POSTIH»A PA7»AMRA*A.

Izhaja vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-■■■■■■ jine v srbohrvaSkem narečja, •■■■m
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 3/1. TELEFON ŠT. 174.
RazpoSilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji in v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24-—. Inserat! po posebnem ceniku.
ŠTEV. i:t.
E J L 1$ I. J A X .1, 1»NE 10. APRILA 1931
HBraHM^mee8ee*ee*HBeeoe«™eeee
LETO III.
»JyrocjiaBeHCKa Cypaa« HSJiaaH nefleibHO y flsa nsflaaa (y c^oBenanKOM n cpncKO-xpeaTÖKOM jesn-Ky) Te ce paaaiuHJbe 6ec-nnarHo na cse rproBne, oCpTHHiie, im.T.vcTpaja.’me rocno,iapcKe aa^pyre, jas-ne aoKajie u. t. ji., H3Me-II upe CBar.H ppvrH h.th rpehn 6poj. Ko naic Htejm, ji;a My ce csaKM 6poj ma-jbe, njiaha aa itpiihe nom-jbe, njiaha a a Kpnhe noniT na rojtHinit.e K 24.—. Becnaarna eKcnejumnja »Jyroc..naBeHCKe fiypae« juM'iv Bom na ycnex mi-cepara.
„JUGOSLAVENSKA BURZA“ izlazi nedeljno u dva izdanja (u slovenštini i srbohrvaštini) te se razašilje besplatno na sve trgovce, obrtnike, industrijalce, gospodarske zadruge, javne lokale itd-, izmjenice svaki drugi ili treći broj. Ko pa želi, da mu se svaki broj šalje, plati za kriće poštnih i otpravnik trošaka godišnje K 24"—
Besplatno razašiljanje „Jugoslavenske burze“ Vama jamči za uspjeh oglasa
„JUGOSLOVANSKA1 BORZA“ izhaja tedensko v dveh izdajah (v slovenski in srbohrvatski) ter se razpošilja brezplačno vsem tr- ! govcem, obrtnikom, indu- 1 strij alcem gospodarskim zadrugam. javnim lokalom i. t. d. menjaje vsako drugo ali tretjo številko. Kdor pa želi, da se mu pošilja vsaka številka, plača za kritje poštnih in pošiljalnih stroškov K 24"- letno.
Brezplačno razpošiljanje „Jugoslov. borze“ Vam jamči za uspeh oglasov
„JUGOSLOVANSKA BORZ A“ vychazi tydne v dvou vydänich (slovin-skem i srbo-chorvatskem) arozesilase bezplatnš všem obchodniküm, živnostnl-küm, prümyslniküm, ho-spodarskym družstvčim, ve-rejnym mistnostem atd., a sice stridavš každe druhe nebo treti čislo Kdo si preje, aby se mu zasilalo každe čislo, plati na hra-ženi vyloh poštovnich a ex-pedičnich K 24"— ročne.
Bezplatne zasilani „Jugoslovanske Borzy“ Väm zaručuje uspšch inseratü.
„JUGOSLOVANSKA BORZA“ (Jugoslav. Börse) erscheint einmal wöchen-tlih, in 2 Ausgaben (slo-venisch und serbokroatisch) und wird an alle Kaufleute, Industrielle, Gewerbetreibende, Wirtschaftsgenossenschaften, öffentl. Lokale und Ämter gratis versendet. Jene, die alle Nummern beziehen wollen, zahlen jährlich jugosl. K 24"— für Post- und Manipulationsspesen. Unentgeltliche Versendung der „Jugoslov. j borza" garantiert für den I Erfolgt der Inserate 1
The „JUGOSLOVANSKA BORZA“ (South - Slavic Ex-
change) is published weckly in the Slovenish and Serbocroatish languages and is mailed free of Charge to merchants, industrials, economical associations, public in-stitutions etc. at irregulär inter-vals. By payment of 24 Jugosla-vic Krons (six Dinars) per year for postage any applicant receives the paper regularly each weck.
The gratis distribution of this paper assures not only a very extensive circle of readers among bušiness people but also success of aduertisements inserted therein.
Address:
„JUGOSLOVANSKA BORZA“ Ljubljana, Jugoslavia.
Mostna tehtnica
znamke Schember
za tehtanje naloženih vozov do 5000 kg s patentiranimi skalami in napravo za registriranje teže, 4.5 m dolgim in 2.2 m širokim hrastovim mostom, patentirano napravo proti poškodbi oglov, železnim okvirjem, v tvornici preizkušena.
Pojasnila v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
NaJflnejSe ultramarinovo v krogljicah In prahu z::
plavilo
SAMO ENGHOS NUDI C T.ai-i« T'atin lastna Izdelovalnlca *• 1 »lij VstSIJV
Šivaće strojeve
najbolje svjetske tvornice „Kayser“, iz Njemačke, prodaje uz jamstvo, na malo i veliko, postavno željeznica Sisak: trg. tvrdka
Ivan Horvatič, Sisak
Vsebina 13. številke:
Trst. (Konec.) — Banke in kmetijstvo v Ameriki. (Dalje.) — Uredba o zemljedel-skem kreditu. — Beograd se modernizira.
—	Hospodärska situace Kralovstvi Srbti, Chorvatü a Slovincü. — Društvo „Circle des Amities belgo-yougoslaves“. — »Ju§f0‘ slovanska borza“. — Narodno gospodarstvo.
—	Iz malega raste veliko. (Povest. Dalje).
Novoustanovljena podjetja.
«leiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiitiiiimieiitiiniitiM,,,11111,111,tinitin,iifin,niiiMini,.
Trst.
(Dalje.)
Trst je naraven trgovski emporia za avstrijsko pomorsko trgovino s Črno goro, Albanijo, Grško, Italijanskim vzhodnim obrežjem, celim obrežjem Srednjezemskega morja vzhodno od Italije, črnim morjem ter s celim Daljnim vzhodom.
Kakor že omenjeno je Reka -edini geografski konkurent, ki bi lahko pritegnil nase velik del tržaškega prometa. Obratno pa zamore nastopiti tudi Trst napram Reki kot uspešen konkurent. Ureditev tega notranjega razmerja med obema lukama je odvisna od politične konstelacije. Štiri važne ugotovitve si je treba zapomniti:
1.	Dosedanji promet tržaške luke ni bil .prisiljen, ampak je slonel na geogratični legi,
2.	Izpremernbe političnih razmer njenega zaledja ne bodo imele neposrednega upliva na promet. Le sistematično s fmancialnimi sredstvi podpirano odvračanje prometa od Trsta; ga more zmanjšati za eno četrtino (ceteris paribus).
3.	V geografičnem oziru more z njim konkurirati samo Reka.
4.	Na Slovensko deželo in Primorje pripada ena tretjina pomorskega prometa.
Parniki in sploh ladje so važen faktor tržaškega gospodarstva. Približno dve tretjini po-
- • u krmu, engleski hranivi prah za marvu, lel O C ■ IH poštdm 5 omota a V« kg za 50 K. Glasom Ham ukaza zemaljske vlade u Ljubljani smiju Mastin prodajati ljekarnici, trgovci, sitničari, seljačke i konsumne zadruge. — Onda o tih tražite:
y I# hrana Za dojence, za djecu. Krepak zaju-S d dl E11	za odrastle, daje bolestnikom krv, snagu,
IsJr ji.	H E MM zdravlje. Njegovom uporabom se štedi na
mljeku i šećeru. To dokazuje na hiljade zahvalnica. Ili poštom 5 omota ä Vi kg 100 kruna.
svrbež, kraste, lišaje odstranjuje kod čovjeka i životinja mast proti svrabu, koja je brez mirisa i ne maže rublje. — 1 lončić za 1 osobu poštom 15 kruna kod
Trnkozcy, lekarna, Ljubljana,
Slovenija.
