l / /
šteinovslco polifišUo glasilo V J V — pouer/eniš/^o Ljubljana
Mesečna priloga » I>rosveia«
tf+*dnihtv in *pr*vm : IJabljmn*. Frančiškanska ulica 6 1 Rokopia+v ne »racamo. Ne/rmnkiranih pisem ¿M tprejemmme. Izhaja vsak letrtek. Naročnina letno 60 Din, s a inozemstvo 80 Din. Člani pot/. UJU list 9 ilmnmrino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Paii. črnk. rač. 11.797. Telefon 31 It


Stara miselnost.
Dogodki, ki so se zadnje «čase pri nas vršili in ki so osvetlili prvo - zasedanje ban» skega sveta Dravske banovine ter nekatere njegove člane svetovalce, so v našem stanu in tudi pri drugih i državnih nastavljencih, vzdignili oblak prahu razburjenja, razen tega celo vrsto polemik in, bi rekel, oziroma bi si upal trditi, še množino 'nepotrebnih opravi» čevanj in talkšnih besed. Morebiti je bilo v vsem tem marsikaj prenagljenega in v prvem hipu — jasno — pod utisom zadevnih časo» pisnih poročil tudi neprimernega, glede na to, kakor se je in kar se je pač objavilo iz ban» skega sveta o našem stanu negativnega.
Vendar vzemimo vso stvar z drugačnej» šega vidika! Spoznali bomo, da stvari ni vzeti tako resno kot jo je večina v prvem i hipu vzela na znanje, in da so tisti, .ki so bili zapo» čeli manever proti učiteljskemu stanu, le po» slednji utrinki prastarih ideologij, ki so v na» šem narodovem telesu ndkoč zavzemale sko» raj ves narodov miselni obseg.
Vseeno je, ali jih je več ali ena in,'v tem tudi ne maramo biti malenkostni. Ker nam je, kjer je govoriti o pravični stvari, kritika svobodna, zato se moramo s temi našimi be= sedami le zamisliti v ostanke časov pred ve» likim 6. januarjem 1929., ki se itu in tam, vča» sih slabeje, drugič zopet močneje, pojavljajo in prikazujejo, nemočni in slabi, ter že na prvi pogled brez nadaljnjega pojasnjujejo, da se določni elementi ne morejo ali nočejo vži» veti v položaj, ki je nastal, oziroma, bi bil mo» ral nastati po velikem činu našega velikega kralja Aleksandra I., ko je presekal gordijski vozel naše notranje strahotne sramote. Kajti že ta le pnjtiučiteljski primer v Ljubljani da mnogo misliti! Prosim, ne gre tu za poedine govornike kar je bilo tistih gospodov kritikov našega privatnega, šolskega in uradnega živ» ljenja, temveč za ostanke starih miselnosti ki so se vsemu našemu treznemu državnemu svetu prikazale v nenavadni luči in čudno pri» kriti goloti! Tudi objava vsega v listih nas je spominjala na pred-šestojanuarske čase.
Preudarno — trezen človek se more da» nes čuditi neosnovanim in površno izrečenim sodbam, zato pa jih tudi ne bo jemal pre» resno, temveč si bo ustvarjal o vsem svojo lastno so-d' 'ovenslki učitelj je vedno delal in največ je on že od nekdaj dajal sloven» skemu rodu. Vsak slovenski očanec, vsaka slovenska mamka se s solzami v očeh ispomi» nja svojih starih učiteljev in če o njih go» vore, povedo Samo njih lepa in plemenita de» janja. ki so jih vse življenje spremljala in bodrila k moči. Če o naši domovini tako radi poudarjamo romantiko in ž njo pobožnost naše slovenske duše, ni li takšnale solza naše majke, našega očeta ena najlepših izpovedi za slovenskega učitelja? Zakaj baš takšen pojav dovolj glasno izpričuje naše razmerje do našega človeka in potrjuje dejstvo, da je bil slovenski učitelj s svojim narodom vedno in povsodi v tesnih duševnih stikih!
A danes? Nikdar še ni bil naš učiteljski pokret. volja do dela, delo samo in uspehi na kulturno» pedagoškem, šolskem, prosvet» nem in gospodarskem polju tako v razvoju in močan kot je danes, pa vzemimo naš stan kot celoto, ali posameznika! Če nam tega no» če kdo priznati in razvija1 drugačne misli, svobodno mu! Mi sami tudi ne maramo de»
lati neokusne reklame! Toda prišel bo čas, ko bo naše delo tudi na odločilnih mestih razvidnejše nego je danes •— narod sam (že čuti blagodat našega dela, ga razumeva in nam je prijateljski in kot nekoč, še bolj danes za» upa svojemu vzgojevalcu in izobraževalcu, svojemu učitelju!
Pogrešno je, opazovati naše hotenje in stremljenje iz mest ali pa morda še z viso» kega klina zaljubljenosti samega vase ali pa celo prezirati z tradicionalnega sovraštva do učiteljskega stanu, temveč zamisliti se treba v vso to ogromnost naše zemlje, in kdo je zunaj prosvetar, pijonir kulture in 'luči! Za» kličimo glasno, da smo uradniki in odposlanci velike, širokogrudne kraljevine Jugoslavije in nič več kot nekoč, kruhoborci graške c, kr. ali ljubljanske c. kr. deželne vlade, kjer je res lahko vsakdo pometal z našim žitjem po mili volji, kakor se mu je pač ljubilo! Časi od ta» krat pa do danes so se temeljito spremenili, vmes je bila svetovna vojna, vmes dvanajst
let našega narodnega »svobodnega« dihanja, a zlasti še slavni manifest našega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in njega viteško priznanje pozitivnemu učiteljskemu delu: »Med mojimi najboljšimi sodelavci so bili vedno učitelji!«
Izjave, ki so jih bili v Ljubljani podali posamezniki, pa so v toliko zanimive in važne, da moremo pretehtati mišljenje »zastopni» kov« naroda. Še prej ko bo minilo leto dni, bodo pozabljene. Zmot ne priznavamo! In jih v bodoče tudi nikjer ne citirajmo, ker bi znale koga dovesti v domišljavost! Zakaj psi» hologijo Slovenije poznamo — nikdar nam in našemu delu po svojih zastopnikih ni dala priznanja, nasprotno, rezala nam je jermene iz pleč. Slovenija je šla — da bo šia ž njo tudi naša stara slovenska predvojna, pa tudi med in povojna negativistična miselnost, pa bomo skrbeli mi, učitelji te bivše Slovenije! In po» tem bomo mi tudi — govorili!
A. P.
Nadaljni potek turneje pevskega zbora UJU.
»Samo tisto je resnično moje, kar si mo» rem osvojiti,« pravi Tagore, in kaj je lepšega, nego osvojiti si vse brate s pesmijo. Iz tega stališča, se mi dozdeva, da je presodil naš pevski zbor svojo turnejo po Jugoslaviji, pre» den se je zadnjo odločil. Marsikdo bi mislil, in pesimisti so bili o tem tudi prepričani, da razen v glavnih centrih, zbor ne bo dosegel nikakega vidnejšega uspeha. Vendar so se zmotili vsi oni, ki so to predvidevali. Potek turneje je pokazal, da se je navdušenje za naš pevski zbor stopnjevalo od mesta do mesta. Čimbolj je šla turneja proti koncu, tem večje je bilo navdušenje za Učiteljski pevski zbor. Prisrčni sprejemi, težko, a iskreno slovo od novih znancev iz vsakega kraja je pričalo, da so si naši tovariši osvojili domovino, osvo» jili brate s svojo lepo pesmijo.
Že v prejšnji številki »Učiteljskega Tova» riša« smo opisali lepe uspehe, ki jih je dose» gel Pevski zbor UJU v Zagrebu, posebno pa v Beogradu in Novem Sadu. Tudi v drugih krajih, kjer je zbor priredil svoje koncerte ni moralni uspeh zaostajal za prejšnjimi.
V Novi Palanki.
V soboto 7. marca so zapustili naši pevci Novi Sad in so po dveurni vožnji prispeli ob 14. uri v Novo Palanko. Seveda so bili tudi tu prav prijazno sprejeti. Dasi ni to veliko mesto, vendar je naredilo na naše tovariše najlqpši vtis tamkajšnje prebivlastvo s svojo prijaznostjo in postrežljivostjo.
Prav mala dvorana, vendar v kraju naj» večja, je bila namenjena za koncert. Nihče ni hotel izpustiti ugodne prilike in zamuditi užitek ob poslušanju prekrasnih pesmi. Dvo» ranica je bila dobesedno natrpana, in navdu» šenje ni hotelo ponehati. Gromoviti aplavz je naravnost prisilil dirigenta, da je z zborom ponovil nekaj pesmi.
Po koncertu je bil prirejen pevcem ban» ket, na katerem se je razvila prav prisrčna zabava med našimi pevci in domačini, in le malo je bilo število onih, ki so si privoščili urico spanja pred odhodom, kajti vlak je od» peljal že navsezgodaj proti Vukovaru. — Slo» vo je bilo težko, in v pozdrav je zbor zapel še na kolodvoru zadnjo pesem, nakar je vlak odpihal.
Nezgoda pri koncertu v Vukovaru.
Pravijo, da nesreča nikoli ne miruje, in tudi ta prislovica drži, da se k dobremu kaj rado primeša slabo. To oboje je obveljalo v Vukovaru. Vse lepo pripravljeno.. Stanovanja v samostanu in tudi po privatnih hišah. Pra» vijo, da so bili najbolj zadovoljni oni, ki so bili nastanjeni v samostanu, kajti o tem, da hranijo samostanske kleti za izredne prilike vedno kako boljšo pijačo, so se naši tovariši prepričali ravno v Vukovaru. Dobro razpolo» ženje pa je motilo zelo slabo vreme. Ko pa se je pojavil med pevci tov. Supančič, pred» sednik zbora, ki je iprvi del turneje zamudil vsled bolezni, se je tudi razpoloženje izbolj» šalo.	)
Koncert se je vršil v veliki dvorani Hr» vatskega doma. Vse je šlo v redu, in dasi so bili nekateri pevci precej prehlajeni, so ven» darle izborno peli. Kar naenkrat so ugasnile vse električne žarnice vsled kratkega stika. Vsi so bili prepričani, da se bo moral koncert orekiniti, vendar se dirigent g. Srečko Kumar tudi te nezgode ni splašil. Par žepnih svetiljk ga je obsevalo in zbor je nadaljeval s pro» gramom. Le Mokranjčev Rukovet je moral izostati. S tem, da je pel v temi, je pokazal zbor, da obvlada svoj program popolnoma in ga lahko izvaja tudi brez luči.
