2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. julija 2012  Leto XXII, št. 30 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 26. julija 2012 Porabje, 26. julija 2012 TRETJA, ŠTRTA GENERACIJA IŠČE SVOJE KORENINE... STR. 5 ZNAM, KA JE PRIŠLO OD SRCA STR. 7 Zaključek in začetek muzejskega programa »V projektu Doživetje prostora, ki nas je povezal in ga zaključujemo s to konferenco, smo izpostavili predvsem pomembno izobraževalno vlogo muzejev, pri čemer smo se tokrat omejili na mlajšo populacijo od 6. do 16. leta in na medkulturni dialog, vsekakor pa upamo, da smo s projektom pokazali nove perspektive regionalnega razvoja, ki jih ponuja kulturna dediščina območja, predvsem dvojezičnega območja, ki nas povezuje ob skupni meji« - je povedala v svojem pozdravnem govoru predstavnica vodilnega partnerja, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs. Od devetih predavanj smo slišali pet v slovenskem, štiri v madžarskem jeziku. Dvojezičnost je spremljala projekt v minulih treh letih in bo še pet let, ko bomo izvajali muzejskopedagoške delavnice. Tamara Andrejek iz Pomurskega muzeja je na konferenci predstavila delovni zvezek, kartice Spomin in interaktivno zgoščenko. V vseh treh sta ob knjižni slovenščini in madžarščini prisotna tudi porabsko slovensko in hetiško madžarsko narečje. Sándor Horváth iz Muzeja Savaria je opozoril na kulturne razlike v projektu. Porabski Slovenci so naprimer shranjevali mast vedno v lončenih posodah, nikoli v lesenih. Kot projektni menedžer partnerja na Madžarskem je strnil tudi izkušnje iz tabora. Med drugim je omenil, da »zaradi dvojezičnosti in dvokulturnosti je pri izvajanju programa muzejske pedagogike za 3-4 članske skupine otrok potrebno zagotoviti odraslega pomočnika. Če ni mentorja pri vsaki skupini, mora pri reševanju nalog sodelovati muzejski pedagog in muzeolog, ki izvajata program.« Zoltán Kepe iz Muzeja in Galerije v Lendavi je predstavil nekaj uspešnih delavnic, ki so se jih navdušeno udeleževali malčki iz vrtcev (spoznavanaje ljudske noše, ljudskih iger in plesov ipd.). Marija Kozar je pregledala strokovno literaturo v 19. in 20. stoletju. Raziskovalci, ki so po izvoru ali s svojim delom bili povezani z našo regijo, so v svojih študijah obravnavali vzajemne vplive v slovenski oziroma madžarski ljudski kulturi. Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja je poudarila pomen vključevanja starejših, ki nam lahko predajo svoje izkušnje in znanje s področja tradicionalne kulture in porabskega ter hetiškega narečja. Profesorica zgodovine Cecilia Csoknyai se je s svojimi petimi učenci iz sombotelske osnovne šole udeležila štiridnevnega tabora. Kot pedagoginja je ocenila, da »poleg spoznavanja ljudske kulture je namen tabora bil tudi vzajemno spoznavanje jezika in kulture drug drugega. Z zanimanjem so listali slovensko-madžarski mini slovar ter se učili besed in izrazov iz njega ali pa zemljevid Porabja, pa tudi recepte jedi ki so jih sami pripravljali dan pozneje.« Od porabskih učiteljev se je obeh delavnic za mentorje in delavnice za udeležence lončarskega tabora udeležila ravnateljica števanovske šole Agica Holec. Na konferenci je izpostavila, da »so se delavnice poleg otrok iz Porabja udeležili tudi otroci iz Slovenije. Vsi so zelo uživali pri delu in pridobili številne nove informacije. Veliko več pozornosti vzbuja organizacija narodoslovnih ur v muzeju, kjer opazujemo, iščemo, identificiramo in poimenujemo posamezne predmete, kar je veliko boljša metoda za bogatitev jezikovnega znanja kot učna ura v učilnici.« Predavanja z obeh delavnic in z zaključne konference bodo objavljena v slovenščini in madžarščini v priročniku za mentorje muzejskopedagoških delavnic, ki jih bomo organizirali v naslednjih petih letih tudi v monoštrskem Muzeju Avgusta Pavla ter slovenski hiši sombotelske Muzejske vasi. Marija Kozar Predava dr. Sándor Horváth, poslušalci v prvi vrsti: Agica Holec, Jelka Pšajd, Metka Fujs Murska Sobota – Lendava – Monošter – Sombotel Murska Sobota – Ingolstadt PREKMURJE SE PREDSTAVLJA USPEŠNO ZAKLJUČEN PROJEKT DOŽIVETJE PROSTORA Z zaključno konferenco Doživetje prostora – A megélt táj 19. julija v Sombotelu je sklenjen pomemben, 1. avgusta 2009 začet istoimenski projekt z vodilnim partnerjem, Pokrajinskim, zdaj Pomurskim muzejem Murska Sobota in partnerji Direkcijo muzejev Železne županije ter Galerijo – Muzejem Lendava. Skupna vrednost projekta je 833.841 evrov, od tega je bilo 708.765 evrov evropskega denarja, razliko sta prispevali državi in partnerji, med katere sodi tudi muzej Avgusta Pavla v Monoštru. Uradni zaključek projekta bo 31. julija. Vsebina projekta je izhajala z območja, ki ga naseljujeta madžarska narodna skupnost v Sloveniji in slovenska manjšina na Madžarskem. Projekt je gradil svojo komunikacijo med pripadniki obeh narodnih skupnosti z obema narodoma in med seboj. Osrednja ciljna skupina projekta so bili otroci od 6 do 15 let kot nosilci prihodnjega medkulturnega dialoga. Oblikovali so poseben muzejski pedagoški program, ki ga izvajajo v sodelujočih muzejih. Program je ponujal in ponuja še naprej učenje obeh knjižnih jezikov, slovenskega in madžarskega, in dveh narečij, porabskega in hetiškega, katerih izhodišče je bila kulturna dediščina. Med zadnje pridobitve iztekajočega se projekta Doživetje prostora spada otvoritev prenovljenih in ustrezno opremljenih prostorov za izvajanje muzejsko pedagoških programov v Pomurskem muzeju v Murski Soboti. Prenova prostorov je potekala skladno z novim konservatorskim načrtom, ki ga je za soboški grad pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, enota Maribor. Prenova je stala okoli 130 tisoč evrov, prostore pa sta odprla državni sekretar v ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Aleksander Zorn in prvi kustos pedagog muzeja mag. Franc Kuzmič, ki je pred otvoritvijo na slavnostni seji ob prazniku mestne občine prejel plaketo za življenjsko delo v Mestni občini Murska Sobota. Državni sekretar Aleksander Zorn je povedal, da »kulturna dediščina v pretekli zgodovini nima tistega mesta v izobraževalni strukturi, kot bi ga morala imeti. Slovenci večinoma slabo gledamo sami nase, pa to ni potrebno. Pomembno je, da dobro sodelujemo z manjšinami, to pa je možno, če se dobro zavedamo sebe. Muzeji so vedno bolj pomemben del izobraževanja, z digitalizacijo so postali bolj dostopni.« Po mnenju Aleksandra Zorna Doživetje prostora odpira muzeje, in dodaja vsebine izobraževanja otrok v povezavi s kulturno dediščino, zato je projekt odličen. Direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs je v zaključni misli svojega nagovora izpostavila: »Prostor, katerega kulturna in politična podoba se je oblikovala v stičišču narodov in njihovih jezikov, je zaradi tega še posebej zanimiv. Na stičišču so bivališča, so načini oblačenja in prehranjevanja, so različna orodja, so običaji in navade, so pesmi in plesi, so verovanja, so podobnosti in razlike, so besede, ki jih razumemo vsi, in so besede, ki jih razume vsak le v svojem jeziku. Muzejski pedagoški program Doživetje prostora, ki smo ga za svoje mlade uporabnike oblikovali štirje slovenski in madžarski muzeji, ponuja možnost učenja jezikov in narečij ter možnost spoznavanja in razumevanja na temeljih kulturne dediščine. Muzeje odpira kot pomembne kraje neformalnega izobraževanja in medkulturnega dialoga.