18* XLHI - št. 86 - CENA 8 din Kranj, torek, 6. novembra 1990 CEKIN stran 2 Usoda LTH Vincarje še negotova stran 13 Ne strinjamo se, da_bi o kranjski Mlekarni odločali v Ljubljani Gote1- P deževju, naraslih vodah... pravo razdejanje Tokrat tudi Gorenjske ni obšla vodna ujma ^'rilV' k' S° Se ^mu'u P° naras'' vod' začeli prožiti, se še niso arna z novim letom delniška družba snovno Se je izognila stečaju *o'w j*' novembra - Jeseniški železarni je v petek, 2. - , uspelo odblokiratt Žiro račun in se tako tret- jič v. "ri». uspelo odhlokiratt /iro račui $kj ^*JV|ojem letu Izogniti stečajnemu ^*obni, ZBrne iV oktobra spreje t| 'kovanju v delniško družbo, kaj b anju . nov'm kloni postopku. Dclav-I predlog vodstvo kaj bo začela poslova- hu rsi'n'*ka ^cle/.arna ima letos žiro račun praktično bloki kanili *' '*to' K8r 27S đui' mim,,i Pt,ek ie ,»*ijič uspda °^ira "e^aJn*mu postopku, saj je imela Mro račun ponovno C^k. p D*Prcklnj*no (|ijl'l .'n",nli,,,, *,ro*k<'» neblirf dejavnosti bodo verjel- JNl, .,!''■ »re/ dela bo lako prihodnje leto približno 1.600 **,\* 'nližim 7(HI jih je trenutno že na prisilnem dopustu. • Dolgotrajno deževje, ki je povzročilo hude poplave in katastrofo predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, je na Gorenjskem najbolj prizadelo škofjeloško in kranjsko občino -Ko se je voda že umikala, v zgornjem delu Gorenjske pa je snežilo, so začeli groziti plazovi, sonce pa je po treh dneh razkrilo pravo katastrofo. Kranj, 5. novembra - Potem ko je bilo v četrtek minuli teden marsikomu jasno, da ne gre le za običajno jesensko deževje, so se tudi na Gorenjskem začele "kopičiti" nesreče kar v valovih. Po prvem udaru, ki je zajel vse gorenjske občine, vključno s Kamnikom, je v zo-grnjem delu (na srečo ocenjujejo strokovnjaki) začelo snežiti. Zato pa je bilo toliko huje v škofjeloški občini, tako v mestu, kot dolinah obeh Sor. Podobne povodnji so v Selški in Poljanski dolini zabeležili 1926 oziroma v začetkih dvajsetih let. Vendar je bilo marsikje tokrat veliko huje. Ko so se v deročih potokih, narasli Sori... prožili plazovi v hribovju obeh škofjeloških dolin, so tudi prebivalci v Skofji Loki ostali brez pitne vode in marsikje pod vodo. Morda le z spoznanje manj hudo je bilo na celotnem območju kranjske občine, vendar so se tudi marsikje v bližini Kranja (Korica, Mlaka, pa v Bit-njah in proti Nemiljam, čepu-ljam), predvsem pa na Cerkljanskem pod Krvavcem borili z vodo, plazovi... Marsikje je vsakdo moral reševati najprej sebe, vendar tudi sosedska pomoč ni izostala. Gasilci so bili tisti, ki so imeli največ dela s črpanjem vode in reševanjem premoženja. Niso zatajili; sledili so jim delavci na težki gradbeni mehanizaciji, Cestnega podjetja, komunale, delavci PTT, Elektro... Medtem ko so bile glavne prometnice po prvem udaru, ko dež še ni pojenjal, do nedelje v glavnem že prevozne, so bili marsikje v hribovitih predelih še vedno v nevarnosti in odrezani. V Davči še danes ne vedo. kdaj bodo lahko šli na delo v Železnike. Odneslo jim je okrog 5 kilometrov ceste. Do Takole kot na Kokrici pri Kranju je bilo v četrtek še v veliko krajih v spodnjem delu Gorenjske; predvsem v škofjeloški občini... Foto: J. Cigler sobote so dobili prek Sorice gorivo za stroje in zagorela je končno elektrika. Izvršni svet škofje Loke se je sestal na treh izrednih sejah in na nedeljski ugotovil, da je škoda ogromna. Vendar so si zastavili cilj, da jo odpravijo v dveh letih. V kranjski je izvršni svet zasedal na izredni seji danes in ob nepopolni oceni ugotovil, da škoda prav tako ni majhna. Sestala pa se je že v petek tudi republiška vlada in ocenila, da bo potrebno sprejeti zaradi prave katastrofalne škode poseben zakon o solidarnostnih sredstvih. Zdaj, ko je najhujši udar (upajmo) mimo, ne velja dogajanje in vzroke le temeljito oceniti in se ustrezno lotiti tudi tovrstnega ukrepanja, marveč hitro ukrepati. Ob medsebojni pomoči, ki je v najtežjih trenutkih v minulih dneh ni manjkalo, se v razmočene zidove in v ljudi, ki so v minulih dneh doživljali strah in škodo, seli še hujši strah: bo jesen tudi naprej običajno mokra in pred vrati je zima. Časa za odpravo najnujnejših poškodb torej ni. Več na 10. in 11. strani. • A. Žalar Voda