Kupi se poslopje
za napravo tovarne
Predpogoji: vod°vod ,?!l Pa vsai
1	° J predpogoji za na-
pravo istega ter kanalizacija, ploščine obratnih prostorov se potrebuje najmanj 600—1000 m2.
Lahko vse pritlično. Prednost imajo objekti z lastnim železniškim tirom ali pa ob železnici oz. v bližini iste ležeči. Lastnik objekta ali pa temu primernega zemljišča se sprejme na željo tudi kot družabnik. — Dopisi na Anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 31.
Nudim trgovcem po najnižjih cenah Kanat ase, cena za meter Kč. 14'—, Oksforde za srajce, cena za meter Kč. 14"—, Zefire za srajce, cena za meter Kč. 14'—. Dalje bele in barvaste žepne robce, rute za na glavo, potiskano blago za predpasnike.
Hy^aM TproBHHMa no HajHHHCKM nenama : Ka-nacjiace, nena sa usejap Ki. 14"—, Oicccfiopae sa KOiny^e, uena sa Mexap Ki. 14"—, SetjiHpe sa KO-my-te, nena 3a Mexap Kh, 14"—. JJaibe 6ene h piapene MapaMHite, jam-Maice, HauixaMnany po6y 3a nperave.
FRIDERIK KUDELKÄ
TKALNICA
ČERVENV KOSTELEC, ČEŠKO.
ADRESAR
mesta Zagreba
za leto 1921
vsebuje natančne naslove (z ulicami) vseh oblasti, uradov, društev, trg. zavodov, industrijalcev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov in privatnikov.
Cerna samo 200 kron.
Naročila sprejema „A.nončna ekspedicija“ Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
„OST- EXPORT“
Organ für den :::: Waren - Austausch zwischen Mittel -und Ost - Europa
List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo ::	::	:: ::
Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Romuniji, Bulgariji, Jugoslaviji,
izhaja v Berlinu.
Zastopstvo :finiEtia ekspedicija AL MäTELIt Liljana,
Siongresni trg 3.
Export! Export!
Tekstilna industrija firme
Jos. J. Hak
Hnrka u Stare Paky, Češko, izdeluje in pošilja samo trgovcem: platno, prte, prtiče, damast, brisače, kuhinjske brisalke, ze-firje, kaneva, tančice, ažurno blago, robce. Zastopstvo: Chihago, New- \ York, Varšava, Amsterdam. \ Praški velese j m stojn. 46.
Priporoča se tvrdka
JOSIP PETE«,
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles.
Proda se vila
v bližini Celja, zgrajena 1. 1915, enonadstropna, z vrtom, krasna lega, 8 sob, kabineti, kopalnice, pralnica i. dr. Kupec se lahko takoj vseli. — Ponudbe pod „Blizu železnice“ na Anončnp" ekspedicijo AL Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3.
morskega prometa so preskrbovale avstro-ogr-' ske ladje. Za prevoz v Italijo in obratno so skrbele deloma italijanske ladje, za daljni prekmurski promet pa so prišle v poštev posebno angleške. Končno so se udeležile v vetij i meri tudi grške Li nemške ladje. Slovenci nimamo lastnega parobrodja. Sicer so sc naši mali kapitalisti ,že od nekdaj zanimali za pampiovbo; v družbi z izitnjenimi pomorščaki so si nabavili obrežne ladje, jadrnice, ki plovejo med Trstom in Istro ali še celo v Dalmacijo. Tudi delnice nekaterih paropiovnih družb so v naših rokah. Vendar vse to ni nič proti milijonski tonaži, ki oskrbuje tržaško luko. Slovenci nimamo nikake-ga vpliva na pomorski promet, niti gospodarskega, niti političnega.
V Trstu je približno trideset odstotkov Slovencev. Nikakor pa nimamo trideset odstotkov gospodarskega upliva. Tuje blago gre in pride na tujih ladjah preko tujih trgovcev — tujci dajo blago in ladij e ter posredujejo trgovski promet — Slovenci izvršujejo podrejene posle. Ni čuda ako je naše premoženje zaostalo daleč za številom prebivalstva.
Dosedanji • slovenski procvit je izviral iz vztrajnega podrobnega dela. Vsako leto so šle stitine slovenskih delavcev v Trst, delali so kot težaki v luki in mestu; tekom let so si prihranili par krajcarjev ter si omislili kako obrt ali trgovino. Tudi denarni zavodi so spretno posegli v gospodarstvo. Od kamna do kamna smo zidali; slovenske pokrajine so pošiljale vedno nove polke svežih delavskih moči. Noben trezen politik pa ni misLil, da bi mogli na ta način dobiti politično ali gospodarsko premoč v Trstu, kajti v zadnjih letih pred vojsko je posegla dunajska politika globoko v gospodarsko življenje in vse je kazalo, da bo prišla -prej ali slej tudi v politiki do popolne veljave. Njena sredstva so bila: veliki kapitali, ki so se investirali posebno v ladje-delna in parobrodna podjetja in drugič politična moč. Z velikimi koraki je napredoval dunajski vpliv v Trstu, Lloyd, Austro - Američana, javna skladišča itd., itd. so bili pod njegovo kontrolo.
POZOR!	POZOR!	POZOR!
Ljubljanski vel. vzorčni semenj
Ljubljana. 6.—20. avgusta 1921.
Banke in kmetijstvo v Ameriki.
(Dalje.)
Glavna naloga našega odbora je bila do sedaj, da se da farmenjem smisel za zboljšanje obdelovanja zemlje, za vjpeljanje boljše, čistokrvne živine itd. Začeli pa smo se učiti, da im kmetovalcu moramo najbolj pomagati, če mu pomagamo njegove pridelke v denar spraviti. — Nepobitna resnica je, da cena, katero dobiva kmetovalec za njegove pridelke, ni v nikakem pravem razmerju h ceni, katero more slednji kupovat ec, konzument, plačevati. Kmetovalec potrebuje vodstvo bankirjev in trgovcev pri prodaji svojih pridelkov.
Za bankirje in trgovce pa- je zadnji čas se zavedati, da je absolutno potrebno v prospeh ameriškega fairmerja, da so mu zagotovi pošten dobiček za njegove pridelke. Če se to ne zgod/, potem se bo število oseb, vipo-slenih pri kmetijstvu vedno bolj zmanjševalo ter se bo prebivalstvo mest poviševalo.
Za jug je nujno potrebno, da se ustanove skladišča in način trgovanja tako7 da bo mogel
Tršan & Gorjanc
import in export deželnih pridelkov in Sesa. — KRANJ.
Grajščinsko posestvo z moderno lesno industrijo. Velik krasen gradič,, z vsemi udobnostmi opremljeno gospodarsko poslopje, 126 oralov, velik mrtvi in živi fundus instruktus, dalje popolnoma opremljena tovarna za izdelovanje lesa, industrija pohištva z bogatim inventarjem modernih strojev in orodja, električna razsvetljava in končno še opekarna, proda se vsled družinskih razmer.
Naj nižja cena 1 in pol milijona dinarjev. — Resni ponudniki naj izvolijo nasloviti tozadevne dopise pod „Najboljša naložba kapitala“ na upravništvo „Jugoslovanske borze“ Ljubljana.
Trgovci! POZOR! Trafikanti!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri. tvrdki
Tovarna za kovinasto 1 TBopmma sa KOBHHaciy blago, — železolivarna j po6y, aceJtesoJiHBapna
Pazderka i drug, Vyskov, Čehoslavija
nudi po konkurenčnih cenah namizne tehtnice, zmožne za cimentiranje, kuhinjske tehtnice, urne in ročne tehtnice, mlinčke za mak, kruh in meso in drugo kuhinjsko opremo. — Dobavlja vsakovrstne sive odlitke in izvršuje vsa kovo-tlačiteljska dela. Odpremo večjih naročil oskrbuje franko državna meja.