« Mag. Franc Kuzmič, ki je skupaj z dr. Aleksandrom Zornom odprl prenovljne prostore za pedagoško dejavnost, se je najprej zaposlil kot hungarist v Pokrajinski in študijski knjižnici. Velja za široko izobraženega intelektualca, saj je študiral in končal študij slovenskega jezika, pedagogike, psihologije in humanistične teologije, smer cerkvena zgodovina. Na Evangelijski teološki fakulteti v Osijeku je magistriral iz cerkene zgodovine. Že desetletja pomaga mladim raziskovalcem in vsem, ki se lotevajo raziskovanja lokalne zgodovine. Njemu gre zahvala, da ima Pomurski muzej vzpostavljen izobraževalni program za mladino in odrasle, ki se bo lahko še bolj razvijal s pridobitvijo novih prostorov za izvajanje muzejskih pedagoških programov v letu 2012. Njegova zasluga kot muzejskega knjižničarja je, da se je strokovna knjižnica v dvajsetih letih povečala z 2 tisoč na 19 tisoč knjižnih enot. Franc Kuzmič je tudi zgodovinar, ki se je v muzeju strokovno ukvarjal z etničnimi, narodnostnimi in verskimi skupnostmi in posebej s prekmursko cerkveno zgodovino. Med ostalimi področji je posebej proučeval usodo Judov v Prekmurju, že vrsto let sodeluje tudi s Slovenci na avstrijskem Štajerskem, predvsem s Pavlovo hišo v Potrni. Sodeloval je pri postavljanju številnih razstav in za svoje delo prejel Valvasorjevo priznanje za leto 1998. Objavil je okoli 40 osebnih in 20 tematskih biografij, med njimi tudi samostojno Biografijo prekmurskih tiskov 1920 – 1998. Zelo bogata je tudi njegova osebna bibliografija, saj obsega več sto različnih prispevkov, objavljenih doma in v tujini. Letos se je sicer uradno upokojil, zagotovo pa bo dejaven naprej na mnogih področjih. ERNEST RUŽIČ Izmenjava likovnih razstav med Ingolstadtom in Mursko Soboto je stalnica v stikih med partnerskima mestoma. Začetki segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bilo v nek-danji Zvezni republiki Nemčiji zaposlenih več tisoč Pomurcev, največ prav v avtomobilski tovarni Audi v Ingolstadtu. To je bilo obdobje, ko so v Nemčiji zelo cenili slovenske delavce, zanje priskrbeli primerna stanovanja, jih dobro plačali, z okolji, od koder so prišli, pa navezali prijateljske stike in sodelovanje. Tako je nastalo tudi sodelovanje med Mursko Soboto s predsednikom Borisom Goljevščkom in tedanjim nadžupanom Ingolstadta Petrom Schnellom, ki je postal leta 1999 celo častni občan Mestne občine Murska Sobota. V soboški Galeriji so ravnokar zaprli razstavo del iz ingolstadskega Muzeja konkretne umetnosti, o kateri smo pisali junija, v 25. številki Porabja, skoraj sočasno je v Ingolstadtu gostovala likovna sekcija Društva upokojencev Mozaik z dvajsetimi deli pod naslovom Prekmurje – slovenska pokrajina se predstavlja. Upokojenci iz Ingolstadta pa so lani imeli razstavo v Sóboti. Goste iz Murske Sobote je pozdravil nekdanji nadžupan Peter Schnell, likovno sekcijo Mozaik pa je predstavil njen predsednik Ernest Bransberger. Slednji in Lojze Veberič sta gostiteljem podarila svoji sliki. eR Franc Kuzmič, Metka Fujs, Aleksander Zorn, Dejan Židan in Simona Čopi v novih prostorih za izvajanje muzejsko pedagoških programov v programu projekta Doživetje prostora. OCENILI SMO DELO ASISTENTK V PORABSKIH VRTCIH IN ŠOLAH Na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku je 22. junija potekal sestanek, na katerem so udeleženci (Jožef Škalič, ravnatelj OŠ Kuzma; Angela Tivold, vodja vrtca Kuzma; Martin Ropoš, predsednik DSS; Ildiko Dončec Treiber, ravnateljica DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik; Agica Holec, ravnateljica DOŠ Števanovci, Andreja Ficko Fartek, vzgojiteljica asistentka v porabskih narodnostnih vrtcih; Metoda Perger, učiteljica asistentka v porabskih narodnostnih šolah (obe zaposleni v OŠ oz. vrtcu Kuzma) in mag. Valerija Perger, višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem, Zavod RS za šolstvo, OE Murska Sobota) opravili evalvacijo strokovnega dela učiteljice in vzgojiteljice asistentke v narodnostnih šolah in vrtcih v Porabju. Namen sestanka je bil temeljito evalvirati enoletno strokovno delo vzgojiteljice asistentke v porabskih vrtcih, Andreje Ficko Fartek, in petmesečno strokovno delo učiteljice asistentke v porabskih narodnostnih šolah, Metode Perger, spregovoriti z vsemi prisotnimi o izkušnjah, spoznanjih, pomenu dosedanjega dela asistentk, tudi problemih, ki so se pojavili, predvsem pa se zazreti v prihodnost in nakazati možne poti dela za prihodnje šolsko leto. Pred sestankom sem, avtorica tega zapisa, obiskovala porabske vzgojno-izobraževalne ustanove in se o delu asistentk iz Slovenije pogovarjala z vzgojiteljicami, učitelji in vodstvi šol. Splošno mnenje porabskih pedagoških delavcev je, da je prisotnost in strokovno delo obeh asistentk iz Slovenije izjemnega pomena, zelo potrebno in koristno. Posebej v šolah je delo učitelja asistenta iz Slovenije nujno potrebno, (v optimalnem času bi potrebovali še enega učitelja asistenta, da bi potrebe bile zadovoljivo pokrite) saj poleg nudenja neposredne strokovne pomoči učiteljem delno zapolnjuje tudi hude kadrovske vrzeli na dvojezičnih osnovnih šolah in dosledno skrbi za slovensko komunikacijo v kolektivih. Od 1. julija 2012 sta dvojezični šoli skupaj z vrtcema na Gornjem Seniku in v Števanovcih v upravljanju Državne slovenske samouprave – postali bosta torej popolnoma narodnostni instituciji, kar pa pomeni tudi popolno odgovornost manjšinske skupnosti za njun razvoj in obstoj, predvsem pa pogostejšo in bolj dosledno rabo slovenske materinščine kot jezika komunikacije v vrtcih in šolah. Andreja Ficko Fartek, vzgojiteljica asistentka v porabskih narodnostnih vrtcih, zaposlena v vrtcu pri OŠ Kuzma, je predstavila svoje enoletno strokovno delo v Porabju; ob začetku si je zastavila cilje, za katere meni, da jih je uspešno uresničevala. V vseh vrtcih je, po njenem mnenju, bila lepo sprejeta, dobro se je vključevala v delo vzgojiteljic, sodelovala pri različnih vzgojnih dejavnostih, pri vsakdanjih rutinskih opravilih otrok in malo delala tudi z otroki. Menila je, da je njeno delo v vrtcih bilo uspešno. Ravnatelj OŠ Kuzma, Jožef Škalič, je poudaril, da asistenti v porabskih vrtcih in šolah morajo biti življenjski, tenkočutno prisluhniti potrebam in željam tako učencev kot učiteljev in biti v konkretno pomoč, velikokrat pa s svojo »pozitivno agresivnostjo« prevzeti pobudo. Le tako bodo res koristni. Prav tako pričakuje