V;
LITIJA *
SEPTEMBER 1988, ŠTEVILKA 8
ZAVOD U IZ0E8J^5V4f(Jf- hV v
LITIJA MATIČNA KNJIŽNICA
Veseli živžav je napolnil naše dneve
Lahko hi začeli čisto preprosto, tako po šolsko.
Poslavlja se poletje, v deželo so prišli septembrski dnevi, malo pusti, v sredini meseca celo deževni, z jutranjo meglo po kotlinah. S septembrom so se ponovno odprla tudi šolska vrata. Veseli živžav je napolnil učilnice in hodnike. Začelo seje šolsko delo. September je tudi mesec, ko po njivah pobirajo krompir. Tudi drobne ročice so med njimi. Tiste urne in spretne, ki lahko toliko postorijo, da bo jed slajša in okusnejša. In ne pozabimo še napisati: A/o žicah so se začele zbirati lastovke za svoj vsakoletni odhod na jug. Kako čudovit uvod v jesen, ki nezadržno prihaja v deželo. September — začetek šole, začetek nove kulturne sezone. 2252 šoloobveznih otrok v naši občini je zasedlo svoje klopi. Oči radovedno gledajo v svet, ušesa sprejemajo kopico novih informacij, srce — ta nepoboljšljivi vagabund — pa dobiva nove impulze. Oblikuje naj se vsestransko razvita osebnost, smo nekoč pisali. Danes je menda že sprejeta korekcija: večstranska osebnost. Ali pa se tudi res oblikuje?
301 učenec — prvošolček sije na novo privezal rumeno rutico, za opozorilo in svarilo vsem, ki bi ga na cesti utegnili ogrožati. Da si očuva zdravje, morda celo svoje življenje za pol, ki je pred njim. Kakšni so njihovi prvi vtisi, kako sprejemajo svet, ki bo zdaj vedno bolj spodrival čas brezskrbnih iger? Kajti šola je tudi odgovornost in delo. So težke torbe, gora zvezkov in knjig... Vse pa je tako pomembno in nenadomestljivo, prav ta hip, prav pri tem in tem predmetu. Sredstev za to našo elementarno šolo pa je vedno manj. Velike škarje režejo, zakoni, akti, odloki, priporočila pa tiščijo to našo skupno porabo navzdol. Koliko časa še brez škode in težjih posledic?
ludi naši kulturni hrami se odpirajo. Pripravljajo se abonmaji, prireditve. Številke pa že zdaj lezejo nekam pod strop, da človeka za-zebe pri srcu in že zdaj vidi prazne stole v še bolj prazni dvorani... Koliko časa še?Kje so meje, ko lahko tako brez škode krčiš in klestiš, da ti na koncu ostanejo samo še cesta in ulica, ki vzgajata po svoje. Surovo, nekulturno in necivilizacijsko.
September je. Pravijo, da bo vroča jesen. Mnogi dogodki jo napovedujejo, te že mora biti tako, storimo vse, da tega ne bodo v toliki meri čutili najmlajši. Zavoljo poti, kije pred njimi in ob kateri mora zrasti še toliko lepega. Zavoljo življenja, kije vendarle le eno samo in tako čudovito. J.Sevljak
O gospodarjenju v prvem polletju 1^88
Težak gospodarski položaj se v vsej svoji moči odraža tudi v naši občini. Sprejeti ukrepi ekonomske politike, visoka stopnja inflacije in restriktivna finančna politika so imeli velik vpliv na poslovanje.
V prvem polletju sicer ni zabeležila izgube nobena organizacija združenega dela s področja gospodarstva. Kljub relativni uspešnosti ugotavljamo v primerjavi z izvenljubljanskimi občinami ljubljanske regije, ki bi bile za primerjavo splošnih podatkov bolj primerne kot gospodarstvo SRS zaradi podobne strukture gospodarstva, da so rasti osno\jpih finančnih kategorij (celotni prihodek, dohodek, čisti dohodek, akumulai^a) med najvišjimi v regiji. Izgube pa poleg občine Litija ni imela le še Ribnica in Grosuplje. Toda že v razporeditvi dohodka se Litija pomakne za nekaj mest nazaj. Tako je bilo npr. v Litiji za obveznosti izven TOZD razporejeno 52% vsega dohodka, v regiji 50.1%, med posameznimi občinami pa so za te obveznosti namenili več le še v Ribnici, 60,3%, Kočevju 53,6%, ter v Logatcu 52,7%. V delu razporejenega dohodka (to so obveznosti za skupno in splošno porabo ter druge namene) so se najbolj povečale obveznosti za druge namene. V regiji so se povečale za 239% in v Litiji za 368%, kar je največ med vsemi občinami. Med vsemi temi obveznostmi za druge namene so bile najvišje realne obresti. Zanje je gospodarstvo regije odštelo 7,8% razporejenega dohodka, medtem koje bil v gospodarstvu občine delež realnih obresti kar 12,9 odstoten. To je absolutno prevelika obremenitev našega gospodarstva občine, kar se že odraža v poslovnih rezultatih. Prvič je obseg posojil presegel obseg lastnih sredstev. Glede na višino obrestnih mer in veliko zadolženost občinskega gospodarstva pričakujemo slabše rezultate poslovanja.
Fizični obseg proizvodnje je padel za 3,1% (indeks 96,9%) v primerjavi s prvim polletjem 1987. Padec fizičnega obsega proizvodnje je predvsem posledica zmanjšanja plačilno zmožnega povpraševanja na jugoslovanskem trgu. Indeks zalog v prvem polletju je 86.9% v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Pri tem pa moramo opozoriti, da se zmanjšujejo zaloge sredstev za delo in reprodukcijski material, povečujejo pa se količine končnih izdelkov.
Povprečni obračunani čisti osebni dohodek je znašal v gospodarstvu občine 442.841 dinarjev mesečno. Realni osebni dohodki so se znižali v povprečju za okoli 10%. V gospodarstvu Slovenije je bil poprečni čisti osebni dohodek obračunan v znesku 479.971 din.
V družbenih dejavnostih ugotavljamo, da je bil obračunan poprečni osebni dohodek zaposlenih v višini 540.837 dinarjev. Realni osebni dohodki so se znižali za okoli 15%. V negospodarstvu Slovenije je bil obračunan osebni dohodek v višini 598.478 din mesečno.
S področja družbenih dejavnosti je zabeležila izgubo Občinska zdravstvena skupnost, ki je zaradi nekrite izgube iz leta 1987 vseskozi v velikih likvidnostnih težavah.
Interventni zakon je s svojo omejevalno politiko že v maju, še bolj korenito pa s spremembami in dopolnitvami zakona, objavljenimi ob koncu avgusta, posegel na področje družbenih dejavnosti. Tu se srečujemo z velikimi omejitvami in problemi, kako sfinancirati posamezne dejavnosti. Na osnovi interventnega zakona ugotavljamo presežke. Hkrati pa moramo zaradi lega znižati prispevne stopnje. Istočasno pa ugotavljamo, da že obstoječe ne zagotavljajo zadostnega priliva za delovanje nekaterih interesnih skupnosti.
Olga Malenšek
010223232348485348534848532353
* I   * • s
inski komite Z j&S o gospodarstvu in šolstvu
i edi septembra je občinski komite /KS osrednjo pozornost namenil zares vprašanju osnovnega šolstva in pa rezultatom gospodarjenja v prvihfestih itošnjega leta. V delu komiteja sta sodelovala tudi Jože Miklavc, izvršni sek-ZKS, iri Andrej Ambrožič, sekretar MS ZKS Ljubljana.
idlagj intervfntne zakonodaje ono sredstva fintnčncga načrta i/.evalne skupnosti znižati na 770 -iio din, to pa pomeni ne samo črtanjaj celotnega razširjanega programa (podaljšano bivanje, varstvo vozačev, celodnevna šola, svetovalne službe ipd.), pač pa tudi poseg v zagotovljeni program. Na seji komjfeja smo se opredelili, da komunistnie m'pio pristati na to, da bi oknuli »otmjeni program, in daje to sk™na meja, do katere se lar hko umikamo. Menili smo, da razvoj družbenih dejavnosti, •asti še v kriznih časih, ne bi smel potekati anarhično in daje zato potrebno zahtevati od občin-! skega izvršnega sveta, da zborom občinske skupščine predloži splošno bilanco sredstev, iz. katere bodo razvidne obveznosti do vset^oblik splošne in skupne porajie. S tem bi prišli do celotne slike Aremenitve gospodarstva, omogočilo pa bi tudi* da na tem področju pridemo do bolj čistih računov in v globalu celotne porabe najdemo manjkajoča sredstva. Na komiteju smo podprli pobude, da se prouči, kako racionalizirati dejavnosti na področju materialnih samoupravnih interesnih skupnosti, tako pridobljena sredstva pa bi preusmerili v družbene dejavnosti. Podprli smo tudi pobudc^Ufbi družbene dejavnosti razbremenili nekaterih dajatev (npr. za SLO in DS, provizija za upravo družbenih prihodkov, požarno varstvo itd).
Na seji občinske skupščine bomo zahtevali, da občina sprejme plan razvoja osnovnega šolstva, saj je za osnovno šolo po ustavi pristojna in odgovorna občina. Tak plan pa seveda mora temeljiti na ustreznih družbenih in
jtrokovnih podlagah in bo moral odgo-" voriti na številna sedaj odprta vpraŠEm-ja, tako glede mreže šol oz. ukinjenja podružničnih šol, združevanja šol itd. ■' Nasploh smo menili, da bi v razpravi o odprtih vprašanjih razvoja šolstva v večji meri morali uveljaviti, da bo prevladala moč argumentov in stroke in ne samo kratkoročnih bilančnih potreb.
"Menili smo tudi, da pa je obenem nujno to razpravo prenesti iz ozkih krogov izvajalcev in bolj ali manj nezainteresiranih uporabnikov v širšo javnost. Predlagali bomo, da o teh vprašanjih kot četni zbor občinske skupščine razpravlja tudi skupščina izobraževalne skupnosti, ki se tudi sicer mora čimprej sestati in sprejeti odločitve, za katere je pristojna samo ona. Ugotavljali smo tudi, da delegati širše družbene skupnosti (občinske skupščine in krajevne skupnosti) v samoupravnih organih šol praviloma o svojem delu ne poročajo skupščinam, ki so jih delegirale; prav tako pa te delegatom ne dajejo smernic za njihovo delo. Podobno velja za ostale organizacije širšega družbenega pomena, zato predlagamo, da bi vsaj enkrat v mandatni dobi delegat poročal skupščini, ki ga je izvolila. Člani komiteja so tudi pokazali razumevanje za težave, v katerih se bo zaradi ukinitve COS znašla OŠ v Gabrovki, in menili, da bi s solidarnostjo v občini morali zagotoviti, da se to vprašanje reši čimmanj boleče, zlasti pa, dejavnosti ne bi ukinjali sredi šolskega leta. Menili smo tudi, da morebitnih sprememb vzgojnoizobraževal-nih programov ne bi smeli opraviti brez njihovega poprejšnjega preizkusa v praksi.
RAZPIS
Na osnovi 7. člena Odloka o priznanjih občine Litija (Ur. I. SRS, štev. 11/84). Občinska komisija za odlikovanja in občinska priznanja razpisuje predloge za občinska priznanja in listine o priznanju za leto 1987.
Predloge za podelitev občinskega priznanja in listine o priznanju lahko posredujejo Občinski komisiji za odlikovanja in občinska priznanja družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbene organizacije, društva, skupnosti, združenja in občani.
Občinska priznanja se podeljujejo za dolgoletno izredno uspešno delo, kije trajno prispevalo k napredku in ugledu občine na področjih:
— razvoja družbenopolitičnega sistema in samoupravnih odnosov,
— splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— gospodarstva,
— družbenih dejavnosti.
Listine o priznanjih se podeljujejo za posebne dosežke na navedenih področjih.
Predloge za podelitev priznanj naj predlagatelji posredujejo komisiji do 15. oktobra 1988.
Komisija za odlikovanja in občinska priznanja
Skrb*bujajoči rezultati gospodarjenja (padec fizičnega obsega proizvodnje, zmanjšanje izvoza, slaba likvidnost kot posledica zmanjšane prodaje, nerednega plačevanja računov in visokih obresti na najeta obratna sredstva) so narekovali, da je komite vztrajal pri stališču, da je potrebno delavce v vseh podjetjih temeljito seznaniti z razmerami kakor tudi ukrepi za rešitev. Ob takih težavah je še toliko bolj nujno vztrajati pri tem, da osnovne organizacije odpirajo razvojna vprašanja. Občinski komite bo kot pomoč komunistom v organizacijah združenega dela organiziral skupne seje komisije za družbenoekonomske odnose in osnovnih organizacij, na katerih bi obravnavali predvsem probleme posamezne organizacije združenega dela in njene razvojne
plane.
Člani komiteja smo tudi ocenili, kako uresničujemo svoje nekaj več kot leto dni stare sklepe o razvoju drobnega gospodarstva.
Direktor Lesne industrije Lojze Muz-ga pa je člane komiteja seznanil z razvojnim konceptom te naše delovne organizacije. Povedal je, da usmeritev v izvoz in čimvišjo stopnjo obdelave že daje rezultate. Tako je izvoz enainpolk-rat večji kot v panogi in dvainpolkrat večji kot v gospodarstvu občine. Izvoz temelji na dolgoročnih kooperacijskih pogodbah, ki zahtevajo tudi najvišjo stopnjo predelave, zlasti ploskovnega pohištva. Zc v naslednjem letu nameravajo opustiti obrat v Smartnem in dejavnost preseliti v Zagorico, do leta 1992 pa bodo tako storili tudi s furnir-skim obratom v Litiji.
Sejo smo zaključili z obravnavo vprašanj in pobud članov komiteja in osnovnih organizacij, kar bo poslej redna točka vsake seje.
BORUT VUKOVIČ
Lahko bi bili še boljši
Več delavcev na tečaje
Do 1992. leta bo zastopal delavce pri obrtnikih iz naše občine v skupščini Medobčinskega sklada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana, Miklošičeva 26, Peter Jančar, obrtnike Franc Pošebal, v samoupravni kontroli pa bo delavec Ferdo Kunstelj.
V novo mandatno obdobje je sklad stopil s številnimi novimi oblikami povračil za krajše ali daljše izobraževanje in izpopolnjevanje znanj ob delu ali iz dela po potrebah obrtne delavnice ali posameznika. Posebno zanimivi pa bodo tudi krajši tečaji, kijih bo sklad organiziral neposredno s posameznimi šolami. Tako so n.pr. letos že tekli tečaji za gostinske delavce.
Skupščina sklada III. mandatnega obdobja, ki jo je vodil Zlatko Krum-pačnik, je sprejela poročilo o delu sklada v letih 1984 1987 ter poročilo o delu predsedstva, ki gaje podal Janez Bonča. Ta je med drugim povedal, da je bilo v tem času obravnavanih in ugodno rešenih 436 prošenj delavcev iz 14 občin za povračilo stroškov izobraževanja po skrajšanih, srednjih, višjih in visokih programih usmerjenega izobraževanja. V vse aktivnosti sklada je bilo v štirih letih vključenih več kot deset tisoč tristo delavcev in delavk. Strokovno izobrazbo ali izpopolnjeno znanje si je pridobilo okrog 4.700 delavcev, osnovni tečaj iz varstva pri delu jih je opravilo 2.120, obnovitveni pa 1.067 zaposlenih pri obrtnikih. Razne druge tečaje, ki so jih organizirale obrtne zadruge ali sekcije pri Zvezi obrtnih združenj Slovenje, pa je opravilo na račun sklada 1.200 delavcev in delavk. Nad šest tisoč pa jih je spoznalo ob različnih priložnostih zadolžitve sklada in osnovnih organizacij sindikata ter si pridobilo osnovna znanja o svojem pravnem položaju.
Sodelavci pri obrtnikih iz naše občine v preteklih letih (iz.)koristili izjemne možnosti, ki jim jih pri izobraževanju ob delu in izdela ter na kulturnem področju nudi sklad?
V neposrednem stiku s tehnično sekretarko sklada Malči Macura in sekretarjem Borutom Anzelcem oziroma organi sklada (tel: 312-533) je bilo v preteklih štirih letih 349 delavcev in delavk zasebnega dela drobnega gospodarstva iz naše občine. K tem je potrebno dodati še tiste, ki so opravljali tečaje iz. varstva pri delu pri obrtnjh zadrugah, in številne delavke iz frizerskih salonov, ki so se udeležile tečajev in strokovnih ekskurzij v organizaciji sekcije frizerjev.
Številka pa bo v letih 1988 - 1992 lahko znatno večja, saj so predsedstvo, komisija za izobraževanje in odbor samoupravne kontrole v zadnjih dveh letih naredili tudi veliko na področju obveščanja in stalnega zbiranja pobud in predlogov o še priročnejših pristopih pri opravljanju nalog, kijih ima ta zanimivi sklad na izobraževalnem in kulturnem področju.
Na skupščini so sprejeli tudi predlog o jesenski ekskurziji po Jugoslaviji ter o tem, da bodo septembra razpisali za 100 milijonov dotacij izobraževalnim organizacijam, ki usposabljajo tudi delavce za proizvodne in storitvene obrtne delavnice v 14 občinah ljubljanskega območja.
Stane Jesenovec
Veliko slavje v Ponovičah
Kmetijska zadruga Litija proslavila 40-letnjco
V nedeljo, 11. septembra 1988, je bilo v grajskem parku v Ponovičah na moč veseio in slovesno. Tega dne so se namreč zbrali delavci zadruge, kmetje, kooperantje in gostje, da proslavijo 40-letnico KZ Litija.
Že dopoldne so v grajski kleti odprli razstavo jedi in cvetja, ki sojo domiselno pripravile članice aktiva kmečkih žena in deklet, popoldne ob 15. uri pa seje začela proslava, s katero so počastili visok jubilej.
Na proslavi, ki so jo popestrili člani MPZ Polšnik, jc najprej vse goste pozdravil predsednik zadruženega sveta tovariš Jože Primožič, potem pa je spregovoril direktor KZ Litija tovariS Vinko Košmcrl, ki je orisal prehojeno razvojno pot. Le-ta je bila, kolje podčrtal »tudi vijugasta in z manjšimi časovnimi izjemami tudi zelo strma in težka.«
KZ je bila ustanovljena 8 avgusta 1948. leta. Ustanovilo jo je 47 kmetov iz. Litije in bližnje okolice. Približno na enak način so bile takrat ustanovljene še K Z, Šmartno, Kostrevnica, Vače, Kresnice, Savaih Polšnik.
Za ta čas je bil značilen velik entuzia-zem, ki je ob splošnih naporih prinesel našemu kmetijstvu velik napredek. Sczi-
Direktor KZ Litija tov. Vinko KoSmrl govori na proslavi 40-letnice KZ Litija o prehojeni poti te delovne organizacije.
Nova trgovina v Litiji
* '* mm
mili      — ■ ■ s,
*•* mm   qmi ■
V dneh, ko K Z Litija praznuje 40-letnico svojega obstoja, so v prenovljeni in polepšani zgradbi KZ odprli novo DISKONT trgovino. Delavci KZ Litija so tako popestrili trgovsko ponudbo v Litiji, saj jc na ta način moč kupovati na enem kraju večje količine artiklov ob znatnem popustu. Urejajo tudi Valvasorjevo ploščad, ki bo ta del mesta resnično polepšala in dala popolnoma nov izgled. Dela, ki jih izvaja Gradmetal Litija, sofinancira tudi sklad mestnega zemljišča.
.1. S., foto: Werra
Komu služi litijski semafor?
V Litiji je urejeno semoforizirano križišče, ki pa že nekaj let ne deluje. Marsikdo jc pomislil, daje to trenutna okvara, sedaj pa se ljudje le vprašujejo, komu služi moderna oprema, ki jc ob nakupu stala 160.000.000 (starih) milijonov, danes bi lahko rekli 1,6 stare miljarde.
Semaforje bil postavljen zaradi boljše varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Danes temu namenu ne služi v nobenem primeru; je to litijski (ne) okras, turistična zanimivost, poleg urejene restavracije »Pošta« v Litiji in razvitega turističnega utripa v mestu Litija?
Toda od vsega tega ni ne eno ne drugo, pač pa je križišče (semaforji) postalo plen litijskih »mrhovinarjev«.