Dopoldne 9. marca so se poslovili pevci od Vukovara. Spremstvo do kolodvora je bilo velikansko, in ob slovesu od zbora so tekle nekaterim celo solze po licih, ker so tako zelo vzljubili zbor in njegovo petje.
Koncert v Slavonskem Brodu.
Kot po drugih krajih, tako so tu priredili vse potrebno za koncert s pomočjo merodaj» nih osebnosti naši tovariši, učitelji v Brodu in okolici. Čakali so zbor tudi na kolodvoru, kamor je prihitelo lepo število občinstva, za» stopniki mesta, in tudi zastopnik slovenskega društva »Prešeren« jih je prišel pozdravit. Sprejem je bil prisrčen in lep. Za pozdrave in sijajen sprejem se je v imenu ,zbora zahvalil predsednik Supančič, nakar se je razvil lep sprevod proti mestu.
Koncert se je vršil v dvorani Hrvatskega doma, ki je bila povsem zasedena. Poudariti
je treba dejstvo, da so prihiteli na ta koncert naši tovariši iz Bosne, in sicer iz bližnjih in tudi oddaljenejših krajev, gnala jih je pač želja, da vidijo svoje kolege iz Slovenije in slišijo njihovo pesem.
Zbor je izvajal kljub utrujenosti vse pesmi brezhibno in je bil deležen prisrčnih ovacij. Mnogi so poudarjali kako zelo jih je navdušilo petje na tem koncertu in izjavljali so, da še niso imeli prilike slišati tako dovr» šenega zbora. Po koncertu je bila prirejena večerja v enem tamkajšnjih hotelov in ob najlepšem razpoloženju so morali naši pevci zapustiti' veselo družbo, da so vsaj par ur po» čivali, kajti že ob 6. uri zjutraj so se odpe» ljali
proti Osijeku.
Tu je bil prirejen zopet lep sprejem. V imenu učiteljstva je pozdravil goste predsed» nik učiteljskega društva UJU tov. Stepanov. Za lep sprejem se je zahvalil tov. Supančič. Po kosilu so si ogledali mnogi najrazličnejše institucije mesta, med katerimi je omeniti predvsem Dijaški dom za revne dijake in Va» jeniški dom, v katerem je prostora za par sto vajencev. Ti so tu na hrani in imajo v domu tudi svojo obrtno šolo.	'
Zvečer je bil koncert v »Narodnem gle» dališču«.
Pred pričetkom koncerta je pozdravil pevce ravnatelj meščanske šole g. Vrabec, ki je poudarjal težkoče, ki jih imajo posamezni člani zbora s pevskimi vajami. Izrekel je tudi željo, naj bi postal zbor največja kulturna ustanova za propagando naše narodne in umetne pesmi v vsej državi.
Dvorana je bila polna in prireditelji so povedali, da je to v Osijeku zelo redek slu» čaj. Baje so Osječani tudi precej razvajeni, pa jih je vendarle navdušilo petje zbora in gromovit aplavz je bil plačilo "la trud in tudi
šolski ujersvtts^ji J
Vaša narodDa dolžnost Vam nalaga ri» ¿a-gotovite svoji šoli nabavo, z rešenjeni ministrstva prosvete O. N. br 6637/2;., in 0 N br.24398:30 odobrenih pomoinib učil v ,...■> ljepisnem pouku
SHIce z Jadrana in Primerja
12 različnih umetniških barvastih' «tik Dalmacije in Primerja, izdela a ih po n-šh najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviiu in Krušlinu
Znižana cmna 0t« 296'—
razume se, da skupno z u^no krinko, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 ¿10 in »o pripravljene tako, da se 1 h lahko obesi na zid — Poleg tega, da so te Irp* si.ke v okras šolskih progiorov, so po razpisu nrni-strstva za vojno in mornarico L). I>r 44:. ?''6 in ministrstva notranjih del J. B. br. 2- i65 26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran Nudite otrokom pri nazornem pouku vi tek spoznavanja prirodnili lepot našega morja in Pri»; orjai Budite v otro ih nacion alno r tftl 1. dos< ¡¿o ljubezni do ju^oslovenskega Jadran»
Naročila se pošiljajo na :
rž. pav. Mlždoa tojižara. ikolski sile. v Iagre H. Hita 5?
m-mn/BTiM*«!*»
LISTEK
MIROSLAV ZOR:
Skavtska vzgoja mladine z ozirom na državo in narod.
Dopisnik »—žič« je v 31. šte» vilki »Učit. Tovariša« z dne 3. marca 1931. v članku »Bolgarsko učiteljstvo« prinesel tudi sledečo trditev:
»Pri vzgoji mladine poudarjajo (namreč bolgarski učitelji): = Vz» gajati nesebične ljudi, ki bodo zmožni delati za svojo državo! = Zato so oni načelno proti skavtom in vsem drugim enakim organiza» cijam.«
Gorenja trditev, ki je nastala gotovo le vsled neinformiranosti, ali s strani pisca o razmerah na Bolgarskem, ali pa s strani bol» garskih učiteljev o skavtizmu, ki v Bolgariji žalibog ni posebno močan, mi je dala povod, da razjasnim našemu učitelj stvu in vsej jav» nosti namen in cilje skavtizma v državljan» skem in nacionalnem pogledu.
Mislim, da mi ni treba posebej poudar» jati, da so vzgojne metode, ki gredo pod na» zivom skavtska vzgojna metoda (vodni si» stem, samovzgoja mladine, samodelavnost, društvena in socialna vzgoja itd.) priznane kot najboljše in se vsled tega uvajajo tudi v šolstvo. Skavtizem je pri nas že toliko znan, da pozna to stran organizacije gotovo že vsak
inteligent. O namenu skavtizma pa krožijo najneverjetnejše vesti. Posebno se predbaciva skavtizmu, da je internacionalna organizaci» ja, ki negira vsako narodnost, ali ki goji ne» kakšno sentimentalno, jokavomehko bratstvo med narodi, ki bo ljudstvo pomehkužilo in uničilo vsako narodno zavednost. — Take trditve izvirajo le iz površnega poznanja med» narodnosti skavtizma in nacionalnega značaja organizacije v državi.	(
Kaj je internacionalnega na skavtski or» ganizaciji? Prav za prav samo to, da obstoja mednarodni savez, v 'katerem so včlanjeni vsi savezi posameznih držav. Slične medna» rodne saveze imajo tudi športne, telovadne in še najrazličnejše druge organizacije, kate» rim pa vsled tega nihče ne krati nacionalne vrednosti in nacionalnega značaja. — Skavt» ski mednarodni savez upravlja mednarodni skavtski bureau, ki ima sedaj slučajno svoj sedež v Londonu. Ta bureau vodi samo te» koče posle in izvršuje sklepe mednarodne skavtske konference, ki se vrši vsako drugo leto, običajno vsakokrat kje drugje. Letos se bo vršila od 28. do 30. avgusta na Dunaju. To konferenco tvorijo delegati, ki jih pošljejo skavti iz vsake države enako, namreč po šest. To število je ustaljeno in ga ne izpremeni niti velikost države, niti število skavtov v dotični državi. Ravno tako imajo samo ti de» legati glasovalno pravico. Na teh konferen» cah se prerešetavajo v glavnem vzgojna vpra» šanja in ostale skupne stvari. Tudi sprejem kakega saveza v mednarodno zvezo se tu iz» vrši. Skavtski mednarodni savez prav nič ne ovira nacionalnega razvoja ali nacionalnega delovanja državnega 'saveza. Ravno nasprot» no: celo omogočuje in podpira taka stremlje»
nja, kajti brez globokega nacionalnega čuta si sploh ne moremo predstavljati zdravega internacionalizma.
Poleg članstva v mednarodnem savezu imajo skavti vsaj deloma skupno tudi znak, kroj, geslo, obljubo, zakone, ustroj itd., kar pa prav za prav že spada v področje v*rjoi» nih metod, katere so pa itak vse tudi pri dru» gih ustanovah (n. pr. v šolah) mednarodne.
Skavtski znak je stilizirana ! trovoglata lilija (perunika), kakršna se vidi v marsika» terem grbu. Ta/znak ima po svoje stiliziran in s.popolnjen z državnim-grbom skoro vsaka skavtska organizacija. Pravim skoro, ker so tudi tu izjeme. Francoski skavti (ne vsi) ima» jo za skavtski znak galskega ;petelina, ker se zgoraj omenjena lilija nahaja v burbonskem grbu. >— Kroj skavtov si je po vsem svetu sli» čen, ker izgleda romantičen in ker je tudi za vsak dan praktičen. Mnogokje pa so dele kroja zamenjali ali spopolnili z deli narodnih noš, kar je odvisno popolnoma od volje po» sameznih skavtskih organizacij. — Geslo skavtov je »Bodi pripravljen« (namreč živeti po svoji obljubi in pomagati »drugim). To ge» slo, prevedeno na razne jezike, je povsod enako. — Tudi obljuba in zakoni (navadno 10 do 12) so si slični in povedo vedno isto. To in pa ustroj (vod, četa, steg, župa, savez) ie pa tako tesno zvezano s skavtsko vzgojno metodo, da 'se sploh nikjer ne more posebno oddaljiti od enotnosti.
Ker sem že pri skupnih stvareh, naj orne» nim še to, da 'imajo skavtske organizacije vseh slovanskih držav (izvzemši Rusije, pač pa ruske emigracije) še posebej skupni vse» slovanski savez, ki ima baš letos v avgustu svoj vseslovanski zlet in tabor v Pragi. Ta
zlet se bo vršil pod častnim prokrovitelj» stvom predsednika češkoslovaške republike Tomaža Masaryka. Tega izleta se udeležimo tudi Jugosloveni v večjem številu. Mislim, da je vse to dovolj tehten dokaz nacionalnih in slovanskih teženj našega skavtizma.
In kaj je sedaj cilj skavtske vzgoje? Nič drugega nego vzgojiti zdravega in značajnega človeka, ki bo popolnoma izpolnjeval mesto, na katero ga je postavilo življenje. Praktično prikazano se to pravi, da postane skavt člo» vek, ki mora biti kot dijak dober dijak, kot sin dober sin, kot oče dober oče, .kot uradnik dober uradnik, kot vojak dober vojak itd. Vsakdo mora na svojem mestu izvrševati odkazane dolžnosti. — Če pogledamo okrog sebe, tedaj vidimo, kako malo je dandanes takih ljudi1. Razume se, da zahteva skavti» zem od vsakega Jugoslovena v prvi vrsti, da je dober Jugosloven. In to tudi so skavti, če» prav nosijo to le v svojem srcu, ne pa na je» ziku, kakor mnogi drugi.