bolj konkretno sodelovanje med šolami na obeh straneh administrativne meje, sprašuje pa se tudi, zakaj ni nobenega, za učitelje, šole in študente koristnega sodelovanja med Univerzitetnim središčem Savaria v Sombotelu in Univerzo – Filozofsko fakulteto – v Mariboru. (Več nas je, ki se o tem sprašujemo že desetletja; izmenjavanje člankov za objave in skrb za lastne habilitacije profesorjev na ta račun je že od nekdaj edini način sodelovanja, ki se uspešno odvija na relaciji Sombotel – Maribor. Op. avt.) Avtorica tega zapisa sem povzela mnenja porabskih vzgojiteljic o delu vzgojiteljice asistentke, ki sem jih zbrala ob svojih obiskih. Poudarile so, da od vzgojiteljice asistentke pričakujejo še več lastne pobude, njenega samostojnega vključevanja v delo z otroki, še več komunikacije z otroki in različnih novih spodbud. Vse to bo potrebno upoštevati v bodoče. Metoda Perger, učiteljica asistentka v porabskih narodnostnih šolah, zaposlena na OŠ Kuzma, je spregovorila o svojem petmesečnem strokovnem delu učiteljice asistentke v porabskih šolah: 3 delovne dneve v tednu je bila na DOŠ Števanovci, po en dan pa na DOŠ Gornji Senik in OŠ ter gimnaziji Monošter. Že pred nastopom dela se je temeljito seznanila s položajem slovenskega jezika v porabskih šolah kot tudi s problematiko poučevanja le-tega. Posebej na DOŠ Števanovci, kjer jih pesti tudi kadrovsko pomanjkanje, se je takoj vključila v poučevanje, učiteljem pripravljala gradiva za pouk, učne liste, se veliko pogovarjala in sodelovala tudi pri številnih drugih slovenskih dejavnostih. Ugotovila je, da se na porabskih šolah slovenski jezik še vedno pretežno pojmuje kot eden izmed učnih predmetov, kjer se snov naučijo in sčasoma pozabijo, in ne kot součni jezik ali jezik medsebojne komunikacije. Na tem bo potrebno še veliko delati, meni pa, da bo najbolj koristna s svojim neposrednim delom z učenci v razredu. Njene izkušnje so pozitivne in verjame, da bi se z vsakodnevno prisotnostjo učitelja asistenta na šolah odnos do slovenskega jezika in njegove rabe začel bistveno spreminjati. Ildikó Dončec Treiber in Agica Holec, ravnateljici DOŠ Gornji Senik in Števanovci, sta poudarili pomembnost dela učiteljice asistentke; njena zavzetost in občutek za delo v razredu sta zelo pozitivna in na obeh šolah so učitelji dobro sprejeli njeno pomoč. Posebej v Števanovcih si želijo, da bi učiteljica asistentka bila na njihovi šoli vsak dan, kar verjamejo, da bo njeno delo izboljšalo znanje slovenskega jezika pri učencih in učiteljih. Ravnateljici sta bili tudi mnenja, da bi bil nujno potreben v porabskih šolah še eden učitelj asistent. Martin Ropoš, predsednik DSS, je opozoril na veliko odgovornost slovenske skupnosti in njenih organizacij, posebej DSS, za nadaljnje uspešno delovanje narodnostnih šol. Vsi, ki so na kakršen koli način vključeni v narodnostno izobraževanje, se morajo zavedati, da prevzem šol pomeni veliko dodatnega dela, doslednosti in odgovornosti, ob tem novonastalem položaju pa Slovenci v Porabju pričakujejo tudi vsestransko pomoč matične Republike Slovenije, saj vsega tega sami ne bi zmogli. Po temeljitem pogovoru in analizi smo sprejeli tudi nekatere zaključke in sklepe: 1. Narodnostne šole in vrtci v Porabju pozitivno ocenjujejo strokovno delo vzgojiteljice in učiteljice asistentke iz Slovenije. 2. Vzgojiteljice v porabskih narodnostnih vrtcih predlagajo, da vzgojiteljica asistentka bolj aktivno in samostojno dela z otroki in pričakujejo v bodoče njeno večjo vlogo. 3. Učiteljica asistentka bo v prihodnjem šolskem letu na prošnjo vodstva šole na DOŠ Števanovci tudi samostojno poučevala. 4. Vsi udeleženci sestanka menimo, da je nujen korak za kvalitetnejši pouk slovenščine v porabskih šolah, da bi na vsaki narodnostni šoli deloval po eden učitelj asistent iz Slovenije. 5. Državna slovenska samouprava naj skupaj s šolami, okoljem in vsemi vpletenimi dejavniki optimalno izpelje prevzem obeh šol in v pozitivnem duhu poskrbi za vsestransko sodelovanje. 6. OŠ Kuzma si bo skupaj s porabskimi šolami prizadevala za še kvalitetnejše medsebojno sodelovanje šol ob administrativni meji (skupni tematski dnevi, skupne učne ure, zunajšolske dejavnosti). SKLEPA: 1. Vzgojiteljica in učiteljica asistentka se bosta v prihodnje bolj povezali in strokovno sodelovali tako z matično šolo in vodstvom kot s svetovalko Zavoda RS za šolstvo za narodnostno šolstvo v Porabju. 2. Državna slovenska samouprava in vodstva dvojezičnih osnovnih šol v Porabju predlagajo in prosijo, da matična država Republika Slovenija finančno omogoči na OŠ Kuzma sistemizacijo še enega učitelja asistenta za potrebe pouka slovenščine v porabskih šolah. VALERIJA PERGER Učiteljica-asistentka Metka Perger Vzgojiteljica-asistentka Andreja Ficko Fartek OD SLOVENIJE… Vaški dan v Sakalovcih Letos je bil vaški dan v Sakalovcih prirejen prej kot v prejšnjih letih, in sicer v nedeljo 15. julija. Program se je sicer začel že dan prej. V soboto popoldne sta se namreč pomerili sakalovska odrasla in mladinska nogometna ekipa. Dvoboj se je končal z neodločenim rezultatom 5:5. Po tekmi se je začela veselica, na kateri so se vaščani lahko zabavali do zgodnjega jutra. V nedeljo se je program vaškega dneva začel s slavnostno mašo, ki jo je daroval domači župnik Tibor Tóth. Prireditve so se udeležili tudi državni sekretar za razvoj podeželja Zsolt V. Németh in član Železnožupanijske skupščine End-re Kovács ter župana z Dolnjega in Gornjega Senika Zsolt Monek in Gábor Ropoš. Po maši je župnik blagoslovil igrišče, ki je bilo zgrajeno z donacijo avstrijskega podjetja Simply Clean, ki deluje v Rábafüzesu. Letošnji prireditvi vreme ni bilo naklonjeno, skoraj cel dan je deževalo, tako otroci niso mogli izkoristiti igral. Tudi uradna predaja igrišča se je zaradi dežja odvijala v šotoru, ki je bil postavljen za kulturni program. Najprej je vaščane in goste pozdravil sakalovski župan Tamás Časar. »Pojem igrišče je tesno povezan z igro. Igra je dejavnost, ki razvija take starostne posebnosti in sposobnosti, ki vplivajo na celotno življenje človeka in ga skoz spremljajo. Igra se lahko odvija tudi individualno, ampak ponavadi se igra več otrok skupaj. Igra nas navaja na medsebojne odnose, na igro in mentaliteto drugih ter na sprejemanje drug drugega. Nauči nas tudi disciplino, saj ima igra tudi pravila. Moramo pa reči, da se tudi mi odrasli velikokrat igramo. Pravijo, da je celo življenje ena sama igra. Moramo ga igrati lepo in pametno«. Tako je predstavil svoje misli v zvezi z igriščem. Navzoče sta nagovorila tudi oba donatorja Hannes Macheko in Gerhard Liebmann. Slednji že od leta 2001 živi v Sakalovcih in je vaščanom razkril, zakaj ima rad to vas. Med drugim je dejal, da so ljudje dobronamerni in pripravljeni pomagati drug drugemu ter kljub temu, da živi v vasi več narodnosti, ljudje živijo v dobrem sožitju. Pozdravnim nagovorom je sledila uradna predaja