Zahtevajte cenike!
Hylja ya KOHKypemme neue: Bare 3a crone, enoeoöse sa ihmchth-pame, KyxHH>CKe Bare, caxne h pyme Bare, MJiHHe. 3a MaK, xpyx n Meco n ocxajry KyxnH>-CKy onpeMy. /JoGao/ha
CBaKOBPCHC CHBe oäjih-se xe H3Bpmyje ese KOBHHCKomraMnapcKe paaite. OxnpeMy bcHhx uapypöa oßaBJba (fipan-KO ÄpnaBHe rpamme.
Tpaacnxe uemiKe!
Proda se
večja množina, krog 20.000 komadov „Drainage cevi“ premer 8, 10 in 13 radi pomanjkanja prostora po ceni K l'SO za komad.
Informacije daje veletrgovina
M.OSWATITSCH,
Celje.
Nočne lučke
po 24 kosov in več v lesenih škatlicah ceno na prodaj.
Heinrich Kohn, Praga, V. ul. Elišky krasnoh št. 9.
Domača tvrdka. Solidne cene.
i
Ljubljana
Prešernova ulica 9.
Dajnovejši kroji. ločna postrežba.
Velika izbira izgotovljene
obleke
vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje
vata
za krojače v kosih in na metre.
Tražimo
agilne zastupnike po svim većim mjestima za naš list. Ponudbe na upravu _
„Jugoslavenske burze“.
Iščemo
agilne zastopnike v vseh večjih mestih za naš list. Ponudbe na upravo
»Jugoslovanske borze“.
Antracen, alizarin črnila, rdečilo, razne barve za štampilje,
„SVITOL“
(čistilo za kovine) modrilo, nudi tvrdka
„Ravan“ Ljubljana.
Prvovrstno fevdalno posestvo
z veliko, odlično grajščino v slogu „Renaissance“ z angleškim parkom, lepimi velikimi gospodarskimi poslopji, z živim in mrtvim inventarjem se proda. Posestvo slovi kot eno najlepših na Spod. Štajerskem ter je posebno prikladno za sanatorij. Leži v Sav. dolini in meri 110 oralov. Najnižja cena 6,000.000 kron. Resne ponudbe pod „First Class“ na upravo našega lista.
listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12 kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504. — Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v
OST »EKSPORTU
ADRESAR
grada Zagreba
za g. 1921.
sadržava tačne naslove (sa ulicama) svih vlasti, urcdova, društava, trg. zavoda, industrijalaca, trgovaca, zanatlija, posjednika i privatnika.
Cjena samo 200 kruna.
Narudžbe prima „Anončna ekspedicija“ Al. Matelič,
VSAKOVRSTNI ZABOJI
v debeljini od 3 mm naprej na prodaj. — Vprašanja na upravo lista.
kmetovalec varno braniti, zavarovati in prodati svojo bombažno žetqv v teku dvanajstih mesecev, v katerih svet to blago porabi. Kalifornijsko (poljedelsko društvo je ‘vzorno urejeno. Potom kooperativnih trgovskih agencij se vn ovc ujejo pridelki. Splošno pa se more reci, da kmetovalcem manjka pri prodaji njihovih pridelkov organizacije in naj bo to na jugu bombaž, žito v velikem zapadu, jabolka v Arkansas, Colorado ali /New Yoiku, krompir v Maine itd.
Resnica je, da so kmetovalci, osobito v slučaju bogatih žetev predani na milost ali nemilost posredovalcev. Agrikulturni odibor bankirjev naglasa, da se vprašanje razdeljevanja in trženja kmetijskih pridelkov ravno tako tiče nas (bankirjev), kakor kmetovalcev.
Očita dolžnost je, ne le bankirjev, temveč tudi trgovca na deželi, bi proda traktor (motor), plug ali kakoršnokoli orodje, vporabljuti svoj vpliv, da se uvede zdrav način trženja in da se v to svrho osnujejo kmetijske kooperativne trgovske organizacije. Narodne in državne zadruge kmetijskega urada 'so začele ogromno vprašanje kmetijskega trgovanja reševati.
Vprašanje kmetijskega ročnega dela, največje fizikalno vprašanje, katero se danes ameriškemu farmerju nasproti stavlja, se bo samo vnavnalo, če se bodo kmetijski dobički zvišali. Mi kličemo po večjem pridelovanju živil, — naš farmer pa nam pravi, da bi on pri dvakratnem pomnoženju pridelkov več zgubil, kakor. zaslužil.
Prijatelji moji, nevarna reč je, če kmetovalec skuša svoje pridelovanje omejiti, da se ogne večjim izgubam.	(Dalje.)
■teaEesesasEaaeHHneeBOHeaaeegBa
S	SEJM-VAŠAR	i
LIBERCE-REICHENBERG
H	(ČEŠKOSLOVAŠKA)	g
2 AVGUST 1921
n	m
■■■■■■BHBeHSMBaHHeaeHeaeaeMBe
Uredba o zemljedelskem kreditu.
Piri Upravi Fondov se organizira posebna »Direkcija za zemljedelski kredit« in bo že tekom prihodnjih dni radi tega omogočena ustanovitev potrebnih filijalk in agencij v važnih centrih zemlje, kjer jih še doslej ni bilo. Svrha tej ustanovi je nabava ugodnega osebnega kredita za kmete, v prvi vrsti za one, ki so slabo situirani, t. j. oni ki plačujejo direktnega davka letno (nanj od 50 dinarjev. V to svrho je vlada odredila 100 milijonov in razven tega se bo prispevalo k tem fondu letno 20 milijonov dinarjev in dve tretinj čistega dobitka od razredne loterije. Višina obrestne mere je določena na 6 odstotkov. Vendar je dana možnost, da jo ministrski svet spremeni z oz’-rom na stanje na svetovnem trgu na predlog ministra kmetijstva in po mnenju Uprave Fondov.
Posojila se bodo dajala na menico s podpisi troje za jamstvo sposobnih oseb vsote 3000 dinarjev, na podlagi živega ali mrtvega materijala in s podpisi dveh za jamstvo sposobnih oseb v višini do 5000 dinarjev, na vrednostne papirje do 10.000 dinarjev, ravnotoliko na tekoči račun in hipoteko na nepokrefnine.
Važen je 9. člen te uredbe, ki pravi, da se predmeti, ki so se nabavili s tem posojilom ne morejo obdavčiti, niti 'zastaviti za kakršnekoli dolgove, dokler njihov lastnik ne izplača vsega dolga Upravj Fondov nazaj.
Vsak trgovec,
industrijalce
in obrtnik
čita
„TRGOVSKI LIST“
ki izhaja trikrat tedensko.
Njegovi oglasi imajo naj nižjo ceno in naj večji uspeh.
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene čavlje za postolare) izradjuje Tvornica drvenih čavlja,
Ivan Seunig ml., lačen pod Šmarno goro pri Ljubljani.
Mizarske oblice j| mizarsko orodje
najboljše kakovosti in po zelo nizkih cenah nudi
Specijalna tovarna mizarskih orodij
S.„ KAUDERS, B Čistdv- Plzensko (Češko.)
Štora d z o. z.
Št. Vid nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotete iz tula, ripsa, entamina, kongresa, .platna i. t. d.
Čitajte
Jugoslovansko
borzo!
proti naraščajoči konkurenci in izostajanju naročil je
dobra reklama!
Zahtevajte proračune!
Anončna ekspedicija M. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.

(Krem*)
Bil®
terpentlnovo čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga
M. Trebar Ljubljana
Sv. Petra c. 6. Telet. 539.