Sprašujemo se, ali smo res tako bogati, da pustimo tako dragoceno stvar propadati. Ali bomo uspeli, je že morda pripravljen denar za druge semaforje? Po stanju, v kakršnem je semafor, bi lahko rekli, da gospodarja ni.
Krajevna skupnost levi breg predlaga, da se razpiše ponudba, »Iščemo dobrega gospodarja«. Mislim pa, da bi o tem kaj povedali tudi občani, ki se vsak dan vozijo skozi križišče, in pa seveda litijski miličniki.
Predsednik sveta GOLOUH CIRIL
Nekdanji predsedniki (pa tudi sedanji j zadružnega sveta KZ Litija so na proslavi prejeli zanimiva spominska darila.
dani so bili zadružni domovi ali pa obnovljene poslovne stavbe s trgovskimi prodajalnami. Približno po 10 letih se je v Litiji ustanovila kmetijsko-gozdarska poslovna zveza, ki seje intenzivno vključila v preobrazbo našega kmetijstva. Z odločbo OLO Litija je bila 1. L 1960 z /družitvijo vseh 7 kmetijskih zadrug ustanovljena združena kmetijska zadruga Litija, h kateri sta pristopili tudi posestvi Ponoviče in Grmače.
Leto 1963 pomeni veliko prelomnico, saj se je takrat iz združene kmetijske zadruge Litija odcepilo gozdarstvo, kar jc imelo daljnosežne posledice. Zadruga je tako izgubila pomemben vir sredstev za nemoteno dejavnost, nezakonito pa je iz posestev Grmače in Ponoviče izgubila 550 ha najboljših gozdov. Seveda so se gospodarske težave v letih, ki so sledila, še stopnjevale V letih 1970 in kasneje je zadruga iskala svoj dohodek tudi v nekmetijski dejavnosti (trgovina, odkup, gostinstvo), da bi rešila svoj težki finančni položaj.
Po tem času so se začele vidne spremembe, še zlasti po 2. konferenci ZKS o kmetijstvu, ko je bil sprejet sklep, da jc treba zajeti v posodabljanje celotno kmetijstvo. Začasno še ustanavljati tudi kredit-no-hranilne službe, tako seje večala možnost najemanja kreditov, s tem pa pre-
usmerjanj in preobrazb naših kmetij. V letih 1982 — 1984 je bilo zgrajenih na 33 kmetijah 742 novih govejih stojišč in 3 hlevi za v/.rejo pujskov s kapaciteto 1600 pujskov letno. Od 1972 leta dalje je bilo preusmerjenih okoli 400 kmetij, zgrajenih 2500 govejih stojišč na novo, adaptiranih pa 1100.
Dosežena tržna proizvodnja mleka v kooperacijski proizvodnji bo leta 1988 2,550.000 1 mleka in bo večja od I. 1972 za 8-krat. proizvodnja pitanega goveda pa 650 ton.
Vsi ti podatki o našem kmetijstvu nas navdajajo s ponosom, čeprav na tem področju še vedno ni tistega poudarka, kot ga zasluži.
Prav o tej temi pa jc v svojem slavnostnem govoru spregovoril predsednik SO Litija tovariš Miro Kaplja, kije zatrdil, da bodo storili vse, da bi našemu kmetijstvu omogočili kar najboljše pogoje.
Po slavnostnem govoru jc sledila podelitev priznanj. Prejeli so jih različni poslovni partnerji, kmetje-kooperantje z največjo proizvodnjo, vsi dosedanji predsedniki zadružnih svetov in delavci KZ.
Sledilo je tovariško srečanje, ki je ob glasbi Veselih Zasavcev potekalo izredno prisrčno in sproščeno.
J. S., foto: M. Š.
Preskrba s kruhom iz moke tipa »850«
Zvezni izvršni svet je 12. 8. 1988 sprejel Uredbo o obveznem dajanju v promet določenih količin kruha i/ moke TIPA »850«. Navedena uredba odreja, da morajo OZD, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma prometom kruha, in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, ki proizvajajo oziroma prodajajo kruh, od svoje celotne dnevne proizvodnje oziroma prometa kruha dati v promet najmanj 30% osnovne vrste pšeničnega kruha iz moke TIPA »850« ali zagotoviti najmanj 30'/f le vrsle kruha v republiki oziroma v avtonomni pokrajini, tako da sporazumno določijo posamične obveznosti od odstotka dnevne proizvodnje in prometa kruha.
Proizvodnja in prodaja kruha iz moke TIPA »850«, osnovna vrsta, je znašala:
— od 1. 8. 1988 do 13. 8. 1988 (veljavnost uredbe z dnem 12. 8. 1988) jc znašala 1.194 kg,
— od 13.8. 1988 do 31.8. 1988 je znašala 4.459 kg. kar pomeni okoli 4 x večjo prodajo in proizvodnjo osnovne vrste kruha.
S proizvajalcem Pekarne Šmartno pri Litiji je dogovorjeno, da se bodo zadostile vse potrebe po osnovni vrsti kruha TIPA »850«, kijih bodo izkazale trgovske poslovne enote in OZD na področju občine Litija, tako da ne bi prišlo do pomanjkanja te osnovne vrste kruha.
Opozoriti pa moramo, da uredba zavezuje peko in prodajo osnovne vrste kruha do 30% celotne količine le OZD in ne poslovnih enot, tako trgovskih kot proizvajalnih.
Poleg inšpekcijskih pregledov je bilo vsem poslovnim enotam OZD, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo kruha, poslano obvezno navodilo.
Tržna inšpekcija bo redno spremljala izvajanje obveznega navodila glede proizvodnje in prodaje osnovne vrste kruha TIPA »850«.
UPRAVA ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE
Spominjamo se grobo zatrte praske pomladi
Posvetu in prinasseob 20-letnici spominjamo grobe prekinitve razgibane in optimistične praške pomladi. Z okupacijo »bratske« države naj bi bila izpolnjena velika razredno-internacionalna dolžnost za zaščito revolucionarnih pridobitev. Dolžnost je porinila v drugi plan pravico nacionalne suverenosti.
Kaj pa posameznik? Takrat sem se znašel v okupirani Češkoslovaški. Bil sem član skupine, kije v okviru izmenjalne.ga turizma bivala v vasi Tale v Nizkih Tatrah pri Banski Bistrici. Uspešno smo pričeli z dopustom, z navezovanjem stikov z domačimi in ugotavljali sorodnost jezikov, običajev in drugega, (Slovaki in Moravci). Presenetila nas je lepo čuvana narava. Tretji dan smo se zapeljali na Poljsko v Zakopane. Tam smo v gozdovih videli rea l-socialistično pojmovanje enakopravnosti med spoloma, namreč, vsa težaška dela v gozdu so opravljale tudi ženske.
Iz tretjega na četrti danje vso noč v hotelu nekaj brnelo in piskalo. Zjutraj so nam povedali, da v hotelu ni bilo nič narobe, ampak da so vso noč brnele kolone vojaških vozil. Ko so nam povedali, da je dežela okupirana, smo doživeli nekakšen šok. To je bilo stanje, ko človek ni mogel in znal hitro in logično razmišljati in ukrepati. Ustrašili smo se, ali bomo šli sploh še kdaj domo v; ali nas bodo zaprli, ali doma kdo misli na to, kako bi nam pomagal. Nekdo iz naše skupine se je zapeljal v Bansko Bistrico, da hi kaj izvedel. Vrnil seje z ugoto vitvijo o popolni zmešnja vi in da bo verjetno za nas poskrbel Rdeči križ. Hotelsko osebje je bilo paralitirano za vsako urejeno delo. Ljudje v zmedenosti nismo mogli zadrževati besa in joka. Iskali smo bližnje trgovine in bencinske črpalke, da bi se malo oskrbeli. Vsi z domačini vred smo mrzlično spremljali sporočila in komentarje iz še »svobodnih študijev«. Ko je prišla noč, smo zopet poslušali moreče brnenje. Nič manj ni bilo moreče zjutraj, ko so bile vse ceste prazne. Po treh dneh smo tako moreče lebdenje sklenili prekiniti z razmišljanjem o odhodu domov. Med hotelskimi gosti so se v najslabšem položaju znašli nemškogovoreči turisti. Čehi niso mogli razumeti, zakaj jih zopet skupaj z drugimi okupirajo Nemci. Odločili so se, da sovražnikom ne dajo niti kaplje vode in drobtine kruha. Nekateri A vstrijci in Nemci so zato preko noči ostajali v avtomobilih brez hrane. Ko smo se odločili o predčasnem dohodu domov, smo tem družinam odstopili hotelske prehrambene bone. Zaradi velike popularnosti takrat ni bilo biti prijetno Jugo.slo van. Vedno so nas obstopalc skupine ljudi, tako da se nismo mogli do volj uspešno pomešati v množici. Ko smo se odločili za odhod, smo listi, ki smo imeli avtomobile, pobrali vse Slovence v hotelu. Dogovorili smo se za odločno in strnjeno vožnjo v koloni. Nismo se več ozirali na opozorila domačinov, da so mostovi blokirani ali razrušeni. Četrtega dne okupacije smo se še v temi zjutraj odločili za tvegano pot. S tako dogovorjeno vožnjo smo prehitevali vojaške kolone in včasih so vojaki le začudeno gledali za nami. Videli smo tudi vojake, ki so lačni obirali nezrela jabolka. Prvi večji postanek smo naredili v Nitri. Ljudje so povedali, da so se v tem mestu v neprijetnem položaju znašli pripadniki madžarske narodnosti, zato ker je pri okupaciji sodelovala tudi madžarska vojska. Ljudje so nas tudi opozarjali, naj ne hodimo proti Bratislavi, ker nas ne bodo pustili ven. Ponujali so nam gostoljubje, da naj živimo pri njih. Če so bili ljudje srednje in malo bolj starejše generacije previdni in zadržani, so pa mladi brez zadržkov izražali proteste na sto in en način. Nešteto je bilo napisov, da je Brežnjev svinja in Hitlerjev bral. Tanki so imeli rezervoarje za gorivo še od nemških. Samo s kredo so podrgnilipo oznaki, pa seje pokazal kljukasti križ. Posebne enote so vse to takoj očistile, mladi so pa ponovili od začetka ulice. Ko smo kupili kruh, so nam ga dali v vrečko, na kateri je pisalo »Dubček Svoboda je naša sloboda«, ponujali so nam tudi ilegalno tiskane časopise. Po nadaljevanju poti nas je pred Bratislavo ustavil domačin in nas prosil, naj na Dunaj nesemo neko pošto, on pa nas bo za protiu.slugo vodil mimo vseh blokad in kontrol do mejnega mostu z A vslrijo. Sprejeli smo ponudbo in si nakopali še en rizika. Na meji je bilo v vsak avtomobil naperjeno strelno orožje, sicer pa smo brez težav prešli mejo. Na mostu smo videli, kako je moral vračajoči Čeh zložiti po asfaltu vso garderobo do zadnjega robčka. Za ta danje bil ob 12. uri napo vedan protest s sirenami in z vonjenjem. Ob tej uri smo pohupali tudi mi že na avstrijski strani.
Ne bi hotel biti »general po bitki«, ker spoznanj nisem spremenil od takrat, kot jih opisujeta tekst, kajti za to bi bilo potrebno literarno bolj spretno pero. Nckateriso Čehom očitali Švejkovski odpor. Izognili so se žrtvam, ker so se uprli alternativno in ne tako kot hi pričakovala soldateska. Moralna moč pomladi je ostala živa, zgodovinsko obremenitev za surovost pa nosijo okupatorske države. Za državo S tako zgodovino, kulturo in suverenostjo je okupacija skrajno žaljiva metoda, tako za posameznika kot za narod. Okupacijo so izvedli tisti, ki se svobode bojijo pri sebi doma. Tako dejanje ni dejanje civilne družbe. Ti dogodki so nas izučili, da smo pristopili k izdelavi koncepta splošnega ljudskega odbora in družbene samozaščite.
PA VEL SMOLEJ
mm
KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA
Izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine
Skupščina KS Litija levi breg jc 24. junija 1988 izvolila predsednika skupščine, tov. Matjaža Urbanca, in podpredsednico, tov. Mijo Boltin. Delegati skupščine so bili seznanjeni z delom sveta KS v preteklem letu, potrdili pa so tudi program dela KS Litija     levi breg za leto 1988.
Člani sveta KS Litija levi breg so: Ciril Golouh — predsednik, Marjan Jug — podpredsednik, Andrej kralj, Franci Prettner, Ivo Sahari, Janez Uštar, Janez Prašnikar, Ivan Savšek, Gusti Grošelj, Brane Merčun in Zvone Ulanecst.
T. L.
Prehudnik zopet prevozen
Cesta čez. Prehudnik je bila v zadnjih letih neprevozna zaradi nevzdrže-vanja in zemeljskega plazu, pridno pa so to izkoriščali tudi ljubitelji čistih dvorišč in odvažali odvečno kramo v Prehudnik. V letošnjem letu si je KS zadala nalogo, da popravi pot in jo usposobi za uporabnike, da lahko iz. Gornjega Loga vozijo preko Graške Dobrave v primerih, ko so na Zgornjem Logu pokvarjene avtomatske zapornice oz. če bi prišlo do hujše železniške nesreče na prehodu. Ta pot bi bila v takih primerih edina možna za reševalne avtomobile, gasilec in druge reševalec. Hkrati pajc urejena pot lepa priložnost za sprehod za pešce, ki hodijo na krajše izlete.
Na cesto čez. Prehudnik je bilo na-voženega preko 160 m3 gramoza, ki
gaje KS Litija.....    levi breg odstopilo
ZGP Ljubljana. Prevoz in nakladanje je opravil GIP Beton Zagorje, TOZD Gradmetal Litija, za kar je krajevna skupnost plačala 1.100.000 din.
Pri prevozu gramoza in ravnanju le-tega so sodelovali tudi občani Gornjega Loga.
Lahko bi rekli, da je Prehudnik urejen, vendar bo še potrebno navozi-ti gramoz, in vozišče utrditi, napraviti propuste in odtoke, obsekati drevje in poskrbeti za redno vzdrževanje.
Vse to bo narejeno, če bodo k akciji pristopili tudi drugi uporabniki in ne le občani Zgornjega Loga, in če bo krajevna skupnost razpolagala s finančnimi sredstvi za kritje materialnih stroškov.
CIRIL GOLOUH
Mestni vodovod v Praprošče
Na predvečer dneva vstaje 22. julija je pritekla voda tudi v drugi del naselja Praprošče.
Zagotovo se bodo občani tega dogodka še dolgo spominjali, saj so bile njihove pipe v sušnih obdobjih popolnoma suhe, ker je voda v internih zajetjih usahnila.
Prizadevanja krajevne skupnosti
Litija levi breg so se uresničila ob pomoči samoupravne komunalne skupnosti, KOP Litija in občanov zaselka Praprošče. V dobrih treh dneh so delavci KOP Litija izkopali in položili 510 m vodovodnih cevi. Po dogovoru z. gradbenim odborom, ki ga jc vodil Marjan \Vcilgoni, so občani sami s svojimi sredstvi financirali cc-
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
loten izkop in zasutje, KOP Litija in samoupravna komunalna skupnost pa sta financirali materialne stroške (nabavo cevi in strokovno izvedbo vodovoda). Seveda je poleg tega moral vsak sam napraviti izkop do hiše, plačati stroške cevi, vodnega števca, delo za priključek ter prispevek za vodovodni priključek na javni vodovod.
Z radostjo so naše marljive žene v Praproščah odprle pipe, priključile pralne stroje, zavedajoč se, da te pipe ne bodo presahnile. Posebno pa jc bil vode vesel FERTIČ, ki jo je moral nositi do svoje hiše okoli 300 m daleč.
Ob vsem tem pa se sprašujem, ali je mogoče, da sredi mesta Litije občani niso imeli mestnega vodovoda, naselja še nimajo urejene kanalizacije, naselje Praproščc sploh še nima kanalizacije, na drugi strani pa že razmišljamo 0 čistilni napravi za čiščenje odpadnih voda.
Hvala za pozornost, hvala vsem tistim, ki so toliko časa zatiskali oči, se obračali in se tudi še danes obračajo od ključnih problemov, ki pestijo občane mesta Litije, ali pa sploh zanje ne vedo. Poudariti pa moram, da so tudi na tem področju nekateri vodstveni kadri, predvsem v komunalni skupnosti, dali vso podporo programu razvoja krajevne skupnosti.
Zavedati se moramo, da jc Litija mesto (KS Litija levi in desni breg), ki
ga ne moremo enačiti z občino Litija, zato moramo v bodoče vsa razpoložljiva sredstva vložiti v razvoj mesta (v upravno politično, kulturno in trgovsko središče). Ali bomo z današnjo politiko, ki jo vodijo DPO v občini, SO Litija, samoupravne interesne skupnosti, to uspeli?
Čas ni na naši strani, niti planski akti, da o denarnih sredstvih sploh ne razmišljamo.
V tako majhnem prostoru se poraja kup nerešenih problemov. Jih bo morala reševati krajevna skupnost, bodo ustrezne službe prisluhnile pobudam občanov, ki živijo, delajo in združujejo sredstva v mestu Litija? Bo kdo od občanov iz drugih KS v občini Litija dal pobudo, »dajmo še mi nekaj sredstev, da obnovimo skupne kulturne objekte« (dvorano na Stavbah, ki bi nam bila lahko v ponos, toda z zagotovostjo lahko zatrdim, da propada. Osnovno šolo Dušana Kve-dra-Tomaža na Rozmanovem trgu, ki je hram vseh učencev iz občine I ,i-tija; ali boste dovolili, da tudi ta hram propade, ali ga bomo obesili samo na hrbet krajevnima skupnostima Litija levi in desni breg, kot sc to dogaja z večnamensko telovadnico, za katero združujejo denar občani levega in desnega brega)?
Toliko, spoštovani krajani, iz. krajevne skupnosti Litija     levi breg.
Predsednik svela Ciril Golouh
Krajane obveščamo, da bosta sedeža KS Litija — levi breg in KS Litija — desni breg od 1. oktobra dalje v Domu borcev in mladine, Ponoviška 6.
Uradne ure bodo vsak ponedeljek in petek od 10. do 12. ure in ob sredah od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
KS Litija levi in desni breg
Vse krajane krajevne skupnosti Litija — levi breg in Litija — desni breg vabimo, da se udeležijo proslave v počastitev krajevnega praznika mesta Litija, ki bo v petek, 21. oktobra, ob 18. uri v avli Skupščine občine Litija, Jerebova 14.
KS Litija levi in desni breg
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
V Kresnicah so praznovali
Samoumevno je, da globoko družbeno krizo, kije zajela vso našo večnacionalno jugoslovansko skupnost, čutijo tudi krajani krajevne skupnosti Kresnice, saj so sestavni del(ček) te skupnosti.
Neukroćeno divjanje cen, padec življenjske ravni in globoki politični pretresi zunaj in znotraj naše ožje domovine slabo vplivajo na razpoloženje krajanov.
Običajno ob praznovanju pozabimo na vsakodnevne tegobe. Če je praznik obogaten z novimi pridobit-
vami in delovnimi zmagami, jc to še veliko lažje. Tako je bilo tudi ob letošnjem praznovanju 21. septembra, prazniku KS Kresnice.
V uvodu naštetim težavam nav-kljubje bil v preteklem letu dosežen velik napredek na področju požarne varnosti. Ob 60-letnici Gasilskega društva kresnice so člani društva obnovili gasilski dom, posodobili velik del opreme, kupili dve novi črpalki, dihalni aparat...
V prizadevanjih za njihovo čim-večjo pripravljenost za reševanje živ-
ljenj in imovine sojim pomagali: krajevna skupnost s sredstvi samoprispevka; Zavarovalna skupnost Triglav, SCT, TOZD Industrija apna Kresnice, velik prispevek pa jc bilo njihovo prostovoljno delo.
Med pridobitve sodi tudi nova gozdna cesta, ki bo razbremenila cesto skozi vas, obnova dela vodovodnega omrežja, zagotovitev prostorov, namenjenih izključno za dejavnosti mladincev, itd. Ponosni in zadovoljni pa so krajani zlasti zaradi dograditve kanalizacije, ki je bila največja pomanjkljivost naselja. Z dograditvijo tega komunalnega objekta oz. voda so odpravljene nevščenosti, ki so jih povzročale odplake iz greznic. Poleti so povzročale neznosen smrad, poleg tega pa je obstajala nenehna nevarnost okužb, predvsem pitne vode.