igrišča, ki so ga s prerezom traku simbolično predali otrokom. V zahvalo za igrišče so sakalovski malčki nastopili s kratkim, prijetnim programom. Prireditev se je po kosilu nadaljevala s kulturnim programom, v katerem so nastopili plesna skupina Rába-völgye iz Csörötneka, Ljudske pevke iz Števanovcev in Rábafüzesa. Glavni gost ob letošnjem vaškem dnevu je bila madžarska glasbena skupina Apostol, ki je imela enourni koncert s svojimi nabolj znanimi pesmimi. Tega programa se je udeležilo veliko ljudi tudi iz okoliških vasi in Monoštra. Takrat se je že tudi vreme popravilo. Organizatorji so poskrbeli tudi za zabavo otrok, ki so jih razveselila napihljiva igrala. Po koncu kulturnega programa se je začela veselica, na kateri je za dobro voljo skrbel muzikant József Scholcz. Nikoletta Vajda-Nagy Foto: L. Nemeš Prvi korak vlade k državnemu premoženjskemu holdingu Vlada je po napornih koalicijskih usklajevanjih sprejela predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu. Z zakonom je predvideno preoblikovanje Slovenske odškodninske družbe (Sod) v novo družbo - Slovenski državni holding. V holdingu bodo združene vse naložbe države, s katerimi se bo tako upravljalo z enega mesta. Kapitalska družba (Kad) in DSU bosta pripojeni k holdingu. Vlada med razlogi za sprejem zakona navaja vzpostavitev bolj preglednega in učinkovitega upravljanja državnih naložb pri enem samem upravljavcu, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) pa bo ukinjena. Ob tem si želi vlada izboljšati tudi kredibilnost v očeh potencialnih vlagateljev. Holding bo po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča ustvarjal premoženjsko rezervo države, znotraj holdinga pa se bo odvil tudi mehanizem za sanacijo bančnih bilanc skozi prenos slabih terjatev bank v državni lasti in spremljajočih zavarovanj na posebno družbo za upravljanje s terjatvami. Od nekaj več kot šest tisoč maturantov jih je 34 doseglo vse točke Rezultati, ki jih je pred dnevi predstavil Državni izpitni center, so pokazali, da je bilo na spomladanskem roku mature uspešnih 93,05 odstotka (6.248) dijakov, ki so maturo opravljali prvič po končani gimnaziji. Neuspešnih je bilo 467 dijakov. Povprečno število točk, ki so jih dosegli gimnazijci, je 20,21 (lani 19,70). Letos se bo lahko 378 dijakov pohvalilo z nazivom “zlati maturant”. Zlati maturanti prihajajo iz 49 šol iz 36 krajev, doseči pa so morali 30 ali več točk. Z vsemi možnimi točkami (34 točk) se lahko pohvali 31 maturantov 14 gimnazij iz 11 krajev. Med njimi je več deklet (67 odstotkov). Rezultati so posebej pomembni za vse tiste dijake, ki se želijo vpisati v programe z omejitvijo vpisa. Ali so bili uspešni ali ne, bodo dijake v naslednjih nekaj dneh obvestile visokošolske prijavne službe. Največja gneča je sicer pri vpisih za študij na umetniških akademijah, farmaciji, športu, zdravstvu, veterini in medicini. Predstavnikoma podjetja Simply Clean Gerhardu Liebmannu in Hannesu Macheku sta se zahvalila župan Tomaž Časar in podžupanja Valerija Rogan Sakalovski malčki so se za otroško igrišče zahvalili s kratkim programom Publika se je lepo zbrala kljub slabemu vremenu, pri mizi na sredini tudi državni sekretar za razvoj podeželja Zsolt V. Németh V popoldanskem kulturnem programu so zapele tudi Števanovske ljudske pevke ZSM Skupina Apostol je pritegnila veliko ljudi ne le iz vasi, temveč tudi iz okolice … DO MADŽARSKE Tretja, štrta generacija išče svoje korenine... ... išče svoje korenjé, kraje, odkec so prišli njini stari starištje, prababice, pradejdeki. Tau dobro vej Mary (Marija) Škrilec, stera je juliuša bila doma v Prekmurji na gledanji iz Bethlehema (Pennsylvania) v Meriki. Tam je trno aktivna v slovenskom drüštvi, stero je začnilo delati 1996. leta. Lansko leto so meli prejk 200 členov. Nejso vsi Slovenci iz Merike, majo člene s Švedske pa iz Kanade tö. Vsakšo leto majo več programov, srečanj. »Smo aktivni, mamo zborovanje, vsakšo leto mamo Den dediščine, napravimo si veselico pri enom našom členi, steri je slovenski potomec, piše se Charlie Mörec. Vsakšo leto junija, gda ma Slovenija oblejtnico, dvignemo slovensko zastavo, potistom pa mamo obed. Letos nas je bilau kauli 70 lidi,« je nam prpovejdala gospa Škrilec na terasi hotela Lipa v Varaši, kama nas je prišla pogledat. Z njauv je bila vekša družba, pripelo nji je gospaud Franci Bedič, steri se je nej tak dugo domau (v Mursko Soboto) spakivo iz Bethlehema. Bila sta pa dva Porabca tö, Laci Kovač pa njegva žena Aniko iz Števanovec, steriva sta gospau Škrilec spoznala, gda sta bila na gledanji pri tetici v Bethlehemi. V Bethlehemi pa v okaulici je trno dosta prekmurski pa porabski potomcov (leszármazott), ka je kauli 1910. leta dosta-dosta naši lidi odišlo ta delat, si baukšo živlenje iskat. Leta 1956 (po revoluciji na Vogrskom) je prevnaugo mladine odišlo iz Vogrskoga rosaga, tisti Slovenci, steri so meli žlato v Bethlehemi, so si najšli nauvi daum v tom varaši. »Vsigdar računamo, kelko gezero potomcov bi tam bilau. Nejso čisti Prekmurci, čisti Porabci več, ka dosta se jij je prejk oženilo, dapa mislim, ka je gezero pa gezero (tisoče) potomcov. Če gledate telefonsko knjigo, vidite Novak, Novak, Novak, šestnajsetkrat, Holec... vidite vsefelé prekmurska pa porabska menja (priimke),« je pravla Marija Škrilec, stera je med novejšimi priseljenci (betelepült). Gimnazijo je končala v Murski Soboti, pa te ščela »malo po svejti iti«. Tak je te leta 1965. odišla v Avstrijo, dva mejseca je bila v lageri, leta 1966 je prišla v Bethlehem, gde je imela vüjeca. »Eden čas sem delala pa sem se odlaučila, ka mo šla tadale v šaulo. Končala sem univerzo pa sem šla delat v New Jersey. Tam je pa bila možnost za študiranje. Gda sem končala, sem cejlo živlenje delala v farmacijskoj industriji na raziskavaj (gyógyszerkutatás).« Paut gospé Škrilec je bila zatok malo ležejša kak tisti Porabcov pa Prekmurcov, steri so pred prvo bojno prišli v Meriko. Njau je po enom tali v Bethlehemi čakala žlata, po drugom tali je pa malo že znala engliški, ka se je na gimnaziji v Soboti že včila te gezik. »Ka se vči človek v šauli, je dobra osnova (fundament), te se pa mora dale včiti,« je povödala. Ona je tau držala tö pa se je tak dugo včila, ka je dobila doktorski naziv (doktori cím). Gospau Škrilec veseli, če leko takše dela, ka drugim pomaga. Tak je bilau na delovnom mesti, gde je iskala (raziskovala) vrastvo za razne bolezni. »Raziskovala sem zdravila za holesterol, za raka, za ženske bolezni. Moje delo je bilau spremljati proces od začetka pa do konca, gda je šlau vrastvo na prodajo. Mogla sem poznati vse zakone, predpise.« Mary Škrilec rada pomaga mladim tö, steri iščejo svoje korenine. »Mladi, ka so tretje, štrto koleno, ne gučijo dosta slovenski. Mislim, ka nas je šest ali sedem ostalo v društvi, ka dobro gučimo prekmurski. Gda ide mladina v Slovenijo, te je ges vküper dobim, pa nji kakši dvajsti reči navčim, ka znajo povedati hvala lejpa, dober den, dobre jutro pa leko nauč. Drugo leto pa pridemo v Slovenijo, če komi pomauč trbej iskati svoje korenine, te smo mi tü, pa njim pomagamo. Če ne najdemo žlato, najdemo, iz štere vasnice so, gde je bila njina iža.