TPA>KHMO
arH-zme sacxyimuKe no cbhm BeknM MecTHMa sa nam ahct.
HoHyaöe na ynpasy » JY F O C JIABEHCKE BYP3E«
Trgovina čevljev, (cipela)
in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo.
Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6 Telefon št. 539.
Niže cijene, dok traje sadanja zaliha!
vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih I - Cijena po komadu njem. M —-45, —‘50, —'55, — 00; nadalje nudjam moje podvezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M 1'40, pomjedene M I SO, posrebrene M 210, počrnjene M 1'70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu.
Traže se prodavači i zastupnici i Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542.
Ivan Babič, Berlin 0,34,
Memeler Strasse 76/1. v.
■ I
AßPECAP
rpa^a 3arpe6a
sa r. 1921.
caApAcaea Tanne Hachoae (ca y.nmaMa) cbhx BhacTHi ypeAOBa, ApyraTaBa, xpr. aasoaa, HHay-CTpHjahaiia, Tprosaua, aanaTjnija, noseAHHKa h npuBaTHHKa,
Cena caMo 200 KpyHa.
Hapypöe npnMa »Ahokshu eKcnea."- An. Marenuh, Jby6A>aHa, KonrpecHH rpr 3.
Prevode
hrvatske, srpske (i u ćirilici), slo-•	venske, čečke, njemačke, engleske,
francuske, talijanske priskrbljava tačno i po solidnim cijenama
Anončna eksp. AL. MATELIČ,
LJUBLJANA, Kongresni trg St. 3.
Trpežno izdelane železne
štedilnike izdeluje
L
Jakob Preželj, Novomesto
Posojilo se diaje za rok od 6 mesecev do 5 let, a posojilojemalci so oproščeni od vseh državnih -in občinskih pristojbin pri poitrgevanju obveznic in ostalih izpravnic, ki jih potrebujejo kmetje pri dvigu posojila iz Uprave Fondov.
Tako je vlada po vzorcu onih tendenc, ki so nekdaj vodile vlado kraljevine Snbije, stopila na pot pomaganja najštevilnejšemu stanu naše države — kmetskemu stanu. Osvobodila bo kmeta od vseh oderuhov, pa tudi onih inaših kmečkih posojilnic, ki sicer pošteno delajo, pa vsled dragega kredita kmetu s cenejšimi -posojili postreči ne morejo. Kmet pa naj se zaveda, da je vlada s to odredbo dokazala, da je vsaj enkrat pogodila pravo pot blagostanja cele države, ki ima za predpogoj zboljšanje položaja kmetskega stanu.
Beograd se modernizira.
Poziv našim gradbenikom, industrijcem in trgovcem.
V ministrstvu za javna dela so ravnokar končali načrt gradbene uredbe za mesto Beograd. Po načrtu bo oni del Beograda, ki je omejen na eni strani od Donave pni Malem Kalimeg-danu, Save in Hercegovske ulice do Sv. Nikole trga in kolodvora, in na drugi strani od Ne-manjine, Beograjske, Kralja Aloksandna ulice, Bitoljske, Takovske, Vidinske in Dušanove ulice, bodisi dvignjen, bodisi nanovo sezidan oziroma prazen prostor sezidan. Privatni lastniki hiš so prisiljeni svoje hiše. dvigniti izai tolko nadstropij, za kolikor to dopušča dosedanja konstrukcija hiš. Lastniki praznih prostorov in lastniki stavb iz slabega materijala so prisiljeni sezidati nove stavbe. Za podporo je vlada odredila 100 milijonov dinarjev posojila, ki ga bo dajala potem Uprave Fondov vsem onim, ki ga bodo zahtevali. Uredba, kolikor smo informirani, ne obsega nobenih določil o nakupu materijala in bo tako vsakomur, kdor je prisSjen zidati, na prosto voljo dano, da sezida na najcenejši način svojo stavbo oziroma jo dvigne, kakor to zahteva uredba. Radi tega ni izključena prosta konkurenca. Najso-lidnejši, najhitrejši in najcenejši ponudniki bodo gotovo mogli oddati bodisi svoj materijal, bodisi svoje delo. Ker se mora začeti z zidanjem že to leto, opozarjamo naše obrtniške zadruge, gradbenike, industrijce in trgovce, da se pravočasno ponudijo do beograjskih oblasti, trgovske zbornice in zainteresiranih privatnikov s ponudbami. Po našem mnenju bi bilo dobro, če bi ljubljanska trgovska zbornica zbrala različne oferte gradbenega in stavbenega materijala, potrebnih stojev, -gradbenih načrtov, materijala za opremo hiš, stanovanj itd, in jih primerno priporočila ter s pomočjo vlade izposlovala primernejše upoštevanje domače produkcije, domačega blaga in dela. Beograjska vlada -pa je v prvi vrsti poklicana, da skrbi, da ostane teh 100 milijonov dinarjev doma, da ne gredo v Italijo kot zaslužek italijanskim zidarjem ali drugim družbam. Mislimo, da je to indiscutabel in evidentno vsakomur, komur je ležeče na napredku cele države. Apeliramo obenem na že priznano solidnost in na premalo podjetnost naših gospodarskih, industrijskih in trgovskih krogov, da si priborijo v Beogradu ob tej priliki svod zaslužek. Nikdar jim potem ne bo treba tožiti o vprašanju relacije 1 : 4, ki danes ni več aktualno. Vlada bo s pomočjo ^beograjske občine in v sporazumu z Brodarskim sindikatom ter železniško direkcijo znižala transportne tarife, skrbela za dovoljno število vagonov, tako da bo na ta način odpomogla največji težkoči.
Svakovrsne cipele
na m a 1 o i veliko, proizvode iz prave kože bez papirnatih dodataka, sve ručno, fino i trajno izradjeno, r a z š i 1 j e
Cipelarska gospodarska zadruga
LjubnO pri Podnartu Gornja Kranjska.
UBn n i m tiSo z gostilno Hali P I 111 ali lotelnm
v Ljubljani oz. neposredni okolici. - Enako podjetje vzamem tudi takoj v najem. Ponudbe pod „300.000 takoj“ na Anon. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev 3.
Albert Matijevič
odpremničtvo. Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73.
Sprejme se
razmnoževanje
vsakovrstnih risb, not, okrožnic, z ročno in strojepisno pisavo, vabil i. t. d. po najugodnejših cenah in takojšnji prvovrstni izvedbi.
Pojasnila daje uprava.
Inserati v „Jugoslovanski borzi“ imajo vedno najboljši uspeh 1
Ceno se proda:
acetilenski aparat z obsežnim materijalom, kandelabri, medeni lestenci s približno 199 svetiljkami, po 100 metrov cevi, masivna hrastova garnitura za večjo gostilno, kredenca, omarica z velikim ogledalom, dve manjši omarici in omarica za led. — Hotel Toplice, Bled.
Hospodäfska situace Krälov-stvf Srbu, Chorvatä a SSovincu.
Na vyvoj hospodafstvi v Krälovstvi Srbü, Chorvatü a Slovincii pusobil v po-sledm' dobe pfedevšim zäkaz vyvczu obili' a sena, pak dalekosahle nafizeni o stavbe novych domu a pfistavbe novych pater na starych domech v hlavnim meste Bele-hrade, däle milionovä agrarni' pujčka a konečne tež v nemale mire jasnejši politička situace.