Vsi dosežki v dokaj strmem razvoju KS Kresnice dokazujejo, daje mogoče tudi v težkih časih dosegati uspehe in potiskati voz, napredka naprej.
Pogoj je le, da se pred tem krajani dogovore za »smer vožnje« in da vsi in hkrati podstavijo rame.
Tudi tokrat krajani niso opustili stare, dobre navade, da se ob krajevnem prazniku zbero na proslavi svojega praznika. Letos so se zbrali 24.9. 1988. Svečanemu delu je sledil kulturno-umetniški program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole, mladinci in pevke KUD-a. Za imeniten zaključek pa so poskrbeli operni pevec Tone Koz.levčar, ki ga jc na harmoniki spremljal mojster Ahačič, in mojster citer Miha Dolžan.
M. V.
Gasilci v Kresnicah so praznovali 60-letnico društva
Že davnega 1928. leta so krajani Kresnic in okoliških vasi spoznali, da narava s svojimi pojavi ni vedno nepremagljiva.
Nova znanja, tehnična oprema, predvsem pa zavest, da je mogoče ugnati ali vsaj omiliti posledice požarov, povodenj, plazov itd. so združili krajane v skupno akcijo, v kateri so zgradili gasilski dom. Temeljni kamen gasilskega domaje pomenil tudi osnovo vsemu nadaljnjemu organiziranemu delovanju gasilstva v kraju in okolici.
Težko bi bilo v majhnem članku opisati vsa dela, ki so jih opravili člani društva v 60 letih. Morda bi veljalo spomniti le na vrsto aktivnosti, kijih opravljajo. Te so naslednje: varovanje življenj in premoženja, skrb za nenehno posodabljanje fizično in tehnološko zastarele opreme, vzgoja in skrb za izobraževanje članstva vseh starostnih kategorij in obeh spolov. Posebne pozornosti in ustreznih priznanj so bili ob praznovanju 60-letnice društva deležni trije še živeči člani, ki so bili med ustanovitelji društva. To so: Anton Jakopič, Ivan Kukovica in Anton Rajšck, st.
Zaključne prireditve praznovanja 60-letnice društva so bile 26. in 27. 8.
1988. 26. 8. jc bila svečana seja skupščine GD Kresnice. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine KS Kresnice Jože Kovic. V nadaljevanju seje pa je društvo vročilo društvena priznanja najprizadevnejšim članom.
Osrednje praznovanje je bilo 28.8. 1988. ko so v svečani povorki predstavila tehnično opremljenost skoraj vsa gasilska društva iz naše občine. Slavnostni govornik je bil ob tej priliki Mirko Kaplja, predsednik skupščine občine Litija.
V obeh govorih so bili člani društva deležni pohvale in zahvale za dosedanje humano in požrtvovalno delo. Verjetno pa je gasilcem in krajanom najbolj ostala v ušesih napoved v govoru Jožeta Kovica, po kateri je realno upati, da sc bo društvo »okrepilo« še z avtocisterno.
Predstavniki društva so se ob koncu praznovanja zahvalili vsem, ki so kakorkoli prispevali k njihovemu razvoju. Med tiste, ki so k temu prispevali največ, pa sodijo: KS Kresnice, SCT, TOZD Industrija apna Kresnice, Zavarovalna skupnost Triglav in Občinska gasilska zveza.
Tone Rajšck
Pojasnilo k nekemu članu v Dnevniku
Zdomec, ki je želel graditi »sanjsko« dvorano, ni iz naše občine
Pred nekaj dnevi smo lahko v Dnevniku prebrali alarmantno novico o domnevnem zdomcu Ložarju iz naše občine, kije želel v domačem kraju    zdaj namreč živi v Kanadi
graditi večnamensko dvorano z igrišči in drugimi spremljevalnimi objekti, pa mu na občini niso prižgali zelene luči za gradnjo, baje zaradi gradnje savskih elektrarn.
Novica je povzročila pravi šok, saj sc vc, s kakšnimi težavami se zbira denar /a podobno dvorano iz I. krajevnega samoprispevka in bi bilo to dejanje dejansko »skregano« z vsako logiko. Zvonili so telefoni, poizvedovanja so slekla in ugotovilo seje. Tako so nam iz pisarne predsedstva SO Litija sporočili, da omenjeni zdomec ni iz, naše občine (je iz kraja Šmartno ob Savi) in potemtakem ni zahteval takega dovoljenja v naši občini.
Skoda, ali nc? Dvorana bi bila zgrajena, tako pa bo ta naloga še naprej ostala na ramenih naših občanov.
J. S.
12 KRAJEVNIH SKUP
Krajevno praznovanje
Bilo je v nedeljo, 3. julija popoldne, ko so se zbrali krajani naše krajevne skupnosti, da skupaj s povabljenimi gosti iz bližje in daljne okolice, člani sosednjih gasilskih društev in predstavniki občine in komiteja ZKS proslavijo svoj praznik.
6. julij 1944 je bil dan, ki nas spominja na partizanski napad na žandarmerij-sko postajo na Vačah. Zato je bilo prav, da seje tov. ing. Pavle Hiršel, predsednik skupščine KS Vače, v svojem govoru spomnil teh dogodkov in obudil spomin na zgodovinske dneve v času NOV, opisal prizadevanja krajevnih samoupravnih organov za razvoj kraja in izrekel priznanje vaškim soseskam za njihovo sodelovanje tako v materialnem pogledu kakor tudi z udarniškim delom, da bi nekatere letošnje lokalne investicije uspešno zaključili. Pri vseh teh naporih čutimo zadovoljivo sodelovanje krajanov, kar vse je vpleteno v skupne cilje letnega in srednjeročnega plana razvoja naše KS.
V teh dneh je minilo tudi 85 let obstoja in delovanja našega gasilskega društva. Zato smo pozorno poslušali govor predsednika tov. Viktorja Garan-tinija, ki je navzoče seznanil z. delovanjem društva v teh letih. Veliko je bilo opravljenega v tem društvu, kar dokazuje mnogo priznanj, pokalov in pohval, posebno skrb pa posvečajo najmlajšim članom pionirjem in mladincem, kar je še posebno pohvalno, saj je obstoj
društva prav na teh mladih ljudeh, ki se s humanostjo srečujejo že danes, da bi bili pripravljeni pomagati jutri. Prav zato smo njihovo aktivnost in velike uspehe povezali z našim krajevnim praznikom in se skupaj z. njimi veselili tega jubileja.
Ob tej priliki tudi nismo pozabili na gasilska društva, s katerimi sodeluje naše, izročili smo jim priznanja in pohvale, tako tudi pionirjem-gasilcem za sodelovanje na tekmovanjih za značko »Preprečujmo požare«. Predsednik Občinske gasilske zveze Litija tov. Mali Franc pa je izročil priznanja in značke posameznikom za dolgoletno delo v gasilstvu.
Ne smemo mimo dejstva, da smo na tej slavnosti uradno izročili v varovanje in skrbstvo naša obeležja iz NOV. Na predlog KO ZZB NOV Vače in v skladu s samoupravnim sporazumom SO Litija so ta obeležja prevzeli v varstvo in skrbstvo posamezniki, osnovna šola, LD Vače in SCT, Apnenica Kresnice. Vse to spada tudi v pomembno obliko negovanja in razvijanja revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije.
Celotni slavnostni program ob našem praznovanju pa so povezovali pevci zbora LIPA, solo pevca Maruša in Scbastijan ter plesna skupina, ki jo vodita VIDA in JAKOB, in tako dali celotnemu programu lepo obeležje praznika. Čestitali smo si tudi praznik 4. julij, dan borca. č____S
KRAJEVNA SKUPNOST KOSTREVNICA
Cesto na Libergo so pomagali graditi vojaki
O gradnjah cest v naši občini, pri katerih so pomagali tudi pripadniki JLA, smo v našem glasilu že nekajkrat poročali.
Veseli smo, da vam lahko tudi danes posredujemo fotografijo, ki priča o rekon-srukciji ceste na Libergo, ki je, take kot je, prav gotovo ne bi bilo brez fantov v uniformah.
Svečanega zaključka, ki so ga pripravili krajani KS Kostrevnica, so se udeležili tudi visoki vojaški voditelji in predstavniki občine Litija. Vsi ga še dolgo ne bodo pozabili, saj so fantje dobili lepa darila in hkrati obljubili, da na take akcije še pridejo. J. S., foto: M. Š.
Posodobljena ceslu na Libergo
Otrok je nenadoma zbolel — im
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
Doma imamo otroka, ki je nenadoma zbolel. Ker najpogostejša obolenja v otroškem obdobju spremlja povišana temperatura, otroku doma IZMERIMO TEMPERATURO.
Temperaturo merimo z medicinskim toplomctrom, ki ga kupimo v lekarni. Majhnemu otroku izmerimo temperaturo v črevesu (v ritki). Pred merjenjem živosrebrni stolpec stresemo, konico toplomera namažemo z vazeli-nom ali otroško kremo. Konico počasi za 3 cm uvedemo v črevo in merimo 3 minute. Večjemu otroku temperaturo lahko merimo pod pazduho. Pred merjenjem je potrebno pazduho obrisati, ker vlažna (potna) pazduha povzroči nižje izmerjeno temperaturo kot je v resnici. Konico toplomera položimo v vrh pazdušne jame (konica mora biti pokrita od vseh strani), nadlaket pritisnemo ob prsni koš. Merimo 5 minut. Temperature nikoli ne merimo pov hranjenju, pač pa v času med dvema obrokoma. Ce spremljamo temperaturo več dni, merimo 2 x na dan (zjutraj in zvečer) ob istem času!
KATERE IZMERJENE VREDNOSTI SO POMEMBNE?
Otrok ima vročino, če mu pod pazduho izmerimo 38°C oz. če mu v črevesu izmerimo 38,5°C. Otrok ima zmerno vročino pri izmerjeni temperaturi do 40"C (pod pazduho) oz. 40,5"C v črevesu. Nad to temperaturo ima otrok hudo vročino. Nevarna je temperatura nad 4I,7°C.
KAJ POMENI POVIŠANA TELESNA TEMPERATURA?
Vročina je prvi opozorilni znak bolezni, hkrati pa tudi obramba telesa proti bolezni, ki se loteva otroka. Zato bomo z nepremišljenim in takojšnjim zniževanjem telesne temperature lahko prikrili bolezen in hkrati organizmu preprečili, da sam brez zdravil premaga bolezen.
Vrednost povišane telesne temperature nam v veliki večini primerov ne pove, za kakšno osnovno obolenje gre. Velikokrat gre za virusne infekte, ki ne zahtevajo posebnega zdravljenja in izzvenijo v nekaj dneh brez nevarnosti. Nekatera druga obolenja, ki povzročajo povečano telesno temperaturo, pa zahtevajo zdravljenje. Seveda pa o tem odloča zdravnik.
ZAKAJ IN KDAJ MORAMO OTROKU ZNIŽEVATI POVIŠANO TELESNO TEMPERATURO?
Povišano telesno temperaturo znižujemo, kadar želimo zmanjšati škodljive učinke povišane telesne temperature.
TELESNO TEMPERATURO ZNIŽUJEMO PRI VSAKEM POVIŠANJU:
1. Pri otroku, ki se zdravi zaradi obolenja srca.
2. Pri otroku, kije imel poškodovane možgane ali ima obolenje CZS (centralnega živčnega sistema).
3. Pri otroku, ki ima vročinske krče oz. je vročinske krče imel kdo od bližnjih sorodnikov.
TELESNO TEMPERATURO ZNIŽUJEMO NE OZIRAJE SE NA VREDNOST POVIŠANE TELESNE TEMPERATURE:
4. Pri otroku, ki mu zvišana temperatura povzroča izredno neugodje z glavobolom, bolečinami po udih, pospešenem dihanju, hitrim bitjem srca, bledežem.
NOSTI OBČINE LITIJA
mm
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
Veselo na delo
Na junijskem zboru občanov KS Sava, kije bil številno obiskan, so se krajani dogovorili, da bo treba »veselo na delo«, če hočejo, da se bodo uresničili planirani cilji iz sredstev 3% krajevnega samoprispevka. Imenovali so gradbene odbore, ki naj bi skrbeli za organizacijo posameznih gradbenih del.
Ko seje 12. septembra 1988 sestal svet KS Sava pod vodstvom V i 1 i j a Mandlja, so ugotovili, da je že precej narejenega. Predsedniki gradbenih odborov so poročali o zapletenem pridobivanju številne dokumentacije, nabavi materiala in o nenehnih podražitvah.
Izvajajo se dela pri pokrivanju mrliške vežice, pa tudi druga gradbena dela.
Člani gradbenega odbora pod vodstvom Branka Hauptmana se trudijo, da bi čim ceneje in dobro opravili vsa potrebna dela.
Gradbeni odbor za ureditev igrišča pri zadružnem domu na Savi je pod vodstvom Branka Mcrz.elja skupaj z mladinsko organiazcijo in gasilci organiziral več delovnih akcij, da bi se igrišče čimprej asfaltiralo in ogradilo.
Za ureditev ceste Sava — Lesc skrbi gradbeni odbor pod vodstvom Jožeta Prašnikarja. Pripravljajo dokumentacijo in nabavljajo gradbeni material. V začetku oktobra bodo organizirali delovno akcijo.
V Ponovičah in na Savi pripravljajo dokumentacijo in  material za nov
vodovod.
Na Sp. Logu so naredili javno razsvetljavo. Najbolj jih jezi, ker se kljub številnim prošnjam še ni uredilo avtobusno postajališče pri savskem mostu in
gostilni Pri Tinčku, kjer bi bil lahko prehod čez cesto označen s svetlobnim znakom, tako kot v Dolskem, saj cesto prečka vsak dan veliko odraslih in otrok, noben prometni znak pa ne omenjuje hitrosti mimo vasi Sp. Log.
Tudi zadružni dom na Savi je dobil drugačno podobo, kajti KZ Litija je financirala popravilo ostrešja in žlebov.
Upajmo, da bodo vsa pričeta dela pred zimo tudi končana. Blagajnik sveta KS Sava Marko Dcrnovšek se bo še naprej ubadal, kako čim racionalneje porabiti zbrana sredstva. Imamo srečo, da po vaseh ne manjka dobrih in pridnih ljudi, ki so pripravljeni brezplačno delati za izboljšanje življenjskih razmer.
Angelca Ocepek
KRAJEVNA SKUPNOST R1BČE
Samoprispevek
Po razveljavitvi občinskega samoprispevka se je naša KS odločila, da glasuje za svoj, krajevni samoprispevek. Samoprispevek smo namenili trem poglavitnim stvarem: gradnji vodovoda, razsvetljavi na obeh avtobusnih postajah in asfaltiranju ceste skozi vas. Vse to se že dela, razsvetljava je, grobi asfalt je položen, dela se tudi vodovod. Dokončan naj bi bil do 21.8. 1988, vendar brez težav tudi tu ne gre. Ker je letos zelo suho poletje, rezervoarja ne bomo mogli napolniti z vodo in preizkusiti. Naš glavni cilj za letošnje leto je, da voda vendarle priteče iz novega rezervoarja. Kako pa vsa stvar poteka, si lahko ogledate na priloženi sliki. Menimo, da smo denar iz samoprispevka dobro naložili, in potrudili se bomo, da bo KS Ribče v prihodnje tudi na drugih področjih bolj uspešna kot do sedaj.
Angelca Kovic
■ •'*"".. %
/tir
i povišano telesno temperaturo
TELESNO TEMPERATURO ZNIŽUJEMO NEOZIRAJE SE NA NJEGOVO POČUTJE:
5. Otroku, ki ima temperaturo izmerjeno v črevesu nad4l°C.
KAKO OTROKU ZNIŽAMO TELESNO TEMPERATURO?
Ko smo pretehtali, ali bomo zniževali telesno temperaturo ali ne in smo se odločili za znižanje, potem najprej poskušamo otroku pomagati s preprostimi, a zelo učinkovitimi domačimi sredstvi:
— otiranje s krpico iz frotira, ki smo jo namočili v mlačno vodo s lemp. med 29 — 32°C,
mlačnimi ovitki od vratu do nog otroka ovijemo v plenico ali rjuho, namočeno v mlačno vodo s temp. med 29 — 32°C,
— mlačno kopel otroka v kopel polagamo počasi in postopoma, temp. vode naj bo me 29 — 32"C,
sok rdeče pese.
Če nam z domačimi sredstvi in splošnimi ukrepi temperature ni uspelo znižati in če smo se kdaj pred tem posvetovali z zdravnikom, ki nam je predpisal zdravila za znižanje telesne temperature, sežemo po zdravilih! Zelo učinkovito znižamo telesno temperaturo, če otroka pol ure po zaužitju zdravila za znižanje telesne temperature še ohlajamo z otiranjem ali mlačnimi ovitki.
Vsakokrat, ko otroku damo zdravilo za /nižanje telesne temperalure, se zavedajmo, da ima to zdravilo ludi stranske učinke.
Predvsem pa otroku in mladostniku do starosti 20 let brez, posveta /, zdravnikom ob povišani telesni temperaturi ne dajajmo aspirina ali andola.
OSTALI POMEMBNI UKREPI PRI OTROKU S POVIŠANO TELESNO TEMPERATURO
L Otrok s povišano telesno temeperaturo potrebuje VEČ TEKOČINE: majhen otrok in dojenček do 200 ml tekočine na kg telesne teže, večji otrok pa polovico manj. Pije naj šipkov čaj z limono, lipov čaj, lapuhov čaj, navadno vodo, mineralno vodo z nekaj kapljicami limone. Vsi napitki naj bodo ohlajeni oz. ogreti na sobno temperaturo. Otroku s povišano telesno temperaturo ne ponu-jajmo vročih čajev! Zelo pomembno je, da pije večkrat na dan po malem.
2. Otrok s povišano telesno temeperaturo ima 3 — 4 dni slabši apetit.
Večkrat na dan po malo mu ponudimo sadni sok. svežo sadno čežano, prepečenec namočen v čaj, kekse, jogurt. Ne silimo otroka z obilnimi močnimi obroki.
Hrani in napitkom dodajajmo vitaminske preparate!
3. Otrok s povišano telesno temperaturo naj bo normalno, ne pretopio oblečen, pokrit z rjuho, ne pa s težkimi odejami, temperatura v prostoru naj bo 21 °C in ne več. Otrok naj miruje ali se mirno igra.
KDAJ Z OTROKOM, KI IMA POVIŠANO TELESNO TEMPERATURO, K ZDRAVNIKU?
I. Če ima do sedaj zdrav otrok temperaturo do 40°C in pri njem ne opazimo nobene druge spremembe (razen neugodja, ki ga povzroča telesna temeperatura) ni nujen takojšen obisk pri zdravniku.
Ravnamo se po zgornjih navodilih in otroka DOBRO OPAZUJEMO! Ce tako nespremenjeno stanje traja dan ali več, se potem le odločimo za obisk pri zdravniku. Zdravnik bo v tem primeru lažje postavil diagnozo in
pravilno predpisal terapijo, če bo otroka pregledal v re-dem ambulantnem času. ko ima možnost laboratorijskih preiskav!
2. Če pa se ob povišani temperaturi pojavijo še drugi znaki (bolečine v ušesih, grlu, kašelj, hujše bruhanje, izpuščaji), potem je potreben čimprejšen obisk pri zdravniku. V tem primeru ne čakajmo do večera, ali bo boljše ali ne, pač pa zdravnika obiščemo v času ko dela laboratorij.
3, Ce se pri otroku z vročino nenadoma pojavijo hujše spremembe v počutju, hudo bruhanje, izpuščaji ali druge spremembe, bomo takoj obiskali zdravnika (tudi v času, ko laboratorij ne dela).
dr. MILO.IKA KOFOL
V letu 1988 se je prometna varnost na slovenskih cestah zelo poslabšala. Krvni davek je zato na naših cestah zelo visok. V prvih osmih mesecih se je v SR Sloveniji pripetilo 4.068 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih je umrlo 388 ljudi. Samo v mesecu avgustu se je pripetilo 581 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih se je smrtno ponesrečilo 54 oseb, 707 pa je bilo lažje ali težje telesno poškodovanih.
Vsi vemo, da so vozne razmere na nekaterih cestah porazne, vsako leto se starost vozil povečuje, tehnična brezhibnost vozil postaja vse bolj vprašljiva, vozniki vse manj upoštevajo prometne predpise, stanje vozišča, stanje vozila, posebno pa ne upoštevajo svojih psihofizičnih sposobnosti.