« Mary Škrilec se je spunila želja tö, ka je malo »svejt ščela videti«, gda je odišla. Firma, gde je delala, jo je pošilala po svejti na konference, pogovore. Tak je bila na Nenškon, v Švajci, Angliji, Franciji, na Irskon... Domau, v Slovenijo na gledanje je prišla najprva 1973. leta. Zdaj pa pride dostikrat, vsakša dvej-tri lejta, naj prej nečaki pa pravnečaki znajo, sto je njina tetica. Zatok je pa organizirala družinsko srečanje tö, na pikniki v Nemčavcaj je bilau kauli 100 lidi. Marijana Sukič Tožilstvo aretiralo Lászla Csatáryja Budimpeštansko okrožno tožilstvo je 17. julija aretiralo najbolj iskanega nacističnega zločinca, 97-letnega Lászla Csatáryja. Preiskava zoper njega je potekala že od lani jeseni, ko je Efraim Zuroff, direktor izraelskega vladnega urada Centra Simon Wiesenthal, podatke predal madžarskemu državnemu tožilstvu. Csatáry je bil prvi na seznamu najbolj iskanih nacističnih zločincev Centra Simon Wiesenthal, ki ga obtožuje, da je med drugo svetovno vojno pomagal organizirati deportacijo kakih 15.700 Judov v Auschwitz. Po podatkih centra je bil Csatáry med drugo svetovno vojno v času nacistične okupacije takratne Češkoslovaške šef policije v judovskem getu v mestu Košice, ki je sedaj na Slovaškem. Leta 1948 je Csatáryja češkoslovaško sodišče v odsotnosti obsodilo na smrt. Po vojni je zbežal v Kanado, kjer je do leta 1995 živel pod lažnim imenom v Montrealu in Torontu kot prodajalec umetnin. Ko so ga našli, je znova zbežal, tokrat na Madžarsko. Aretirani je očitane mu zločine zanikal in dejal, da je le izpolnjeval ukaze. Sodišče je zoper Csatáryja odredilo hišni zapor. Kaj je madžarski proizvod? Vlada je prejšnji teden sprejela sklep, ki določa, kateri proizvodi se štejejo za madžarske in kateri za domače proizvode. Madžarski proizvod je tisti, ki se proizvaja iz 100-odstotno madžarskih surovin, proizvajajo in tudi pakirajo ga na Madžarskem. Sklep določa tudi prehodne kategorije. Tisti proizvodi, ki jih proizvajajo na Madžarskem, vsebujejo pa tako madžarske kot tudi tuje surovine, se imenujejo domači proizvodi. Za primer je Sándor Fazekas, minister za razvoj podeželja, navedel recimo krvavice, ki jih proizvajajo doma, toda riž, ki ga potrebujejo pri tem, je surovina iz tujine. Po mnenju ministra bo kategorizacija pomagala potrošnikom pri izbiranju. Marija Škrilec je 1965. leta odišla iz Polane v Bethlehem. V Meriki je naredla lejpo poslovno kariero v farmacijski industriji Spominska stebra Državna slovenska samouprava bo avgusta 2012 postavila spominska stebra v čast odseljenim pripadnikom slovenske skupnosti za ohranjanje slovenske jezikovne kulture in prenašanje le-te na mlade generacije z naslednjim napisom: Sterin doma samo vözvonijo – Akikért itthon már csak a harang szól. - na pokopališču v Slovenski vesi in - na pokopališču na Verici. V kolikor se istovetite z zgoraj opisanim ciljem, ga lahko podprete do 15. avgusta 2012 z nakazilom svojega denarnega prispevka na naslednja transakcijska računa: Številka tr. računa: 11747068- 20021692 Sklicevanje: Verica-Ritkarovci Številka tr. računa: 11747068- 20021685 Sklicevanje: Monošter-Slovenska ves V. slovenski den v Andovci Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pa Slovenska samouprava Andovci sta 14. julija organizirala Slovenski dan v Andovci. Že pet lejt je tauma, gda smo prvo paut o tejm zmišlavali, kak naj se zové naša prireditev, pa smo si vözmislili ka Slovenski den baude. Te Slovenski den, ka smo ga letos meli, je zato malo ovakši biu kak do tejga mau, zato ka smo križ svečali, steroga so gnauksvejta Andovčanom postavili. Dvej organizacije sta ga dala obnoviti pa na nauvo mesto smo ga postavili, zato ka so zemlau, gde je križ stau, odali. Tak smo mislili, če je že gnauk Jožef Talaber nam, Andovčanom ga dau postaviti, te ga moramo obraniti. Nej zaman, ka je križ že 53 lejt star, tau se je fejst vidlo, gda smo ga obnavlali. Od mraza, deža pa od sonca je fejst spaukani biu, v več mejstaj so pa že kikli tö falili. Najbola je pa tam nanikoj prišo, gde je napisani biu. Nej je bilau leko delo ga k domačiji parpelati tö nej. Spaudnji tau je šest moškov kumar zdignilo, pa ranč tak drügi falati so tö nej bili léki. Gda smo se natejm tanačivali, kama aj ga postavimo, naš najvekši cilj je biu, aj na tašom mesti stoji, gde dosta lüstva odi, pa aj se nej trbej od tauga bojati, ka bi se znauva parcela odala. Tak smo te fundament pred Porabsko domačijov vöskopali, kama zvün Andovčanov še dosta obiskovalcov odi, zvün tauga pa še na leto dvakrat, gda mamo z Büdinčani pohod, de té tö tam mimo üšo. Gda je beton že trdi grato, te smo gnauk križ gorpostavili pa ga zakelili, aj stoji. Te se je samo vidlo, kelko dela nas čaka. Ka smo leko, vse smo členi drüštva popravili, obnovili na križi, istino, biu je med nami eden zidar tö. Dapa zaman smo steli napis obraniti, nikak nej šlau, smo ga znauva mogli dati napisati na tablice pa tiste smo naprej na križ gorzakelili. Tak smo te zgotauvili s križom pa smo se kreda dejvali na Slovenski dan. Zdaj nam je že dosta lakejše bilau kak prvin, gda smo še nej meli nišoga prostora nej, pa še vanej na dvauri smo mogli küjati. Istno, šator smo naraučili, zato ka ovak bi nej meli mesta, za taše vekše prireditve, prostor, ka ga mamo v hiši rokodelstva, je tö mali. Oder nam nej trbelo redti, zato ka ga je nam občina Grad posaudila. Ka leko, vse smo na lakejši način delali. Prosili smo, aj piti restavracija Lipa odava, etak smo nej meli tau tö nej na brigi. Kulturni program smo vküppostavili, skupine smo pozvali, ranč tak gospauda župnika Vilija Hribernika tö, aj blagoslovijo križ. Ansambel za veselico je nej bilau tak léko sprajti, zato ka so vsi zasedeni, dapa srečo smo meli, zato ka je skupina Cocktail tau soboto ranč fraj bila. Tašo še vejn ranč nej bilau, ka v soboto predpodnevom več nika dela nej bilau, samo smo tau čakali, ka naj dvej vöra baude, pa mo začnili program. Istino, te čas je nekak že fejst delo. Kak vsigdar, zdaj je tö Feri Trifus obed küjo nam na Slovenski den. V dvej vöri se je začno program s slovensko mešov, ka so go gospaud Vili Hribernik darüvali, pri liturgiji so njim pomagali ljudski pevci z Gorejnjoga Senika. Leko povejm, ka vsakši je fejst zadovolen biu, tašo lejpo mešo smo še vejn ranč nej meli na Slovenski den, so pravli edni. Pri tejm so nam dosta pomagali ljudski pevci z Gorejnjoga Senika, zato ka so tau nej malo delo še nasé vzeli, zvün tauga, ka so nastopali na kulturnom programi. Po meši je narod kauli križa stano, gospaud župnik pa so posvečali križ. Prvi tau našoga dneva se je s tejm skončau, pa se je začno kulturni