Prvi in poglavitni člen skavtske obljube je: »Obljubljam, da bom izpolnjeval svoje dolžnosti do Boga domovine in kralja.« Ali je morda to kaj slabega? Ali je morda to slabo zato, ker polaga isto obljubo tudi ru» munski in madžarski, angleški in bolgarski .skavt? — Skavtu je domovina, kralj in drža» va prvo. dolžnosti do njih so najsvetejše. To tudi dokazuje delo našega Jugoslovanskega saveza v'polni meri. Prva v Jugoslaviji je bila ravno skavtska organizacija, ki je uvidela škodljivost političnih strank in se postavila na čisto nadstrankarsko stališče. V dokaz pravilnosti tega stališča nam' lahko služi, da je Nj. Vel. kralj Aleksander (I. prevzel leta 1924. najvišje pokroviteljstvo nad Jugoslo»

najlepše priznanje zboru za njegove zmožno* sti. Seveda tudi vencev ni manjkalo v znak priznanja.
Zadnji koncert.
V	Šisku se je vršil zadnji koncert na tej zelo uspešni turneji. V sredo 11. marca se je pripeljal zbor tja ob 14. uri. Dasi je bilo skraj* no slabo vreme, vendar so pričakovali naše pevce poleg zastopnikov UJU tudi mnogi za* stopniki društev in precej Občinstva z župa* nom g. Mihelčičem, ki je imenom mesta po* zdravil goste. Tamkajšnja pevska društva so zapela v kolodvorski čakalnici pozdravno pe* sem. Domače učiteljstvo je priredilo svo* jim tovarišem zakusko v Sokolskem domu. Tu jih je pozdravil sreski šolski nadzornik g. Raškovič in učiteljica Milka Britoff.^
Koncert se je vršil ob K9. uri in kljub slabemu vremenu je bila dvorana polna. Koncerta so se udeležili tudi učiteljiščniki V. let* nika iz Petrinja.
Tudi uspeh zadnjega koncerta ni zaosta^ j al za drugimi, marveč jih je v marsičem celo nadkrilil. Navdušenja ni bilo ne konca ne kraja, in kako so si osvojili naši pevci srca vsega tamkajšnjega prebivalstva je pričalo razpoloženje na banketu, ki ga je priredila gostom mestna občina. Mnogi govorniki so poudarjali težko delo in zasluge zbora in mu želeli še mnogo takih in še večjih uspehov, kot je bil uspeh v Sisku.
Odposlanih je bilo od tu ob zaključku turneje več zahvalnih brzojavk, in sicer Nj. Vel. kralju Aleksandru, Nj. Vel. kraljici Ma= riji, predsedniku ministrskega sveta g. Živ* koviču in ministru'prosvete g. Maksimoviču-
Vrnitev.
Težko je bilo slovo iz raznih krajev. Pov* sod'so gostitelji prigovarjali zboru naj ostane vsaj še en dan, toda program je bil začrtan in nespremenljiv. Vrnili so se v četrtek 12. marca.
Naši pevci so si osvajali srca bratov ši* rom naše lepe domovine Jugoslavije. S pes* mijo so pohiteli'med nje in jih navduševali za lepo glasbeno umetnost, a kamor so šli. povsod so proslavili tudi vztrajnost, delav* nost in požrtvovalnost učiteljskega stanu, ki se mu kaj rado očita od nekompetentnih stra* ni nedelavnost. —' Pokazali so v naši prestolici pokazali v pokrajinskih mestih, kaj zmore vztrajno delo učiteljstva.
Uspeh'ni izostal. Ne govorimo o lovorje* vih vencih, ako pomislimo, kako drugače bo* do sodili učitePjevo delo in njegovo požrtvo* valnost povsod, kjer so slišali naš zbor.
Bodite 'zahval j eni za to delo naši pevci, bodi zahvaljen njihov dirigent Srečko Ku* mar, ki se nisi strašil truda., da si povzdignil pevski zbor UJU tako visoko in ga vodiš od uspeha do uspeha.
Dodatek k poročilu o beograjskem koncertu Pevskega zbora UJU.
V	'prejšnji številki »Učiteljskega Tova* riša« smo poročali o naravnost krasnem uspehu, ki ga je dosegel naš pevski zbor v Beogradu. Ker so vsled vesti, ki smo' jih po* sneli po listih, izpadle nekatere podrobnosti, ki pa so bile za uspeh koncerta važne, prina* šamo še naslednje poročilo:
Že zadnjič smo pisali, da so prenočevali naši pevci v Dačkem domu. Ob prihodu tja* kaj jih je pozdravil podpredsednik UJU tov. Cvijovič, šolski upravitelj na osnovni šoli kralja Aleksandra I., ki je zastopal obolelega predsednika tov. Rabrenoviča.
V	deputaciji pri g. ministru prosvete, ki jo je'vodil tov. Cvijovič, so bili tudi tov. Ivan Voulk in zastopnica učiteljskega pevskega društva »Marinkovič« tov. Stana Jovanoviče* va. V imenu UJU je pozdravil g. ministra tov. Cvijovič, v imenu ljubljanskega poverje* ništva in Pevskega zbora UJU tov. Vouk, a v imenu pevskega društva »Marinkovič« tov. Jovanovičeva.
Minister prosvete g. Maksimovič je na* pram deputaciji izrazil priznanje učiteljstvu
venskim skavtskim savezom, da so dobivale skavtske enote kraljeve nagrade in da so bile končno politične stranke s kraljevim ukazom razpuščene.
Če hoče vsaka posamezna skavtska orga* nizacija iz svoje mladine vzgojiti dobre dr* žavljane, ali je morda to kaj slabega? In to je vendar tisto, po čemer stremi organizacija v prvi vrsti. Nerazumljiva je tedaj vest (gl. notico začetkom članka), da so bolgarski uči* telji. ki hočejo vendar vzgajati ljudi, »ki bodo zmožni delati za svojo državo«, načeloma proti skavtom, ki vendar hočejo isto. Tu je možno le to, da bolgarski učitelji in gotovo deloma tudi naši, skavtizma še ne poznajo dovoljno. V državah, v katerih so spoznali pravo vrednost skavtizma za državljansko in nacionalno vzgojo mladine, uživa stkavtska organizacija vso podporo javnosti in države, ponekod je skavtizem celo podržavljen ali pa so na najvišjih vodilnih mestih možje, ki sto* je obenem tudi na na i višjih mestih V državi (Anglija, Rumunija, Češkoslovaška, Madžar* ska, Združene 'države ameriške, Irak itd.) Pri nas vrši najintenzivnejšo nacionalno vzgojo Sokol, ki"je državna ustanova in zato'je s. avtska organizacija med prvimi pozdravila ustanovitev SKJ in ponovno priporočila svo* iemu članstvu vstop in sodelovanje pri So* kolu. v kolikor se to še ni že preie izvršilo. To t"di dqvr/i jasno ilustrira stališče našega skavtizma do Sokolstva stališče, ki se z večih strani tendencijozno in popolnoma napačno razlaga
Drugi člen skavtske obljube se glasi: »Obljubljam, da bom pomagal bližnjemu«. Ta člen in pa tretji skavtski zakon, ki zahte* va nesebično ljubezen do bližnjega (najvaž*
za njegovo kulturno delo ter obljubil zboru moraino pomoč. Istočasno je tudi zastopni* kom našega pevskega zbora povedal, da je nakazali zboru materijalno pomoč v znesku 5000 Din. Za pomoč in priznanje izrekamo gospodu ministru najislkrenejšo zahvalo.
Tov. Vouk je po svojem pozdravu po* vabil g. ministra na koncert in mu izročil tudi program. G. minister se je radevolje odzval vabilu in posetil večerni koncert. \
V četrtek 5. marca je bila sprejeta depu* tacija *bora pri g. predsedniku vlade, ki ga je v imenu UJU pozdravil tov. Cvijovič in mu tolmačil zvestobo in vdanost učiteljstva napram kralju in državi ter istočasno pouda* ril, da dela učiteljstvo strogo v smislu kralje* vega manifesta z dne 6. januarja 1929. V imenu ljubljanskega poverjeništva UJU je pozdravil g. predsednika vlade tov. Vouk, imenom Pevskega zbora UJU pa dirigent tov. Srečko Kumar, ki je podal tudi nekoliko naj* važnejših podatkov iz zgodovine in delova* nja zbora. Komponist g. E. Adamič, ki je bil tudi v deputaciji, je informiral g. predsedni* ka o glasbenem pouku na učiteljiščih.
Avdijenca, ki je trajala 35 minut, je po* kazala, da je bil g. ministrski predsednik zelo točno informiran o delovanju Pevskega zbora UJU.
Tudi pri načelniku beograjske mestne občine g. Nešiču se je javila deputacija tov. Vouka, Kumarja in Milosava Janlkoviča, taj* nika pevskega društva Marinkovič«. Ista de* putacija je posetila tudi g. ministra iSerneca.
Poudariti moramo dejstvo, da sta bila pri organizaciji beograjskega koncerta zboru v veliko pomoč tovariša Dragoljub Ilič, pred* sednik in Milosav Jankovič. tajnik pevskega ■društva »Marinkovič«. Tov. Jankovič se je ne* umorno žrtvoval in posvetil vse svoje moči delu za naš pevslki zbor in je njemu pripisati velik del zasluge, da je Pevski zbor v Beo* gradu tako lepo uspel.	^
Vsem, ki so kakorkoli pripomogli do ta* ko krasnega uspeha naših pevcev v Beogradu bodi izrečena najiskrenejša zahvala.
Zopet nova boniteta
za češkoslov. učiteljstvo.
Zadnji »Vestnik« moravskega učiteljstva priobčuje v svoji zadnji številki z dne 17. fe* bruarja 1931. sledeče: Na seji ministrskega sveta z dne 6. junija'1922. je bilo sklenjeno, da se vsem državnim uslužbencem povrnejo potni stroški in najbrže tudi dnevnice, o pri* iiki polaganja strokovnih izpitov. 'Dosedaj niso cenili usposobljenostnega izpita tako visoko in učiteljstvo je moralo plačevati potne stroške iz svojega žcipa tako, kakor ^e pri nas. Šele po mnogokratnem prizadevanju udruženja češkoslovaškega učiteljstva je mi* nistrstvo prosvete v zvezi z ministrstvom fi= nanc sklenilo, da se povrnejo tudi učiteljstvu potni stroški o priliki polaganja usposoblje* nostnega izpita.