ALI BO TO UREDIL NOV ZAKON O TEMELJIH VARNOSTI CESTNEGA PROMETA, objavljen v Uradnem listu SFRJ, 50/88?
Sam zakon ne more izboljšati varnosti na naših cestah, če določb ne bodo upoštevali vsi udeleženci v prometu: od pešcev, kolesarjev do voznikov najtežjih tovornih avtomobilov, delovnih organizacij, inšpekcijskih služb... Miličniki iz prometnih postaj milice in postaj milic s splošnim delovnim področjem pa bodo morali dosledno izvajati zakon.
Ali ste že pomislili, kaj pomenijo nove določbe, predvsem kazenske sankcije? Ste pripravljeni spoštovati predpise? V nasprotnem primeru se boste srečevali s strogimi represivnimi ukrepi, ki jih določa zakon.
Po novem zakonu lahko miličnik na samem kraju storitve cestno prometnega prekrška izreče mandatno kazen 20.000, 15.000 in 10.000 din.
Želel bi vas seznaniti s posledicami, ki nastanejo zaradi nespoš-tovanja predpisov, pa tudi opozoriti na najpogostejše kršitve, ki se pojavljajo v cestnem prometu, in sankcije, ki jih določa zakon o temeljih varnosti cestnega prometa v 226. členu, v katerem so sankcionirane naslednje kršitve:
2. voznik, ki ne ustavi vozila, kadar je vozilo, v katerem se prevažajo otroci, ustavljeno na cestišču, dokler otroci vstopajo in izstopajo,
4. voznik, ki vozi z vozilom na cesti v naselju s hitrostjo, ki je za več kot 30 km/h večja od dovoljene hitrosti, oziroma, če vozi izven naseja s hitrostjo, ki je za več kot 50 km/h večja od dovoljene,
5. voznik, ki se v križišču ne ravna po desnem pravilu, voznik, ki se vključuje s stranske ceste na prednostno cesto in ne pusti mimo vozil, ki vozijo po prednostni cesti.
Prometna varnost in novi predpisi
6. voznik, ki v semaforiziranem križišču ne ustavi vozila na znak rdeče luči,
7. voznik, ki nedovoljeno prehiteva vozilo z desne strani,
8. voznik, ki prehiteva z. leve strani vozilo, ki je zavzelo na vozišču tak položaj in daje tak znak, da se da zanesljivo sklepati, da bo vozilo zavilo na levo,
10. voznik, ki medtem ko ga prehiteva drugo vozilo, povečuje hitrost svojega vozila,
11. voznik, ki začne prehitevati ustavljeno ali premikajočo kolono vozil,
12. voznik, ki začne prehitevati ali voziti mimo, če je voznik vozila, ki vozi za njim, že začel prehitevati,
13. voznik vozila, ki začne prehitevati, če je voznik vozila, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, že dal znak, da namerava prehitevati ali voziti mimo,
14. voznik, ki začne prehitevati, če prometni pas, po katerem namerava prehitevati, ni prost na dovolj dolgi razdalji, in tako ogrozi ali ovira promet iz nasprotne smeri (prehitevanje v škarje),
15. voznik, ki začne prehitevati ali voziti mimo na prometnem pasu, ki je namenjen za vožnjo vozil iz nasprotne smeri, če po prehitevanju ali vožnji mimo ne more, ne da bi oviral ali ogrožal drugih udeležencev v prometu,
NOSI KRESNIČKO
spet zavzeti položaja na prometnem pasu, po katerem je vozil pred prehitevanjem ali vožnjo mimo,
16. voznik, ki prehiteva na prometnem pasu, ki je namenjen za promet iz nasprotne smeri, pred vrhom klanca ali v ovinku, kjer preglednost ni zadostna,
17. voznik, ki prehiteva vozila v križišču v nasprotju s 65. členom tega zakona,
18. voznik, ki prehiteva vozilo, ki je obstalo pred zaznamovanim prehodom za pešce, da bi pustilo pešce mimo,
19. voznik, ki ne ustavi vozila pred zaznamovanim prehodom za pešce, kadar mu dani znak prepoveduje prehod,
23. oseba, ki odstrani ali poškoduje prometni znak ali opremo ceste ali spremeni pomen prometnega znaka,
25. udeleženec v prometu, ki ne ravna po zahtevi, izraženi z zakonom ali po odredbi pooblaščene osebe,
26. oseba, kije bila neposredno udeležena v prometni nezgodi, v kateri je kdo umrl, bil poškodovan ali je nastala velika gmotna škoda, če uživa alkoholne pijače, mamila ali zdravila, na katerih je označeno, da se ne smejo uporabljati pred vožnjo in med njo, dokler ni opravljen ogled,
27. voznik, ki vozi pod učinkom mamil ali zdravil, na katerih je označeno, da se ne smejo uporabljati pred vožnjo in med njo,
28. voznik, ki vozi ali začne voziti vozilo v cestnem prometu, ali voznik instruktor, dokler usposablja kandidata za voznika pri praktični vožnji vozila pod vplivom alkohola,
29. voznik, ki vozi v cestnem prometu motorno vozilo brez opravljenega vozniškega dovoljenja,
30. voznik, ki vozi motorno
vozilo tiste kategorije, ki ni vpisana v njegovo vozniško dovoljenje,
31. voznik, ki uporablja v prometu vozniško dovoljenje, za katero je izdan dvojnik,
33. voznik, ki v cestnem prometu vozi motorno vozilo ali priklopno vozilo, ki ni registrirano,
34. voznik, ki pristojnemu organu ne vrne registrskih tablic, če registracija ni bila podaljšana v 30 dneh po preteku njene veljavnosti, ali če v 15 dneh ne odjavi vozila ali ne prijavi spremembe podatkov,
35. voznik, ki v cestnem prometu vozi motorno in priklopno vozilo po poteku prometnega dovoljenja,
36. voznik ali voznik instruktor, ki zavrne preizkus z ustreznimi sredstvi in aparati ali strokovni pregled, da se preveri, ali ima v organizmu alkohol ali kaže znake alkoholnih motenj oz. je pod vplivom mamil ali zdravil, na katerih je označeno, da se ne smejo uporabljati pred vožnjo in med njo.
37. voznik, ki v cestnem prometu vozi vozilo, dokler traja prepoved vožnje motornega vozila, ki je vpisana v njegovo vozniško dovoljenje, oz. dokler mu je vozniško dovoljenje zadržano ali začasno vzeto na kraju samem.
varno kolo v prometu
Za vse navedene prekrške poda pooblaščena uradna oseba predlog za uvedbo postopka sodniku za prekrške, ki lahko kaznuje voznika z denarno kaznijo od 40.000 din do 200.000 din ali s kazjiijo zapora do 60 dni.
Če so storjeni prekrški iz točke 2., 4., 11., 15., 16., 18., 19., 27., 28., 36., in 37., se vozniku ali vozniku inštruktorju poleg kazni izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za čas od treh mesecev do enega leta,.
Če se pri izreku kazni iz točk 27., 28., 29. in 37. ugotovi, daje bil voznik motornega vozila v zadnjih dveh letih s pravnomočno odločbo kaznovan za prekrške, določene v navedenih točkah, se kaznuje z zaporno kaznijo od J 5 do 60 dni.
Če je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 do 250.000 din ali s kaznijo zapora od 30 do 60 dni, vozniku pa se poleg kazni izreče tudi prepoved vožnje motornega vozila za čas od treh mesecev do enega leta.        CIRIL GOLOUH
H
r
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V mesecu juliju se je na območju občine Litija rodilo 13 deklic in 9 dečkov. Na Bogenšperku se je poročilo 44 parov, med njimi:
Ovnik Marko, clek. monter i/. Gradišča, in Medved Andreja, delavka iz Sev-ncga, Starič Franc, delavec i/. Hrastncga, in Povšc Marinka, delavka i/. Gradišča, Baje Franc, mizar i/. Tenetiš, in Zupan Urška, delavka iz Litije. Novljan Miran, strojni ing. iz Volčje jame, in Škulj Milena, šivilja iz Štangarskih Poljan, Čep .lanez, dipl. ing. strojništva iz Vukovja, in Kotar Marija, predmetna učiteljica iz Moravč pri Gabrovki, Skrbiš Anton, vlakovni odpravnik iz Slovenske Bistrice, in Kranjc Marjeta, potniški blagajnik iz Radeč, Lavrič Leon, vzgojitelj iz. Moravč, in Miklavčič Darja, carinska referentka iz Ljubljane, Bukovec Boris, dipl. ing. strojništva iz Drske, in Miklič Dunja, predmetna učiteljica iz Novega mesta, Habjan Matjaž, nadzornik rač. sistema iz Zagorja ob Savi, in Kunšek Ines, dinarski blagajnik iz Trbovelj, Kunšek Iztok, študent iz Trbovelj, in Holešck Mojca, študentka iz Trbovelj, Cadež Metod, rudar iz Zagorja ob Savi, in Pouh Darka, uslužbenka iz Trbovelj, Povhe Peter, zobotehnik iz Maribora, in Reutter Gabriele, zobna asistentka iz Stuttgarta, ZR Nemčija, Tisu Alojzij, PK elck-troinstalater iz Grosupljega, in Klinec Janja, konfekcionarka modclarka iz Grosupljega, Camloh Peter, ing. agronomije iz Gabrja, in Pikelj Marjeta, dipl. ing. farmacije z Izlak, Uhan Jože, gradbeni tehnik iz. Vinc gorice, in Novak Zdenka, referentka za SLO iz Trebnjega, Kovač Iztok, dijak iz Zagorja ob Savi, in Pro-sen Selena, dijakinja z Izlak, Steklasa Franci, dipl. ing. gradbeništva iz Žalne, in Kramar Marta, glasbena pedagoginja iz Škofelj, Kalšek Matjaž, vodja projekta iz Zagorja ob Savi, in Drnovšek Jasna, finančna referentka iz Zagorja ob Savi, Štrus Tomaž, kamnosek iz Litije, in Irt Damjana, gradbeni tehnik iz Ljubljane. Balažic Drago, rud. tehnik iz Trbovelj, in Kramar Vanja, delavka izOrehovicc, Habjan Andrej, delavec iz Kisovca, in Mežnar Klavdija, delavka iz Kisovca, Jesenšek Boštjan, strojni tehnik iz Ljubljane, in Korelec Romanca, admin. referentka iz Ljubljane, Lampret Stanislav, strugar iz Šentvida pri Stični, in Strah Darinka, delavka s Krke, Mihelčič Franc, elektrikar iz Imenja, in Obreza Nada, delavka iz Brezja, Repanšek Simon, ck. tehnik iz Homca, in Vrhovnik Dragica, vzgojiteljica iz Kamnika, Godnov Igor, elektrotehnik iz Tržišča, in Osolnik Nataša, kemijski tehnik iz Domžal, Ostanek Franci, avtoklepar iz Martinje vasi, in Sinjur Marija, tehnik strežbe iz. Praproč, Groboljšek Sašo, obratni elektrikar iz Loke pri Zagorju, in Zmrzlak Brigita, fin. referentka iz Kisovca, Gorenc Marjan, geod. tehnik iz Ljubljane, in Vučko Zdenka, ek. tehnik iz Ljubljane, Krabonja Marjan, referent iz Dola pri Ljubljani, in Gostinčar Marta, učiteljica iz Dola pri Ljubljani, Brcar Pavle, gradbeni tehnik z Vrha, in Anžur Irenca, dipl. ing. živilske tehnologije z Mirne, Peterlin Anton, strojni tehnik iz.Hrastna, in Marn Martina, kmetovalka iz Bistrice, Zgank Boštjan, učitelj iz Žalca, in Gorjup Karmen, vzgojiteljica iz. Štor, Marn Bojan, avtomehanik iz Velike Štange, in Končar Mar-janca, učiteljica iz Gabrja pri Jančah, Kutnar Frančišek, elektrotehnik iz Kranja, in Rasberger Suzana, dipl. ing. kemijske tehnologije iz Kranja, Zupančič Milan, strojni tehnik iz Kisovca, in Godler Gabrijela, varilski tehnik iz Kisovca, Pirnar Ciril, strojni tehnik iz Trzina, in Ocvirk Marija, administratorka iz Čemšenika.
Umrli v mesecu juniju in juliju:
Tomaž.ič Cecilija, 74 let, iz Gradišča, Mahkovic Matija, 80 let, iz Dolgega Brda, Višnikar Anton, 81 let, iz. Brezovega, Ulčar Ana, 88 let, iz Litije, Intihar Uršula, 72 let, iz Ljubljane, Fajdiga Vida, 84 let, iz Kamnika, Potisek Alenka, I leto iz. Liberge, Cernigoj Angela, 91 let, iz Ljubljane, Sabotin Barbara, 63 let, iz. Ljubljane, Koman Alojzija, 84 let, iz Ljubljane, Grm Ivana, 50 let, iz Hudih Raven, Zupan Angela, 79 let, iz Litije, Koprivnikar anton, 78 let, iz Litije, Doli-nšek Marija, 90 let, iz Velikega Vrha, Bregar Peter, 54 let, iz. Zagriča, Tomše Fdvard 57 let, s Save, Vidic Katarina, 82 let, iz. Litije, Brečko Ivan, 41 let, iz Litije, Rafolt Anton, 48 let, iz Ljubljane, Čož Jožica, 43 let, iz. Litija.
V mesecu avgustu se je na območju občine Litija rodilo 12 dečkov in 5 deklic. Na Bogenšpcrku se je poročilo 44 parov, med njimi:
Žibert Mirko, strugar iz. Zagorja ob Savi, in Mikelj Jožica, prodajalka iz Kisovca, Štrovs Janez, študent iz Trbovelj, in Slebe Maja.ekon. tehnik iz Trbovelj, Andrejaš Jože, delavec iz Logatca, in Krašovec Lilijana, natakarica iz Logatca, Lah Franc, viličarist iz Armeškega, in Podlcsnik Fanika, delavka iz Ježevca, Pečar .loško, strojni ključavničar iz Kozine, in Bric Janja, predmetna
v__
učiteljica iz. Litije, Vozel Matej, likvidator iz Višnje Gore. in Cvetaš Darja, sam. saldakontistka iz Litije, Čebulj Tomaž, dipl. pravnik iz Ljubljane, in Kosmač Majda, dipl. pravnica iz. Gorenje vasi. Dobravec Marjan, strugar iz Ljubljane, in Kocijančič Nada, komercialistka iz Ljubljane. Trošt Miran, grafik iz Trbovelj, in Benčec Vida, delavka iz Trbovelj, Rupar Bojan, elektroinstalater iz Podlub-nika, in Ravnikar Andreja, lesar iz Škofje Loke, Likar Andrej, zdravnik iz Grosupljega, "in Hrastnik Vesna, vzgojiteljica iz Celja, Ferlič Ivan, elektrikar iz Trbovelj, in Čcrne Tanja, delavka v SDK iz Trbovelj. Poglajen Peter Jože, strojni ključavničar iz Jelše, in Medved Helena, kuharica z Liberge, Pikelj Jože, kmetovalec iz Doberljevega, in Scnčar Marjana, konstruktor orodjar iz Partizanskega Vrha, Schlenz Erns Peter, elektromehanik z Dunaja, Avstrija, in Mani nsek Melita, šivilja iz Hrastnika, Cestnik Anton, rudar iz Trbovelj, in Petan Klavdija, delavka iz Trbovelj. Matoz Roman, strojnik komp. in hladilnih naprav iz Lilije, in Tomaž.ič Olga, uslužbenka iz Šmartna pri Litiji, A vbelj Darko, avtomehanik iz Velike vasi, in Lavrič Milena, prodajalka iz Zaloga pri Kresnicah, Gradišek Roman, rezkalec iz Trbovelj, in Stermljan Danica, uslužbenka iz Trbovelj, Farkaš Denis, kriminalistični tehnik iz Bučkovcev, in Ahačevčič Nataša, frizerka iz Velikih Lašč. Martinčič Franci, zidar iz Velike Gobe. in Marn Sonja, delavka iz Male Kostrevnice, Struna Štefan, ključavničar iz Zagradca. in Trlcp Andreja, šivilja iz Orlaka, Struna Frvin, dipl. pravnik iz Sela pri Šmarju, in Vidic Milka, prodajalka iz. Grosupljega, Kovač Marko, obrtnik iz Litije, in Cvet Simona, študentka iz Ljubljane, Kragelj Darko, ribogojec iz Kobarida, in Gačnik Alenka, knjižničarka iz Trbovelj, Obreza Milan, šofer iz Ponovič, in .luvan Zorka, prodajalka iz Ponovič, Medvešek Srečko, strojni ing. iz Trbovelj, in Otopal Marjeta, prodajalka iz Trbovelj, Majdič Vinko, ročni stavec iz Trbovelj, in Kosec Biserka, prodajalka iz Hrastnika, Lopan Dejan, strugar iz Trbovelj, in Krajne Irena, ekonomistka iz Trbovelj, Dobravec Jožef, delavec iz Spodnje Jablanice, in Kuhel Slavka, delavka iz Oble Gorice, Mehič Zlatko, študent iz. Grosupljega, in Barovič Svetlana. referentka iz Grosupljega. Mrhar Branko, delavec iz Laz pri Gobniku, in Kotar Marta, delavka iz Gornjih Raven, Ostanek Anton, delavec iz Male Sevnice, in Kolar Branka, tekstilni mehanik iz Gornjih Raven.
Umrli v mesecu avgustu:
Savinšck Ivo, 38 let, iz Litije, Berčon Metod, 29 let, iz Litije, Fajdiga Ignacij, 69 let, iz Sobrač, Savšek Pavel, 21 let, iz Zglavnice, Berčon Marjan. 43 let iz Litije, Dobravec Janez, 60 let, iz Tenetiš, Bučar Karel star, 46 let, iz Litije. Železnik Jožef, 72 let, iz Preske nad Kostrcvnico. Zagorec Janez, 87 let. iz Velike Kostrevnice. Bokavšck Antonija, 74 let, iz Ljubljane, umrla v Črnem Potoku, Blanč Jožef, 86 let, iz Samobora, umrl v Črnem Potoku, Sijebercr Marija, 86 let iz Ljubljane, umrla v Črnem Potoku, Černigoj Angela, 89 let, iz Ljubljane, umrla v Črnem Potoku. Sladic Alojzij, 62 let, iz Stranskega Vrha. Smrgut Frančiška, 63 let. iz Dobovice, Črne Stanislav, 58 let, z Ustja.
Jelka Bric
Zlata poroka na Bogenšperku
Pred 50. leti sta si prvič obljubila zvestobo zakonca Marija in Franc GASPET1 iz Senožeti 45. Svoj DA sta izrekla 31. 7. 1938 v Dolskem, letos, 30. 7. 1988, pa sta to obljubo obnovila na gradu Bogenšperk.
V zakonu so se jima rodili otroci: Franci, Jože, Peter, Ciril, Marija in Helena. Danes imata 12 vnukov in 3 pravnuke. Iskreno čestitamo!
OKOLJE
Sedaj pa še zrak!
Vsem nevšečnostim s pitno vodo v Litiji in Smartnem se je sedaj pridružila še ena — morda najbolj zaskrbljujoča: Litija je namreč od letos naprej razvrščena v III. območje onesnaženosti zraka (pred tem je bila v II. območju), preostane samo še IV. stopnja, kamor spadajo kraji z najslabšim zrakom (Trbovlje, Črna, Mežica itd.). Tretja stopnja onesnaženosti zraka pomeni, da je zrak v Litiji postal onesnažen nad dovoljeno mejo. Zato bo občina morala sprejeti sanacijski program, kar narekuje Zakon o varstvu zraka.
Toda kaj bomo v Litiji storili, da bomo zrak izboljšali? Da bomo dihali spet kolikor toliko zdrav zrak, da novorojenčku, ko bo prijokal na svet, ne bomo najprej ponudili — strupenega zraka! Da onemoglemu starcu in bolniku ne bomo mogli pomagati, ker dihati pač mora. Da bomo spet rekli: »Gremo na sprehod na čist zrak!«
Nikakor se ne bomo smeli zadovoljiti s trditvami, da onesnažen zrak dobivamo od drugod. To je sicer res, vendar je treba upoštevati, da se vplivi emisij iz Toplarne Trbovlje in Ljubljane kažejo predvsem v višjih legah, naša merilna postaja pa je v Litiji na nadmorski višini 240 m, kar pomeni, da smo glavni onesnaževalci mi sami s svojimi viri škodljivih emisij v zrak. Litija je zaradi svoje lege zelo izpostavljena temperaturnim inverzijam, ki zlasti v hladni polovici leta zadržujejo nad mestom in v njem emisije iz virov onesnaževanja v Litiji.