program. Dapa pred tistim smo še prejkdali priznanje »Za Andovce«, ka so letos Silva Eőry, Feri Trifus pa Emil Mešič dobili. V kulturnom programi so nastopili Ljudske pevke iz Žižkov, Ljudski pevci z Gorejnjoga Senika pa Gorički lajkoši. Leko povejm, ka je edna skupina baukša bila kak druga, pa lidam so velko veselje sprajli. Potejm smo meli večerjo, gde se je že vidlo, ka niši oblaki se vötörmijo, pa če še tau nej dojšlo, taši veter začno fuditi, ka nam je šator skur nej odneso. Vejn zato, ka smo fejst boga molili, oblak nas je vöokraužo, istino te je že zato bola hladno bilau. Dapa vseedno, važno je bilau, ka je deža nej bilau, pa tau, ka je skupina Cocktail že začnila špilati. Do desete, pau enajste je dobro bilau, narod je tak pleso, ka se je vse šator zdigavo. Samo te je gnauk samo enga zgrmelo pa se je dež tak vlejo, ka smo ranč vö iz šatora nej vidli. Če bi še tau nej dojšlo, za par minut je že cejli šator v vodej stau. Edni so bausi odli, ka črejvle so se njim že vse prejkzmočale. Še sreča, ka je oder, gde so plesali pa muzikanti bili, više bijo, ovak bi je voda vö iz šatora zaprala. Leko bi baukšo vrejmen tö bilau, dapa baug nam zato pomago, zato ka na glavnom programi je sonce sijalo. Ka smo steli, tisto smo tak leko tanapravli, kak trbej. Tau, ka veselica nej tak dugo držala, kak smo mi mislili, v tejm je zato nika dobroga tö bilau. Menje smo pili, več smo spali, pa bola friško smo leko drügi den gorstanili. Na konci bi se rad zahvalo vsakšoma, šteri so pomagali nam pri organiziranji Slovenskoga dneva. Najbola členom drüštva, šteri so cejli keden pomagali, gospaudi župniki Viliji Hriberniki za mešo pa za blagoslovitev križa, vsem nastopajočim, küjari Ferini Trifusi pa kamnoseki Kollárju, šteri je nam za šenki napiso tablice na križ. Karči Holec Križ so vred vzeli členi andovskoga društva Priznanje »Za Andovce« je daubo küjar Feri Trifus, steri je od skuz nej do rejči prišo Porabci pa Goričanci vküper v publiki Gorički lajkoši so napravili trno dobro volau gledalcom Ljudske pevke iz Žižkov so nam zospejvale par takšni pesmi tö, stere smo nej poznali Znam, ka je prišlo od srca Silva Eőry je novinarka, steroj se leko Porabsko kulturno in turistično društvo zavali, ka o delu društva vejo v Prekmurji pa širše po Sloveniji. Na vsakši program društva pride, o vsakšom programi informira bralce, poslüšalce. Tak nikak je utemeljil predsednik društva Karči Holec, zakoj so se letos tak odlaučili, ka priznanje »Za Andovce« dobi naša kolejgarca. - Kdaj si prvič čüla za Andovce (in sploj za Porabje)? »Tau ka v Porabji živejo Slovenci, na Goričkon in kauli Lendave pa Madžari, sam znala že od mali noug. Tau je nej čüdno gé, zatau ka je moj oča Madžar, doma s Hodoša, za škeroga znamo, ka je nej daleč od Dolenec in tak tüdi od Andovec nej. Po zračnoj liniji sam se tak najmenjšoj porabskoj vesnici že dugo dugo nazaj približala, prvič pa je moja nauga staupila ta te, gda sam začala 1988 delati na soboškom radiji in pri novinaj Vestnik. Je pa istina, ka sam v Porabji prvič bila že kak mala dekličina, ka smo z držinov šli na eno od borovih gostüvanj, tam v začetki sedemdesetij lejt prejšnoga stoletja. Ne vem, če je bilou tau na enom od Senikov ali v Sakalovcaj.« V začetki, gda v Porabji ške nej bilou organizacij, sam dosta ojdla po tereni tak na pamet, pa sam lidi gorstavlala in se z njimi pogučavala o tom, kak kaj živejo. Prvo ka sam gorprišla, je bilou, ka s „slavskim” gezikom nemo nikan prišla, pa sam tüdi pogovore za radio Murski val začala delati v narečji, po domanje. Tüdi v Andovcaj sam na té način našla dosta sogovornikov. Z zanimanjom sam poslüjšala njine življenjske zgodbe, pa tüdi o Črni mlaki so mi pripovedavali, tak ka sam si te mogla tüdi tau titi gnauk poglednot. Mogauče so Andovci rejsan tüdi zaradi té legende ške telko bole skrivnostni in mistični. Dosta sam čüla tüdi o tom, kelko nevole je železna zavesa (vasfüggöny) prinesla. Večkrat sam tak brodila, kak koli je tau grozno moralo biti, je neka prednosti melo, zatau ka so te Andovčani povezani bili, živeli pa so v svojoj oazi mira, stero so zdaj najšli tüdi tijinci.« - Mi vsigdar pravimo, da so Andovci posabna destinacija v Porabji tö. Če se je v Porabji čas stavo za 50 lejt, potem se je v Andovcaj za 100 lejt. Pa dunk oni majo največ originalnij idej (ötlet) v Porabji. Kak gledaš ti na tau? »Se je v Andovcaj čas rejsan stavo pred 100 leti? Po eni strani mislim, ka tau drži, po drügoj pa nej. Tisti, ka té mali porabski biser (gyöngy) gor držijo, kak na primer predsednik PKTD Karči Holec, pravijo, ka bi rajši živeli 40 let nazaj, gda je vse bole bilou umirjeno kak gnesden. Dobro je, ka té nekdanje čase, tau toplino, oni obiskovalcom tüdi gnesden znajo pričarati, zatau mislim, ka nas je dosta takši, ka radi pridemo k njim, tüdi na pohod, ka ga dvakrat letno pripravlajo vküper z Büdinčani in Krajinskim parkom Goričko.« - Priznanje, ki si ga prejela, ni državno, ni povezano s pejnezi. Ka ti kljub temu pomeni? PKTD je po mojem najbole aktivno slovensko drüštvo v Porabji, stero se trüdi, ka bi s svojimi prireditvami ohranjalo materni jezik in porabsko kulturo, z ureditvijo Porabske domačije, izgradnjo Hiše rokodelstva in postavitvijo Maloga Triglava so napravili tüdi zanimivo turistično točko. Ne smejmo pozabiti, ka so pred leti postavili tüdi Spomenik živim, ka obiskovalcom leko pokažejo ške bunker in vretino žitka, pa tüdi Črno mlako. Najmenjša porabska vesnica ma rejsan marsikaj za pokazati, najvejkše bogastvo pa so njeni lidgé, zatau mi priznanje Za Andovce dosta pomeni, ka znam, ka je prišlo od srca.« - Ali imaš kakšno posebno zgodbo, dogodivščino, povezano z Andovci? »Pred lejti, gda smo se prek-murski novinari potepali po Porabji, smo v Andovcaj daubili idejo, ka küpimo eno zidino, ka stoji sredi vesnice, pa v njej napravimo krčmo. Čiglij je tau vse bole v heci bilau povedano, se vsigdar, gda pridem v Andovce, na tau spomnim, pa si brodim, kak bi lepau bilou, če bi se človek rejsan s toga ponorejloga sveta leko mekno v porabsko idilo.