V cele riši panuje již skorem pul-druhy mesic citelne sucho, pferušeno sotva dva- nebo trikrat menšim deštem. Ježto se očekava letos i nadale ješte nedostatek dešte, vlada včas zabränila dalšimu vy-vozu poživatin i krmiva. Vyvezti se smi ponze ješte to zboži, ktere již leži na že-leznicich. Mineni o üspechu jsou rüznä. Nektere casopisy se domnivaji, že toto ukvapene pry nafizeni znamena naprostou neduveru v naši žen a näsledkem toho již predem seslabuje naši valutu na cizich trzich, na druhe strane pak poškozuje četne obchodmky, ktefi nakoupili velke množstvi exportniho zboži, ktere čeka na export. Zejmena co se tykä kukufice, plati to u velke mire. Neda se na druhe strane upfjti, že vlada vzdor temto vytkam se postarala v prvni rade o zabezpečeni zäsoboväni domäciho obyvatelstva obilim.
Die načrtu nafizeni, ktere bylo prave v Belehrade vypracoväno, ma dati vlada Sprave Fondu 100 milionu dinaru k dis-posici na pujčku na stavby novych domü a na pfistavby novych pater u starych domu v hlavnim meste Belehrade. Die toho načrtu jsou povinni všichni sonkromi majitele domü a präzdnych budov, aby bud postavili nove domy, anebo na stare domy zbudovali nova patra, pokud ovšem konstrukce stare budovy to dovoluje. Pra-cemi nutno začiti ješte letos. Načrt sta-
Iz malega raste veliko.
(Dalje.)	^
Pri tem moramo upoštevati dvoje računo,-: prvič račun (v kontakoremtu) dotičnega agenta in drugič pravizij&ki račun (v glavni 'knjigi). — Slednji mora računu agenta stopetdeset dinarjev dati. Ker se njegove obveznosti za to vsoto Pomnožijo, je treba to vsoto (Vknjižiti na debat stran proviz-ijskega računa, pripoznati pa osebni račun agenta.
Treba je bližje razložiti še mrtve račune, v (pnvi vrsti račun glavnice.
če hoče ena ali več oseb začeti s kakšnim Podjetjem, morajo imeti gotovo glavnico, za katero se morajo obvezati, da jo pri bodočem podjetju uporabijo. Radi tega dolgujejo podjetju oziroma računu glavnice med seboj domenjene vsote. Podjetnik je torej dolžnik račun ‘glavnice tu bo obremenjen na osebnem računu za vsote, jd jih dolguje, račun glavnice pa bo pripoznan za iste vsote. Ko ime ji tel j računa, ki je v tem slučaju podjetnik, vplača v obliki denarja, menic, afektov, mobilij in imobilij itd. svojo vlogo, bo 'degav osebni račun za to i vsoto pripoznan, bla-sajna, račun menic, efektov itd. pa obremenjen. Tako ostane račun glavnice vedno upnik podjetja in fungira kot namestnik podjetnikov.
Račun izgube in dobička predstavlja kontrolnega uradnika, ki pregleduje trgovino v imenu računa glavnice. Račun izgube in dobička >ma dolžnost prevzeti vse izdatke in izgube, ki
novi povinnost budovänl pro celou centralni ctvrt Belehradu. Podobna nafizeni budou muset näsledovat i pro jinä mesta.
Dale vlada po volila 100 milionu dinaru na püjt-ky menšim rolnlkum, kterä bude muset byt kryta bud smenkovou zarukou anebo hipothekami. Ürokova mira je mirna. Ten to kredit pomuže stavu rol-nickemu u vydatne mlfe ku zlepšenl jeho situace a zamezl neblahou cinnost vy-deracu.
Politička situace je den co den jasnejši a zbavuje se rüznych mobilisacnlch a välecnych proroctvl a tim spojenych obav. Tendence jihoslovanske koruny jest u Curychu pevnä a jde naboru. Bude -11 stat behem tohoto jara a leta forslrovati vyvoz, prodloužl tim bilanci vnejšlho ob-chodu, zäroveh pak zlepšl tež valutu. A toto zlepšenl nezptisobl ponze klesnutl cen pfedmetü, ktere importujeme, nybrž tež nižšl ceny našich domaclch produktu.
IVELESEJMFOIREI
! V PARIZU DE PARIS !
10.—25. MAJA 1921.
Društvo „Cercle des Amities belgo - yougoslaves“.
Qand, 20. marca 1921.
Opozoritev industrialcev in trgovcev.
Po inicijativi Dijaškega udruženja kraljevine SHS v Ga u du (Belgija) se je 27. januarja 192 i. ustanovilo društvo »Cercle des Amities belgo-yuogoslaves« s svnho intelektualnega in gospo-darskc'ga zbliževanja teh dveh narodov.
Na skupščini dne 4. marca t. 1. je bila izvo-
rnu j Mi knjižimo na debetni strani, medtem ko ga priznamo za vse dobičke itd.
Omeniti je treba še nekoliko račun debitor-jev in kreditorjev: Prvi je zbirka vseh debitor-jev, in drugi vseh kreditorjev. V glavni Knjigi se vsled boljšega pregleda vzame obe kontoko-rentni knjigi v en račun skupaj. Debitor j e na levo in kreditorje na desno stran. Z navadnim seštevanjem debetne in kreditne strani in s sal-diranjm (z vknjiženjem razilike obeh strani na manjšo stran) je račun zaključen. Zadnje vknji-ženije saldo -potrebuje -ravnotako svoje protvpo-stavke. Vsa salda stani] zbere bilančni račun, vsa salda, ki predstavljajo zgube ali dobičke, zbere inčun izgube in dobička.
Račun blagajne v glavni knjigi predstavlja blagajno v skrajšani obliki.
Račun blaga vsebuje vse prihode in vse izhode blaga. Če nimamo preveč raznovrstnega blaga, se izplača vsakemu artiklu posebej otvoriti ralčun. V nasprotnem slučaju vodimo detajli rano blago v blagovnem skontru, v blagovnem računu glavne knjige pa knjižimo vse skupaj.
Po trgovskem zakonu je trgovcu svobodno si na katerikoli način urediti svoje knjigovodstvo. Trgovec more .radi tega svoje 'knjigovodstvo prilagoditi popolnoma .značaju svojega obrata, vendar morajo iz knjig hiti razvidne kupčije in stanje premoženja. Nemški vzorec knjigovodstva je sestavljen iz štirih sistematičnih knjig in sicer dveh paralelnih temeljnih knjig: blagajne in memoriala1, in nadalje iz računa menic ter računa trat. Iz temeljnih knjig prenašamo
Ijena stalna uprava., ki naj bi delala za izvršitev društvenega programa. Predsedništvo se je poverilo eni izmed najuglednejših tukajšnjih osebnosti g. Lovaque-u, vseučiliškemu profesorju, ki zelo dobro pozna naše dežele. V upravo so razen naših dijakov sprejeli tudi najuglednejše bel. gijske indiusMjce. Častno predsedništvo se je po nudilo grofu Carpu, guAr. flandcrske province, ki je pri tej priliki obljubil financijalno pomoč. Za častnega podpredsednika je izvoljen g. Bron, poslanec in župan gandske občine. G. Bron je že pri več prilikah pokazal svoje velike simpatije za našo domovino. G. Markovič, naš poslanik v Bruslju, je prevzel pokroviteljstvo novo ustanovljenega društva. Kakor se vidi, so se z ustanovitvijo tega društva zainteresirale najodličnejše osebnosti, kar je tudi najboljša garancija za njegovo uspešno delo.