V Litiji merimo kakovost zraka od leta 1980 naprej. Merilna postaja meri le prisotnost žveplo-vega dioksida (S02) in prahu. Ocenjene skupne emisije S02 v ozračje v Litiji znašajo okrog 600 ton letno, podatek pa je pridobljen na osnovi ocene onesnaženos-
ti okolja, ki smo jo pridobili lani. Drugih škodljivih snovi v zraku nad Litijo in v Litiji zaenkrat še ne merimo (dušikovi oksidi, fluoridi, hlapne organske snovi...).
Velik delež k slabemu zraku v Litiji prispeva tudi promet. Zlasti tranzitni promet skozi osrčje Litije, ki postaja čedalje gostejši, emitira v zrak množico škodljivih snovi. Kaže pa, da se utegne tranzitni promet v bodoče še občutno povečati.
Kaj storiti? Zakon nalaga občini, da izdela sanacijski program, s katerim bo zrak izboljšala. Občina pa bo izdelavo sanacijskega programa povezala z izdelavo celotnega programa izboljšanja in varstva okolja, ki ga izdelujeta Razvojni center Celje in Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja. Prav gotovo pa bodo posamezne OZD in skupnosti (npr. skupnosti stanovalcev, ki imajo skupne kotlovnice), KOP Komunala in drugi morali izdelati svoje lastne sanacijske programe.
Velik delež drobnih kurišč (gospodinjstva z lastnim kurjenjem) bo sicer težko zajeti v sanacijski program, saj je kontrola ukrepov pri tem zelo težavna, vendar pristojni računajo, da se bodo občani tudi sami pričeli truditi, da bi njihova kurišča emitirala čim manj škodljivih snovi v zrak, saj morajo navsezadnje ta zrak tudi sami dihati...
Velik problem bo tudi sanacija prometa. Rešitev bi bila v obvoznici mimo Litije. Občina je Republiški skupnosti za ceste že posredovala predlog za spremembo dolgoročnega plana izgradje cest v Sloveniji, in sicer za vključitev obvoznice preko Konja mimo Litije, vendar o odločitvi na ta predlog še ni nič jasnega.
Nenazadnje pa bo sanacijski program za izboljšanje zraka v Litiji moral zanesljivo vsebovati tudi veliko bolj pazljive posege v prostor. Za vsak tak poseg (ne samo gradnje, tudi nove dejavnosti!) bo moral dati svojo oceno tudi Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja, glede stopnje resnosti pristopa k sanacijskim ukrepom in načinu našega življenja in obnašanja pa bo svoje dodalo tudi litijsko društvo za varstvo okolja in navsezadnje vsak posameznik. g
P. S. V III. območje onesnaženosti zraka je uvrščena samo Litija, sosednje Šmartno je še vedno v II. skupini.
Jutranji pasji sprehodi
V zadnjih petih letih sodi med moje obveznosti tudi to, da vsako jutro spremljam otroka na poti v vrtec. Ti jutranji sprehodi so bili do lani pravi užitek, ki pa so ga pričeli motiti jutranji pasji sprehodi. Do tedaj namreč nisem opazila, da hi bila Graška Dobrava naselje psov. Od prvega septembra dalje vsako jutro srečam vsaj Miri človekove ljubljence, ki mirno opravljajo biološke, potrebe po edini zelenici na Dobravi, hkrati pa si privoščijo tudi malo zabave z mimoidočimi. Prav gotovo tega ne bi napisala, če bi danes ne bila priča sicer nič tragičnemu dogodku, ki pa lahko otroku pusti posledice za vse življenje. Vem, da strah ni prirojeno čustvo, vendar pa se lahko zaradi določenega trenutka, trajajočega le nekaj sekund, zasidra v človeka za zelo doglo obdobje, celo za vse življenje. Moram povedati, da imava s hčerko strah pred psi od tedaj, koje hčerka pri treh letih iz oddaljenosti opazovala pasjo mamico in njen zarod in ji je ta z ugrizom pokazala, da ni na ogled. S tem nočem reči, da so vsi psi enako slabi, vendar jim ne zaupava več.
Danes, 5. septembra, sva se s hčerko po treh »pasjih zasedah«, ki sicer niso kazale sovražnosti, uspele prebiti do VVO Medvedek. Ko sem se vračala iz vrtca, je »pasja zaseda« št. 2 skrbno varovala zemljišče okoli ograje svojega doma (seveda odvezana) s celim križiščem, delom cestišča in pločnika Prisojne, Kidričeve in Prvomajske ulice. Verjetno je potrebo vala razvedrilo in kot naročene so prišle šolarke nižjih razredov osnovne šole s Kidričeve in Prisojne ulice. Torej je pričela z raziskovalno nalogo. Spodvila je rep med noge, spustila ušesa (kakšno razpoloženje to pomeni, ne vem) in se napotila proti trem deklicam s Kidričeve ceste. Opazila sem, da sta dve takoj obstali, ko sta zagledali psa, tretja pa je bila bolj pogumna in seje odpravila naprej. Toda kot zanalašč, psa ni zanimala tretja, ampak prvi dve, ki sta se pričeli nervozno prestopati. Ena od njiju sije z ramen snela šolsko torbico (predvidevam, da v samoobrambi in strahu), to pa psu ni bilo všeč, ker je izdavil precej grozeč lajež. Takoj zatem paje bilo slišati tudijok deklice. Psuje bilo to očitno do volj, obrnil seje in se napotil k štirim deklicam, ki so prihajale po Prisojni ulici. Lepo so se mu umaknile na drugo stran ceste in tam obstale, ker seje pes napotil za njimi. Dve. dekleti sta cvileč stekli naprej in s tem pritegnili pasjo pozornost, saj je veselo poskočil za njima in se k sreči tudi kmalu naveličal. Ponovno je zavzel svoj prvotni položaj sredi križišča, toda ne za dolgo. Mimo seje. pripeljala kolesarka. Skočilje. v kolo in ji takoj pokazal, kdo je tu gospodar, na srečo brez posledic.
Stala sem pri trgovini in vse to opazovala, preveč prestrašena, da bi lahko karkoli storila. In ko sem uspešno prišla do službe mimo pasje zasede št. I, ki je očitno že potešila svojo radovednost, sem imela še vedno tresoča kolena. Hkrati pa sem se vprašala: »Mar bom morala svojega otroka spremljati tudi v šolo?«
Razmišljam o tem, da v Litiji ne potrebujemo Kluba za varstvo živali ampak Klub za varstvo ljudi pred psi. Kaj otroku koristi dobra prometna vzgoja, če pa se v grozi in paniki pred psi nepremišljeno požene na cesto? Kdo bo kaznoval psa, ki se v svoji igri vosti zakladi v kolesarja in s tem ogroža njegovo življenje? Morda je takšno razmišljanje absurdno, vendar pa ni stvari, ki biprvošolčku ali starejšemu od vzela strah in morda tudi odpor do šole, kije neposredno povezan s potjo do šole.
Apeliram, ne, prosim lastnike psov, da upoštevajo tudi to, da niso vsem ljudem njihovi ljubljenci prijetni: in upam si trditi, daje dvem tretjinam mimoidočih srečanje s psom moreče. Naj psa peljejo na jutranji sprehod, preden se odpravijo na delo, in to v spremstvu, ne pa, da to obveznost nalagajo otrokom.
Že v lanskem letu sem prosila lastnike psov, ki sem jih poznala, naj svoje ljubljence privežejo, vendar je prošnjo upošteval le en lastnik. Ko sem se obrnila na Komunalo, so mi povedali, da mora veterinarski inšpektor izdati nalog za odstranitev psov. Na občinskih inšpekcijskih službah so mi po veda-11, da so ta nalog že pred letom Izdali inje še vedno veljaven. Ko sem o tem ponovno informirala Komunalo, mije bilo rečeno, da potrebujejo spremstvo miličnikov. Ko sem se obrnila na Postajo milice, so mi povedali, da imajo v zvezi s temi psi že večpritožh. Storil paše nihče ni ničesar, čeprav je bilo v letu in več še preveč časa za posredovanje.
Prosim vse pristojne, da mi odgovorijo, kdo je pristojen, da izvaja.sankcije ob neupoštevanju odloka, sprejetega na občinski skupščini, ki pravi, da morajo bili psi zaprti ali privezani, na ulici pa se lahko pojavijo le v spremstvu lastnika, privezani in z nagobčnikom, te paje glas krajana premalo, pa naj kaj ukreneta šola ali vrtec, saj sta za varno pot do šole in domov prav tako odgovorna kot starši
Psov ne sovražim, le bojim se jih. Ne želim si streljanja psov po ulicah. Rada pa bi, da bi bila pol do vrtca ali šole sprehod sprostitve, ki jo tako kot odrasli potrebujejo tudi otroci. Ponudimo jim vsaj to.
Tjaša Lučić
Letos so določali in označujejo pravo Levstikovo pot
Do množičnega pohoda bo vse nared
Levstikovo kulturno izročilo bi moral poznati vsak Slovenec, čeprav seje prav ob organizaciji lanskega množičnega pohoda pokazalo, da marsikdo sploh ne ve imena in priimka avtorja Popotovanja od Litije do Čateža. Lani so mladi iz Trebnjega in Litije organizirali prvi množični pohod, ki se gaje udeležilo blizu štiristo pohodnikov iz, vseh koncev Slovenije. Seveda pa lanski pohod ni tekel po poti, ki jo v svojem potopisu opisuje Levstik, zato so se v strokovnih krogih pojavile pripombe, da označena pot ni identična z opisano v potopisu. Tako seje organizacijski odbor takoj po lanskem pohodu odločil, da do letošnje jeseni označi pravo pot.
Skozi vse leto niso mirovali, največ dela nika. Pohodniki s tem ne bodo imeli težav, pa je vendarle počakalo za začetek šolske- saj bo pot že do konca septembra temeljito ga leta. Med počitnicami jim je med dru- označena. Ko so prispeli do Gobnika, se gim uspelo določiti pot, ki se z lansko raz-    jim je odprl čudovit pogled na domačije,
zidanice in vinograde, v ozadju pa se vidi
haja v zadnji tretjini in je v nasprotju z Levstikovimi časi vse do Male Kostrcvni-ce asfaltirana in zato verjetno nekoliko bolj utrujajoča. Nato bo udeležence pohoda pot vodila preko Jelše, Liberge, Preske do Grmade, kije obenem tudi najvišja točka celotne poti.
Pot med Grmado in Gobnikom bo morda nekoliko manj zanimiva, zato pa vznemirljiva, saj so »določevalci poti« šele s pomočjo domačina našli pot do Gob-
gabrovška cerkev. Našli so celo zidanico, v kateri sta se srečevala Levstik in stari Boje ob dobri kapljici in kjer je Lcvstikvčr-pai dobršen del snovi za svoj potopis. Žal, zidanica ni ohranila podobe iz tistih časov, saj jo je sedanji lastnik po videzu sodeč pred kratkim začel obnavljati in takojc izginila še ena izmed kulturnih dediščin in zanimivosti. Pot z Gobnika proti Moravčam je za-
Bojčeva zidanica na Gobniku je bila po tolikih letih deležna obnove, ki nikakor ni v prid ohranjanju kulturnih znamenitosti.
»Tonina domačija« v Moravčah je edini objekt, ki še kljubuje času in ohranja svojo podobo, vsaj takšno, kot je bila pred več kot sto leti.
Kdo bo še podal roko pomoči?
Za izvedbo projekta Levstikova pot bodo porabili precej sredstev. Svoje prispevke so v denarju, materialu ali hrani že prispevali Kovina iz Šmartnega, Predilnica Litija, litijska kulturna skupnost preko ZKO Litija ter nekateri občani. Del sredstev so zagotovili tudi iz sredstev občinske komunalne skupnosti, ki so namenjena razvoju mladinskega prostovoljnega dela, saj je bilo že in bo še potrebnih precej delovnih akcij na celotni poti.
Denarja še vedno ni dovolj. Pomoč so obljubile tudi nekatere delovne organizacije iz trebanjske občine in veseli bodo, če se bo še kdo odločil, da jim pomaga, pa čeprav s skromnimi denarnimi sredstvi. Morda se bo kdo odzval tudi na naš zapis in na žiro račun CIDM Litija, Maistrova 6, 61270 Litija (številka 50100-620-107 05 1023110-292567) prispeval kakšen dinar. Vsem, ki so že prispevali, pa se najlepše zahvaljujejo.
nimiva. Skozi Moravče in še nekoliko naprej je spet nekaj asfalta, sicer pa večji del poti vodi po vaških in gozdnih poteh. V Moravčah si kot zanimivost velja ogledati »Tonino domačijo«, ki je edini objekt ob poti, ki je količkaj še ohranil prvotno podobo. Namreč, tudi razvaline gradu Turn opazi le budno oko. Dober kilometer pred ciljem pet do šesturne hoje, kolikor bodo pohodniki potrebovali, je meja med litijsko in trebanjsko občino in nekoliko kas-
neje se nad drevesi že pne zvonik čateške cerkve.
Do pohoda bodo pripravili tudi posebno brošuro, kjer bo pregled kulturnozgodovinskih razmer v Levstikovih časih napisal dr. Matjaž Kmecl, sami pa bodo opisali sedanjo pol z zanimivostmi ob njej, dodali karto in nekaj fotografij iz tedanjih in današnjih časov. Ze letos so nameravali, vendar bodo to zaradi pomanjkanja časa in tudi denarja realizirali prihodnje leto, na pomembnejših mestih postavili posebna spominska obeležja, za katere je osnutke izdelala Joži Jamšek, kije izdelala tudi grafično podobo Levstikove poti.
Tekst in foto: RUDI BREGAR
Pohod bo 12. novembra
Letošnji pohod bo vsekakor množičnejši od lanskega, saj so ga v svoje programe uvrstili tudi Planinska zveza Slovenije in Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije. Odločite se za to tudi v okviru šol, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih organizacij in pridite na pohod. Letos bo pohod v soboto, 12. novembra, s startom med 7. in 9. uro pri železniški postaji v Litiji. Bo bogatejši od lanskega, z razpisom pohoda pa vas bomo seznanili v prihod nji številki.
Naš Pubi
Pred tremi meseci smo v hišo dobili nekaj dni starega srnjačka. Mati malega junaka je imela gnezdo ob prometni cesti, nekaj metrov proč od Save in železnice. Zakaj je postavila prvi dom svojemu otročičku ravno tam, lahko samo ugibamo. K sreči hodimo večkrat k Savi, opazili smo, daje bil srnjaček dva dneva sam. Nobene sledi, nobene stopinje, ki bi pričala, da ga mati ni zapustila. Uboga živalica je bila čisto onemogla in zelo preplašena. Odločili smo se in postal je naš Pubi. Postlalismo mu v kuhinji, da mu je bilo toplo, a brez težav ni šlo. Mleko po steklenički je nekaj časa odklanjal, toda volja in ljubezen do malega neboglje-nčka, verjetno pa tudi lakota, so mu premagali strah. Kmalu seje Pubi začel popravljati in razpoznavati svojo stekleničko. V začetku ves majav na tankih nožicah, sedaj že krepko brcne našo psičko, ki mu rada nagaja, a sta kljub temu ubran par. Mali požrešnež popije do I 1 mleka na dan, poleg vse trave in zelenjave, ki mu je na voljo okoli hiše. Najraje pa se smuka okoli povrtnin na vrlu, a ga tja ne pustimo, saj izginja v njegovem želodčku vse od čebule do fižola. Ker je srna divja žival inje zato udomačena še vedno redkost in zanimivost, vas vabimo, da se oglasile v KS Ribče, hiša št. 56, in si ogledate našega Pubija.
Angelca Kovic
Simbolika in modularnost Plečnikovega spomenika NOB v Litiji
Arhitekt Jože Plečnik je bil tudi mojster v uporabi simbolike številk za modularnost v svojih kompozicijah. Simbolike ni razlagal svojim učencem, ampak jo šele zdaj razkrivamo. Večkrat je dejal: »Bog že ve!«
Značilen modul pri Plečnikovih obeležjih je število 131. Vli-tijskem primeru je število 13 neločljivo povezano s številom 282. Znano je, da število 13 pomeni nesrečo in ga najbrž ni treba posebej utemeljevati. Število 28 pa
je znano predvsem v Kabbali, skrivnostnem judovskem nauku iz srednjega veka. Po Kabbali človeško življenje pride v štirih zasukih po 7 let do vrha drevesa življenja. To se ponovi trikrat, preden se človek potopi v Datt-
Jubileji gasilskih društev in ugotavljanje njihove vloge pri nastajanju krajevnih kulturnih dejavnosti
Prenekatera krajevna gasilska društva praznujejo jubileje in med njimi ima letos 60-letnico tudi gasilsko društvo iz Kresnic. Ob takih jubilejih je zgodovinsko pošteno ugotoviti in oceniti vlogo teh društev pri razvoju kulture v posameznem kraju.
V Kresnicah najstarejši krajani, ki so še živi in ki so bili aktivni pri nastajanju gasilskega društva in takratne krajevne kulture, vedo povedati, kako so se takoj po prvi svetovni vojni pojavljali posamezniki, ki so se ukvarjali s kulturo in tudi druge učili. To so bili npr. cigan, potujoči ruski trgovec, železničarji, učitelji in drugi. Mladi so se od njih učili in iz tega so nastale skupine muzikantov, pevcev in igralcev.
Ko je bilo ustanovljeno gasilsko društvo leta 1928, je bila diktatura, ki je prepovedovala organizacije z naprednimi nacionalnimi in političnimi programi, dovoljena so bila le gasilska društva. Morda je prav to dejstvo narekovalo, da so se vsi vitalni, kulturni, nacionalno osveščeni in napredni krajani zbrali v gasilskih društvih. Gasilci so imeli svoje stvari spravljene v improvizirani ba-rakici pod kozolcem. Naslednji vzpon je bil leta 1932, ko so odprli nov gasilski dom. Kot pravijo najstarejši krajani, so dom dobesedno »napekljali«. Zemljo je podarila domačija in vsak, ki je prišel delat, je pripeljal še kakšen gradbeni material. Gradili so ga tudi z denarjem od vstopnic prireditev. V tem letuje bilo kar deset prireditev, od tega osem iger.
Režiserji so imeli težave, ker je bilo vedno več ljudi, ki bi želeli igrati, kot pa je bilo na razpolago vlog (zlasti dekleta). Igrali so igre, v katerih je igralo do 25 igralcev. Učili so se ob nedeljah za Savo ali kar na njivi med delom. Ti igralci so bili tudi pevci, muzikanti ali pa so znali slikati kulise.
Kasneje so se kutlurniki osamosvojili. Gasilcem so kupili stolp, zato pa so po pogodbi lahko uporabljali brezplačno dvorano. Vojna je vse prekinila. Nemci so zaplenili tekste, kulise in knjižnico. Po vojni so zopet
pričeli s kulturo in priključili so se še novi krajani.
Krajevno kulturno društvo je leta 1986 na kulturni praznik šest najstarejših krajanov gasilcev-kul-
turnikov imenovalo za častne člane društva. Dva od njih sta na tej prireditvi tudi nastopila z recitacijami.
Pavel Smolej
SPOMENIK ZA  LITI IO
S 3
i/i
l
-i
i
•r
^ T
P~ CM
]0Z-l€OPAR'PJf--■« "t T04=8X'13
£3f
I 1 I I
g
Psi
£ i
o- 9
JE3JD □ B
rVi
1
m r
■ V96=7X '28 *-*-1 :'i
___________i . L I
■ 3'64=28X '13-1
T
i
ro5~ex'i3
1'96~15X"I3 r69~6X78
smrt. Tako normalno človeško življenje traja trikrat po 28 let oziroma dvanajstkrat po 7 let, to je 84 let. Plečnik je torej prepletal nesrečno trinajstico z življenjsko osemindvajsetico. Mimogrede je 28 tudi 4 krat 7 in 2 krat 14, torej mnogokratnik števil 7 in 14, ki imata svoje simbolične pomene, o katerih morda drugič.
