Je po časopisju pisalo o izredno slabem stanju cest v celjski okolici. Prednjačijo v tem oziru posebno ceste v Savodno ln proti Gaberju. Na teh dveh cestah, ki so Izmed najbolj prometnih, bi se pač moralo vsaj malo gledati na snago. Pa je ravno obratno, malone, da no gazi človok do kolena v blatu še celo po hodnikih za pešce, katera sta napravljena ob teh dveh cestah. Ceste, ki so med vojno bile skrajno zanemarjene, bi se bile lahko vsaj v uajbližjl mestni okolici v dveh letih po vojni vsaj za silo spravile v red. Nemško označbe blaga se nahajajo tudi še po nekaterih celjskih Izložbenih oknih. Naj bi se temu enkrat za vselej napravilo konec. Popravila kapucinskega mostu se vrše dalje. Prvotno Je bilo določeno, da morajo biti končana pred zimo, pa bodo dogotov-Uer.a bržkone še le do spomladi, ko se bo menda pričel graditi novi most. Tudi po našem mestu so nabili velike plakate, s katerimi ie razglašajo vladni ukrepi proti komunističnim organizacijam. Ljudje v gručah postajajo pred njimi tor Jih začudeni čitajo. Laško pri Celju. Umrla je gospa Ana Oradt. N. v m. p. Tamburaši pozori Izobraževalno društvo »Bratstvo«, podružnica Celje snulc taniburaški zbor. Vsak, kdor ima veselje sodelovati ter Je vešč tega ali onega tam-burašega inštrumenta, oziroma kdor želi poduka v tej smeri, naj se zglasi ob sredah mod 7. in 8. v društvenem prostoru gostilne »VVilson«. Primorje. Iz Tolmina nam piše prijatelj našega lista. Tukajšnje življenje se je po rapallski pogodbi jako izpremenilo. Prej smo lahko kupili moke in masti, zdaj so vsi tj viri skoraj usahnili. Pa kje naj vzame italijanska vlada, ko sama nima živil niti za svojce. Že sc čuti splošno pomanjkanje vsepovsod. Dobro pa sc nam zdi, da ima naša mladina, ki študira v Ljubljani, znižano vožnjo po železnici, a žal, samo do Logatca. Jugoslovanski železniški minister ni imol toliko čuta do gorlškc šolske mladine kakor Jo Ima naš novi gospodar. Žalostno! PROMETNE OMEJITVE. I. Južna železnica v Jugoslaviji: a) Za Maribor glavni kojodvor Je zaprt tovorni promet Isvzemšl živad, premog, režijske ln vojaške pošiljke, dalje one za tvrdke G5tz, Schcrbatim, skladišče Balkan ob Scherbau-movi dovlačilnici, Ludvik Franz parom'in in Josip Rosenbcrg paromlin. b) Za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje je ukinjeno sprejemanje iamskeva lesa. c) Za Zagreb Južni kol. je zaprt tovorni promet v vozovnih nakladah izvzemši premog, režijske in vojaške pošiljatve ter one za več doviačilnic. d) Za Sisak loko le zaprt tovrni promet v vozov. nakladah izvzemši premog, režij, in vojaške pošiljatve ter one za dovlačdnice tvornlce tanina. 2. Državne železnice v Jugoslaviji: Ekspresna roba se prevzema do teže 250 posamezni komadi pa smejo tehtati čez 75 kilogramov. — Vsled rudarske stavke je ukinjeno sprejemanje blaga vsake vrste v * vozovnih nakladah za vse postaje ln čez t vse proge državne železnice preko Zagreba in Siska izvzemši živad, brzopokvarlii-vo blago, premog, režijske in vojaške pošiljatve, dalje živila za gradsko apioviza-cljo v Zagrebu proti potrdilu gradske apro-vizacije, da ie blago namenjeno prehrani Zagreba. Drugo že sprejeto blago se še odpošlje. Rcekspedicije. so na drž. žel. le dovoljene, ako se Izvrši nova predaja v raz-kladalnem roku, sicer se pošiljka proda 3. Italija: a) Blago nakazano carini v Milano Porta Garibaldi, b) Kosovno blag j. c) Tovorno blago Izvz, živila In zdravila v Opatijo-Matulje. 4. Avstrija: Dovoljena so živila vsake vrste z direktnhnl tovrinml listi ter selitve. Tovor za progo SpHJe-Radgona je prost; preko Radgone Je promet že prekinjen. Reckspedicije za Poljsko so v Češkoslovaški prepovedane. 5. Brzovozni ln tovorni promet preko Dunajskega Novega mesta v smeri proti Madžarski Je začasno ukinjen. 6. Z Bolgarijo Je razun Or1cnt-Exprcssa še ves promet prekinjen. 7. Za inozemstvo se spreiemajo (Izvzemši češkoslovaški tovor, ki je prost) samo one pošiljke, za katere se je Izdalo transportno dovoljenjo. Ako pa je dotična proga drž. želez, začasno sploh zaprta, izgube dovolienja svojo veljavnost. Na želez, ministrstvo ali direkcije drž. žel. naslovljene in režijske pošiljke, premog in selitve no potrebujejo prevoznih dovoljenj. ROVARENJE SPODNJEŠTAJERSKIH NEMŠKUTARJEV. K tozadevni naši notici, da so nekateri nemškutarji lz Ptuja zahtevali na posebnem zborovanju v Gradcu, naj sc »Ptuj rc5t tzpod Jugoslovanskega Jarma«, nam pišejo: »Vslcd ponesrečenega plebiscita na Koroškem je zrasd greben tudi spodnještajerskim Nemcem hi nemškutarjem, ki mislijo, da se ljudsko glasovanje da tako lahko doseči, kakor Irak Izredni občni zbor. Dotično zborovanje v Gradcu Je priredila Iz Jugoslavije Izgnana Omigova žlahta, ki ima še vedno zveze z ncmšlcutarstvom doma. Zborovalci so stavili posebno zaupanje v dejstvo, kor Je bila nedavno Avstrija sprejeta v Zvcao narodov, a to le vsled priporočila jugoslovanskega delegata Spa-lajkoviča, češ, da se Avstrija vede korektno in lojalno. V zahvalo imamo sedaj taka predrzna ščuvanja in rovarenja proti naši državi. Graški zborovalci so torel prišli enostavno do sledečih sklepov: 1. Avstrija kot članica Zveze narodov ima pravico, da zahteva na konferenci spremembo južne meje potom plebiscita. 2. Avstrija je že ob polomu zahtevala zase sodne okraje Maribor, Maronbcrk, Ptuj ln St. Lenart. Od teh svojih žalitev no sme od-nohati. 3. Štajerska mora ostati nerazdeljiva, kakor Je Koroška. To zahteva zgodovinski in gospodarski razvoj dežele. — Da se izpolnijo nemške sanje, v to le shod pooblastil bivšega ptujskega sodnika in Or-nlgcvega zeta Dolcschclla In sina ptujskega gostilničarja VVelssenšteina. Ali bi oblasti ne mogle nekoliko vplivati na očeta, naj pouči sina, sicer lahko pride oče za sinom v Gradec? Toda pri nas smatramo tako protiuržnvno početje za otročarije. Šport in turistika. Velik zabavni večer — Športni ples — 8s vrši v nedeljo 9. t. m. v vseh prostor .h Narodnega doma. Na sporodn kabaret, ples, japonska kavarna, srečolov, šaljiva pošta. Vstop broz posebnih vabil. Predprodaja vstopnic pri »Svetli« na Mestnem trgu in v drogeriji Kanc, Zidovska ulica. Vstopnina 39 K na osebo, člani S. K. Ilirije ln akademiki 20 K, toda le v predprodaji pri »Svetli« v petek In soboto od 14. do 17. ure. K Zlmkskl šport v Tržiču. Tržič Ima na razpolago dobro urejeno 4 km dolgo sankališče, ki ustreza vsom športnim predpisom. Tereni za smučarje so prikladni tudi za večje ture. Ker je okolica Tržiča po zimi jako lepa ga priporočamo vsom zimskim športnikom in turistom. SKS. Šparta ima svoj redni občo! zbor dne 9. tun. ob pol 10. dopoldne v magistratu! posvetovalnici. K obilni udeležbi vabi odbor. K. Vremensko poročilo z Bleda. Drsališče na blejskem Jezeru Je izborno. Led se je utrdil In narastel na 12 cjn debeline. Tudi sankališče (oddaljeno od kolodvora Bleda samo 5 minut) Je izborno. Gledališče in glasba. Rccltacljgki večer, ki ga prirede Marja Gorčeva, Fran Lipah ln Stanc Mclfhar jutri zvečer v vel. dvorani Mestnega doma, Ima na sporedu P, Bezruč: Sedcmdesctti-soč, Bernard 2 ar, Pugelj: Svet, Cankar: Bebec Martin ln odlomek iz »Milana la MN lene«, Gradnik: Pisma, Albrecht: Na kri« žišču ulic in Plameneči večer, Zupančič; Razgovor, Dies irae, Sv. trije kralil, Golar; Bojna pesem. — Vstopnina odpade vsled previsokega davka na vstopnice. Dvoran« bo zakurjena. Pozivamo občinstvo, da šte-vllno poseli zanimiv večer. Člani moskovskega »Umetniškega gledališča«, ki bo gostovalo 11., 12. In 13 la-nuarja v Narodnem gledališču, dopotujejo v pundeljek zvečer v Ljubljano. Med drugimi prkle gospa Čehova. Križanovskaja, Krasnopoijskaja, Greč, Orlova, Lkulskaia In gospodje Kačalov, MasaJitinov, Bersenjev, Pavlov, Bakšejev, Tarhanov, Sarov, Vas!-Ijev, Aleksandrov. 2 njim potuje scenogra! gospod Orcmlslavskl ln administrativni upravnik družbe gospod Leonidov. Vstopnice za vse trt večere se dobe od 6. ianuar-ja dalje pri blagajni v opernem gledališču. Cene so se morale vsied obilnih stroškov povišati za 250 odstotkov In ne za 25 odstotkov kot le Javil pomotoma neki ljubljanski dnevnik. Pokrajina. Trbovlje. Naša postaja rabi še ved M nemški žig »Trifail k. k. priv. Siidbalin G«, Najbrže varuje na postaji nemški pečatnik kakšna nemčurska plesnoba ali kak komunist kot relikvijo na Karlovo dobo. Iz Laškega došll potnik se nam britko pritožuje nad nezdravimi družabnimi razmerami v trgu. Ko Je bila občina šc v nem-čursklh rokah, so se Slovenci prav bratsko razumeli med seboj, a danes, ko se sami vladajo, pa se gledajo kot pes in mačka. Netilci teh zdražb pa se skrivajo. Iz Rog. Slatine nam pišejo, da Je bllj urednLštvo »Jutra« v notici »čudno uradovanje« mlstificirano ter Je krivično poročalo zaradi požarja Gobca in ravnatelja Dolenca, a noče popraviti krivice vkljub ope-tovanim opozorilom. 1’tuJ. Tukajšnji minoritski gvardian e sklonil k mlademu k ral ki ter moledoval z vročim, boiaželinim Ktosom: »Ali. sire. če bi hoteli! Kakšen nrekrašen !ov! Vzemimo vaSp francosko eardo. sire! Vzemimo Švicar-’e. Vzeimmo Koržičane marSala Or-nann in na lov! Jaz sam se lotim končati mcrlasca!« »Sire.« te renčal Ornano z drnce strani, vlhaie si košate brke. »samo ukažite na izderemo meč!« Kralicve oči so se iskrile. Že ic cdmral usta. da bi izrekel ukaz .,. »Ne sire!« ic šeiinil nekdo tisti hio. iPriict* Guiškeea nocoi. bi sc reklo obnoviti L.iiro. to ie. zakriviti državliansko voino in badkade v samem Parizu! Umirite se sire. notr-nile ostanite zmerni: predvsem ic treba ooUtike! Kadar oa pride na5 dan. nanademo nrcvzetue graščake na vsei črti. Čakaimo. sire! Čakanje le sila kraliev: (a sila le podobna mogočnosti božil ki računa z vso neskončno večnostjo!« Mladi krali ie sklonil glavo, oma-mlien no tem glasu, ki ga ie vodil do konca niecovcea živlfenia. Govoril ic Richelieu! Luvnes se ie umekni!. požvižgavale lovska fanfaro. Ornano ie stopil v kot da Ludvik ne bi slišal niegovih kerziških kletvic. Richelieu pa. pre-nrčan. da ic beseda zalegla, sc ie oddaljil počasi in veličastno saniaie o neomejeni oblasti, ki bi io rabil op v kralicvcm imenu... V predsobi ic str,ni! predeni črno oblečen človek t.er se priklonil, rekoč: »Svetlost. Marion Delorme In markiz Ciuq-Mars sta sc pravkar vrnila v Pariz.« Richelieu se ie zdrznil tn prebledel. Zbogom, misli o politiki: zbo-eom sanic srladneea častilileoia! »Poidiva!« ie velel. »Poidiva!