Da bi se program čim bolje izvedel, je društvo otvorilo pisarno za trgovsko in industrijsko obveščeni e, ki bo začela svoje delo od 22. t. m. Zato prosi uprava vse naše trgovce in industrij-ce, ki želijo stopiti v zvezo z belgijskimi tovar-namji in trgovci, da se obračajo na to pisarno z zahtevami in ponudbami, kakor tudi za vsa druga obvestila, ki se tičejo trgovine in .industrije. Ponudbe lahko vsebujejo vse produkte, ki jih naša država izvaža (posebno življenske potrebščine, neizdelan les, volno, rude, in sploh sirovine), zahteve pa vse belgijske produkte, ki so potrebni naši državi (tekstilno industrijo, meta-lung'iijo, steklenine, mašim arij e vseh vrst, kompletne instalacije tova.m, vagone, lokomotive, poljedelske stroje itd. Opozarja se na poljedelske stroje, katerih izdelovanju posveča belgijska industrija posebno pazljivost. Tako se med njimi razen najmodernejših plugov, mlatilnic, sejalnic odlikujejo v zadnjem času ročne priprave za mle-tev žita in plug, imenovan »double Brabant«, zelo pripraven za manjša obdelovanja zemlje. Industrija motokulture je za sedaj pripravila najboljše električne in parne poljedelske stroje, ki se dajo porabljati tudi v naših razmerah.
postavke v zbiralni žurnal, h žurnala se vknji-žujejo postavke v glavno knjigo, h kateri spada v organični zvezi še bilančna in Inventurna •knjiga. Pomožne knjige so kontokorent, blagovni skontro, menična in fakturna knjiga Itd. V memorial knjižimo vse kupčije, ki zahtevajo vknjižbe in ki niso že vknjižene v blagajniški knjigi. Če smo namreč že prejeli plačilo alf ga izdali, se nahaja vknjižba že v blagajni in je ni treba v memorialu ali primanoti še enkrat vknjiževati.
Vsak posamezni slučaj, ki pomeni- pomnoži-tev ali znižanje naših obveznosti, to se pravi Če tudi momentano spremembo našega premoženji, je treba vknjižiti v memorial ali primanoto. Vknjižbe sledijo kronologičnemu redu, torej časovno. Vse to in še mnogo drugega je povedal prokurist svojim učencem, ki so si pridobili s tem dober vpogled v knjigovodstvo, obenem pa so v kontuarju izpopolnjevali praktično svoje znanje naprej. Vsako jutro so se pomenili, ko so pregledovali korespondenco, o vknjižbah, ki jih je bilo treba na podlagi teh knjig napraviti. Izmenoma so na listku napravili shemo za vkmjlže-nje enega ali drugega slučaja in pokazali preje predno so vknjižili prokuristu. Na ta način jim je knjigovodstvo postalo popolnoma domače. Mogli so sedaj različne račune razumeti, ravno tako njihovo stanje in njihovo rast. Nepregledne, preje talko enostavne vrste številk v knjigah so vzbudile v sinovih kar najbolj živ interes.
(Dalje prih.)
Vsa poročila se pošiljajo 'brezplačno. Korespondenca se opravlja v vseh jezikih, vendar bi bito najbolje posluževati se po možnosti srbskega ali francoskega radi hitrejšega posloiviainja. (Naslov pisarne: »Cercle des Amities betgo - yougo-slaves 23 Rue Cornet de la Poste, Gand, Bel-.gique.«)
Razen otvoritve pisarne se nameravajo ustanoviti intelektualne sekcije, kakor tudi, kako bi se tudi druga točka društvenega programa izvedla. Ta sekcija bo delovala za spoznavanje belgijskega naroda z našo domovino. Propaganda se bo vršila potom konferenc, koncertov in brošur.
Iz vsega tega se lahko razvidi, da to društvo nima nobenih špekulativnih namenov, nego nasprotno, temveč da se je ustanovilo v svrho, da pospešuje možnosti našim trgovcem in industrijalcem, da bi lažje prišli v direktno zvezo z belgijskimi tovarnarji, od česar bosta očividno obe stranki imeli ogromne koristi.
Tajnik društva »Cercle des Amities belgo-yougoslaves«
Rad. P. Živkovič, s. r. stud. teh.
je spravilo vsaj trenotno v zadrego in skrb. Še večjo zmedo pa je provzročila popolna prepoved izvoza živil, raznih vrst žita, ki jo je izdala s
1.	aprilom naša vlada. Razveselili so se le porabniki.
Vzroka laški prepovedi ne vemo, moremo pa ga slutiti. Ako ni vmes sanitarnih ozirov, potem je bil najbrže merodajen raztog, pritisniti na Jugoslavijo povodom sklepanja trgovske pogodbel med njo in Italijo, češ:	»Mi Lahi se zamoremo
odpovedati uvozu jugoslovanskih živil, vi Jugoslovan! Pa kar koprnite po naših pomarančah, figah, limonah in rižu.« Mislimo, da imajo naši trgovski delegati toliko soli v glavi, da ne bodo šli na ta lini komedijantske Italije, o kateri vsi vemo, da mora brez naših živil stradati ali pa živeti veliko dražijo ob amerikanskih živilih.
Pač pa Laška lahko trajno, četudi le deloma bojkotira naš les, ker ima nadomestilo od drugod: iz Nemške Avstrije, iz dežela ob črnem morju itd. To si bo pa premislila, ako hoče računati na našo živino in žito, ki bo ob primerni carini lahko vedno ceneje kot od drugod.
Kot Vzrok prepovedi naše vlade glede izvoza živil pa se »navaja« trajna suša, ki grozi uničiti naše žitne pridelke.
Ako premotrimo vsestranski vpliv zlasti druge prepovedi, smo si takoj na jasnem, da se ne da vzdržati za dolgo, kajti ta izvanredna odredba bi sicer še bolj zmanjšala naš celokupni izvoz, ne da bi se istočasno in v istem razmerju zmanjšal tudi uvoz. Pasivnost naše trgovske in plačilne bilance bi rastla, s tem pa tudi devalvacija naše valute.
Položaj našega narodnega gospodarstva bo tedaj zahteval, da se gorenja prepoved čim preje modificirn. Pri tem bi bili spraviti v sklad interesi (naših) producentov in konsumentov in omejiti še vedno prost izvoz živine in mesa.
Dr. Ogrin.
Povišanje poštnih pristojbin. S 1. IV. so se povišale poštne pristojbine v inozemskem prometu. Pisemska znamka stane n. pr. poslej 1 dinar. V kratkem pa dobimo povišanje vseh poštnih pristojbin, torej tudi v notranjem prometu.
Za trgovce z južnim sadjem. Češkoslovenska Vlada je dovolila omejen, uvoz 150.vagonov pomaranč in 150 vagonov citron, to pä samo .legitimnim trgovcem in nakupnim družbam.
Za jesenski velesCjm v Pragi vlada že sedaj veliko zanimanje ter prihajajo na komite priglasi v velikem številu iz vseh krajev. Stavbeni pododbor dogotavlia načrte za nove razstavne paviljone ter se bo v prihodnjih dneh pričelo z potrebnimi deli.
Veliki trgovski shod priredi Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Mariboru, dne
17. aprila t. 1. ter vabi, na ta shod vse jugoslovanske trgovce. Dnevni red se objavi pozneje. Radi pomanjkanja stanovanja se prosi, da se udeleženci pravočasno javijo pri trgovskem gremiju v MMlamiboru, ker sicer gremij ne more garantirati za prenočišča.
Industrijska kriza v Združenih državah. Po
zadnjih poročilih Naciionalne trgovinske banke v New Yorku, prodira v trgovskih krogih Severne Amerike vedno bolj prepričanje, da zahteva ugoden . gospodarski razvoj znižanje železniških tarif za one predmete, ki se v velikih množinah prevažajo. Radi tega bi morali seveda zopet prihraniti na mezdah transportnih in industrijskih delavcev. Jeklena industrija producira samo 43 odstotkov one množine, ki bi jo bila zmožna. Izven trustov stoječe tovarne, takozvani Ontsider-iji, niso mogli navzlic znižanju cen pomnožiti povpraševanja po jeklu in jeklenih izdelkih. Vsled
večjega povpraševanja po tkaninah se je ustavilo padanje cen bombaža. Povpraševanje po finih kovinskih industrijskih izdelkih in dalje po avtomobilih je večje. Vendar ameriška kriza še ni dosegla svojega vrhunca in je daleč še navzlic zboljšanju v nekaterih industrijah do normalnega obratovanja.