Tako se bodo naši severni tovariši preva* žali k usposobljenostnemu izpitu brezplačno in bodo vsaj nekaj uric v letu uživali zopet brezskrbno dijaško življenje.
Iz češčine prevedel Kus Viljem.
Splošiifc ne

Posojila da Je,
petletna, državnim in samoupravnim uradnikom in upokojencem 7. najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače ali pokojnine in zavarovalne življenske police, BEOGRADSKA ZADRUGA, banka in zavarovalnica — zastopstvo „TEHNA", družba z o. z.— Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80.
NAPAČNO POJMOVANJE IZVENŠOL* SKEGA DELA.
»Ni namen našega izvenšolskega delova* nja, da pokažemo javnosti, koliko učiteljstvo izven šole dela, temveč je namen pokazati, koliko smo s tem delovanjem dvignili pro* sveto našega ljudstva in ga dvignili moralno in intelektualno«, te besede C. P. iz zadnjega uvodnega članlka »Prosvete« štev. 4. hočemo posebej podčrtati, preden o naslovni temi povemo kaj več. Morda bi še pridejali be* sedam, »da pokažemo javnosti« tudi še be* sede »ali šolski oblasti«.
Od več strani prejemamo v zadnjem času poročila, da se pričenja novo osveženi in pomnoženi pohod na izvenšolsko delo tudi tam, kjer dosedaj še ni imelo nobenega, ali ne dovoljnega razmaha. Hvalevredni so ti po* javi, ako ne izhajajo iz napačnih pojmovanj, iz napačnih ambicij!
Navedemo naj nekaj primerov!
Na šoli učiteljujejo po večini starejše učne moči. Eden teh je spreten kmetovalec, ima vzorno urejen šolski vrt, s katerim že mnoga leta služi vsemu šolskemu okolišu v viden dvig vse sadjereje. Ta sigurno vrši silno reelen del izvenšolskega dela. Pred ne* kaj leti novonameščeni šolski upravitelj pa bi želel prevzeti vrtnarstvo, ki je mnogoletni plod prvo imenovanega tovariša, zdaj naen* krat sam, samo, da ima polje za, sedaj toliko naglaševano in zahtevano izvenšolsko delo. Potrudi se, v kraju obstoječe gospodarske institucije oživeti in reorganizirati po svoje, ostalemu tovarišu pa kratkomalo odkaže druga polja izvenšolskega delovanja, češ, da sam ni telovadec, ne pevec, ne igralec na odru i. si. V kratkem se že kažejo slabe po* sledice tega napačnega pojmovanja in poho* da na izvenšolsko delo, zlasti pa dve posle* dici: 1. trpi tovariško razmerje na šoli, 2. trpi uspeh izvenšolskega udejstvovanja učitelj* stva.
Spet na drugi šoli, stoječi v trgu, ki raz^ polaga z lepim številom narodno prosvetnih in gospodarskih organizacij, delujejo tovariši in tovarišice, od katerih se je dobra polovica že vse doslej pridno udejstvovala pri raznih organizacijah. -Ostala polovica pa se ne more odločiti, kam in kako, pritiska na upravitelja, naj jih upelje Ik takemu delu v tako organi* zacijo, ki: jih ali ne moti v nedeljskem po* čitku, ali jih ne upreza v pretežko delo, ali jih ne sili v bližino nevšečnih članov itd. itd. V zadregi so vsi, upravitelj in ostali, kajti niti upravitelj, niti kdo drugi ni pooblaščen, niti dolžan, razpredelitev učiteljstva v razne panoge izvenšolskega dela službeno odrediti ali po svoje predlagati. Ne!
Vsak vesten tovariš je že doslej, ako se* veda ni novinec, vršil ono izvenšolsko delo, ki je odgovarjalo njegovim zmožnostim in zanimanjem. Gotovo mu bo vsak tovariš, ki se že udejstvuje izven šole in pozna krajev* ne in prosvetne razmere, na izraženo željo rad dal potrebna pojasnila. Docela napačno bi pa bilo, pričakovati od že delujočih tova* rišev, da bi morali ostalim še nedelujočim sami pripravljati in nuditi delno ali celotno pripravljene delovne terene. Dela pa se po* prime, oziroma se je že moral poprijeti vsak po svoji lastni (ne šele oblastveni) odločitvi sam, in bi bilo obsojati, če upravitelj ali drug tovariš hoče, ali skuša koga »za lase vleči« k izvenšolskemu delu. Vsakomur svoboda pri izbiri izvenšolskega dela, bodisi glede pri* četka, bodisi glede vrste, skupna ubranost pa na vsak način z vsemi sodelujočimi v načinu in obsega dela.
Iz več strani dobivamo tudi poročila, ki napravljajo vtisk, da gre posameznikom pri njihovem pohodu na izvenšolsko delo preveč zaradi statistike, oziroma odloka bansike uprave in s tem zvezane kvalifikacije. Kjer je vir in povod prosvečivanja to, ondi ni ide* alov, zato tudi ne zaželenih uspehov! Še več: Ondi je bolje sploh ne začeti, kajti lažje
je z idealizmom novo delo pričeti, kakor pa vsled prisiljenosti pokvarjeno popravljati!
Tukaj naj nam bodo v svetel vzgled to* variši(ice), ki so delovali pod našemu narodu sovražno Avstrijo in so tvegali s tem svojo eksistenco ter tovariši, ki so delovali v dobi strankarsko razdrapanega parlamentarizma v naši državi in se niso ustrašili raznih posle* djp v menjavi režima. Danes — hvala Bogu — lahko delujemo in »gradimo mirno vsi na prosvetnem, gospodarskem in nacionalnem polju, in sicer: prvo v šoli! drugo izven šole!
—	Prodsednik UJU g. Milan Rabrenovič
je prošle dni ponovno posetil g. ministra pro* svete zaradi učiteljskih materijalnih zadev.
—	Mesečni prejemki. Pogostokrat se obrača članstvo na poverjeništvo in prosi, naj posredujemo pri računovodstvu, ker še ni prejelo mesečnih prejemkov. Pri posredo» vanju navadno izvemo, da niso došli plačilni listi na računovodstvo pravočasno, t. j. do 5. vsakega meseca. V takem primeru računo* vodstvo ne more uvrstiti za dotično šolo preiemkov v redni seznam, ampak pridejo med zamudnike. Ker je postopek pri likvi* daciji prejemkov kompliciran in mora preiti več oddelkov, prejmejo zamudniki svojo pla* čo navadno 14 dni kasneje. Če hočete torej dobiti svoje prejemke pravočasno, skrbite, da pravočasno predložite pravilno opremljene plačilne liste. Krivchi leži v vas samih!
—	Litijskim odbornikom. V soboto 21. t. m. pred zborovanjem odborova seja v beli dvorani. Začetek ob 8. uri. — Tajnica.
—	»Bolgarske učiteljice«. Prav lepo od Vas, tov. Vodetova, da se potegujete za čast in pravice slovenskih učiteljic, toda moja zadnja notica o »bolgarskih učiteljicah«, ni kratila niti eno niti drugo. V kolikor sem omenjal, da bolgarske učiteljice niso domiš* ljave, da ne zavzemajo dominantnega stali* šča nad kolegi, da se vse lahko poroče itd., to sem poročal popolnoma kronistično, brez vsakih komentarjev, najmanj pa s kakimi »nameni«, katere mi hočete podtakniti. — To* varišica, tako je na Bolgarskem in poročal sem o tamkajšnjih razmerah ne pa o naših ali o kakih drugih! Do sedaj je bila vedno ta* ka navada, da kadar je kdo poročal o eni stvari se je vsebina nanašala edino na njo, ne pa na deset drugih. Zato mi je nerazum* ljivo, zakaj se čutite prizadeto, prikrajšano in užaljeno pri karakterizaciji bolgarske uči* teljice. Zaradi jasnejšega razumevanja bom svojim noticam moral pripisati: »To ne velja
za naše tovarišice!«--zič. — Opomba :
Dopis je smatrati kot osebno zadevo pisca. ■— Uredn
—	Učiteljskemu domu v Mariboru je po* daril g. Anton Brumen. šoVski upravitelj v pok. v Ptuju znesek 100 Din, ker se zaradi izrednega snežnega viharja ni mogel udele* žiti pogreba vzorne tovarišice ge. Anke Wo* merjeve. Iskrena zahvala! — V Mariboru 16. marca 1931. — M. Kožuh, blagajnik.
—	Belokranjsko učiteljsko društvo.
Člani! Pojem zopet isto pesem v moI*akor* dih: »Plačajte članarino, ker blagajna je pra* Zna in preganja nas dolg! — Začetkom marca sem poslala 12 šolam položnice, na katerih sem zaznamovala dolg posameznikov, pa se je izmed vseh opomin j anih oglasil le en to* variš! Posnemajte ga! In tistim, ki so izstopili iz društva, pa niso poravnali članarine: naj vedo, da z izstopom se dolga ne plača! — Ko* renova,
—	Radovljiški okraj! Te dni ste prejeli vsi statistične pole za izvenšolsko delovanje učiteljstva. Prosim, da vsakdo natančno iz* polni vse rubrike, polo podpiše in naj jo iz* roči svojemu upravitelju. Tovariše upravite* lje pa prosimo, da pole nemudoma odpošljejo predsedniku odseka za narodno prosveto tov. Pibrovcu na Jesenice, ker mora biti statistika do Velike noči za naš okraj gotova. — Pred* sednik društva.
—	»Blejski otok« in »Vintgar«. Dovolite g. urednik nekoliko pojasnila h gorenjemu naslovu. Podpisani sem spisal, izdal in zalo*
nejša zahteva krščanske vere in tudi drugih ver!) nalaga skavtu nesebično uslužnost in delanje dobrih del. O bolgarskih učiteljih, ki vzgajajo »nesebične ljudi« pa smo čitali, da so vsled tega proti skavtom. To je gotovo le napačno razumevanje. —'Nesebičnost in do* bra dela razlikujejo skavta)od večine drugih ljudi, ki zahtevajo za vsako uslugo plačilo. Skavti pa so pripravljeni žrtvovati celo svoje življenje v korist bližnjemu. Vsako 'leto po* deli skavtska glavna skupščina večim :skav* tom srebrn ali zlati red sv. Jurija za rešitev človeškega življenja; na poziv ljubljanske bolnice za oddajo krvi potrebnim bolnikom, pa se je odzvalo tudi mnogo skavtov*roverov, ki so pripravljeni na to žrtev, in sicer brez* plačno. Nagrada 400 ali 500 Din se razdeli med reveže. Mislim, da je to dovolj dokazov vzgoje k nesebičnosti potom skavtizma.