« MS Foto: Stanka Dešnik Silva Eőry sploj nej čakala, ka bi priznanje dobila, zatok je bila fejst presenečena (meglepődött). Veselica Pismo iz Sobote Če dobro pounim, sam v tej svoji pismaj iz Sobote že trno dugo nika nej piso od veselice. Vsi vejmo, ka je tou gé, depa, veselice so leko takše pa ovakše. Veselice so leko takše bole male pa takše tö, ka se godijo na velki mestaj. Veselice so leko z najboukšo muziko pa se vej zgoditi takšo tö, ka goslarge kuman kaj pou-nijo. Gestejo veselice z dosta dobrim gestijom ali pa samo s kakšnim posenjenim sendvičom. Na vsikšoj veselici pa se pidje. Tou pa je na vsikšoj gnako. Pa ranč od toga bi škeu kaj več pisati. Zadnja lejta ne ojdim več po veselicaj, ka se mi tak vidi, ka so inda boukše veselice držali. Depa, dun so me eni lidgé nagučali, aj dem z njimi. Pa sam šou. Na, smo se pelali ta vö iz varaša v eno ves. Že od daleč se je čüla muzika. Pa vse bliže smo bili, več je autonov bilou parkejrani. Kuman smo mesto za našoga najšli. Dobra muzika je bila pa dosta lidi je bilou, mladi, malo menje mladi. Najprva smo si vse dobro doj poglednoli, si svoje mesto za dugim stolom najšli pa si pijačo naroučili. Eden od naši pa je brž plesat šou. Un tou trno rad dela. Mene bole drugo miga. Pomalek sam piu pa lidi gledo pa poslüšo, ka si zgučavajo. Najbole sam na vüje vlejko po tejm, gda so goslarge pauzo meli. Ene ženske pa moški so se na velke gledali, že se je na velke vidlo, ka se zmejs med njimi nika vroučoga küja. Tam na kraji našoga stola se je ena žena s svojim možom korila, ka preveč pidjé. Edna mlada je tak zalübleno gledala enoga goslara, ka se je vküper s kölnarom vdarila. Glaži pa posance so vse koulakvrat leteli. Tam in za nami so se eni kouli fuzbala gor zvužgali. Vsikši je za svoje gučo, ka so najboukši. Tam za našim velkim pa dugim stolom pa je eden drugi guč naprej prišo, ka je boukše gé. Eni štirge so se trno na vino razmeli. Pred seuv so meli vsikši svoj liter vina. Pili so, ga koštavali, se žmajali pa so se nej pa nej mogli zglijati. »Tou vino je eške za šalato nej. Té, ka tou vino pouva, nika od njega ne vej,« ga je vöplüno najstarejši. »Tou ti ne boš gučo! Leko, ka se v svojo meštrijo razmejš, depa, od vina nika ne vejš. Takšo dobro vino nin ne dobiš, kak je tou gé. Ge sam vino piu, ka si se ti eške v pejski špilo,« se je gor postavlo bole mladi od njega. »Moj stric je gé najboukši v cejloj krajini. Takšnoga vina niške nema!« »Ja, tak za nikoj vina rejsan niške nema, kak pa un!« se je tretji zglaso k rejči. »Na, zdaj pa se je eške eden najšo, ka se v vino razmej,« je štrti s pesnico vdaro po stoli. Pa je tou znamenüvalo, ka leko vsikši vdari po stoli. Pa so tak najprva po stoli mlatili, že malo po tejm pa eden po drugom. Ge sam takši miren človek. Kcuj sam stoupo pa njim pravo, aj se dun zavolo vina ne bijejo. Tak nagnouk so se vsi štirge dola stavili, me poglednoli pa skur v en glas prajli: »Ka se pa ti v tou razmejš!?« Po tejm pa so pesnice samo eške po meni mlatile. Tak sam skončo veselico. Trno dobra je bila. Vse je mejla, ka veselica mora meti, ge pa sam od nje največ domou prneso. Miki NE BOJTE ČEMERNI PETEK, 27.07.2012, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.20 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.35 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 11.05 (NE)POMEMBNE STVARI: BONTON, 12.00 SVETO IN SVET: ŠTUDIJ KOT INDUSTRIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 SKRIVNOSTI YUCATANA - ZID KRALJEV, DOK. FILM, 14.25 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 16.25 2012, LETO NIČ: VLOMILCI, NIZOZ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.45 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.15 PESEM IZ OBLAKOV, DOK. FILM, 18.30 OZI BU, RIS., 18.35 BALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŠTEVERJAN 2012, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB: NE-VARNA POT, 0.35 POSEBNA PONUDBA, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL PETEK, 27.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.25 BILO JE …, 13.35 ENERGIJA PRIHODNOSTI, 14.30 PRISLUHNIMO TIŠINI: ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI, 15.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.35 MIGAJ RAJE Z NAMI, 16.05 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: NEMČIJA : ITALIJA - POLFINALE, 17.55 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ŠPANIJA : ITALIJA - FINALE, 20.00 OLIMPIJSKE IGRE: ODDAJA, 22.00 OLIMPIJSKE IGRE: OTVORITEV, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 28.07.2012, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.35 BOJANA IŠČE BRATA, DOK. FILM, 10.55 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 11.00 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 11.35 KINO KEKEC: OTROČIČKI, FR. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.20 NA VRTU, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 15.55 EYROVO JEZERO, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 17.40 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVSTR. NAD., 18.30 OZARE, 18.35 PIM IN POM: SLABOST, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SIMFONIČNA EKSTAZA, POSNETEK KONCERTA, 21.10 KUHINJA Z DUŠO, NEMŠ. FILM, 22.50 POROČILA, 23.25 POLETNA SCENA, 23.55 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.45 EYROVO JEZERO, DOK. ODD., 1.45 OZARE, 1.55 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL SOBOTA, 28.07.2012, II. SPORED TVS 6.45 SKOZI ČAS, 6.55 POLETNA SCENA, 7.25 POSEBNA PONUDBA, 8.00 OLIMPIJSKE IGRE: OTVORITEV, 11.00 OLIMPIJSKE IGRE, 11.15 KOLESARSTVO - CESTNA DIRKA (M), 11.30 VESLANJE, PLAVANJE, 12.00 STRELSTVO, 12.30 TENIS, JUDO, ODBOJKA, 13.55 FORMULA 1 VN MADŽARSKE – KVALIFIKACIJE, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 PLAVANJE - POLFINALA IN FINALA, 22.10 ROKOMET - NORVEŠKA : FRANCIJA (Ž), 0.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 29.07.2012, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.00 NA OBISKU, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: QUO VADIS 2011, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 BILO JE …, 13.55 FORMULA 1: VN MADŽARSKE, PRENOS IZ BUDIMPEŠTE, 16.15 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - FRANC MARKOVČIČ, 18.15 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.30 ŽANOV SVET, RIS., 18.40 OKEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU – SVETA ZAVEZA, ANG. NAN., 21.30 NA VRTIČKU, DOK. SER., 22.00 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.15 POROČILA, 22.40 POLETNA SCENA, 23.15 STEBRI ZEMLJE, NEMŠ.-KAN. NAD., 0.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.35 IGRALCI BREZ MASKE - FRANC MARKOVČIČ, 1.30 IGRALCI TUDI POJEJO, 1.45 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL NEDELJA, 29.07.2012, II. SPORED TVS 7.20 SKOZI ČAS, 7.45 POLETNA SCENA, 8.20 GLOBUS, 8.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.20 PRAŠNA DEŽELA?, DOK. SER., 9.50 TOMAŽ HABE: TO SO NAŠA MESTA: MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA IN SOLISTI, 10.30 MIGAJ RAJE Z NAMI, 11.00 OLIMPIJSKE IGRE, 11.15 JUDO, PLAVANJE, TENIS, KOLESARSTVO (CESTNA DIRKA Ž), KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH, 15.30 KOŠARKA - ZDA : FRANCIJA, 17.15 ROKOMET - ŠPANIJA : SRBIJA, 18.45 SKOKI V VODO, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 PLAVANJE - POLFINALA IN FINALA, 22.20 ODBOJKA - ITALIJA : POLJSKA (M), 23.00 VATERPOLO - ČRNA GORA : ZDA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 30.07.2012, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.35 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.05 SPREHODI V NARAVO, 11.20 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 UTRIP, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 15.55 ŽAMETEK, RIS., 16.10 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM DIVJI KOSTANJ S PLODOVI, POUČNA NANIZANKA, 16.25 RIBIČ PEPE: ZAKLAD Z NAPAKO, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 RJAVI MEDVED, DOK. ODD., 18.05 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.30 ŠAMPION JON, RIS., 18.35 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 UMETNI RAJ: SARAJEVSKI FILMSKI FESTIVAL, 23.55 KNJIGA MENE BRIGA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.05 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 30.