I>opisi. Velika Hicdelja 30. septembra 1867. D. P. Mislili gmo, da boderao lepe in izvrstne govore, kteri so se pri Mali Nedelji 15. septembra v sporuiu našega slavnega rodoljuba in ¦zgodoviuarja A. Kreropljna vrstili, v slovenskib časnikih brali, ali ker še jib do zdaj ječisto malo natisnjenih, zato najse naši častiti bralci tudi s temi slabimi vrsticami, ktere soiz govorov nekoliko povzete, zadovolijo. Prvi govor se jeblizo takole začel: Božja pomoe. Na kraju stare Panonijena lepem in prijaznem bribu stoji zala erkvica posveeenav čast sv. Hieronimu, ker mpogi trdijo, da je tam rojen bil.Tisti sv. mož, kteri je v svojem času veliko kafolški erkvivprid spisal iu kteri je svoja zadnja leta v Betlelieniu preživel in kterega ime se zdaj ko jasna zvezda na obnebju sv. taatere katolške crkve sveti; — na drugem hribu v prijaznih slovenskih goricab sloji druga lepa crkvica, posvečena v čast sv. Trojici, t. j. tu pri MaliNedelji, kjer so naš slavni rodoljub in zgodovinar A. K. kterib spominek se danes obhaja, pred 23 leti svoje življenje sklenoli (tudi nii smo se danes na tem kraju zbrali, kterega še sovražnik oskrunil ni). 0 njihovi dobi še je ,,Slovenščina" trdo spala, 111 ta gospod spoznavši potrebe slovenskega naroda so spisali naj pred sloveuski katekizem potem življenje svetnikov, mnogo pridig in sleduič slovensko zgodovino Štajerskc zemlje, in od te dobe se je nam Slovencem tako rekoč začelo daniti, od časa do časa je več slovenskih knjig prišlo na svitlo, pričeli so se slovenski easniki vredovati, ustanovile so se Slovenske čitavnice in druge koristne družbe, posebno pa se je ustanovila vse hvale vredna družba sv. Mohora, ki je samoletošnjeleto čez 40.000 slovenskih knjig med ude razposlala, kar se pred v sto ali celo tisoč letib zgodilo ni. Predragi Slovenci; potrebno bi bilo, ako bi se mi večkrat v enem ali drugetn kraju zbrali, vsako leto, vsakega pol leta, vsaki mesec, ali celo vsaki teden, da bi tako eden drugeinu svoje znanosti delili in eden drugemu pomagali. Ker pa to ni niogoee, zato si moramo na drugi način pomagati n. pr. kupimo si podučivne kujige, pristopimo k koristnim družbam kakor k družbi sv. Mohora, naročujmo si slovenske časnike, iz kterih vsaki teden lehko zvemo, kaj se po svetu novega godi, in v kterih se mnogo podučivnega nahaja. Ako pogledatuo na druge uarode n. pr. na Angleže, Fraucoze iii Neruce itd. kteri so v izobraženosti tako daleč dospeli, da jibovo modrost ves svet občuduje, in zraven tega poinislimo, kaj je vzrok, da stno mi Slovenci tako zaostali, nas neka posebna groza spreleti. Ali nisem namenjen tih vzrokov pred- našati, ker se preminoči čas ue vrue več do naa; samo to vas opominjam, da je pribodnost še v naših rokah, in da je izobraženost vsakemu potrebna. Potujmo z mislimi v severno Ameriko v sredozemeljsko morje, v vročo Afriko in v Australijo, kjer še tisoč in tisoč divjakov živi in če njihovo tužno življenje pomisliino, ktero se od neumne živali malo razloei, bodemo gotovo rekli; izobraženost jim je potrebna, iu akoprem mi ravno tak daleč v divjosii ostali nismo, tak se še vender od gori imenovanih izobraženih narodov muogo razločimo. Slovenci preljubi zdaj prišel je čas. Potrebne omiketudi za nas. Tedaj le srčno naprej in gotovo bodemo tudi mi ali saj naši potomci dospeii na stopnjo izobraženosti, na kteri zdaj druge narode občudnjemo. Slovenec dobrega je srca. In bistre tudi je glave Keutrudljiv brez vsega konca Kakor po noči tak po dne. Zdi se mi kakor da bi mi Slovenci zdaj v tisti prvi dobi kristjanstva živeli, kajti čim veče je bilo preganjanje kristjanov, tiiu več jib je bilo, kakor da bi iz zenilje rastli. Iu ko so enkrat zatiravci kristjanov zbor imeli, da bi se pogovorili, kaj