Analizirajmo zdaj spomenik. Podstavek in steber s kapitelom z imeni padlih skupaj merita 49 krat 13 cm. Spodnji del torej nadzorujeta števili 7 in 13. Od tu do vrha plamena meri spomenik 11,5 krat 28 cm. Če pogledamo po delih: zgornji podstavek meri 4 krat 28 cm, mali steber do plamena 5 krat 28 cm in plamen 2,5 krat 28 cm. Tuje torej modul število 28. Da pa sta števili 13 in 28 neločljivi ter s tem zgornji in spodnji del spomenika, nam pove verjetno najbolj markantno število 364, ki je zmnožek 13 in 28. Najdemo ga tako v vertikali zgornjega in spodnjega dela in tudi v horizontali kot osno mero med stebriči.
Po podrobnejšem pregledu vidimo, da kakšna številka za eno odstopa. Plečnik, ki nikomur ni ostajal dolžan, je te razlike vrnil ali odvzel po potrebi pri drugih številih.
Toliko o simbolnosti in modularnosti števil. Druga zgodba je v gematričnem pomenu števil, ki bo pojasnjena drugje.
Z opravljeno analizo je pojasnjen velik del okamenele pripovedi mojstra Plečnika.
Načrt za spomenik je risal Plečnikov študent Jože Kregar, ker je Plečnik dostikrat puščal razmeroma »nezahtevne« risarske naloge svojim študentom »vsaj kot risarjem«, kot piše Peter Krečič v brošuri Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole, Ljubljana 1975.
Značilno je, da na ohranjenem načrtu spomenika nekaterih mer ni zapisanih. Plečnik, to je njegov risar, ni kotiral predvsem mer, ki se ponavljajo, to je 91 in 364 cm. Zato sem nekaj značilnih modulov sam seštel iz vzporednih mer in jih pripisal na načrt.
Analizo spomenika sem opravil pri predmetu Modularna koordinacija na šoli za arhitekturo v Ljubljani s pomočjo profesorja Tincta Kurenta.
Marko Boltin
J T05-1=1,04=8X '13
'       ;\ 3'63+1=3'64= 28X,13
fi T/ '96=7X'14 V69-1=1'68=6X '28
,' \ J.   J*) .  1 . \ I . '90+1='91=7X '13
\ \  'ivr    sJ I I I \\i % ■   .. '5^4X13
'Kurent T., Število 13, v Zborniku ljubljanske šole za arhitekturo. 1986
2Kurent T., Število 28 in števila 7, 14, 21 v Zborniku ljubljanske šole za arhitekturo, 1986.
★ ★ ★
★
★
* +
* * ★ * +
★
★ ★ ★ ★
* ★ *
★ ★ ★ * ★ ★ ★
*
* * i ★ ★ ★
★
★ ★ ★ + ★
★ ★
★ ★
★ ★
*
★ ★ ★
★ ★
★ ★ ★ ★ ★ ★
★
★
★
★ ★
★ *
★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★
★
* ★ ★ * ★
★
ŠE POIVINITE TOVARIŠI*^
Ribče med narodnoosvobodilnim bojem
Med okupacijo so bile vasi Zgornje Ribče, Spodnje Ribče in Vernek krajevno in organizacijsko v sestavu okraja Zasavje in okrožja OF Litija. Celotno območje v Zasavju od vasi Senožeti do Hotiča pa je bilo za narodnoosvobodilno gibanje zelo pomembno tudi v operativnem pogledu. Tu so se razvile pomembne in zanesljive partizanske kurirske zveze in javke, predvsem zaradi organizacije prehodov preko reke Save ter železnice in cest ob njej.
Pred vojno je imela v teh krajih svoj vpliv klerikalna stranka. Marsikdo v teh vaseh (med redko zaposlenimi pri PTT, .IZ in na cesti) seje moral podrejati obstoječemu režimu, sicer je bil kaj hitro ob košček kruha. Organizacije KP ni bilo, kakor tudi ne kulturno-prosvetnega ali športnega življenja. Ob prihodu okupatorja pa je bila večina prebivalstva v teh krajih narodno zavedna in ni sprejela potujčevanja, celo otroci v šoli so vse bolj opuščali nemški pouk. Ljudje so bili pripravljeni upreti se nacistični sili, tudi z orožjem v roki, in so sledili pozivom vodstva OF in NOB, ki je od začetka pripravljalo med prebivalstvom razpoloženje proti okupatorju in oborožen odpor.
Ko je poleti 1941 v Tacnu pod Šmarno goro počila prva partizanska puška, so se tudi na zasavskem terenu zaiskrile iskre upora z litijske in kamniške strani. Med delavci na zasavski cesti sta širila idejo in napisano besedo OF Franc Gorcnc, takratni cestni nadzornik, in Franc Strmljan, bivši podoficir jugoslovanske vojske. Med delavci na cesti je bil tudi Martin Smrkolj izRi-bč. V vasi Senožeti in Velika vas so v drugi polovici 1941. leta začeli prihajati aktivisti OF iz kamniškega okrožja: Matija Blejc, Marjan Vajevec, Slavko Do-bovšek in Franc Zupančič iz Dolskega, kjer so pridobivali simpatizerje in zaupnike OF — med prvimi: Franca Udoviča-Florjana iz Senožeti in iz Ribč Janeza ter Martina Smrkolja. Brata Smrkolj sta za sodelovanje pridobila družine: Nolimalovo, Lovšetovo, Pro-senc-.Iernačkovo in Smrekar-Drčarjcvo. Zasnovala sta odbor OF' in to je bil prvi začetek organiziranega delovanja NOG v današnji krajevni skupnosti Ribče.
Skupina Mengeško-moravške čete se je v noči od 21. na 22. avgust 1941 spustila iz Desna skozi Dašnik v Ribče. Vodil jo je domačin Martin Smrkolj. Potem, ko je skupina prevzela skrito orožje, je odstranila nemške krajevne napise in napisala slovenske kot n.pr. »Tu je slovenska šola«.
Na kratko bom prikazal nadaljnji razvoj organiziranega narodnoosvobodilnega gibanja v krajevni skupnosti Ribče in sosednjih vaseh. Februarja 1942 je Jože Ribič-Lazovski Pcpe iz Laz dal pobudo za ustanovitev skupnega odbora OF za vasi: Hrib, Katarija, Spodnji in Zgornji Prekar, Zalog, Vernek, Ribče, ki sta ga organizirala ilegalca-aktivista litijskega okrožja Polde F.berl in Jože Gričar-Metod. Predsednik odbora je bil Jože Ribič, člani pa: Jože Grošelj, Jože Kokalj, Tone Mihelčič, Tone Nolimal in Franc Babnik. V istem mesecu je v Veliki vasi organiziral Ignac Sterlekar-Jože vaški odbor OF, Za Dešen in okoliške zaselke sta ustanovila odbor OF Jože Gričar-Metod in Vili Vrcsk-Urban v aprilu 1942. V istem mesecu sta ga organizirala tudi v Hotiču. V se-nožetih je organiziral in postavil prvi
vaški odbor OF Franc Zupančič-Mar-jan spomladi 1942.
Tako je bil ves teren Zasavja zajet v organizacijo NOB. Čeprav še niso bili vključeni vsi prebivalci tega območja,je organizacija OF tu našla plodna tla. S pomočjo aktivistov ilegalcev kamniškega in litijskega okrožja OF seje njena organizacija začela naglo širili in krepiti.
Okupatorje bil v tem času na višku svoje moči, zato so odbori OF morali delovati v izredno neugodnih razmerah. Že v maju, avgustu in novembru 1942je gestapu uspelo načeti mrežo OF. Izdani in aretirani so bili: Jože Ribič, Jože Grošelj, Jože Occpck, (Majč) Tine Me-rcla in Pavla Čebela, kar je zelo zavrlo nadaljnji razvoj NOG.
V prvi polovici leta 1943 po dešenski konferenci KP, je prišlo do velikega preobrata. Obstoječi vaški odbori OF so se utrjevali in ustanavljali novi kakor tudi organizacija mladine, Skoj in Antifašistične fronte žena. Naš vodilni aktivist je bil takrat član OK KP Litija Stane Kokalj, doma iz Velike vasi (predvojni komunist, zaposlen v papirnici Vevče). Med domačimi aktivisti sem bil tudi jaz. Naloge smo zadovoljivo opravljali. V maju 1943 smo ustanovili okrajni odbor OF Zasavje, katerega sekretar je bil Stane Kokalj, člani pa Lovro Gradišek, Pavla Čebela in Franc Lajevcc-Kovač. V maju in juliju je bil ustanovljen okrajni mladinski aktiv in aktiv SKOJ, ki ga je vodil Franc Babnik-Miha iz Verneka. V tistem času se je zadrževala na tem trenu Vera Slander-Lojzka, sekretarka PK SKOJ za Štajersko, in po njeni zaslugi je bil v Ribčah ustanovljen zelo aktiven mladinski aktiv s predsednico Jožico Ko-vičevo, članice pa so bile: njeni sestri Martina in Mici, Angelca Upclj in Roza Lajcvcc, kasneje pa še Angelca Smrc-kar, Fani Koci, Mici Smrkolj in Ivana Škcrjanc.
V Ribčah je bilo nekaj fantičev in deklic starih od 8 do lOlct.'kivletu 1943 še niso bili vključeni v mladinsko organizacijo, toda njihova privrženost se je
pokazala v spontani otroški igri in zgledu mladincev. Nastala je nekakšna pionirska sekcija, ki je imela določene naloge predvsem opazovanja. Skozi vas je peljala cesta na relaciji Litija ■ Kamnik— Domžale. Otroci so samoiciativ-no in na pobudo mladincev opazovali gibanje okupatorja in vsako njegovo akcijo. Izkazali so se celo v najtežjih te-nutkih, ko bi celo odrasli težko izpolnili nalogo. V akcijah so bili predvsem najbolj aktivni: brata in sestre Vinko, Janez, Ela in Ivanka Rovšek (Vrbčove), brata Jože in Janez Kovic (Kocijeva), ki sta v eni izmed akcij, ko so Nemci parkirali avtomobile z vojaško opremo pred Lovšetovo domačijo in avtomobila ukradla puško mavzarico in jo predala partizanom, in Tine Upclj (Podrebrski), ki seje kasneje še ne star 16 let pridružil borcem Kamniško-zasavskega odreda. Ko so ti zagnani pionirji odraščali, so pristopili v mladinske vrste in v njih zelo aktivno delovali.
Formirali smo tudi okrajno gospodarsko komisijo, kije odigrala zelo pomembno vlogo. Najprej jo je vodil Jože Grošelj iz Prckra, člana sla bila Lojze Štraus (Bičkov) iz Bitič in Pepc Vidic (Vise) iz Prekra.
Septembra 1943. leta je iz najbolj
aktivnih in predanih mladink nastal aktiv SKOJ, kije opravil tudi marsikatero zaupno nalogo. Sekretarka je bila Jožica Kovičcva, članice pa njeni sestri Martina in Mici, Angelca Smrekar, Angelca Upclj in Fani Koci.
Sleherna vas ob Savi od Hotiča in Ribč do Senožeti je mnogo prispevala k boju proti okupatorju in domačim izdajalcem. Vasi so bile tudi povezane z večjimi centri, kot so: Črnuče, Domžale, Kamnik, Litija in celo Kranj. V vsaki vasi so bile pri najbolj zanesljivih domačijah kurirske javke in zveze, ki so služile partizanskim enotam v zasavskih hribih.
V današnji krajevni skupnosti Ribče smo med vojno imeli tri pomembne in zelo dobro organizirane prehode čez Savo, po katerih je potovalo v času vojne na tisoče ljudi; manjše ali večje skupine partizanov, brigade, politični in vojaški vodilni ljudje, kurirji, novinci, pa tudi ogromne količine materiala, od partizanskega tiska do orožja.
Poudariti moramo, da je bilo to mogoče le zaradi dobro koordinirane organizacije med terenskimi aktivisti in kurirji oz. vojaškimi enotami in ob velikanski podpori in žrtvah prebivalslva v teh krajih, ki so bili predani pristaši NOB.
Brod v Verneku je bil last Mihe Ce-rarja — sodelavca OF. Tega prehoda so
se posluževali že v letu 1941 tudi razni ilegalci kurirji, ki so prihajali v Kresnice / vlakom, ter razni voditelji gibanja NOB. Zaradi suma sodelovanja z NOB je okupator jeseni 1942 izselil Cerarjevo družino in si prisvojil njeno imetje. Toda zveza na tem prehodu ni bila skoraj nikoli prekinjena, ker je bil čolnar Jo-han Bralun naš človek.
Brodarsko družino Smrekar-Drčarje-vo v Ribčah imajo mnogi borci in aktivisti ter domači sodelavci OF v najlepšem spominu, tuje prešlo Savo veliko število borcev, predvsem tistih, ki so iz Litije prihajali v Zasavski bataljon, n. pr. januarja 1943. ko je večja skupina novincev prišla s kresniške strani.
Drčarjeva družina je tudi veliko tvegala, ker je prenekaterikrat skrivala v bunkerju gospodarskega poslopja partizana ali aktivista OF. Tu so se zadrževali Stane Kokalj. Ignac Sterlekar-.lože, sekretar litijskega okrožja, OF prvoborce Smrkolj Martin ter še kdo; tudi sam sem bil večkrat gost v tem varnem kotičku. Hčerka Angelca in mama sta skrbeli za prehrano in obveščanje. V tej hiši je dr. Ukmar iz Litije operiral ranjenega partizana Ivana Tlakerja-Luko, ki je pri prehodu meje v Javorju pri .la-nčah naletel na mino. Zaradi previdnosti je morala »zboleti in iti v posteljo« hišna gospodinja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
* *
★ * ★
★ i ★
i
*
S ★
*
i
★ ★
s
i
S
*
i
Praznovanje rezervnih vojaških starešin
Proslava dneva borca v Divčibarah
Letošnje osrednje jugoslovanske proslave ob dnevu borca, kije bila na Divčibarah v Srbiji, t. j. v okolici Valjeva in Kragujevca, sta se udeležila dva člana ZRVS iz litijske občine. Na srečanju, 18. po vrsti, je govoril Peter Gračanin, predsednik predsedstva Srbije, kije poudaril, da taka srečanja, ki so vsako leto v drugem kraju Jugoslavije, pripomorejo h krepitvi bratstva in enotnosti, boljšemu medsebojnemu razumevanju in izmenjavi izkušenj, udeleženci pa spoznavajo tudi druga okolja in njihovo kulturo.
Vsakokrat, ko se Slovenci odpravljamo na srečanja v druge republike, se v naših mislih porajajo številna vprašanja. Naša delegacija je obiskala tiste občine in kraje, kjer so našle med vojno svoj drugi dom družine, ki so jih izselili Nemci. Prisrčno so nas sprejeli prebivalci Kragujevca, Sve-tozareva. Paračina, in Ćuprije.
Med vožnjo po avto cesti Betigrad Niš smo opazovali Pomora vje in Sumadi-
jo, bogata in skrbno obdelana predela. Velika polja pšenice, koruze in drugih poljščin so pričala, da tu zemlja bogato rodi.
Pri Baločini v bližini Kragujevca so slovensko delegacijo pozdravili predstavniki ZRVS iz Kragujevca po stari slovenski navadi: s kruhom in soljo. Nato so goste odpeljali do spominskega muzeja 21. oktober. Po pretresljivi pripovedi v muzeju smo si ogledali zgodovinske dokumente in fotografije, ki pričajo o strašnem zločinu sovražnika nad 7200 prebivalci Kragujevca. V tem spominskem kompleksu, ki obsega 350 km2, smo položili venec in počastili spomin na padle žrtve. Nato smo se porazdelili v več skupin, ki so odšle v posamezne občine.
Dan borca nas spominja na čas hudih preizkušenj in junaških dejanj ter na žrtve, ki so padle za svobodo. Vse to ne sme ostati le spomin, ampak tudi poduk, spodbuda in navdih, da v sebi in okoli nas iščemo plemenite, humane in demokratične vezi.
V. (i.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega očeta, dedka in pradedka
ANTONA KOPRIVNIKARJA
iz Litije, Sitarjevška 35
se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za spremstvo na njegovi zadnji poti, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo duhovnikom za lepo opravljen obred in lepe poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu pevskemu zboru LIPA pa za lepo petje.
Žalujoči: sin Pavle in hčere Breda, Zlata in Teja z. družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Poslovili smo se od naše drage
FRANČIŠKE OSTREZ
roj. JANČAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem občanom, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč v težkih trenutkih, za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala velja Tinci Pcrme za nesebično pomoč, govorniku za poslovilne besede, zastavonošem in pevcem za zapete žalostinkc.
Prisrčna hvala tudi osebju zdravstvenega doma Litija, ki ji je ves čas bolezni stalo ob strani in ji lajšalo bolečine. Vsem in vsakomur še enkrat hvala!
Vsi njeni
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami... tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori!
V SPOMIN
ljubemu možu in atiju
FRANCI JU PERKU
14. avgusta je minilo žalostno leto, odkar si nas mnogo prezgodaj po težki bolezni za vedno zapustil. Ostale so nepopisna praznina, žalost in bolečina ter pekoče solze. Kruta smrt te je iztrgala iz naše sredine, ko bi te najbolj potrebovali, nihče pa te ne more iztrgati iz. naših src, kjer boš večno živel. Vsem, ki postojite pri njegovem grobu, vsem, ki mu nesebično poklonite cvet, vsem, ki mu prižigate sveče in tako ohranjate spomin nanj, iskrena hvala.
V nemi žalosti te ne bomo nikoli pozabili!
Tvoji: žena Helena, sin Klemen in hčerka Karmen
	ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in dedka JOŽETA ŽELEZNIKA iz Preske nad Kostrevnico
	
se iskreno zahvaljujemo vosem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivu Doma počitka Tišje, kolektivu PTT Litija, tovarišu Jesensku za poslovilne besede in gospodoma župnikoma za opravljen obred. Vsi njegovi	
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega brata
IVANA BREČKA
se iskreno zahvaljujem osebju Zdravstvenega doma Litija, posebno še sestri Miri Mahkovec. Zahvaljujem se tudi sosedom za nesebično pomoč in izrečeno sožalje.
Še enkrat vsem iskrena hvala ob težkih trenutkih!
Sestra Stanka Brečko
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka
STANETA ČRNETA
invalidskega upokojenca z Ustja št. 4
se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki so nam stali ob strani in nam pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Pajntarju iz. Zdravstvenega doma Litija za nesebično pomoč v vseh letih zdravljenja in sestri Bebi za čuteč pristop k bolniku, saj mu je s svojo ljubečo besedo dajala moč do življenja. Zahvaljujemo se tudi Lesni industriji Litija, Kovini Šmartno, Predilnici Litija, Ortopedski kliniki Ljubljana, Acroklubu Litija in govorniku ob odprtem grobu.
Hvala tudi vsem, ki so mu kakorkoli pomagali v življenju in njegov prerani grob obsuli s cvetjem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, hčerke, sestre in tete
MIMI VRESK
roj. Ribič iz Vodic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Posebna zahvala MPZ KUD Gabrovka za petje, govorniku Tinetu, HP KZ za podarjeno cvetje in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož, mama, sestre in bratje
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
KATARINE VIDIC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, ji darovali cvetje, izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Hvala tudi pevcem, trobentaču in g. župniku za opravljeni obred. Še posebno se zahvaljujemo palronažni sestri tov. Miri Mahkovec za vso skrb in nego mat njeno boleznijo. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Sin Jože in hči Hcrta z družinama
ZAHVALA
()b boleči, mnogo prerani i/.gubi našega dragega sina, brata, nečaka
PAVLETA SAVSKA
iz Zglavnice št. 1
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu GG Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija, Gasilskemu društvu Polšnik, govornikoma, polšniškim pevcem in duhovniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: mama Fani, oče Alojz, bratje Lojze, Jože in Branko, Milka ter drugo sorodstvo
Skrival si svojo milino in dobroto.
Tudi solze slovesa tiho tečejo v boli.
Spoštovani občani, prijatelji iz. domovine in tujine
Težko je izraziti hvaležnost za sočustvovanje in pomoč ob nenadni izgubi našega sina in brata
TODIJA
zato sprejmite VSI in VSAK POSEBEJ za vse iz. srca nas vseh
ISKRENO ZAHVALO
Ob tako kruti usodi, ki nas je doletela, smo začutili duševno veličino in srčnost naših občanov in vseh prijateljev.