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.55 OTROŠKI INFOKANAL, 9.20 ŠTEVERJAN 2012, 11.35 PRVI IN DRUGI, 12.00 OLIMPIJSKE IGRE, 12.15 JUDO, PLAVANJE, TENIS, KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH, 17.30 GIMNASTIKA - FINALE EKIPNO (M), 20.10 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.20 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 PLAVANJE - POLFINALA IN FINALA, 22.15 ROKOMET - ŠVEDSKA : NORVEŠKA (Ž), 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 31.07.2012, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.35 SREČKO, KRATKI FILM, 10.55 GREMO NA VLAK, MUZIKAL ZA OTROKE, 11.20 TABORNIKI IN SKAVTI, 11.35 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 11.45 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.20 UMETNI RAJ: SARAJEVSKI FILMSKI FESTIVAL, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.25 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ALEKS V VODI, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE, LUTK. NAN., 16.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 KRILA UPANJA, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.50 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.15 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 PUJSA PEPA, RIS., 18.30 OKEC, RIS., 18.40 ŽANOV SVET, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 20.50 LA REUNION - EVROPSKI OTOK SOŽITJA, DOK. ODD., 21.35 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLOBUS: ACTA AD ACTA?, 23.55 MALA SELIVKA, DOK. ODD., 1.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL TOREK, 31.07.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.00 OLIMPIJSKE IGRE, 12.15 JUDO, PLAVANJE, VESLANJE, TENIS, 14.30 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH POLFINALE IN FINALE C1 (M), 15.00 JUDO - FINALE 63 (Ž), 81 (M), 17.20 ROKOMET - SRBIJA : HRVAŠKA (M), 17.30 GIMNASTIKA - FINALE EKIPNO (M), 20.10 ŽREBANJE ASTRO, 20.20 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 PLAVANJE - POLFINALA IN FINALA, 21.55 KOŠARKA - FRANCIJA : ARGENTINA, 22.45 POSNETKI – ODBOJKA, ROKOMET, SKOKI V VODO STOLP (Ž), 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 01.08.2012, I. SPORED TVS 6.40 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.55 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 11.00 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI: SKRIVANJE, DOK. SER., 11.05 ENID BLYTON - PUSTOLOVŠČINE: PUSTOLOVŠČINA V GORAH, 11.30 AFNA FRIKI: POMORSTVO, DOK. NAN., 12.00 LA REUNION - EVROPSKI OTOK SOŽITJA, DOK. ODD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS: ACTA AD ACTA?, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 PRAŠNA DEŽELA?, DOK. SER., 17.50 POGLED NA ...: LJUBLJANSKA STOLNICA, DOK. ODD., 18.05 MI SE MAMO RADI, SLOV. NAD., 18.35 KANOPKI, RIS., 18.40 AVA, RIKO, TEO, RIS., 18.45 ALEKS V ČUDEŽNEM VRTU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPREMENLJIVI ČASI, FR. FILM, 21.35 OD ELEKTRIČARJA Z LJUBEZNIJO, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PRAVA IDEJA!, 0.10 GLASBENI VEČER, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL SREDA, 01.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.30 OLIMPIJSKE IGRE, 10.30 STUDIO, 10.35 JUDO, 10.40 VESLANJE - POLFINALE IN FINALE, 11.00 PLAVANJE, TENIS, KOLESARSTVO, 14.30 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH K1 - POLFINALE IN FINALE, 15.00 JUDO, KOLESARSTVO - KRONOMETER (M), NAMIZNI TENIS, 17.30 GIMNASTIKA - MNOGOBOJ (M), 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 PLAVANJE - POLFINALA IN FINALA, 22.10 ODBOJKA - ZDA : KITAJSKA (Ž), 23.00 ROKOMET - ŠPANIJA : DANSKA, 2. POLČAS, 23.40 SKOKI V VODO - DESKA (M), 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 02.08.2012, I. SPORED TVS 6.45 TEDENSKI IZBOR, 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.40 TABORNIKI IN SKAVTI, 10.55 KRILA UPANJA, DOK. FILM, 11.10 POTPLATOPIS, MLAD. NAN., 11.30 ENID BLYTON - PUSTOLOVŠČINE, 12.05 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.55 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.45 EKO UTRINKI, 17.55 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 PUJSA PEPA, RIS., 18.35 SVETOVALKA HANA, RIS., 18.45 PIM IN POM: NEČAKINJI, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 BOUDU, FR. FILM, 21.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 SVETO IN SVET, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 02.08.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.10 IGRALCI BREZ MASKE - FRANC MARKOVČIČ, 10.10 IGRALCI TUDI POJEJO, 10.30 OLIMPIJSKE IGRE, 10.30 STUDIO, 10.35 JUDO, 10.10 VESLANJE POLFINALE IN FINALE, 11.00 PLAVANJE, NAMIZNI TENIS, 12.20 VATERPOLO – ITALIJA: HRVAŠKA, 12.30 TENIS, BOKS, 14.30 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH C2,K1 (Ž) POLFINALE IN FINALE, 15.00 JUDO, NAMIZNI TENIS, 17.30 GIMNASTIKA - MNOGOBOJ (Ž), 19.20 VATERPOLO - ČRNA GORA : SRBIJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 PLAVANJE-POLFINALA IN FINALA, 21.55 ODBOJKA BRAZILIJA : ZDA (M), 23.15 KOŠARKA, ROKOMET, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL V članki VII. mednarodni lončarski tabor v Števanovcih (Porabje, št. 28, stran 7) smo nej dobro napisali menja gospej, stera je z mlajši iz krep papira rauže redla. Tau je bila teta Iluš Dončec, nej pa Bartakovič, kak smo mi napisali. Vüpamo, ka nam našo hibo odpisti. Uredništvo P O Z V A N J E Drüštvo porabski slovenski penzionistov z veseldjom zové svoje člene na GLEDALIŠKI PA GLASBENI ZADVEČEREK v okviri PIKNIKA, steri de v nedelo, 5. avgustuša 2012, od 14.00 vöre v šatori na dvorišči kulturnoga dauma na Dolejnjom Seniki. PROGRAM: 14.00 Sprejem z ljudsko glasbo, pozdravlamo se Pozdrav predsednice drüštva Elvire Mešič 15.00 KULTURNI PROGRAM * Duo Fodor ZSM: Na Triglavi * Duo Sever DU Puconci: Na allomáši *Porabske ljudske pevke ZSM Varaš-Števanovci * Duo Sever DU Puconci: Pri doktori * Duo Fodor ZSM: Prefrigani zgrebaš 16.00 PIKNIK Igro de Ludvig Nemec iz Prekmurja DODATNI programi: Obisk grobov domanjih pokojnih členov pa predsednice Irene Barber. Ogled kolarske iže, cerkve, spejvanje, pogučavanje pa plesanje. Pridte, veselimo se vküper! PREDSEDSTVO Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri