631
poklicu zdravnik, in mi se le čudimo, da mu zdravniški nož ni otopil veselja do pesništva. Zbirka ima tri oddelke brez posebnega naslova. Iz prvega oddelka odmeva struna ljubezni do rodbine in do trpečega ljudstva; v drugem je nekoliko misli o nadzemeljskem življenju; tretji oddelek je najbolj obsežen. V nekaterih pesnih se je I. Karnik trudil izraziti svoje misli na modern način, ali ni se mu posrečilo. Najboljše pesmi Karnikove so tiste, ki so najbolj preproste, brez vse posebne umetnosti.
M. U. Dr. Duchos lav Panyrek: Zna-menani. Korunova knihovna Maje sv. 3. Cena KI. — Dr. Panyrek ima že svoje bravce. On je priljubljen pisatelj zlasti damskega sveta, ki vsakikrat z veseljem pozdravi novo knjigo svojega ljubljenca, naj jo izda pod lastnim imenom ali pa pod psevdonimom dr. I. Kvet. Dr. Pa-nyrek pa tudi zna mično pisati in svoje čita-telje izvrstno kratkočasiti! Svoje črtice, slike, povesti črpa naravnost iz življenja, ki ga dobro pozna kot zdravnik; a svojim čitateljem najrajši opisuje predmete iz neznane jim stroke. Njegova knjiga „Znamenani" (zaznamovani) bo osobito zanimala tiste, katerim je posvečena in s katerimi se pisatelj bavi v knjigi. V knjigi namreč opisuje pisatelj „znamenane". Gotovo pozna vsak tiste ljudi, ki imajo svoja posebna znamenja; eden je škilast, drugi ima nenavaden nos, tretji je šepav itd. In taki „zazna-menovani" ljudje so predmet črtic zbranih v ti-le knjigi. Po daljši črtici „Hofi" sledi „Šilhavemu nevef", „Formička na pokroutky", „Kulhavi", „0 čtyrrokych", „0 všelijakych no-sech", „Die gute Tante". Nekatere črtice so ginljive po svoji vsebini, druge so humori-stične. Knjiga je vobče zanimiva in dobra.
Humorcsky. Napisal Vaclav Štech. Korunova knihovna Maje, sv. 6. Cena KI. — Čehi nimajo mnogo humorističnih pisateljev, lahko se seštejejo na prstih ene roke. Najboljši izmed njih so trije: Vaclav Štech, Ignat Herr-mann in Karel Sipek. Delikatni Karel Sipek je v zadnjem času umolknil, torej je sedaj najboljši češki humor zbran v skupini dveh imen. Najnovejša knjiga Štechova je izboren plod dobrega češkega humorja. V. Štech je humorist nele po mislih, ampak tudi po besedah, zaraditega se tudi njegove   najnovejše  humo-
reske odlikujejo po jedrnatem zlogu in izvirnih mislih. Riše v njih društveno življenje malih mest in posamezne figure iz češke samouprave („Napoleon", „Policajt Štyl". „Hledan byt"), spominja se veselih dijaških let („Na mizine", „Ranni polevka"), tupatam seže tudi v motno vodo vsakdanjega življenja („Arimatejsky spo-lek", „Mentograf"). Naj obdeluje ta ali oni predmet, vsakikrat pisatelj provzroči srčen smeh.
Fr. Št.
IZ DRUGIH KNJIŽEVNOSTI.
L. Pintar: Zur Etymologie von „pre-šustvo", iz Archiv f. si. Philologie 27, 2. 314 do 320. Besedo ,prešuštvo' je obiralo že mnogo jezikoznancev, a se jim ni posrečilo določiti njenega izvira in prave pisave. V svoji razpravi je podal g. Pintar zgodovino njenega preiskovanja, odkoder izvemo, da je imel že Kopitar opravka ž njo in se obrnil zastran nje do Dobrovskega, ki jo je obsodil, da izhaja od češk. šoustati, Wetzen, reiben (!) Miklošič jo je pisal prešeštvo (za njim je pobral napako tudi Pleteršnik v svoj slovar) in jo izvajal od štd ter prisojal pomen prestopek, transgressio, čemur se je vprl že P. Škrabec, ki mu je dokazal, da se prav piše z u, vsled česar je iz-podbil tudi izvir šbd; a zadovoljivega izvira ji tudi P. Škrabec ni mogel določiti. Srečna se zdi L. Pintarjeva razlaga, ki jemlje za prvotno obliko — šustvo in jo izvaja od strsl. šutt, v pomenu Lapp, nugator; šut-f-stvo: šustvo, kakor iz bit-f-stvo: bistvo.
Beseda ,prešuštvo' je za stopnjo krepkejša od nesestavljene ,šustvo', ki so jo stari pisavci še poznali v pomenu fornicatio, pozneje pa jo je izpodrinila sestavljenka prešuštvo; a sedaj jo zopet vzemimo v službo, da bomo imeli v slov. moralki nasproti prešuštvo adulterium tudi za fornicatio dober izraz: šustvo. Pisava te besede je sedaj zatrdno dognana. Ker se beseda pogosto rabi in prav mnogokrat napačno piše, je tu zopet prilika, da v imenu Škrabca in Pintarja povzdignemo glas in opomnimo, da se piše z u: prešuštvo (in ne: prešeštvo), na voljo nam je dano pisati: prešuštvo ali prešuštvo in tudi naglašati: prešuštvo ali prešuštvo, ker je oboje opravičeno; enako tudi v izpeljankah.                                             A. B.