bi bilo z njimi storiti, ker se oni tako močno razširjavajo, stopi stari Ganialiel med prvake in zbrane takole nagovori: Ako je kristjanska vera od ljudi zmišljena se bode po času razkadila ko dim po zrakn, ako pa je od Boga vpeIjana, nam je naše piizadevanje zastonj. Rekel bi, da se z nami zdaj ravno taka godi, V prejŠDJih časih so se Slorenci radi zbirali pod kakiin drevesom, posebno pod lipo in so tam svojemu Bogu Triglavu darovali. Ravno tako srao se mi danes tu, sicer ne pod drevesom, nego pod jasnim nebom zbrali, ker je pod čistim zrakom um bolj svetel, dub bolj vnet in srca veseljša, da bi rajnemn gospodu A. Krempljnu večen spoininek v našib srcib postavili. K slednjemu še vatn rečem rodoljubi vSlovenski: Nikar se ne bojmo. In trdno obstojmo. Za vero, cesara in pa domoviiio. Mi našim nasprotuikom vse odpustirao. Se nekaj o besedi v spomin Krempljnu 15. septembra 1867. Materam, se je uadalje živo priporočalo, da bi one tako kakor svoje otroke s čistim svojim mlekom nadajajo, tudi nje, kadar za to sposobni clorastejo, včisti slovenščini izobraževale. — Teinelj izobraženosti se mora v domačem jeziku postaTiti, ne pitajte (kroiite) tedaj njih s tujimi, nerazumljmmi, nemškirai besedami; resnicaje; da človek toliko ljudi velja, kolikor jezikov zna, ali veudar se da to le poteui storiti, kedar se je otrok v doruačetn t. j. pri nas v slovenskeni jeziku dobro izuril. — Srce otročje je podobno belemu popirju, kteri še je neomadeževau; ve matere ste prve, ktere pišete na ta beli popir, t. j. v srca svojih otrok, in kar ve zapišete, ostane večidel neizbrisljivo; ne silite njih toraj z mešano čorbo, kakor se žalibog pogosto sliši, na primer: ,,Bom si kobilo k cauni pripinta". — ,,Vi Feter koliko pa šecate vi vaš par hekselnov" — rMari laufaj, laufaj, krava ti bo vso krauto pofressala" itd. Glejte preljubi Slovenci, tako daleč se je naša lepa slovenščina po nemškutariji pokvarila! Nadalje — uam naši nasprotniki s vso močjo hočejo šolo od crkve loeiti — kam s tem namerjavajo — labko uganemo,— toliko rečeno — kakor otroke od matere odtrgati. — Večkrat slišimo žalovati, kadar otroki mater zgubijo; in zdihavati! 0 vbogi otroki! — ednakega pomilovanja bi mi vredni bili, ako bi se šola od crkve ločila. Dok človek kako dobro reč ima, On večidel ceniti je nc zna, In kadar jo zgubi, Prepozno se solzi. Taki in ednaki govori so se vrstili 15. septembra, pri besedi v sponiin našega slavnega zgodovinarja in rodoljuba Ant. Krenipeljna, in ker so govori večidel govoraikom iz srca izbajali, so tudi poslušateljem do srca segali. Kar z srca izvira, Do srca predira In sad obrodi Saj kri voda ni. Ker je z zadnjim letom preteklo 50 let, kar so naš slavni rodoljub in pesnik L. Volkmer svoje življenje sklenoli, zato Be trdno nadjamo, ako Bog da, da se pribodnje leto v Bpomin slav. pesnika g. Volkmera pri sv. Vrbanu znidemo. Veliko Nedeljski. Iz Crorice. Vrli dopisnik iz Haloz B. R. nGibanje družbe sv. Mohora", štev. 19 nSlov. Gospodarja", se čudi, da na Goriškem dekanija Gradiška v tem društvu ima samo dva duhovna, enega učitelja in enega jetnika itd. To izvira odtod, ker je imenovana dekanija vsa laška, v crkvi in v šoli je vse laško, dubovni skorej vsi Lahi. Laške dekanije ao že: Karmin, Tržič (Monfalkon). Višk in Flumičelj. Slovenskih je deaet, v kterih n. pr. 135.724 Slovencev prebiva, zmed kterih je bilo letos 985 družnikov. Se nadjamo, da bo prih. leto to število veče. Od St. Petra na inedvedovem selu. — ? — Malo veselega imajo slovenski časniki svojemu narodu nazna niti; kakor je Nemcev v svoji ošabnosti edina želja Slavjane zmiraj zveste sinove Avstrije sploh zatirati, tako tudi uas Slovence, ktere resnice žalostui dokaz si ravno Ti, nSlov Gospodar," v svojein listu v popisu svečanosti slavnemv Krempeljnu na čast prinesel. Vkljub vsini oviram se vender narodni duh vedno Iepše in lepše razcveta. Tudi priprosti Blovenski kmet se zave svoje narodnosti in ve svoje od Boga samega mu podeljene tedaj svete pravice tirjati, če žalibog večkrat tudi brez vspeha. Izgled tega Ti bočem, dragi bravec, pokazati. Bilo je pred nekterimi mesci, ko so okrajni vradi po povelju deželnega naraestništva poklicali pred se zastopnike vsake občine zahterajoči od njih izreko, v kterem jeziku se naj slovenski otrok v slovenski deželi začne v šoli črke nčiti, in dalje izobraževati v branju itd. Med vsimi pričujoeimi so št. Petrski in ene županije št. Hemske fare naj bolj in čisto tirjali, da slovenski otrok se more in mora le slovenski podučevati. Naj več so jini nasprotovali, in s tem se pokazali kot niučitelje svojih lastnib otrok Zibčani. Teh ugovore so vsi št. Petrski zastopniki krepko odbijali, posebno pa župan Jožef Kregar in srenjski svetovavec Gregor Vrk. Niso se bali večine, in so tudi brez strabu zagovarjali svoje pravice, ter se pokazali kot samostalne in povsod značajne može. Vspeba, se ve, še zdaj ravno ne bote vživali, pa gotovo pridejo še boljši iu ugodniši časi; tedaj potrpljenje! — Veliko se šliši zdaj od novih srenjskih volitev; Bog daj, da bi povsod tako panietne bile, kot pri nas. Bile so zdaj v naši fari, ki šteje okoli 1400 duš, 4 reci štiri srenje, in vendar so še nekteri deli fare pod drnge župane šlišali. Pri novi volitvi so se združile vse 4 srenje v eno pod imenoui. _,st. Peterska občiua." Volili so celo pravično; ena prejšnih občin ima župana, vsaka druga s svoje sredine enega svetovavca. Za župana je^ izvoljen Jožet Kregar; svetovavci so Anton Strašek, Blaž Žerak in Jožef čraoša, vsi skoz in skoz narodni možje. Župan in prvi svetovavec sta naročena na Tebe .,Slov. Gospodar'1, in Te prav marljivo in z veseljem prebirata; pa takih naročnikov je še več med kmeti z te fare. — Tudi društvo sv. Mohora iraa tukaj že od svojega začetka podpornike ; njih število od leta do leta narašča, in to leto jih je že 38; gotovo lepo število za tako malo faro; pa tudi naj veče število med vsimi sosednimi, ki so po številu duš vse veče, in med kterimi 2 še po čez 4000 duš štejete. Da je pri nas tako veliko Moborjanov, gre hvala pred V8iini drugimi preč. gospodu Antonu Wolf-u tukajšnemu župnika, pravemu očetu svojib farmanov, ki so že marsiktero lepo podueljivo knjigo med svoje ovčice spravili. Pa tadi v soseduib farab množica udov sv. Mohora od leta do leta narašča, po skrbnim prizadevanju preč. g. dubovnikov, ki vsi v djanju kažejo, da svoj narod ljubijo. Saj slovensko ljudstvo je prebrisane glave, se rado uči, in ohrani napčeno; da se pa še zmiraj premalo rspeha kaže, so nektere ljudske šole krive, ki so še zmiraj revne. 0 da bi narod povsod spoeobnih učiteljev imel, takib, ki se zavejo, da ni še zadosti, le ime učitelj imeti, atnpak, da je vsakega človeka v svojetn stanu, tedaj tudi učitelja sveta dolžnost, pred vsim drugim le svojemu poklicu slnžiti ia veselje do šole imeti, ne pa narobe — vse bi bilo se bolje. — Mrzel veter piha in huda zima se bliža; počival bo kmet od poletnega truda si zaceljeval žulje svojih rok; in vžival priuelani dar božji; sploh se mora reči, da se to leto v oziru na pridelke med boljše šteti mora v naših krajih; pšenice in splohžitaje bilo več in boljšega kot prejšna leta; drugcga živeža še koj obilno; vina, kterega naro je preteklo leto vsega hudi pomladanski mraz pojel, bode kmetič zopet imel, in saj nekaj denarjaza svoje velikedavke z njega izvil. — Le žitna setev bo zavoljo zdajšuega pogostega deža nekoliko zaostala. Mihael Plešnik, kaplan.