Posebej se zahvaljujemo profesorju dr. V. Dolencu in dr. Ptičarju za bliskovito pomoč, ter družini Stcfrl /a vso podporo. Hvala tudi g. dekanu za kratek, a bogat obred.
V odmevnost slovenske duše in srca ostaja glas trobente s Tišino. Atko, mami. Bili
Nema in tiha so tvoja drevesa, v srcih
tvojih najdražjih skrita je bol. (Tončka)
STANE ROZMAN
2. X. 1987 — 2. X. 1988
Hvala vsem sosedom, njegovim zvestim prijateljem, ki niso pozabili na njegov grob - in na nas. Zahvaljujemo se svaku Franciju in svakinji Lidiji. Vsem prisrčna hvala.
Žena Tončka, hčerki Vanja in Melita
ZAHVALA
Ob prerani in bridki izgubi drage žene, mame in babice
JOŽEFE ČOŽ
Sitarjevška c. 37, Litija
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, izkazali pomoč v teh težkih trenutkih in jo številno pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala SO Litija, DO Flektro Ljubljana okolica, tovarišu Petju za poslovilni govor, pevcem za zapete žalostinke, gospodti župniku iz Litije in S tange za lep obred.
Žalujoči: mož Nace, sinova Boris in Roman z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta, sina in zeta
JANIJA SAVINŠKA
se iskreno zahvaljujemo vosem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na mnogo prerani zadnji poti. Se posebno hvala Nogometnemu klubu Litija, Ribiški družini Litija, delovni organizaciji Predilnica Litija, pevcem, trobentaču in govornikoma za občutene besede slovesa. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred.
Zahvaljujemo se še tov. Miru Videmšku in tov. Jožetu Brinovcu, ki sta nam v najtežjih trenutkih ves čas stala ob strani.
Se enkrat hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam skušali lajšati neizmerno bolečino.
Žena Dinka, hči Petra, sin Samo, mama Tončka, oče Oreste, mama Ani in drugo sorodstvo
V SPOMIN
8. septembra sta minili dve leti, odkar nam je kruta usoda za vedno vzela naši
MARI in DUNJO
Hvala vsem, ki seju spominjate in obiskujete njun prerani grob. Brata .lani in Jože z družinama
Jožici v slovo
Kot sonce, ki ob večerni zarji ugaša za hribe, je ugasnilo tudi tvoje mlado življenje. Premlada si nas zapustila, prekmalu se je pretrgala tvoja nit življenja.
Vedeli smo, da imaš težave z zdravjem. Po zdravljenju vzdravilišču sipnš-la na delo polna optimizma. Iz tebe sta izžarevala tolikšna življenjska sila in optimizem, da smo vesl o tvoji smrti še težje sprejeli.
Po končani osemletki si se zaposlila na občini v Oddelku za notranje zadeve. Oh delu si končala šolanje na srednji ekonomski šoli in leta I9H7prevzela mesto vodje matične službe.
Z možem Načelom sta si zgradila lasten dom in lepo vzgojila dva sinova.
Tvojo navzočnost v naši sredini je bilo vedno čutiti, saj si bila pridna in vestna delavka, prijetna sodelavka in dobra prijateljicu.
Smrt iztrga mater otrokom, možu ženo. prijateljem prijatelja, nam pa je iztrgala dobro in vestno sodelavko.
Posebej ti nismo nikoli govorili, da le spoštujemo, da cenimo tvoje delo. vsi pa čutimo, kako le bomo pogrešali.
SODELA VC1
Solze, žalost, bolečina te zbudile niso, tiho nema je gomila, kjer počivaš mama ti.
V SPOMIN
29. septembra je minilo leto žalosti in praznine, ko nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama in stara mama
ŠTEFANIJA PINTAR
iz Jastrebnika, Šmartno pri Litiji
Zahvaljujemo se vsem, ki seje spominjate in ji prinašate cvetje in svečke na njen prerani grob.
Neutolažljivi: mož, Lojze, sin Lojze, hčerke Tončka, Marinka in Tinca, vnuka Tomaž in Marko
HHHHi	ZAHVALA
	Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
ji	ALOJZA
	SLADICA Cimermanovega ata
	s Stranskega Vrha 2 pri Polšniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in pomoč v trenutkih najgloblje žalosti. Posebna zahvala velja zdravniškemu osebju Urgentnega oddelka KC v Ljubljani za vso zdravniško pomoč in nego v boju za ohranitev življenja ter PM Litija, ki nam je priskočila na pomoč pri obveščanju sorodnikov. Hvala lepa govornikoma za tople poslovilne besede, MPZ Polšnik za zapete žalostinke, vsem sosedom in krajanom pa hvala za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župnikoma iz, Polšnika in Podkuma za opravljen obred. Vsem, ki ste v trenutkih tihe žalosti sočustvovali z nami, še enkrat najlepša
hvala! .
Zena in otroci z družinami
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, hčerke in sestre
IVANE GRM
roj. 1938 iz Hudih Raven št. 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, nam moralno in materialno pomagali in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo delovnim organizacijam HP Kolinska Mirna in Integralu Litija, KŠ Dole pri Litiji, KO RK Dole, govorniku tov. Vrtačniku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Rudi, hčerke Danica, Majda, Brigita in Vida z družinami, sin Rudi z družino, sinova Maks in Darko, mama Franca in vse ostalo sorodstvo
PISMA BRALCEV
Rekreacija za denarne nagrade
K pisanju sta me vzpodbudila članka Tomaža Malenška. objavljena v majski številki Glasila občanov In v športni prilogi Dela z dne 16. 5. 1988, oba pa se nanašata na Tek zmage v Litiji, kije bil izveden dne 3. 5. 1988 v organizaciji TVD Partizan Lilija. Ni moj namen, da bi polemiziral o subjektivnih pogledih in ocenah rekreacije, pač pa bi rad opozoril na dejstva, kijih Malenšek v svojih člankih ni upošteval oz. jih je prikazoval v napačni luči.
Tek zmage v Litiji ni bil organiziran »ad hoc«, mimo vseh predpisov in dogovorov, saj ga je sprejel Odbor za množičnešportnorekreativne prireditve ZTKO Slovenije in ga tudi uvrstil v Koledaršportnorekreativnih prireditev za leto 1988. Tudi startnina je bila v okviru dogovorjenega in prav nič višja kot na drugih podobnih tekih. Organizacija Teka zmage je dvojnega namena:
— kot kvalitetna atletska prireditev (tekmovanje) s sodelovanjem najboljših slovenskih atletov,
— kot množična športnorekreativna prireditev z udeležbo tekačev, ki tečejo z svoj užitek, zdravje, dobro počutje...
Lahko trdim, da sta oba namena uspela. Teka so se udeležili atleti, ki sodijo v sam vrh slovenske atletike (kar je razvidno iz rezultatov teka), razen Mirka Vindiša in Sreča Končina. Mimogrede naj omenim, da mije na Partizanskem maršu vKumrovcu dne 22. 5. 1988 Vindiš dejal, da hi se prav rad udeležil teka v Litiji, saj mu je Tek zmage 1987 ostal v lepem spominu kljub slabemu vremenu in blatni progi, vendar se mu to ni ujemalo s programom priprav za nastop na Olimpiadi v Seulu. Tudi drugi namen, da bi se teka udeležilo kar največ tekačev in da bi s tem popularizirali tek kot najbolj sprejemljivo obliko rekreacije v današnjem času in prostoru, je dokaj dobro uspel, čeprav sem osebno pričakoval še številčnejšo udeležbo. Razveseljiv pa je podatek, dajemed 136 udeleženci teklo kar 39 občanov Litije, teklo pa bi jih vsaj še 15, Če ne bi bili zavzeti z organizacijskimi obveznostmi.
Razpisane nagrade torej niso bile vaba za množičnost in plačilo rekreacije. Iz rezultatov je namreč razvidno, da denarnih nagrad niso prejeli rekrea-tivci. Verjetno veliki večini tistih, ki vsaj malo spremljajo športna dogajanja, znani maratonec Marjan Kremplje bil »šele« 8. v skupni u vrstit vi inje ostal brez denarne nagrade. Vaba za množičnost je prej ko slej dobra organizacija, tega se dobro za vedamo in mislim, da smo v tem pogledu uspeli, kar je bilo razbrati tudi v odmevih na članka Janeza Pavlica in Tomaža Malenška v Delu in iz izjav udeležencev teka.
Včasih so tekli v Litiji znani tekači brez večjih nagrad, navaja Malenšek. V spominu imam tudi to, da do lanskega leta vrsto let v Litiji ni bilo organiziranega Teka zmage. Včasih so tudi smučali, igrali nogomet, kolesarili... zastonj, danes ne več! Tako kot gre naprej razvoj družbe, gre naprej razvoj tudi v športu. Denarne nagrade so prisotne že malodane v vseh športih. Zakaj hi bil tek izjema? Mar samo zato, ker še nima prave družbene veljave?
Naj povem še, daje pri organizaciji Teka zmage sodelovalo preko 20 amaterskih športnih delavcev, ki za opravljeno delo niso prejeli nobenega materialnega plačila (niti ga niso zahtevali), pač pa jim je ostalo moralno zadoščenje, daje prireditev uspela. Malenšek v svojem članku v Delu tudi navaja, da organizacija teka ne zahteva kakšnih organizacijskih sposobnosti in stroko vnosli ter daje v primerja vo akcijo Na teku se dobimo in Cooper-jev test. Z veseljem ga vabim, da naslednje leto prevzame organizacijo in izvedbo Teka zmage. Kdor je že slišal za Cooperjev test. ve, da za to potrebuješ atletsko stezo, štoparico in sodnika, ki ti izmeri razdaljo, pretečem v 12 minutah, in ti po izdelanih normativih oceni telesno pripravljenost. Pri tem sam namreč ne vidim posebne potrebe po strokovnem znanju z samo izvedbo testa (razen, da si pismen in da znaš izmeriti pretečeno razdaljo ter odmeriti 12 minut). Naj Malenška in bralce spomnim, da smo v LVD Partizan z akcijo Na teku se dobimo že poskušali pred leti, vendar le-ta ni zaživela. Pa ne zaradi stroko vnega neznanja vodniko v, pač pa med ljudmi za tO ni bilo pra vega interesa. Morda hi bilo vredno z akcijo ponovno pričeti, in pozivam Malenška kot strokovnega športnega delavca, da prevzame vodenje le akcije, mi nestrokovnjaki pa mu bomo pri tem nudili vso podporo.
Ne vem, s kakšno pravico Malenšek ocenjuje delo in vlogo Partizana v občini, ko verjetno sploh ne pozna celotne vsebine dela v društvu nili ni doslej pokazal pripra vljenosti za delo v tem društvu, čepra v je stroko vni športni delavec in bi kot tak lahko pripomogel k boljšemu delu društva, če mu sedanji način dela ni všeč.
Program dela TVD Partizan je bil sprejel na skupščini ZTKO Lilija in mislim, daje do volj bogate vsebine glede na število ljudi, k i so dandanes pripravljen/ kaj narediti tudi za druge ne le za sebe. To, dase vdelo TVD Partizan Litija ne vključijo športni delavci s strokovno izobrazbo, prav gotovo ni krivda društva. Prav radi sprejmemo vsakogar, ki je pripravljen kaj narediti. Na žalost pa je v Liliji vse preveč lakih, ki SO pripravljeni le ocenjevali in kritizirati delo listih, ki delajo, sami pa niso pripravljeni storiti ničesar.
Za TVD Partizan Litija Predsednik VO: Srečko Prcač
Papirna galanterija s tiskom ALEKSANDER JOVANOVIČ Podkraj 2 61270 Litija
Obveščam vse delovne organizacije in občane, da poleg fotokopiranja in offset tiska nudim tudi TAMPO TISK na vse vrste oblik in materiala (plastika, skaj, usnje, steklo, karton, les itd.). Tel.: 881-843 (doma), 881-277 (delavnica).
MIZARSTVO LITIJA 61270 LITIJA Ponoviška c. 13
Komisija /a delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
Pogoja:
V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim rokom, ki traja 90 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisu na naslov:
MIZARSTVO LITIJA, Litija, Ponoviška c. 13.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
NOVA DELAVNICA !
-montaža in demontaža avtogum
- vulkaniziranje
- digitalno centriranje ..
Majoranc Iztok Zgornji Log IS, Litija
Odprto vsak dan v popoldanskem času i
OBVESTILO
Veterinarska inšpekcija občine Litija prepoveduje odvoz čebel iz krajev: Litija, Šmartno, Zavrstnik, Kostrevniska dolina. Breg, Ponoviče, I lotit-. Veliki Vrh, Kresniški Vrh in Kresnice zaradi suma na hudo gnilobo čebelje zalege.
V naštete kraje tudi ne sme nihče voziti čebel na pašo.
Skupnost stanovalcev Prvomajske 2, 3, 4 išče kurjača za kurilno sezono 1988/89. Prijave sprejema Jakob Poglajen. Litija, Prvomajska 4.
Iščemo upokojenca, ki bi bil pripravljen kuriti centralno ogrevanje v Litiji, Valvazorjev trg 7, 9. Javite se lahko pisno na naslov: Skupnost stanovalcev Litija, Valvazorjev trg 7, 9, ali osebno pri tov. predsedniku hišnega sveta Marjanu Dcrmoti.
AVTOMEHANIKA
V popoldanskem času popravljam osebna vozila ZASTAVA FIAT, CITROEN, RENAULT, VOLKSNVAGEN. Se priporočam! Jože Litrop, Ustje 89, Šmartno pri Liliji.
Novo družbeno dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v Jcvnici zamenjamo za podobnega ali večjega kjerkoli v Litiji pod šifro »Takoj«. Naslov v uredništvu.
Prodam vrstno garažo ob Cesti komandanta Staneta v Litiji. Interesenti lahko povprašajo po telefonu: 881-613.
PREKLIC
PodpisanaTurenšek Alojzija, Šmartno 8, izjavljam, da mi gospa Pintar Ana iz Tenetiš 8 ni vzela denarnice v Zdravstvenem domu Litija. Denarnico sem imela doma.
Spoštovani,
s 15. avgustom 1988 začne obratovati obrtna delavnica »SAVAZ« s sedežem v Kresnicah 24a, 61281 Kresnice.
Dejavnost firme je gradbeništvo, predmet poslovanja pa projektiranje, svetovanje, nadzor, gradnja, sanacije, adaptacije in vzdrževanje objektov, ureditev ambienta ter zaščita objektov in organizacija del za potrebe občanov in eivilno-pravnih oseb. Ožje specialnosti so: sanacije, zaščitni premazi konstrukcij in zaščita proti vlagi. Za informacije pokličite (061) 877-480, kjer bomo v najkrajšem času ugodili vašim zahtevam. Se pripročamo. Vaše zaupanje — naša želja.
Pozdravljeni!
»Solidarnost v dejanjih«
Na skupščini Rdečega križa Jugoslavije je bil sprejet sklep, da se tudi v letu 1988 organizira po vsej Jugoslaviji akcija ■•Solidarnost v dejanjih«.
Na posvetu predsednikov in sekretarjev občinskih organizacij RKS je bilo sklenjeno, da se v Sloveniji organizira zbiranje denarnih sredstev in rabljenih oblačil v mesecu maju.
Občinski odbor RK Litija je o namenu in potek u te akcije obvestil vse delovne organizacije, delovne skupnosti, krajevne organizacije RK in šole.
Vsako leto se v tednu Rdečega križa, to je od 8. do 15. maja, zbirajo denarna sredstva s prodajo vrednostnih lističev (po 20. — din) in prostovoljni prispevki na bencinskih črpalkah. V letošnjem letu zbrana denarna sredstva od prodaje vrednostnih lističev in prispevkov, zbranih na bencinskih črpalkah,jc OO RK v celoti namenil za letovanje otrok iz socialno najbolj ogroženih družin. Tako bo letos letovalo 23 otrok.
Zadnji četrtek v mesecu maju pa se po vsej Sloveniji zbirajo rabljena oblačila, obutev in posteljnina. V naši občini so v tej akciji sodelovale KŠ: Jevnica, Kresnice, Sava. Šmartno i« Litija. Kljub temu daje bilo v letošnji akciji zbranih nekaj več oblačil kot druga leta, pa je za območje občine Litija tega blaga premalo. Zato sprejemamo vsako leto pomoč od OO RK Ljubljana-Bežigrad. Vsi, ki potrebujejo tovrstno pomoč, naj se oglasijo v skladišču Rdečega križa Litija (TVD Partizan, nasproti Centromerkurja) vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu od 8. 10. ure, razen julija in avgusta, ko jc skladišče zaprto.
Zbiranju denarnih sredstev za ..Solidarnost v dejanjih« so se odzvale: KO RK Ribčc. Kresnice, Jevnica, Dole. od delovnih organizacij KZ Ga-brovka- Dole, Komunalna in stanovanjska skupnost Litija ter učenci OŠ DUŠAN KVEDER-TOMAZ Litija. Ostale KO RK in OZD ter delovne skupnosti se v akcijo niso vključile.
Sredstva, zbrana v tej akciji, znašajo 789.000. din brez upoštevanja stroškov. Prispevki bodo uporabljeni za pomoč otrokom i/ socialno ogroženih družin, starejšim invalidnim osebam kakor tudi prizadetim ob elementarnih nesrečah. Vsem, ki ste v ta namen prispevali, HVALA! Zahvaljujemo se tudi vsem poslovodjem trgovin, gostinskih lokalov, obrtnikom, blagajničarkam v trgovinah, ki so z dobro voljo sodelovali pri prodaji vrednostnih lističev v tednu Rdečega križa.
Posebna zahvala gre tudi poslovodjema obeh Petrolovih črpalk za njuno razumevanje in sodelovanje z mladimi člani RK pri zbiranju prostovoljnih prispevkov, z željo, da vsi sodelujejo tudi prihodnje leto.
Občinski odbor RK LITIJA
Odpravili stare napake in pridobili nove prostore
Dvorana na Stavbah je dobila novo streho
Čeprav je že dolgo znano, da ravne strehe v naših krajih ne držijo kaj prida, se je z njo — kot ena zadnjih — kar nekaj let ponašala tudi dvorana na Stavbah. Zdaj je tudi njej »odklenkalo«. Zavod za izobraževanje in kulturo je ob finančni podpori Kulturne skupnosti Litija prekril ravni terasi s kovinsko streho, pod katero naj bi našla svoj prostor tudi Matična knjižnica »dr. Slavko Grum«.
Sindikalna dvorana na Stavbah je že dolga leta središče družabnega in kulturnega življenja mesta Litije, pa tudi celotne občine. V njej se odvijajo različna družabna srečanja naših delovnih kolektivov, vrstijo se gledališke predstave, prirejajo proslave, zadnja leta pa v njej gostuje tudi kino. Lahko bi rekli, da resnično vsestransko služi svojemu namenu. Do leta 1979, ko jo je izročila kulturni skupnosti, je bila dvorana last Predilnice Litija. Tega letajo je kulturna skupnost tudi temeljito renovirala. Sezidana je bila prostorna avla, zgra-
jene so bile garderobe, na novo pa so uredili tudi kotlovnico.
Koje začelo zamakati, so te nevšečnosti reševali z lepenko in katranom. Ker se je to pokazalo kot neučinkovito, so se odločili za korenitejši poseg. Treba je bilo zgraditi streho iz lahkih materialov, ki bo zaščitila objekt in nudila možnost pridobitve dodatnih prostorov. Projektantsko nalogo so zaupali Projektivnemu ateljeju iz Ljubljane, izvedbena dela pa so prevzeli delavci Tovarne transportnih naprav Dole. Pod streho, kije nastala, bo moč urediti prostore za knjižnico. Litijski knjižnici grozi zaradi prostorskih pogojev po letu 1990 izguba matičnosti. Kaj pa to pomeni za naše bralce, pa vemo. Seveda denarja za to usposobitev še ni. Malo se računa na pomoč združenega dela (čeprav so finančno težki časi), pa tudi solidarnost občanov bi še kako prišla prav. Upajmo, da se bo načrtovano realiziralo, saj bi od tega imeli vsi koristi. j s foto; m. S.
Osmi planinski tabor »Kamniška Bistrica '88«
Počitek pri brunarici na Veliki Planini.
Jesensko tihožitje
Dolgo, vroče poletje je za nami in življenje se spet vrača na svoje stare tirnice. Upam, da vam je bil počitniški program v litijskem kinu všeč in da ste uspeli iz velikega izbora najti tudi kaj zase.