FINANCE.
Ako pregledujemo gospodarske liste ali gospodarske beležke drugih listov, tedaj vidimo, da rastejo vidno razni obrtni in industrijski obrati. Ako bi šlo to tako naprej, bomo imeli-v 10. letih že lastno, zaokroženo industrijo. Popolnoma v redu je, da se ustanavljajo paralelno s tem domači bančni in drugi denarni zavodi. Kajti le na ta način moremo sami zadobiti raznovrstniim prometnim potrebam.
Tako nam je sedaj beležiti osnovanje nove zavarovalne družbe »Save«, na kateri so udeležene velike domače, zlasti zagrebške banke. To
zavarovalno društvo je dejanjsko naslednik tržaške »Asslcurazioni Generali«, ki je bila pri nas precej razširjena. Obdržala je še 40% delniške glavnice ter zastopstvo v ravnateljstvu in nad-zoruištvu.
Lj. St. Kosier:	Jugoslovensko novčarstvo.
Narodno - gospodarstveni publicista Ljubomir St. Kosier, direktor Huv. sveopće kreditne banke, filijale Karlovac (Drv.) napisao je stručno djelo »Jugoslovensko novčarstvo«, koje će izaći u nakladi »Jugoslavenskog Kompasa« u Zagrebu. — Knjiga će opsizati oko 300 -štampanih stranica, a biti će u njoj po prvi puta prikazano jugoslavensko novčarstvo kao jedna cijelina, njegova organizacija i uloga u narodnom gospodarstvu Slovenaca, Hrvata i Srba. — Autor se obraća na sve slovenske novčane zavode sa zamolbom, da ga izvijeste o svemu, što drže da je od potrebe da bude istaknuto.
Priroda broj I. ima sadržaj: Ch. S. Minot, Rastenje. — I Gjaja, Na bregu. — I. Brlić-Mažu-ranić, Mato. -- V. Fink, Pluto. — F. Doflein, Gujavice u Makedoniji. — Pabirci. — Razgovori.
Kako stanimo, zašto starimo prikazano je lijepo po tome, kako rastemo, te smo upravo zabezeknuti, kako ogromnom brzinom stari dijete, dok odrasli stare vrlo polagano. Na bregu je zanimljiv razgovor o radu tijela, koji počiva "na istom principu kao i stroj. Dražesna je pripovijetka o Mati, malenom svračiću, koji ne zna kome da privoli, svojim roditeljima ili čovjeku, što ga pitomi. Svakoga će zanimati pluto, od kojega se prave čepovi, da sazna što je i kako se dobiva, pa članak o gujavicama, tim vanredno korisnim životinjama, koje bez buke obavljaju važan podzemni posao. Ima još člančič o dva kometa, što su sada na nebu i o skorašnjoj pomrčini Sunca, pa je tako ovaj broj Prirode vanredno zanimljiv i aktualan. Kako nama čovjeka koji ne bi na bilo koji način dolazio u dodir s prirodnim pojavima, nema nikoga, tko ne bi imao interesa za Prirodu, koju najtoplije preporučamo. Pretplata 40, K, za dijake 32 K, a članarina hrv. prirodoslovnega društva 60 K šalje se Prirodi, Demetrova ulica 1, Zagreb.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G! Ml. Diirošević Obrovac. Dopis nam je bil
vrnjen. Glede zvonov se obrnite na »Strojne tovarne in livarne« Ljubljana.
Komprimimi stroji (Komprimiemiasahmen) za pilule. Interesenti naj blagovolijo javiti svoje adrese.
„Jugoslovanska borza“.
»Jugoslovanska borza« izhaja tedensko v dveh izdajah, slovenski in srbohnvatski ter» se razpošilja vsem trgovcem, obrtnikom, industrijalcem, gospodarskim zadrugam, javnim lokalom itd. po vsej Jugoslaviji in deloma v inozemstvo brezplačno, menjaje vsako drugo ati tretjo številko. Kdor pa želi prejemati redno vsako številko, plača v kritje poštnih in pošiljalnih 'stroškov za Jugoslavijo 24 K, za ostale evropske države oO kron, za Ameriko 1 Dolar na leto.
»Jugoslovanska borza« se razlikuje od ostalih časopisov v naslednjem:
1.	Razpošilja se brezplačno;
2.	izhaja v dveh izdajah, slovenski in srbo-hrvatski (latinica in cirilica);
3.	vsak Inserat je priobčen za enkratno ceno v obeh izdajah, kar nadomestuje inseriranje v ngjmajnj dveh drugih listih;
4.	inserati so razvrščeni vedno ob tekstu'h kolonah tako, da je čitatelj vedno prisiljen, da čita tudi Inserate;
5.	pri razpošiljanju se oizira vedno na to, da dobe list poleg običajnih naslovnikov. Specijalno vsi tisti, za katere pridejo inserati dotične številke -v pl'vi vrst; v poštev;
6.	priobčuje važne gospodarske članke in Statistike tudi v svetovnih jezikih z namenom, da zainteresira inozemstvo za naš trg:
7.	onemu, ki naroči najmanj 60 mm visok in 1 stolp širok inserat iza 52 objav, izdela uprava na lastne stroške primeren inseratni kliše.
Inseratne cene: 10 mm visok in 1 stolp f38 mm) širok prostor, stane za enkratno objavo Jugoslov. kron 18__. Pri večkratnih objavah pri-
merni popusti.
Brezplačno razpošiljanje »Jugoslovanske borze« 'jamči za uspeh oglasov.
Narodno gospodarstvo.
izvoz živil in naše gospodarstvo. Konsumenli so že deli časa tožili, da morajo zlasti meso rudi-tega predrago plačevati, ker je bil (izvoz živine in mesa prost in vezan le na nizko carinio. Tu je prišla na enkrat prepoved laške vlade glede uvoza jugoslovanskega, mesa. To je konsumentom dalo upanje na nižje cene, 'Producente in trgovce pa
Movo ustanovljena podjetja.
»Uradni list« št. 6 z dne 20. januarja 1921.
Hlavaty, Beleslin i drug, trgovina s papirjem na debelo v Zagrebu, podružnica Maribor. — ■Maribor.
Stanko Pallaš, trg. agentura in komisija s kol., spec. in materijalnim blagom na dobelo. — .Maribor.
Skladiščno i odpremnično dioničarsko društvo, podružnica v Mariboru. — Maribor, Aleksandrova c. 35.
»Uradni list« št. 19. z dne 24. februarja 1921.
haveika Rudolf, trgovina z manufakturnim blagom. — Ptuj.
»Uradni list« št. 20. z dne 26. februarja 1921.
Drava, lesna industrijska delniška družba. — Maribor, Aleksandrova c. 5-1.
Splošna stavbna družba. - Maribor, Aleksandrova c. 12.
»Uradni list« št. 23. z dne 5. marca 1921.
Šteh Ivan, prodajaifje in kuhanje apna. Dobrepolje.
Montagnie, Ilič, Zurc, javna trg. družba. Ukorl-ščanjc žage, mlina, opekarne in apnenice. --Krupa.
»Dom in mir«, zadr. z o. z. Podjetje za pridobivo-nje stanovanjskih hiš za univerzitetne nastavnike in uradnike. —1 Ljubljana.
»Uradni list« št. 25. z dne 9. marca 1921.
Papier & Arh, trgovina z lesom in sadjem na debelo.' — Bled,
»Uradni list« št. 26. z dne 10. marca 1921.
Marija Stendler, trgovina z deželnimi pridelki, živili in manufakturnim blagom nai drobno. Češnjica 27 v Bohinj u.
Pranja Triller, trgovina z mešanim blagom. — Orad št. SO, obč. Bled.
Ignac Dolenc, trgovina z živino in konji. - -Šiniarca.
Marija Košir, trgovina z zclcnjaivo, jajci in mlekom. — Podsmreka.
Marija Gorjup, trgovina z mešanim blagom na drobno. — Preddvor.
Franjo Tevž, trgovina z mešanim blagom. — Predtrg.
Franc Blatnik, trgovina z mešanim blagom. — Lukovica. -
M. Gogala, mizarstvo in lesna trgovina. — Bled. Marija Ankon, trgovina z mešanim blagom. -Škofljica.
Janko Resman, usnjarna, prodaja usnja in čevljarskih potrebščin. — Radovljica.
Miha Kralj, valjčni mlin. — Srednje Jarše. Valentin Brojan, trgovina z drobnico (prašiči in teleti). — Loka pri Mengšu.
Leopold Maitinger, anončni in reklamni za\od »Hermes«. — Zg. Šiška.
I. Keber, tvornica kem.-tchn. izdelkov. —- Tacen. Združene gorenjske žage, r. z. z o. z. — Lesce. Zadružna banka, v Ljubljani. — Ljubljana. Tiskarna Sava v Kranju. — Kranj.
»Uradni list« št. 27. z dne 12. marca 1921.
»Triglav«, tovarna hranil dd. — Šmarca pri Kamniku.
Karl Golesch, trgovina z mešanim blagom. — Mairibor.
»Uradnil ist« št. 29. z dne 18. marca 1921.
»Kamenit«, d. z o. z., tovarna umetnega škrilja in elektrarna. — Laško.
TproBitH y CpönjH
Koju jom ne AoÖHBajy öecrwaTHO »JyrocAaBeHCKe ßypse«, H6Ka npnjaBe CBoj hbcjiob ynpaBH. JaBHre h HacjiOBe CBojnx KO/rera!
Ustanov. 1898.	Ustanov. 1898.
Anončna ekspedicija AL Matelič
Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 174.
(Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.)
29. Lepo posestvo z gozdi se proda (177 ha in približno 26.131 m les) gozdarska poslopja, živina, orodje vodna moč za žago itd. Posestvo ima lepo lego v dravski dolini, blizu železnice. — Ponudbe pod „vredno 1,800.000“.	srbohrvatslccga in nemškega v govoru in pisavi, ter knjigovodstva
	37 Zastopstvo se odda agilnim trgovcem, ki bi hoteli razpečavati jako praktično konstruirano luč na plin od olja, gorečo brez stenja (ohne Docht) pripravno za podeželske kuhinje, kleti, stopnjišča, „večno luč“ itd. 38. Družabnik za mizars)to podjetje z 200.000 K kapitala se išče za že obstoječe dobro vpeljano podjetje.
30. Hiša v dobrem stanju z gostilno ob prometni cesti na Gorenjskem se proda. Ponudbe pod „77“.	
32.	Nov klavir (Flügel) črn, prvovrstne dunajske firme Gebr. Stingl, križem strune, na 3 pedale krasen glas, izdelek mirnega časa se proda. Cena K 55.000'- 33.	1500 kron nagrade onemu, ki mi pove ali pripelje nazaj psa, prepeličarja čistokrvne pasme rujav srednjevelik, na levem boku ima precejšnjo zarastlo rano. Pes se nahaja najbrže kje na deželi. Pogrešan od 5./II. Kupec dobi kupnino nazaj. Tajnost zajamčena.	
	39. Gostilno ali hotel vzamem v najem v Ljubljani ali v kakem letoviškem kraju.
	40. Gospoda Ivan Krošel svoječasno Laporje pri Slov. Bistrici prosimo, da javi svoj naslov naši pisarni.
	41. Oni, ki imajo rudnike na prodaj naj javijo svoje naslove z opisom in ceno istih na gornji naslov.
35. Službo tehničnega vodje tvornice bi primio. Izvrsno kvalific. stroj, strukovnjak, specijalist za organizaciju i vodstvo industrije drva (pilan, parketarnic i dr.) Dugo-godiš. izkustva. Vješt montaže svakovrsnih strojeva. Ponude pod ^ »Strukovnjak Čeh.“	
	42.	Moderna lokomobila na visok pritisk (Hochdruck) 16 HP, prvovrsten fabrikat, kurljiva z drvmi, cirkularna žaga 5 HP in železo-stružnica se franko Slovenija po ugodni ceni proda. 43.	3 motorna kolesa 1) Puch 2 HP, 2) 6-7 HP, 3) Raaf 3 V2 HP, v dobrem stanju z malo rabljeno pnevmatiko ceno naprodaj.
36. Službo potnika za hrvatske in srbske pokrajine sprejme mlad Slovenec, zmožen slovenskega,	
Generalnega zastopnika
za Jugoslavijo
išče
velika čehoslovaška tvornica kuvert in lepenke
eventuelno tudi z engros zalogo blaga za Jugoslavijo.
Ponudbe samo velikih in resnih firem sprejema „Jugoslov. borza“, Ljubljana.
1
Prvovrstni
kotli za kuhanje slivovke
po 25 in 50 I na prodaj.
Vprašanja na Anončno ekspedicijo Al. Matelič,
Ljubljana.
igesaiasaBsai
Vsakovrstni stroji za lesno in mizarsko industrijo, nadalje vsi poljedelski stroji se pod najugodnejšimi pogoji dobavljajo od svetovnoznanih tovaren. —
Interesenti naj se obrnejo na
Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.

OBRTNA BANKA
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508
Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Dale predmme (posojila) na vrednostne papirje. — hskomptuje in vnovCuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, revidulc številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.
im
Na skladišču t Ajda, Maria, Lucia, Jolanda, Zlata kruna, predja za kačkanje, predja za značenje itd. Čarape, naramice, jašmaci, dretva, svila, petlje, konac svih vrsti. — Najniže cijene jer iz prve ruke.
Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1.
Orodje, okove za pohištvo in stavbe nudi najugodnejše Rudolf Kmen, Dunaj
Wien V. Margarethenstr. 110.
Zahtevajte vzorce.
HIŠA
s trgovskimi prostori v Ljubljani se ugodno proda. Resni reflektanti naj blagovolijo sporočiti svoje naslove pod „600.000“ na
Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
KOLESA Me*»* MOTOCIKLE VSO OPREMO nudi s skladišča
mm ra Drncu
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA 14 VEGOVA UL. ST. S
GLAVNO ZASTOPSTVO ^oęj!'rTt
ZA HRVATSKO, SLAVONIJO, VOJVODINO IN SRBIJO ODDA
THE REX & CO, LJUBLJANA
Brnska industrija predpasnikov (kecelja)
Wodak & spol
BRNO
' Starobrnšnska 9/11. Češkoslovenska.
Predpasniki, krila, damsko perilo. — Zahtevajte vzorčne pošiljke. — Spreten zastopnik se sprejme.
HMELJ 400 mc iz 1. 1917/18 in konoplja v vsaki množini na prodaj.
Vprašanja na upravo našega lista.
Prodaje se za Sloveniju 1 stroj za prženje kave sa plinskim pogonom System „Perfekt“. Pržiti se može 10 kg najedanput.
Selzer i Rank, Osijek 3.
uriEm-plakate-
IPEKLAMNE-RI/BE' iamUTKE-VAR/TV-ZHAMKE/IMEMA-Dl' PL0ME' MODERNO' OVOJNINO-ETIKETE „KLU-EJ E-0/KRBI-
LJUBLJANA
KONG^mmte^.
JADRANSKA BANKA
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z
v tu- in
c vsemi večjimi kraji Inozemstvu. ........