Tretji in zadnji člen skavtske obljube pa zahteva izpolnjevanje, s! avtskih zakonov. Po njih mora biti skavt resnicoljuben, koristen, vljuden, usmiljen, poslušen, dobre volje, de* laven, štedljiv. abstinent, nekadilec ter čist v vsem svojem življ en ju. Človek, ki skavtske zakone izpolnuje, je gotovo značajen in mož na svojem mestu, torej ideal pravilne vzgoje sploh
H koncu nripominiam ši sledeče: Skavt* ska orianizacna s svojo vzgojo nima namena šolsko in domačo vzgojo izpodriniti ali nado* mestiti, ima pa namen te dve vzgoji spopol* niti, to se pravi vzgajati tam ! amor ne seže moč šole niti moč domače družine, namreč v življenju, In š. to: Ni še vsak dober skavt, ki je v organizaciji vpisan' Z vstopom med skavte ni §j vzgoja vstopivšega dovršena, temveč se je šele pričela. Glupost je tedaj
pričakovati, da mora biti vsakdo, ki nosi skavtski znak, že dobro vzgojen, ker je z vstopom v organizacijo pokazal šele dobro voljo poboljšati se, še večja glupost pa se mi zdi soditi vrednost skavtske organizacije po delu onih, ki so skavti morda komaj par me* secev.
Zato ne sodite prehitro!
Glavna težkoča, glavna ovira skavtski organizaciji pri nas je pač to, da aktivno so* deluje premalo odrastlih, premalo vzgojite* ljev in staršev. Roditelji Iskavtizmu sicer za* upajo ter mu brezskrbno prepuste svojo deco. ker vedo, da je v dobrih rokah, ne pomislijo pa v koliko pomoč bi bilo organizaciji tudi njihovo vsaj delno aktivno sodelovanje. Rav* no tal:o bi bilo potrebno, da sodelujejo naši poklicni vzgojitelji. Učitelju=vzgojitelju se v skavtski organizaciji odpira zelo hvaležno polje za vzgojno delo posebno pri tistih, ki so šolo ravno dovršili ter so prepuščeni samim sebi. — Zato je odklanjajoče stališče bolgarskega učiteljstva popolnoma zgrešeno.
Toliko v vednost.
99, tabela«
Nekateri ljudje zbirajo star denar, drugi stikajo -'a znamkami. Nikoli nisem mogel razumeti teh ljubiteljev mrtvih starin. Ali odkar sem sam zašel v njih družbo, razumem njihovo vnemo in ljubezen. Postal 'sem nam* reč nabiratclj uradniških tabel. Kdaj sem za* čel s tem športom ne vem, vem le to, da tisti* krat, "ko sem prvo spravil za spomin, še ni*
sem bil plešast, niti najmanj ne — danes, ko je moja zbirka »tabel« že dosegla lepo število 99, pa sem že. Ali ni mi žal, četudi so morda ravno te tabele sokrive, da ne potrebujem več gostega glavnika. Zakaj presanjal sem z ta* belami toliko lepih sanj, da bi im bilo dolg* čas, če bi prenehale.
Že prva. ki sem jo v . svoji neplešasti dobi prinesel domov, nam je prinesla toliko neskaljenega in pristnega veselja, da obujava z ženo kaj rada spomine nanjo,
Še dobro se spominjam, kako sem zma* gonosnn stopil s tabelo v roki v sobo in zavpil: »Heureka!« Potem sva sedla z ženo za mizo in računala po tabeli nove dohodke. Čim dlje sva računala, tem več jih je bilo dohodkov. In sva začela dohodke razdeljevati. V'"mislih so se polnile omare, frčalo je staro pohištvo na cesto, stopalo novo, najmodernejše na njih mesto — 'ploh: eleganca se je usidrala v na* jin dom. Ta tabela se je sicer izkazala za ne* pravo in pretirano, ali na njeno mesto je pri* šla druga, sicer nekoliko okrnjena, ali vendar tako malo. da bi se z njo lahko uresničila polovica najinega programa.
Tudi vsa vrsta naslednjih tabel se je vse* binsko krčila in se približevala čudežno hitro sedanjim mojim dohodkom, vendar so bile še vse take, da se je izplačalo govoriti o njih.
Devetindevetdeset različnih tabel hranim in pregledujem ter primerjam dan za dnem. Ljubim jih, ker so v njih zakopana moja naj* lepša leta in pa tudi zato, ker je v njih lep življenski princip. Ta namreč: če srečaš člo* veka, tki upa, ne jemlji mu upa hkrati, tem* več počasi, po dozah, sicer ga lahko zadene — kap.
žil v poletju 1930. ¡lični knjižici »Blejski o-tlok« in »Vintgar« s slikami. Izšla sta v slovenskem in nemškem je'zilku. V sezoni sem jih dal tukajšnjim trgovcem v razprodajo, jeseni in pozimi pa jih pošiljam šolam s prošnjo, naj jih siprejmejo v šolansko knjižnico. Saj učitelj kakor tudi učenec morata kaj več vedeti o najlepših dveh krajih slovenske zemlje. ka* kor samo to, da je na Bliedu jezero z otokom in Marijino cerkvijo in da je v Vintgar ju s'ka= lov je, skozi katero teče voda. Nekaj opazk! Neka meščanska šola mi je vrnila knjigi z originalno opazko: Ni Ikredita (pri 30 tisoč Din proračuna!). Druga šola v najbližji blejski okolici ju je tudi poslala nazaj. Malenkostno se mi z-df postopanje nekaterih šolskih upraviteljev, ki so odtrgali za provizijo 20 do 30 par.* Sploh je pa četritna šol vrnila knji* žici, četrtina pa jih še do danes ni plačala. Tudi materialna stran pride v poštev Vsaka šola lahko brez težav plača 16'(Din, tako dobi knjižici, o katerih piše kritik v Mladiki št. 8, da je pripovedovanje prijetno, opis Vintgarja pa skoraj pesniško navdušen meni pa se pri prodaji 500 izvodov dobro pozna. — Poslal bom knjižici še nekaterim šollam, katere1 pro* sim, naj jih sprejmejo. Pričakoval sem, da bodo nekateri šolski upravitelji posebno v radovljiškem okraju, knjižici šolskim otrokom priporočali, kar se ni zgodilo, razen na neki ljubljanski osnovni šoli. — J. Žirovnik.
* Ni >to provizija temveč taksa in pro* metni davek, ki ga zahteva oblast da ga od* trgujejo upravitelji od nabav. — Op ured.
— NOVA TISKOVINA ZA ŠOLSKE UPRAVITELJE. Mesečni izpremembeni iz» kaz učiteljstva na šolah. V zmislu zadnjega odloka ministrstva prosvete O. N. br. 8561-2
11.	1931 in kr. banske uprave IV. No. 3275 od
12.	fehruarja 1931. je to tiskovino založila Učiteljska tiskarna. Obenem je tudi primerna za negativno poročilo. Naroča se v U č i t e 1 j» ski knjigarni v Ljubljani
P	U I i «5 ti i t.
KULTURNA DUŠEVNOST UCITELJICE KOT VIR NJENEGA DELA IN ŽIVLJE* NJA.
(Glavne misli iz predavanja tov. M. Dolga» nove na sestanku Društva učiteljic 8. marca 1931.)
Učiteljica bi morala biti človek širokega obzorja, velike koncepcije in močne volje. To je ideal, ki nas naj vodi do nepretrganega duševnega izpopolnjevanja.
Danes pa gleda učiteljica — in tudi uči» telj — svet, življenje, družabnost in dušev» nost le v malem in še to nejasno in nedoloč» no. Kje je vzrok temu?
Na učiteljišču se podavajo učni predmeti tako, da si prilašča gojenka le besede in ne* žive pojme, namesto- da bi doživljala — vsled samostojnega znanstvenega obdelovanja snovi — logiko zakonov in bi dvigala s tem svojo stvariteljsko silo in univerzalnost du* ha. Poleg študija stvarnosti so pa potrebne tudi splošne discipline, kot so: filozofija, eko* nomija in sociologija. Brez študija teh zna; nosti ne bo postala učiteljica širokopotez* nejša. Toda študij bo imel le tedaj pravi uspeh, če ga bo vodilo odkrito zanimanje, stremljenje po najvišjem spoznanju in Iju* bežen do resnice. Izpit in klasifikacija ne smeta biti cilj, ker sta brez vrednosti. Tudi umetniška vzgoja bi bila potrebna mlademu dekletu. Pravo razumevanje umtenosti bi ji dalo dvoje: iskren pogled v resnično življenje in razumevanje in občutenje najglobljih idej. Vzgoji razuma se mora pridružiti vzgoja srca. V srcu razum, v razumu srce, taka naj bi bila narava učiteljice.
Ker pa ni v naši moči, da bi usmerile štu* dij bodočih učiteljic, moramo nadomestiti zamujeno s samovzgojo in samoizobrazbo.
Za dviganje duševne kulture nam ni tre» ba mnogo študija; pač pa nam je potrebna medsebojna vzpodbuda, knjiga globoke vse» bine in poznanje najlepše naše umetnosti.
Poleg smisla za resnico in lepoto mora biti v kulturni ženi tudi hrepenenje po do» broti, po etični popolnosti.
Duševnost današnjega človeka naj bi bila torej zgrajena na spoznavanju kulturnosti in etiki.
Sodoben človek pa ne more in ne sme biti vase zaprt. Jasno mora gledati v svet in občutiti in razumeti probleme, ki gibljejo ši» roke ljudske množice. Kulturna duševnost, stanovski in ženski interesi silijo učiteljico, da gleda preko mej svojega življenja v po» jave družabnega značaja. Spoznanje, da kot 'ženska ni enakopravna z moškim, jo privede do razmišljanja o vzrokih tega dejstva., Tako je načela družabni problem, na podlagi ka» terega ji je mogoče spoznati strukturo da» našnje družbe. Tako bo prišla tudi do vpra» šanja svetovnega gospodarstva, ki je pogoj za razumevanje življenja ljudstev v preteklo» sti, sedanjosti in bodočnosti.
Poleg vsega tega pa mora znati učiteljica tudi vse ono drobno praktično delo, ki ji je potrebno pri vzgoji bodočih gospodinj.
Učiteljica — kulturno in socialno misle» ča. bo tudi prav razumela cilje nove šole, metode ji ne bodo delale težav.
Sinteza sodobne učiteljice je: univerzal» no misleča, razumno presojajoča, družabno in gospodarsko spoznavajoča osebnost, v vsakdanjem življenju spretna, v izobraževan nju malih in velikih učinkujoča vzgojtieljica.
Man v^k /.ŽC U Ji
12 eruitevs
Vat» ¡h :
= LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO
bo imelo v torek, dne 24. t. m. ob %8. uri •zvečer na šentjakobski šoli redno mesečno zborovanje z običajnim dnevnim redom. Ker ne bo razpravljalo o važnih aktualnih zade» • ah, pričakuje odbor polnoštevilne udeležbe.
Pi-ročšJa.:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN'BLIŽNJO OKOLICO je zboro* valo 3. marca t. 1. v risalnici deške meščanske šole. Udeležba: 88 navzočih, 2 sta se opra vičila.
O tvorili je zborovanje predsednik ob 8. uri s kratkim situacijskim poročilom, nakar je čital došle dopise, ki se jih je sproti obravnavajo.
Sprejeti so bili sledeči sklepi: 1. Zbor so» glasno odobrava »Spomenico« ter izreče solidarnost s podpisniki. — 2. Soglašamo s sklepom pokrajinske skupščine v Novem mestu, da bodi pevski! izbor UJU odsek poverjena štva, s pristavkom, da organizacija ne nosi nikakih breme'n preko dosedanjega rednega mesečnega prispevka (t.-j. 1 Din). — Sprej» me se (predlog, da se »Proisveto« razširi na 24 strani. »Učiteljski Tovariš« pa izide ie ■trikrat v mesecu.
Ob 10. uri je članstvo prisostvovalo telovadni uri m eščansikošoliske dece. Tov. Lav» renčič je tu nazorno pokazal nove smeri v šolski telovadbi.
J. Lukman, t. č. preds. Faganeli, t. č. tajnik
+ GORNJEGRAJSKO UČIT. DRU»
ŠTVO je zborovalo- dne 7. februarja na Gorici -pri Mozilrju.
Tov. preidsednik otvo-ri zborovanje in pozdravi navzoče, posebno na novo pristo» pivšo članico tovarišico Rdtt Elo in tovariša Mašat Ludvika.
Vkliub slabemu vremenu je navzočih 20 članov, t. j. 50%. •	i i	I
IPo p.rcčitamju in odobritvi zapisnika poda predsednik poročilo o seji širjega sosveta v Ljubljani. V isvojem poročilu omenja vse
aktualne zadeve, posebej pa poda še pod rob s no poročilo o sestavi »Spomenice« izišle v »Učit. Tovarišu«. Navzoče članstvo soglasno odobrava »Spomenico« in je trdno- u ver j eno, da bode poverjeništvo UJU doseglo, da se kaj takega več ne ponovi. Ne zahtevamo pohvali ;in priznanj, zahtevamo pa eruo, da se nas — če je to v resnici potrebno!? — pra» vično sodi. Pavšalni očitki so krivični!
Referat tov. nadzornika odpade zaradi njegove odsotnosti. Odpade tudli poročite o izvenšolskem 'delovanju učiteljstva Iker tova» rišica Rainer zaradi slabega vremena ni bila navzoča.
Glede enkratnega plačila 5 Din za Dački dom v Beogradu ostane pri prejšnjem sklepu; t. j. da s'e takoj plača, ko prejme učitelj." stvo že tolikokrat obljubljeno povišico.
Nadalje se je razpravljalo tudi glede podrobnega načrta za izve-nšolsko dedovanje učiteljstva.
Za prihodnje zborovanje. Iki se bo v.ršilo meseca aprila v Mozirju, je naprošen za predavatelja g. dir. Franc Kotnik, prosvetni inšpektor, ki nam bo predaval o temi »Zbiranje narodopisnega gradiva«
Vse čllane in članice prosimo, dla nakažejo potom položnic zaostalo članarino. Z. Kotnik, preds!. Baloh Anica, tajnica.
+ OBČNI 2BOR UČIT. DRUŠTVA ZA POLITIČNI SREZ LJUTOMER se je vršil v Gornji Radgoni dne 21. februarja 1931. ob 10. uri.
Situacijsko poročilo poda tov. predsednik Kari Mavric. V njem poudarja, da je zazna» movati v preteklem letu napredek, kljub spo» rom v centralni upravi. Organizacija stoji trdno, kot ni stala poprej. Učitelj dela. To se ne more prikriti in .zato bolijo očitki. — Takoj nato preide na poročilo o seji širjega sosveta in o njeni glavni točki — izdani spo» menici. Prosi izjavo članstva, ako se strinja z njo. — Članstvo poudari še enkrat vse» stransko izvenšolsko delo učiteljstva in odo» bri popolno zaupnico sosvetu ter predsedni* ku Sprejeta je tudi pismena zahvala župniku Fafliku, ki se je tako toplo zavzel za nas. Vsi trije predlogi so bili odobravajoče in soglasno sprejeti.
Prešlo se je nato na dnevni red občnega zbora. Vsi funkcijonarji so podali svoja po* ročila Blagajniško poročilo izkazuje prebi» tek. Blagajničarki se prizna absolutorij. Čla* narina ostane ista. Sklene se vplačati prispe» vek za Dački dom v Beogradu iz prebitka'lan» skega leta.
Novoizvoljeni odbor, ki je bil soglasno iz» voljen, se je konstituiral sledeče: Predsednik tov. Mavric Karol, podpredsednik tov. Stopar
Slavko, tajnica tov. Klemenčič Mara, blagaj» ničarka tov. Gruden Danica, knjižničar tov. Lubej Fran, odbornik tov. Žel Janko, revi» zorja tov. Ivanjšič Ljudevit in tov. Špranger Vekoslav. Izvolijo se še poročevalci za posa» mezne odseke.
Na dopis glede »Učit. Tovariša« in »Pro» svete« se je članstvo izjavilo proti redukciji »Tovariša«, ker ne gre, da bi ta ugleden list, ki ga čitajo tudi izven stanu, trpel zaradi no» ve, bolj interne revije, zlasti zdaj, v 'tem kri» tičnem času.
Pri slučajnostih je tov. Lubej ponudil predavanje: »Zakon biogenezije«, kar se je z veseljem sprejelo. — Članstvo bo hospiti» ralo po poizkusnih razredih, kar oskrbi tov. nadzornik.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo 18, apri» la pri Kapeli.
Od 102 članov jih je bilo, kljub skrajno slabi poti, prisotnih 55, t. j. 52"9%. K. Mavrič, t. č. preds. Klemenčič M., t. č. tajn.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA» RENBERŠKI OKRAJ je imelo svoj občni zbor v sredo dne 11. februarja 1931. ob uri v šoli v Marenbergu.
Navzočih je bilo 23 članov.
Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Socialni tipi otrok (tov. Doberšek). 3. Zapisnik občnega zbora iz leta 1930. 4. Poročilo o seji širjega sosveta (tov. Lešnik). 5. Poročilo'funkcijonar» jev. 6. Volitve. 7. Dopisi. 8. Slučajnosti.
I.	Predsednik pozdravlja novodošle člane tov. Pantana, Majcna, Pihlerja in ištoiklja ter jim želi i tako v šolskem kakor izvenšolskem delovanju obilo uspehov; posebej pozdravlja fenanega socialnega in kulturnega delavca predavatelja tov. Doberšeka iz Prevalj. — Spomnil se je umrlega tov. J. Goloba, mnogo» zaslužnega člana tukajšnjega učiteljskega dru» štva in tihega, vestnega nacionalnega delavca. Častna udeležba na njegovi zadnji poti je po» kazala, koliko je bil cenjen i izven naših vrst.
II.	Uvodoma nam je j redavatelj podal smernice vzgojnega in predmetnega pouka otrok v'šolski dobi. — Napake, da srečavamo v življenju ljudi, ki so kazali sicer v šolski dobi visok napredek v nadarjenosti, a pozne» je utonejo, so posledice tipičnega ubijanja šolskega znanja, kar ni sigurno merilo v oce» njevanju napredovanja in nehanja v poznejši dobi. Spoznavaj otrokov značaj, njegovo osebnost, ko ta ne stoji pod diktatom vzgoji» telja, in potem uravnavaj vzgojo in pouk! — Podal nam je izsledke osebnostnega študija svojih otrok v razredu in jih tako razporedil v značilne tipe kakor tipe voditeljev, poma» gačev, bodrilne, despotov, družabne in brez» uspešne. Posamezne te tipe je karakteriziral
Litijsko ucit^ljsfco društvo javlja, da je preminula dne 14. marca 1931. v Toplicah pri Zagorju naša dobra tovarišica in zavedna stanovska delavka, gospodična
ilka Vodopivčeva
učiteljica w Toplicah pri Zagorju.
Pogreb drage pokojnice se je vršil dne 16. marca 1931., na farno pokopališče v Zagorju.
Požrtvovalni in zavedni tovarišici ohranimo časten spomin.
Litijsko ucitallsko društvo.
h -	- -v * ' *
Pa še zaradi tega so se mi prikupile tabele, ker sem zanje precej žrtvoval. Kadarkoli mi je kdo »strogo zaupno« daroval »najnovejšo« tabelo, sem ga povabil na sendvič in polič vina. Sicer sem izdatek vedno skušal popraviti b tem, da sem še isti dan »strogo zaupno« po» kazal tabelo prvemu znancu, ki sem ga srečal z upanjem, da mi on vrne sendvič in polič, ali mi ej vsak odgovoril, da tabelo že strogo zaupno pozna. No, nič ne de — popolno zbir» ko pa imam le jaz in upam, da postanem s tem ustanovitelj pragmatikofilatelistike.
Seveda, če bi za vsako žrtvoval toliko kot za zadnjo — devetindevetdeseto — bi me že rubili.
Šušljali so namreč nekaj o nekem pet» najstem v mesecu. Pa sem si mislil: »kar v Beograd sp peljem po novo listo. Tam bodo že vedeli.«
Res se odpeljem. Ali tam niso vedeli ofi» cielno ničesar. Pač pa so vedeli v »kafanah« in po ulicah. Zapišem kar slišim in. nova tabela se odpelje z menoj v Ljubljano. In stopim v brivnico, da se nekoliko olepšam. Brivec mi govori nekaj o novi tabeli. Nekaj časa mol» čim, nato pa dem: »Ali najnovejšo imam pa le jaz! Ta drži!« In mu pokažem On pogleda in mi jo vrne: »Usk! Ta je včerajšnja in predzadnja. Med tem ji je sledilo še troje. Zadnja je ta! Ali prosim vas, strogo za» upno!«	*
Da mi zadnjo ki se zdaj z njo zabavava z ženo. Veliko veselja imava s tabelami in najina radost z njimi lbi bila popolna, ko bi mogla izvedeti, kdo jih fabricira in kedaj jih bo konec.
Polnočno razmišljanje „lenuha"
(Resnična slika iz sodobnega življenja učitelja.)
Prihajam ravno od vaje za igro iz Dru* štvenega doma. 1 Ura je blizu polnoči, kljub silni utrujenosti in izčrpanosti — morda rav» no zaradi tega — ne morem zaspati, pa raz» mišljam.
Zjutraj od X>8. do 13. ure popoldne sem bil v šoli. Ves zbit od napornega duševnega dela nisem imel skoro nobenega teka. da bi použil svoje skromno kosilo. Toda treba je hiteti: dninar ima sicer najmanj 1 uro opol» dne počitka, kvalificiran delavec tudiipo'2 uri — jaz pa sem učitelj in že me je čakal kup spisovnih zvezkov najvišjega razreda,"ki 'jih je treba skrbno pregledati in spraviti marši* kako zmešnjavo v spisu v logično zvezo, kar ni prav lahko delo. Zopet tri ure duševnega dela. Nato je bilo treba (pripraviti šolsko de* lo, vzgojno in učno snov za naslednji dan, kar mi je vzelo okroglo uro časa.
Mračiln se je že ko so prišli na vrsto upraviteljski posli. Došlo je s pošto 6 urad* nih odlokov,'ki jih je bilo treba ekshibirati in napisati par neodložljivih poročil. Napraviti bom moral obsežno intelektualno statistiko in iskati podatke pri vseh društvih v občini, toda to mora počakati. Ura je bila že skoro osem, hitro je bilo treba povečerjati, nato sem moral v Društveni dom k vaji. Priprav* Ijam namreč igro »Revček Andrejček«, ki ima prav značilno vsebino. Analiziral bi jo vam,
dragi tovariši, pa — saj jo sami poznate, saj jo občutite posebno v zadnjem času. Režija iire ni ravno igrača, to veste tudi sami, ki okušate iste sladkosti. Štiri naporne ure za vsako vajo, ne gre drugače, in sedaj je polnoč proč...
Jutri moram biti, ali recimo vsaj — bi moral biti ob %8. uri zjutraj zopet čil in spo* čit. duševno svež pred svojimi 51 neugnanci, i naj jih navajam k vsemu dobremu, brz* dam njih slaba nagnjenja in razširjam njih duševno 'obzorje! Kje naj vzamem to moč, kdaj naj se odpočijem? To gre namreč dan za dnevom teden za tednom! Skrbim naj še za vabila, za vstopnice, ki jih je treba opre* miti, nreskrbim naj dovoljenje politične obla» sti, finančne kontrole, garderobo in nešteto drugih podrobnosti. Na vse to smem misliti šele sedaj — po polnoči, oreje ni časa. Ako na večer ravno ni vaje za igro, imamo'pevsko vajo svojega zbora, ali pa sejo enega ali dru* gega od 8 društev, pri katerih sodelujem kot — tajnik seveda, ali v kakem drugem delov* nem resoru; častna mesta, predsedništvo ali načelništvo prepuščam drugim. Sposobnej* šim? Molčimo! Kaj pa hočem,'sicer vse sku* pa j — obtiči!
Kmetijska družba nam ie sicer v zadnjem času prepovedala sodelovati pri iijej za pro* sneh kmetijstva pa to nič ne de, sa.i imamo kljub temu dela še preveč. Ura «re že na ino ponoči! — Kaj bi se tudi usiljevali, to bi bilo pod našo častjo! Ampak to je pa vendarle čudno, da nam potem njeni zastopniki očita* jo, da premalo delamo zanje. Kako gre to vkup, te logike ¡pač ne'razumem. Bil sem sicer 10 let tajnik kmetijske podružnice, to je 10 let intenzivnega dela za .prospeh kmetijstva,
prirejal sem kmetijske in "gospodinjske teča* je, predavanja, naročali smo umetna gnojila in prvovrstna semena, delali sodobne gnojne jame, sadne sušilnice itd. Sicer sem res naše ljudi težko pripravil do tega, toda s trudom in stalnim prigovarjanjem je pa le ,šlo. Pri» pravil sem celo ustanovitev živinorejske za» druge, no sedaj sem pa po zaslugi Kmetijske družbe rešen vsaj tega dela. Seveda, kako bo sedaj s stvarjo, ne vem, podružnica bo ostala pač — na papirju. Sedaj naj še prosim, da smem delati še naprej !v tem pravcu? Hvala! Imam še hrbtenico! Da, da »Revček Andrej» ček« ima prav...!
Ura je udarila eno! Nehote mi uhajajo mili na naše tovarniške delavce. Delajo svo» jih osem ur na dan, pa so potem popolnoma prosti do drugega dne. Akotpa delajo čez uro. dobijo to plačano s 50% poviškom. Jaz pa sem delal do ¡polnoči, imam 15 polnih ur napornega duševnega1 dela za seboj in tako je bilo včeraj, bo tudi jutri in pojutrišnjem, dan za dnem z .malimi izpremembami. Sedaj -pa ti očitki v javnosti! Saj hvaležnosti «'itak -ne pričakujemo, na kaj takega pa vendar nismo bili pripravljeni. Omahnile so nam v razoča* ranju za hip roke, pripravljene vsekdar .za po» moč ljudstvu . ..
Vendar tovariši, ne klonimo glave. K sr >či ie še dovolj razsodnih'mož tudi med — kmetovalci. Resnica in pravica bo prodrla nrej ali slej gotovo na dan. »Božji .mlini me* Ijejo sicer počasi, 'a — sigurno!«
Sedaj grem pa spat. Ne vem ali naj vam - ob 1 uri ponoči — voščim »lahko noč« ali »dobro ^utro«? Pa naj bo: »Boljše jutro!«
po njih vrlinah in slabostih, ki zahtevajo zase različna vzgojna sredstva. Predvsem veljaj geslo — proč od nasilnih sredstev! — Na splošno željo in prošnjo nam je dodal preda« vatelj še praktične migljaje za pravo pojmo« vanje in stremljenje moderne pedagogike.
Predsednik se je predavatelju za njegovo izčrpno, stvarno in zelo zanimivo predavanje iskreno zahvalil.	i 'v
DII. Tajnik je prečital zapisnik občnega zbora iz leta 1930., ki ga je navzoče članstvo soglasno potrdilo.
IV.	Tov. Lešnik je podal obširno poro« čilo o seji širjega sosveta z dne il. februarja 1931. v Ljubljani. Živahno je članstvo raz pravljalo o spomenici z ozirom na izntš.n ■ napade proti učiteljstvu in njegovemu dJ.u ob priliki letošnjega banskega zasedanja. Spomenico je članstvo v polni meri in soglas no odobrilo.
V.	Svoja letna poročila so podali predsednik, tajnik in blagajničarka, ki jih je navzoče članstvo brez nadaljnje debate soglasno sprejelo. — Pregledovalca računov, tovariša Volmajer in Kogelnik, sta po pregledu 'knjig in prilog predlagala blagajničarki kakor tudi celotnemu odboru absolutorij, ki je bil prav tako soglasno sprejet.
VI.	Po 10 minutnem odmoru je predsed« nik odredil volitve novega odbora. Predsed« nika in podpredsednika je članstvo volilo z listki ter sta bila z absolutno večino glasov izvoljena ponovno za predsednika tov. Tr« čak, za podpredsednico tovarišica Vidmarje« va. — Na predlog tov. Kogelnika in dodatni predlog tov. Lešnika je (bil v odbor soglasno izvoljen celotni stari odbor, ki se je na me« sta odpadlih izpopolnil še s tovariši Kogelnik. Volmajer in !Žolger.
VII.	Predsednik je prečital došle va/« nejše dopise. Na dopis Učiteljskega doma v Mariboru v zadevi znižane odmere članarine pojasni tov. Lešnik 'sklep odborove seje. Iz društvene blagajne nakaže blagajničarka domu za število povprečnega rednega članstva celoletno članarino po 10 Din. — Na dopis Pov. UJU Ljubljana v zadevi društvenega prosvetnega odseka se je članstvo obširno ba« vilo s kulturnimi in nacionalnimi prilikami v marenberškem okraju. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli tov. Terčak, Do« beršek, Lešnik, Miklavec, Kogelnik, Suša, Pihler, Pohar, Vobovnik in Kavčič. O delova« nju marenberškega Sokola in z ozirom na to, da nekateri Člani sedanje uprave ne želijo sodelovanja učiteljstva, je članstvo sklenilo, da sestavi odbor vlogo na župno upravo, ki se nato sprejme na posebnem sestanku, do« ločenem za Četrtek dne 19. februarja 1931.
VIII.	Na predlog tov. Terčaka je član« stvo sklenilo, da posamezni upravitelji šol pošljejo odboru čimprej točna poročila o iz« venšolskem delovanju svojega učiteljstva, da more ta sestaviti tozadevno statistiko za ce« lotni okraj in da istočasno pošlje tudi more« biti zbrani domoslovni materijal.
Terčak St., t. č. preds. Miklavec C., t. Č. tajnik.
+ ZBOROVANJE UČIT. DRUŠTVA ZA NOVOMEŠKI IN TREBANJSKI OKRAJ. Kljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo na zborovanju tega društva 14. fe« bruarja t. 1. v Novem mestu '55% članstva, t. j. 44 učnih oseb.	I
Zborovanje je posetila iz'Ljubljane tov. Angela Vodetova, ki je tudi predavala.
Niso se ga udeležili pa nekateri malko« tenti, ki jim osebnosti zakrivajo pogled v splošnost in v skupnost. Uverjeni pa naj bo« do, da gre čas in mi ž njim preko njih.1
Po uvodnih besedah je tov. predsednik podal situacijsko poročilo zlasti o seji 'širjega sosveta in o spomenici, ki je bila tam sprejeta v obrambo na napade v banskem svetu. Na« vzoči so soglasno odobrili postopanje vodstva organizacije in se pridružili'stališču, ki ga iz« raža spomenica v tem oziru.
K seznamu šol v okraju, ki ne kažejo ab« solutno nikakega zanimanja za »Naš sod« in Mladinsko Matico je pripomnil tov. Skebe, da so to večinoma kočevske Išole ¡v zelo rev« nih krajih, katerim ne moremo tega tako za« meriti kot šolam po našem ozemju v bližini naše metropole.