« Skof in Laffcmas sta ki naglo ubrala po stopnicah. V veži sta srečala plemiča, ki iih ic pozdravil in dolgo gledal za niim. Bil ie Rinaldo. Conciniiev mibočnik ie čudno ošinil Laffemasa z očmi: vohun te zavidal vohunu! * Razen krnila, Omana in Luvnc-sa ki so stali nrj oknu ter opazovali sovražni Pariz, ie bilo v dvorani nekal plemičev. Pri vratih ie stal Vitrv v službeni obleki, z mečem v roki trd in ravan kakor žrd. V kotu se ie smeiala s svoio družbico mlada kraiiica Ana. ne meneč Sc za ob*- lačno bodočnost. Kralilca-mati ie sedela vsa hladna in ohola za mizo (er prisluškovala od hipa do hipa. kadar ie zunai narasle! hrup. Nlen noglcd ie bil mrzel, če ca ic ustavila na sinu: kadar na ga ie uprla v Conciniia. ki ie stal pri nji in tiho govoril vanio. sc ie razgorel kakor rablii nckla. Kraiiica ie bila spet osvoiila maršala! Mariia de Mediicis se ic oklepala svoie ooslednie strasti! Concini se ic smehlial kakor prava slika sreče. Toda nod prahom in ličilom, ki sta mu krila obraz, ic bil podoben mrliču. Mariia ie viela trc-notek. ko iih ni slišal nihče, ter šepnila (Ji v i.c: »Reci še. Concino. reci še. da me liubiš. mene. samo jnenc na vekoma!!« Concini ic zaprl oči in ponovil z gorečim glasom: »I iubim vas samo vas na svetu!« Toda pred zaprtimi očmi mu ie stala sl;ka Gizele Angoulčmske. in vse besede liubezni so veliale uri! Kraliičinc grudi so trepetale. Da bi skrila svoio zmedo, ic vstala in dala družbi znamenie za odhod: treba se ie bilo napraviti za k večerii. Tedai ie stopila Lconora Galigai k soDrocu, ki ic stal sa’2. ter se tiotcknila njegove lehti: »Ali ti ie hudo?« »Kakor pogublioniin na dnu nckla!« »Potrpi. Concino moi. le potrpi! Kar sem prisegla, vclio: videl io boš!« »Leonora. Leonora! Moie srce ie s svoio močio pri kraiu...« »Še malo dni. Zaupaj mi in prepusti vso skrb meni: ne dal. da bi se vzdignilo nebo zooer naiu dva! Lorenzo me ie snet opozoril, da Ca-nestamr lehko povzroči tvoio smrt. Ves čas od tiste strašne noči delam zate. sal veš! Danes sem našla Bel-fegoria... Ž njegovo pomočjo tl najdem Gizelo!« Concini ic trepetal v dnu svoje duše. Lconora Galigai pa s!c ic čudno ozrla na kralia in odšla počasi za pralno. »Idi. zli duh!« ie škrtal Concini sam pri sebi. »Le iih in delal zame, kakor praviš! Oh. vse česar hočem od tebe. ic ona. ki si mi io ugrabila: ko ml io vrneš, eorle ti!« V predsobi sc ie pridružil Conci-niiu znesli Rinaldo. kateremu ie bil maršal nedavno kupil oblihlieno gro-fovstvo. »Kako ic. dragi grof Lerouilla-ški?« ie vprašal eospodar. »Pravkar ie šel tod mimo Richelieu s svoiim večnim Lasfemasem. Ali se vam ne zdi. svetlost, da nam ie ta škof zodriii čas nekam v luči. Da sem iaz maršal de Ancre. bi mu kmalu oomogel. nar In madonna.« »Vse o svojem času. dragi grof. Potrpimo, kakor pravi mola carlssi-ma Leonora.« »Prav! A dotlei bi sc vendar lehko iznebili vsai Laffemasa. ki ic škofova desna roka. Štiri palce iekla v hrbet, in dober ic!« »Oh. kar se tiče niega. ie lahka kakor reke v času | stvar. Jutri ti izročim zaoorno nove-j lie. s katerim poiščeš Laffemasa in ca vržeš v Bastillo. In kadar bo tam. norečem trdnjavskemu guvernerlu besedico, ki bo zalegla več nego deset bodal.« Rinaldo se ie naklonil, v znak. da priznava maršalov bistreiši um. ♦ Ludvik XIII. je ostal skoro sam v dvorani. Zaman .so ga bili spoštljivo* opomnili, da čakata kraliici z večer-io. Krali ic hotel videti in slišati vse do konca* Ulice so bile viharia: v daliavi sn zvonili zvono- vi in voitie se ie odbiialo od zidov, kakor bi si hotel odmev liudske grožn:e šiloma vtreti pot do nieca... »Guise! (iuise! — Živela Lorena! — Živela maša! — Živel veliki Henrik! — Živel rešiteli liudstva!« Mladi krali si ie Položil roko na mrzlo čelo in šepnil malodane 'lite: »Oh. ni ca. ki bi zaklical »Živel krali«! Ni ga. ki bi se postavil zame!« Še tisti hip pa ic urezal pod njegovim oknom mlad zvonak in uie-drzen glas. »JUGOSLAVIJA« velfa v novem letu: za en mesec 30 K. v nrodaii posamezna številka 1.60 K. Naročajte »Jugoslavijo«, edini Slovenski neodvisen dnevnik! Samo v niel te beseda res prosta vsi drucl listi so vezani na stranke! I*ravc tržaško n vseh visokosti, kakor tudi biče prvovrstne kakovosti vseh debolosti ima v zalogi IIH II. Milit UMI. Na debelo, Telefon 411. Na debelo. la im (prikrojevanje) iploSne garderobe ta gospodo po najnovejši metodi, se zopet prične koncem lega meseca in sicer bo večerni tečaj. Prijaviti s« je najkasneje do 20. t. m. pri tvrdki AND. ŽNIDAR rastop. učnega zavoda P. Verdnik I.Juh Jnna, Poljanska e. 13. Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi) Tovarna JOS. REICH POZOR 1 Za predpustne zabave in poroke sc priporoča za izdelovanja smokingov, frakov in žakčtnih oblek ter njih moderniziranje po najnovejši modi, -- Ljubljana, Poljanski nasip 4. Predelava salonskih sukenj v žakete in frako. Barva vsakovrstno blago. Kemično gssti obleke. Svetlolika ovratnike, imM st« fil. m. l 'PEVEC v BEŠKI SREM. — Naslovi: Pevec, Beško-Srem. ------------------ Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem zamogel z vsako »irugo tvrdko konkurirati. — Ob enem se bode tamkaj prodajalo df 8kq, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno se lo prvo Upošteva olventi trgovskih akademij. Sprejme se tudi proti dobri plači perfektna stenografija in strojepiska. Ponudbe b kratkim življenjepisom in navedbo željene plače pod „SAHM na upravništvo. j samostojne dajale cventuclno informacije. Za mnogobrojna naročila se priporoča 21£9 Rudolf Pevec. i.acstrKKBBC«e«eeQeao odov io K. Čtcvilka 0 in 7 Mane po V kroni, 11 Uvodov SO kron. Dobiva se v Zvezni tnjipnl. lltib1«, Marijin trg Ste*. 8. t Podružnica: CMJE, Breg 88. Vodovodne cevi v premeni po 4/4 in 5/4 colo oddaja mnogo pod dnevno ceno, tvrdka J. fitnztioriek, Šmartno pri Litiji. POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papirjem ter g. trgovci! Učne žepne koledarje za leto 1921 v obliki 6>(4 cm komad po ‘2 K 80 v in 12X7 cm komad po 9 K dobavlja vsako množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Postni predal 74. (VediiO v zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik.) Najlepše io najcenejše darilo za vsako priliko je Moi zverinjak knjižica na&Im matlm za zabavo in pouk 8 45 slikami ln k teni 8i>edaJ< čim bes;di!om. = Cena 20 kron. = Dobiva sc v Ljubljani: vZveznl knjigtr«», Marl{ln trg8, v Zvezni tiskarni, Stari trg 19, l. Jugoslovanski kreditni zavod r.zzo.z. v Ljubljani, Manjin trg 8, Wo!fova ulica štev. 1. PoMia i bi Sciioli ia Mj® Mavi. Poltni čekovni račun it. 11.323 Telefon štev. 64. Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Sprejem« hranilno vloge tn vl«ce no tekoči račun iw lih ob-eslufe po 4 O Ustih brca odbitka. — Czvonllubtfanskl vlagstelji cfobe poStno pololnic«. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdala ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižb >, poroštvo, vrednostno papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trnovski krediti pcil naisscCiiejlissi pesoii. Zsvofi le Beposrgfiao poiS fliMu aadiorslvoni, l/f^„ ------------_—_nEan^_ . -ga Odeovnrnl urednik Aaton Pesek, Tiska »UCitcliska tiskarna« v LJublJanL