V jeseni se progrm skrči na štiri predstave tedensko oz. na dva filma. Seveda bodo tudi v tem času prevladovali komercialni filmi, kot so kriminalke, komedije in akcijski filmi.
Preletimo torej program /a september in oktober.
21. in 22. seotembra bo na sporedu ameriška kriminalka ŽIVLJENJA SO VPRAŠLJIVA. Že sam naslov pove. da se bodo glavni junaki borili za svoja življenja, to pa pomeni, da ne bo manjkalo streljanja in akcije. Sledil bo ameriški film COTTON CLUB. Film prikazuje Ameriko v času gospodarske krize, korupcije in boja za oblast. Režiserje veliko navdiha našel v filmu Boter I. Priča boste gangstrskim obračunom z veliko zabave.
POLJUBI ME V SLOVO in UPOR V VOJAŠKI AKADEMIJI pa sta filma, ki siju boste lahko ogledali 28. in 29.9. oz. 1. in 2. oktobra. Prvi je prijetna komedija, v drugem pa smo priča neznosnim razmeram v vojaški akademiji.
Veliko krvi in nasilja nam obeta tudi film KRVAVO - PROSTAŠKO.zato pa bo za smeh poskrbel naslednji film z naslovom PROFESORJI SO PONORELI.
Od 15. do 23. oktobra si boste lahko ogledali tri filme: DACOTA HARRIS, DOVOLJENJE ZA VIKEND in COCA-COLA K ID.
Prvi je akcijski, v katerem bomo spremljali junake od nezgode do nezgode, vendarle se vse skupaj konča srečno.
Smeh je pol zdravja, pravijo, in zanj bo poskrbel drugi film. Spoznali boste, da prošnja za prosti vikend le ni vedno tako resna stvar. Zadnji film pa prihaja iz Avstralije in gaje po žanru težko opredeliti. Še najbliže je ljubezenskemu, vendar pa to le ni prava ljubezenska melodrama, saj je tudi precej dinamičen in vsekakor vreden ogleda.
Na koncu naj vas še povabim v naš kino, ki je od nedavnega bogatejši za novo streho.
Nasvidenje do prihodnjič!
G. M.
AUTU
Na jasi blizu potoka, ki se izliva v Kamniško Bistrico v vznožju mogočnih gora, smo letos preživeli deset nepozabnih dni. Deset dni pionirskega planinskega tabora, ki ga PD Litija organizira že osmič po vrsti.
Če se ozremo v preteklost in ocenimo uspešnost taborov doslej, lahko brez. pretiravanja rečemo, da je bil letošnji najuspešnejši, tako glede organizacije, staršev otrok in otrok samih. Vodja tabora, bolje rečeno mama vseh taborov doslej, je bila Anica Mohar-Čača, ki je poskrbela za predpripravo, organizacijo v taboru samem in po njem. Tudi kuharice zaslužijo vso pohvalo, da so zadovoljile še tako izbirčen okus otrok. Za vodenje je skrbelo šest vodnikov, ki so uspešno opravili svojo nalogo.
Vseh dvajset otrok je opravilo načrtovane ture, za kar se imamo zahvaliti tudi vremenu, saj ni nikoli deževalo. V soboto smo se povzpeli na Veliko Planino, v nedeljo na Kamniško sedlo, sposobnejša skupina pa je pot nadaljevala proti Brani. V torek smo odšli na Kokrško sedlo, sposobnejši na Grintavce, v sredo na Pisani turn, v petek na Korošico, druga skupina še na Ojstrico, v soboto pa smo si ogledali še Sotesko. Poškodb ni bilo, razen žuljev, ki pa so se po nekaj dneh že pozdravili.
Ponedeljek in četrtek sta bila namenjena počitku. Otroke smo peljali k bazenu. Pavel Smolej je organiziral likovno kolonijo in vsak udeleženec tabora je narisal dve risbi. Risbe bodo v začetku oktobra razstavljene v avli litijske občine. Razstavljene bodo tudi fotografije in še marsikaj drugega, zato vas že zdaj vabimo na otvoritev, kjer boste zvedeli še kaj več.
V popoldanskem času so potekale razne družabne igre. Po počitku smo organizirali tekmovanja: od iger brez meja do odbojke, zvečer smo se zbrali ob tabornem ognju, včasih smo zapeli ali pa večer
popestrili z. igrami. Izbirali smo tudi miss tabora '88. Zadnji dan smo krstili naše debitante, ki seje končal s pravo planinsko poroko. Za te aktivnosti sem bil zadolžen jaz.
Vendar tudi resnih stvari ni manjkalo. Imeli smo dve predavanji, in sicer o snežnih plazovih, ki ga je pripravila Anica Mohar, ter o ekologiji, ki ga je pripravil Pavel Smolej. Izvedli smo tudi kviz o planinstvu, ki je zajemal snov iz planinske šole. Tudi za red v taboru smo poskrbeli; vsak dan smo določili dežurnega vodnika in dva pomočnika od otrok. Ti so skrbeli za čistočo in pomoč pri delu. Za čistočo šotorov je skrbel Pavel, kije vsako jutro ocenil okolico šotora in red v njem.
Za nemoteno izvedbo tabora se moramo zahvaliti tudi vsem darovalcem finančnih sredstev in prehrambenih izdelkov. Za tabor so prispevali: Predilnica Litija, KZ Litija, IUV, TOZD Usnjarna Šmartno, Mesarija Litija, Presad Gabrovka, GP Litija, Lesna industrija Litija, Mizarstvo Litija, Prevozništvo Bračun, Prevozništvo Nejc Gradišek, Nace Šteferl, Lojze Semc-nič, Zlato Mantelj, gostilna Pri Tinčku, Zvone Ulanec, gostilna Pustov mlin, Cveto Ralič, Vojko Mohar, Mirko Marini, Brane Boštjančič, Cveto Baš, Dinka Sa-všek, avtokleparstvo Dobravec, Tomaž Štrus, Miro Rančigaj, čistilnica Brodar, RTV Bokal, foto Zmrzlak, Vlado Borišek, Peter Gospeti, gostilna Kimovec Hotič, Ludvik Kimovec, gostilna Kimovec iz Slivne, Janez Gradišek, gostilna Majcen s Polšnika, Bine Rozman, Roman Laba, bife Lap, trgovina Erjavec, gostilna Čebin, gostilna Kovač, Taborniški odred Litija, Občinski komite za SLO in DS in Oddelek za LO Litija.
Vsem najiskrenejša hvala! Upamo, da bomo tudi vnarej dobro sodelovali.
Roman Ponebšek
V taboru mora vladati čistoča.
Plesni tečaji bodo!
Center interesnih dejavnosti mladih Litija obvešča vse zainteresirane, da bo tudi letos organiziral plesne tečaje. Organizirani bodo tečaji za vse starostne skupine (nad 4 leta) v istem obsegu kot lani. Natančcnjse podatke s terminom, krajem in vrsto tečaja boste lahko dobili po 1. oktobru na Občinski konferenci ZSMS Litija, Ponoviška cesta 6, telefon 881 -269 do 14. ure, v sredo do 16. ure. Razpis bo objavljen tudi v naslednji številki Glasila občanov. Tečaji se bodo začeli ob koncu oktobra.
Lep pozdrav in nasvidenje!
Center interesnih dejavnosti mladih
avto-moto sport
i----1
Zmagal je Denis Juvan
Avto-moto društvo Trebnje je avgusta organiziralo zanimivo motociklistično prireditev motoslalom v Mirni na Dolenjskem, ki se gaje na nekaj več kot kilometer dolgi progi udeležilo precejšnje število tekmovalcev iz vseh koncev Slovenije. Ob premoči članov domačega društva so lepe uspehe dosegli tudi mladi ljubitelji jeklenih konjičkov iz. naše občine, ki so tekmovali za AMD Litija. Litijani so najboljše rezultate dosegli v kategoriji do 350 kubičnih centimetrov. Denis Juvan je v tej kategoriji zmagal, tretje, četrto in peto mesto pa so si razdelili Izidor Selan, Janko Miklavčič in Jože Miklavčič.
Tekst in foto: RUDI BREGAR
M                 Wi        , J . t*.  m~~- ■ ■ Jw	HI	
Najboljši litijski tekmovalci: Jote Miklavčič, Janko Miklavčič, Izidor Selan in Denis Juvan (od desne proti levi).		
planinstvo
Izleti v planine
Mladi v okviru CIDM Litija so se to poletje nekajkrat odpravili tudi v planine. Včlanili so se v planinsko društvo, pripravili svoje nahrbtnike in se nekateri povzpeli na vrh Triglava tudi po dvakrat ali trikrat. Poleg Julijskih Alp so »obiskali« tudi Kamniške planine. Na posnetku so od leve proti desni Marko Volk, Miha Ovnik, Simona Povše, Dani, Tomo Urbas, Sonja Brcgar in Aleš Jesenšek med vzpenjanjem s Kredarice proti Triglavu. Letos se bodo povzpeli še na kakšen nižji vrh, če jim to ne bo preprečilo vreme. Kdor bi šel rad z njimi, naj piše na naslov: CIDM Litija, Maistrova 6.
Tekst in foto: RUDI BREGAR
tenis
Prvo teniško igrišče v Litiji
1 fS
n no
Člani športne komisije pri Centru interesnih dejavnosti mladih so letošnje poletje izkoristili še eno športno površino v Litiji. V začetku počitnic so pri osnovni šoli na Rozmanovem trgu na že zgrajenem igrišču potegnili črte in tako pridobili prvo zasilno teniško igrišče v Litiji. Čeprav je igrišče asfaltno, mladih to ne moti, da ne bi skoraj vsako popoldne zaigrali tenisa in se ob tem dogovorili za marsikatero nadaljnjo akcijo. Z odgovornimi se bodo poskušali dogovoriti za ustrezna dovoljenja, da bi igrišče še dodatno opremili in razprostrli zaščitno mrežo, saj zdaj često žogice lovijo kar po litijskih ulicah. Pridruži se jim lahko kdorkoli in pravijo, da bodo igrali, dokler jim tega ne bo preprečilo vreme. Da ne bi pozabili, kako se igra »pravi« tenis, pa se večkrat podajo tudi na peščena igrišča v Ljubljano.
Tekst in foto: RUDI BREGAR
Tudi Litijani na teku Sport Aid
Humanitarno-športne akcije, kije 11. septembra potekala po vsem svetu z nazivom Sport Aid oziroma Tek proti času — pri nas je bila v Kranju — seje med več kot 5000 tekači udeležilo tudi 30 tekačev in tekačic iz litijske občine. Na voljo sta bili dve progi: 5 in 10 km; z lahkotnim tekom pa so tako tudi naši občani, ki sta jih za tek organizirala TVD Partizan in ZTKO, prispevali delček denarne (startnina 3.000 din) in moralne (tek) podpore lačnim otrokom po vsem svetu.
S. Š.
kolesarstvo
Kolesarski maraton »Valvasor«
Kolesarska sekcija Partizan Litija, OO ZSMS Šmartno in Turistično društvo Izlake so tudi letos 20. avgusta organizirali 2. tradicionalni kolesarski maraton »Valvasor«, ki povezuje dva kraja, znana po Janezu Vajkardu Valvasorju — Bogenšperk in Medijske Toplice. Več kot 200 kolesarjev je prevozilo 70 km dolgo progo, na cilju pred gradom Bo-genšperkom pa je vsak kolesar prejel lično spomninsko kolajno, ki jo je podelil pokrovitelj maratona — Lesna industrija Litija. Za okrepčilo je poskrbela Mesarija in prekajevalnica Šmartno. Maraton je veljal tudi za akcijo »Sonce, voda — zrak, svoboda«, ki jo vodi litijska ZTKO za priznanje »ZDRAVO«.
Š. S.
Se dvakrat na GEOSS
Tekaška sekcija Partizan Litija bo letos jeseni priredila še dve tekmovanji na GEOSS. 16. oktobra bo tek z. rolkami, 13. novembra pa atletski tek. Vsi starti bodo v Sp. Hotiču, cilj pa obakrat pri obeležju GEOSS. Oba teka bosta skupaj s kolesarskim vzponom, kije bil junija, veljala za »TRIS« — priznanje, ki ga bo prejel vsak, ki bo opravil vse tri preizkušnje na GEOSS.
Š. S.
) ŠPORT INREKREACIJA A
košarka
Košarkarji so praznovali
Košarkarski klub Kovina Litija je v začetku septembra proslavil 35 let svojega delovanja. Prva košarkarska tekma v Litiji je bila odigrana 26.4. 1953. SD Litija seje pomerilo z Gimnazijo II iz Zagorja. Zmagali so Litijani z rezultatom 59:2 (31:0). Za Litijo so igrali: Albert Kavčič, Ivan Baus, Anton Lekše, Janez Kifner, Anton Lebinger, Jože Škobcrne in Gusti Kajtna. Rezultati prijateljskih tekem in turnirjev: BALKAN : EVROPA (OLD BOYS) 27:28 (12:14) BALKAN : EVROPA (ČLANI) 78:79 (42:46)
STAREJŠE PIONIRKE
KOVINA : HRASTNIK 21:18 (7:8) ID JEZICA : MENGEŠ 35:8 (16:4)
za 3. mesto
MENGEŠ : HRASTNIK 23:29 (5:10) za 1. mesto
KOVINA : ID JEZICA 11:38 (4:18)
V izvajanju prostih metov je zmagala Janina Ranzinger.
STAREJŠI PIONIRJI
KOVINA : DOMŽALE 39:42 (36:36, 18:14) ZAGORJE : DOMŽALE 57:25 (24:11) KOVINA : ZAGORJE 41:39 (17:23) I. ZAGORJE, 2. KOVINA, 3. DOMŽALE
V izvajanju prostih metov je zmagal Blaž Jovanovič (Kovina)
VETERANI
VRHNIKA : ZAGORJE 42:54 (22:32)
KOVINA : DOMŽALE 44:47 (21:26) /h 3 mesto
KOVINA : VRHNIKA 38:52 (21:33) za 1. mesto
ZAGORJE : DOMŽALE 38:35 (22:19) ZAČETNIKI
1. RUDAR, 2. ZAGORJE, 3. KOVINA
KOVINA : ID JEZICA (ML. PIONIRKE) 12:27 (8:14)
KOVINA : RUDAR (ML. PIONIRJI) 38:46 (21:29)
12. FLAISOV MEMORIAL
KOVINA : RUDAR 83:65 (50:43) TRIGLAV : RUDAR 80:84 (73:73, 43:36) KOVINA : TRIGLAV 103:100 (58:61) 1. KOVINA, 2. RUDAR, 3. TRIGLAV
V tekmovanju za svinjsko glavo (moški) in goveji jezik (ženske) sta zmagala IBIŠI DEMO z 19 zadetimi prostimi meti in MIRJAM T1SLER s 15. Klub je v okviru praznovanja 35-letnice organiziral tudi dve zabavni prireditvi. V petek, 9. 9., je bil na igrišču živžav za otroke, na katerem sta nastopala MATEJA KOLEŽNIK in ansambel INTERVAL iz Zagorja.
V petek, 16. 9., pa je bila veselica pod koši, na kateri je igral ansambel REVIRCANI iz Zagorja. Na prireditvi so nastopale mažoretke KUD Miha Marinko iz Trbovelj, klub pa je pripravil tudi modno revijo.
ZDRAVKO ŠPES
V Litiji načrtujejo gradnjo vzlet no- pristajalne steze za športna in jadralna letala
V eni zadnjih številk smo že poročali o velikih uspehih, ki jih dosega naša mlada modelarska ekipa Aerok-luba »Milan Borišek« Litija.
Danes pa lahko poročamo o ustanavljanju motorne in jadralne sekcije, ki je nekoč že delala in tudi dosegala lepe rezultate. Fantje so izredno zagnani in trenutno pripravljajo vse potrebno za izgradnjo vzletnopristajalne steze bodočega športnega letališča v Litiji.
Zato pozivajo vse, ki imate veselje do letenja, da se jim pridružite. Do 15. oktobra 1988 se lahko prijavite v članstvo te sekcije. Poleg izgradnje letalske steze bo organizirala tudi šolanje jadralnih in motornih pilotov.
Prijave pošljite na naslov: Roman Laba, Ponoviška Ha, 61270 Litija
rokomet
mali nogomet
Čez noč do ekipe   Občinska liga
Končalo se je tekmovanje v občinski ligi v malem nogometu za sezono 1987/88. Ligo je vodil TVD Partizan, v ligi pa je nastopalo 7 ekip. Končna lestvica je naslednja:
1. Zavrstnik	53:18	21 točk
2. Hotič I	53:21	18
3. Dolina	34:31	13
4. Sava	32:39	9
5. Gradec	33:35	7 (-2)
6. Hotič II	25:41	7
7. Zgornji Log	28:73	7
Pred dobrim letom smo zapisali podoben naslov, le da se je glasil »Čez noč ob ekipo«. V rokometu se stvari zares čez noč lahko bistveno spremenijo. Vzrok za izpad članske ekipe RK Usnjar iz I. republiške lige v pretekli sezoni je bil v hkratnem odhodu najboljših igralcev iz moštva, preostanek igralcev pa ni bil sposoben, da bi se obdržal v ligi. V klubu so se z izpadom pravzaprav sprijaznili že v začetku preteklega prvenstva, tako da ob zaključku ni prišlo do večjih motenj v delu kluba. Naredili so načrt za vrnitev članske ekipe v I. republiško ligo, kije predvideval oblikovanje zadosti močne ekipe v nekaj letih.
Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik). Miju Bernik, Dušan Gnezda, Franc Končar, Marina Krnel, Gorazd Mavretič, Slavko Rokavec, Marjan Šuštaršič, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC, TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. Jovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Par-mova 9, tel.: 881-102. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
Sedaj pa seje zgodilo nekaj, kar ni nihče pričakoval. Splet okoliščin je pripeljal do tega, da so se najboljši igralci hkrati spet vrnili v klub. Tako bo RK Usnjar v novi sezoni v II. republiški ligi spet nastopil z Borutom Mačkom, Karlom Špnde-tom in Zlatom Kolarjcm. RK Usnjar ima sedaj spet ekipo za 1. mesto celo vi. republiški ligi, tako <la osvojitev naslova prvaka v II. republiški ligi in povratek v I. ligo ne bo smel Biti problem. Nov je tudi trener pri RK Usnjar, in sicer Rajko Kokalj, ki seje doslej izkazal predvsem pri delu z mlajšimi igralci. Poleg Usnjarja bodo v II. rep. ligi nastopali še: Zagorje, Dol, Sevnica, Krmelj, Trebnje, Brežice, Dobo-va, Radeče in Novo mesto.
Kako močno člansko ekipo ima sedaj Usnjar, pove tudi rezultat prvega kola v II. rep. ligi, ko je Usnjar premagal Dobovo kar s 44:16!
T. B.
Na zaključnem turnirju lige, ki ga je organizirala 12. 6. 1988 ekipa Hotič H, so prve tri ekipe prejele
pokale, vse pa diplome za sodelovanje v tekmovanju. Na zaključnem turnirju je ponovno največ znanja pokazala ekipa Zavrst-nika, ki je zmagala pred Savo in Zgornjim Logom.
Vabimo vse zainteresirane ekipe, ki bi želele tekmovati v občinski ligi v malem nogometu v sezoni 1988/89, da se pisno prijavijo na naslov: TVD Partizan Litija, pp 19, 61270 Litija do 31. 8. 1988.
Srečko Prcač
Turnirski zmagi Usnjarja
Zmagovalka tradicionalnega — tokrat že devetega — turnirja Usnjarja je bila po nekaj letih spet domača ekipa Usnjarja, ki se je pred začetkom prvenstva predstavila z odlično ekipo in tudi igro. Rezultati: Inles:Rudar 18:16(9:6), IUV Usnjar.Branik 23:17 (11:6), RudanBranik 27:19 (12:10), IUV Usnjar:Inles 25:14 (11:8). Vrstni red: 1. IUV Usnjar, 2. Inles, 3. Rudar, 4. Branik.
Na prvem spominskem mladinskem turnirju Lila Hauptmana je prav tako zmagala domača ekipa. Rezultati: IUV Usnjar:Aero Celje 14:12 (4:8), Aero Celje:Jadran 11:8 (5:2), IUV Usnjar:Jadran 14:7 (5:2). Vrstni red: 1. IUV Usnjar, 2. Aero Celje, 3. Jadran. Najboljši strelec in igralec je bil Kos (IUV Usnjar).
T. B.