Govoril je tudi o uradniškem zakonu in o vprašanju stanarine in kuriva. Tudi poročilo o UGP so vzeli navzoči na znanje in na zad« njem zborovanju v tem šolskem letu bo O tem temeljito poročilo, ki naj odpre oči vsem, ki se ne zavedajo pomena naše gospodarske osa« mosvojitve.1
Tudi Učit. Samopomoč za otroke je vzbu« dila zanimanje in končno je zborovanje po prečitanju spomenice pevskega zbora UJU soglasno odobrilo sklep pokrajinske 'skupšči« ne, naj bo pevski zbor odsek organizacije.
Sledilo je predsednikovo predavanje o stališču učiteljstva z ozirom na novi pokret dviga naših vasi v kulturnem in gospodar« skem oziru. Analiziral je naše delo med na« rodom. Duhovnik in učitelj sta tu izorala globoke brazde. Žal, da ju je politika razdvo« jila in uničila premnogo uspehov njiju truda na prosvetnem in gospodarskem polju. Po 6. januarju 1929. je nastalo politično zatišje in tu naj ne bo med nami nikogar, ki bi držal roke križem. Začelo se je novo gibanje — med narod stopa »Kmetska prosveta«, pri ka« teri nastopajo razni odlični kulturni in dru« i>ačni delavci. In to gibanje naj si ogledajo ¡o bno oni, ki stoje do'zdaj ob strani. Mo« < č. • • do našli pot med narod. Njegova izva« jsnj:i so zborovalci(ke) vzeli z odobravanjem ,ia znanje.
Stvarno, globoko zamišljeno je bilo nato predavanje tov. Vodetove o temi »Učiteljica v šoli in zunaj nje«. Podala je 'mojstrsko ne« broj praktičnih nasvetov tovarišicam, kako naj s tovariši tekmujejo v delu za narod.
Če se omejuj delo učitelja bolj na moške, na fante in mladeniče, naj učiteljica paralelno stopa z dekleti k istemu cilju. Toda v to tre« ba globoke ljubezni do stvari, temeljitega po« znanja krajevnih razmer in pa silno mnogo potrpežljivosti. Pridružujoč se predgovorni« kovim izvajanjem želi, da bi učiteljica vzgojila narodu dobrih gospodinj in mater. In v cilju vzgoje dobrih gospodinj in gospo« darjev idealnih mater in očetov, si podajata roko učitelj in učiteljica v današnji krizi člo« veštva v kulturi, gospodarstvu, sploh v vsem življenju.
Živahna debata je dokazala, da nam je govorila tovarišica iz srca. Pri tem so se na« vzoči soglasno izrekli za uvedbo ženskih roč« nih del ;V vseh 5 letnikov •učiteljišča in se s tem pridružujejo predlogu o razširitvi tega pouka, toda izražajo pri tem željo, naj se pri tem polaga največjo važnost krpanju, prikro« jevanju in vsemu, kar se da uporabiti s pri« dom v praktičnem življenju.
Tovariš predsednik se je tovarišici pre« da vatelj ici prisrčno zahvalil za temeljito pre« davanje in izrazil imenom društva željo, da bi se kaj kmalu zopet oglasila'pri nas.
Nato je bil pri slučajnostih soglasno spre« jet predlog tov. Žukovca, da Jbi društvo pri« redilo tečaj-za deška ročna dela. Odbor ukre« ne v to vse, kar je potrebno.
Ker ni bilo drugih predlogov, je tovariš predsednik z zahvalo za pozornost, ki so jo navzoči posvečali vsem obravnavanim vpraša« njem zaključil dobro uspelo zborovanje.
A. Mervič, t. č. preds. Ivanetič, t. č. tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZ« JANSKI OKRAJ je zborovalo 7. februarja 1931. v Kozjem.
Statistika: Od 41 članov je bilo navzočih 25, t. j. 61%.
Tov. predsednik pozdravi vse navzoče, posebno novo pristopivše tovariše(ice): Men« cej Franja, Kleč Tončko, Podjavoršek Albina in Hrček Minko.	!
Konstatira dober obisk, kl.jub hudemu snežnemu metežu in visokemu snegu — ne« kateri so morali gaziti v nadkolenskem snegu — in poudarja požrtvovalnost tovarišev(ic)!
ad 1. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.	>
ad 2. Nato se prečitajo došli dopisi. Gle« de dopisa Učit. doma v Mariboru predlaga tov. 'Kos, naj se počaka naPdgovor na dopis, ki smo ga poslali. Sprejeto!
ad 3. Tov. Podjavoršek je predaval »Pro« blem učit. vzgoje in izobrazbe v našem "so« dobnem učitelju«. Za zanimivo in dobro za« mišljeno predavanje je žel govornik odobra« vanje vseh navzočih. 1 Posebej se mu še za« hvali tov. predsednik ter se še priporoča.
ad 4. Tov. Prislan je ¡govoril o »Gnojenju sadnega drevja«. Predavanje je bilo zelo po« učno — za tovarišice vsaj nekatere— morda predolgočasno — tovarišem pa dobro došlo. Iz predavanja razvidimo, koliko veselja!in za« nimanja ima tov. do sadjarstva. Koliko bo na ta način lahko pomagal našemu kmetu in po« vzdignil sadjarstvo, 'da bo prinašalo dobiček.
ad 5. Osnoval se je Prosvetni odsek. Za predsednika in dopisnika za »Prosveto« je bil izvoljen tov. Podjavoršek. nadalje tov. Smol« nikarjeva in tov. Kos. Društvo bo sestavilo točno statistiko o izvenšolskem prosvetnem delu učiteljstva.
ad 6. Tov. blagajnik apelira na točno in redno'plačevanje članarine.
Prihodnje zborovanje bo meseca aprila v Kozjem.
A. Čok, t. č. preds. M. Strašekova, t. č. tajnica.
Razgled po tujih državah.
—t Preureditev usposobijenostnih izpitov na Češkoslovaškem. Začetkom tega meseca se je vršila v češkoslovaškem minisitlr« titvu prosveite seja pod predsedstvom mini« etra prosvete dra. Derera, glede ureditve usposobijenostnih izpitov za učiteljistVo narodnih šok Sklenilo se je, da mora vsak kandidat, ki je dokončal učiteljišče in nato po« stal začasni učitelj,, polagati uls't'ni izpit iz štirih predmetov. Učni jezik in pedagogika sta obvezna za vse kandidate. Izmed ostalih dveh predmetov si enega izbere kandidat sam pa naj si bo to iz skupine realij (matematika, fizika, kemija prirodopis, higijena), ali pa iz humanističnih predmetov (tuj jezik, zgodovina, zemljepis). Zadnji, to je četrti pred,met pa predpiše komisija za usposolblje-noisltlne izpite kandidatu in to iz one skupine, iz katere si kandidat ni izivolil predmeta. Naloga izpraševalne komisije je strogo pa« žiti na' to, da bodo pri polaganju izpitov za« 6topane vise tri skupine. Nadalje je značilno to, da molra komisija kandidata že en mesec pred izpitom obvestiti glede določitve zad« njega predmeta. Ta ukrep ministrstva stopi v veljavo že v fletošnjem šolskem l^jtu. — Iz česči.ne preVedel K. V.
iiove knlige.
—k Knjižne zbirke Jugoslovanske tisikar« ne. France Veber: Sv. Avguštin. Zbirka »Kos« mos«. Zbirk^polijudnih znanstvenih in drugih spisov — »Kosmos« — se ni mogla pričeti lepše nego z izdajo pričujoče Vebrove stu« dije o sv. Avguštinu. S tem smo tudi Slovenci vredno proslavili tega izrednega in edinstve« nega duha, velikega človeka, misleca in svet« nika, »ki se ga mora ob 1500 letnici1 njegove smrti enako hvaležno te'r dostojno sporni« njati opojna, svetska in cerkvena Evropa«, kakor pravi pisatelj v uvodu. Za nas je naj« važnejše še to, da je pričujoča zgodovinska
razprava podana ne kot samo sebi namenjeni znanstveni traktat, marveč s perspektive av« torjeve lastne usmerjenosti in tako z vidikov sodobnosti. To je biLo mogoče pač le zato, ker je notranja problematika Avguštinovega časa tako sorodna s težnjami današnjih dni, ko se človeštvo zopet enkrat tragično raz« dvoj eno vrača k središču vesolj stva, po poti osebnosti k Bogu, in prav zaradi tega skuša najti pot, ki bi nas vodila iz pesimizma v optimizem, iz agnosticizma k svobodnemu spoznanju in priznanju resnice. — Cena iz« vodu je, elegantno v platno vezani knjigi 80 Din.
—k Zametene stopinje. Avtoriziran prevod iz francoščine Spisal Henry Bordeaux, prevela Krista Hafner. Mohorjeve knjižnice 39. .zvezek. Za'!ožila Družba sv. Mohorja; natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. 284 str. Za člane vez. 39 Din, broš. 27 Din, za nečlane vez 52 Din broš. 36 iDin. — Francoski piisa« telj Bordeaux jie tisti, ki se v svojih .romanih bavi zlasti z vprašanjem ki je tako aktuallno v sedanjem času, namreč: z družino in zakonom Tudi ta roman posega dO' najtanjših niti, ki se prepletajo v čilloiveških srcih, riše skrite bolečine duš, zakonsko nezvestobo, ločitev zakona in grenkosit te ločitve, ki jo Okušata oba zakonca. Med obema stoji nedolžni otrok, ki /a vse to nič ne ve, ki ju po naravi otroške duše veže in dlrifžf. Roman je razdeljen v dve knjigi: Pnva knjiga ima naslov: Zmaga lju* bežni, druga: Zmaga življenja.

Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstvo, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5" —
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z d'>bro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zaj t, optik — Ljubljana-Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE!
VELETKGOVINA
F, König
c
E 1 J E
DVOKOIES«. ŠIVALNE STROJE
NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI!
♦
GRAMOFONE
dobite najceneje v trgovini
FRANC LEPOiA, MARIBOR
GLAVNI TRG ŠT. 1
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gr«uiof«>-uov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.

Usodnost 1
Damske gaioše . . Moške gaioše . . .
Darnnki snežni Čevlji Moški soežni čevlji .
70 Din 75 Din 100 Din 110 Din
Mftiž§*$tritar|i?aiilka3
LASTNA TVORNICA SOLSKIH ZVEZKOV
v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru
Cene konkurenčne I Zahtevajte ceniki
Zaloga vseh šolskih zvezkov, be sžnic, dnevnikov, skitirk in podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir.
-V / -."^-Sfe
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI
(owei/^ ^ ^ . rxx/noiJeß ¿zora
A. & E. SKABERNÉ
LJUBLJANA