se je umaknila, pustila pa je razdejanje in strah pred zi- Po odločitvi sodišča o stečaju Elana Izvršni svet se je pritožil Radovljica, 31. oktobra - Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je vložil pritožbo zoper sklep Temeljnega sodišča v Kranju o stečajnem postopku Elana. Jože Resman, predsednik izvršnega sveta, je na nedavnem pogovoru republiškega sekretarja za industrijo in gradbeništvo Izidorja Rejca z radovljiškimi gospodarstveniki na Bledu dejal, da so se pritožili ne z oblastnega položaja, ampak kot upniki zaradi zaščite Elanovega premoženja in nejasnosti o postavitvi stečajnega upravitelja. Vedno glasnejše zahteve po osamosvojitvi Slovenije Scenarij bo znan še ta mesec Socialistična stranka Slovenije predlaga razpis plebiscita, Liberalna stranka pa deklaracijo o samostojnosti slovenske drža- Še isti dan, ko je bil objavljen sklep o stečaju Elana, se je namreč sestal odbor izvršnega sveta /a spremljanje gospodarskih gibanj, organizacijo, poslovanje in gibanje kapitala in sprejel predlog za skupen nastop z občinskimi upniki pred sodiščem, takšen predlog pa so kasneje podprli tudi na skupnem sestanku vseh upnikov iz občine. Izvršni svet je stečajnemu upravitelju prek najemne pogodbe za Šport EL 2000 ponudil način /a ohranitev redne rentabilne proizvodnje. Izidor Rejc je na sestanku z radovljiškimi gospodarstveniki priznal, da mu sklep o stečaju Elana ne ugaja in da pričakuje, da bo po pritožbi vendarle prišlo do prisilne poravnave. V tem primeru bi okrepili vod-slvo Elana in z denarno po- močjo bank, republike in kasneje tudi tujine začeli na novih, čistih osnovah. • C. Z. Bron blejskemu dvojcu s krmarjem Lake Barringlon, 4. novembra - V nedeljo se je na Tasmaniji končalo letošnje svetovno veslaško prvenstvo. Naši veslači so se dobro izkazali, posebej uspešna pa sta bila Milan Janša in Robert Krašovec s krmarjem Robijem Erženom, ki so v dvojcu s krmarjem ponovili lanski uspeh z Bleda in osvojili bronasto medaljo. • V. S. Ljubljana, 2. novembra - Kako naj ravna Slovenija na poti do svoje čim prejšnje samostojnosti in suverenosti postaja vedno bolj aktualno vprašanje. Socialistična stranka Slovenije že nekaj časa ponuja razpis ljudskega plebiscita, ki naj pokaže razpoloženje Slovencev do tega in naj bi bil osnova za nadaljnje korake osamosvajanja, Liberalna stranka (bivša obrtniška) pa predlaga sprejem Deklaracije o samostojnosti slovenske države, ki naj bi jo sprejela republiška skupščina. Hkrati naj bi skupščina sprejela tudi ustavni zakon. Podrobnejše napotke za svoje ravnanje pa terjajo tudi slovenski delegati v zvezni skupščini. Pretekli teden so se o tem pogovarjali predstavniki skupščine, predsedstva republike, izvršnega sveta in vodstva parlamentarnih strank, ki so menili, da na novembrskih sejah skupščine o teh predlogih ne bodo razpravljali, kar pa ne pomeni, da niso aktualni. Pred tem je treba namreč predvideti vse posledice, tudi mednarodno pravne. Po zagotovilu predsednika republiške vlade Lojzeta Peterleta bo do konca novembra znan scenarij osamosvajanja Slovenije. Takrat bo mogoče oblikovati dokument o neodvisnosti, ki bo predložen kot osnova za dogovarjanje z drugimi republikami, v katerih bodo že opravljene večstrankarske volitve. Peterle pa je v izjavi za avstrijski katoliški tednik Die Furche med drugim povedal, da Slovenija ne bi imela nič proti, če bi bila samostojnost mogoča v Jugoslaviji. Če pa to ne bo mogoče, si kot zadnjo, poudarjam zadnjo, varianto puščamo izstop iz Jugoslavije. Po volitvah v drugih delih države se bo lažje pogovarjati, sogovorniki bodo drugi ljudje. • J. Košnjek ©©ESSSSglEGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 6. novembra 19* ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR V tretje gre rado "... kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope," je zapisano v Majniški deklaraciji 1989. Čas te odločitve je zdaj tu. Vprašanje pa je, kako se bomo odločili in, ali bo svet sprejel suverenost naše odločitve. Slovenci se namreč že tretjič v tem stoletju odločamo za lastno državnost in za njeno mednarodno povezanost. V prvih dveh primerih (1918, 1945) je svet spremenil naše lastne odločitve, in ker gre v tretje rado, se je bati, da jih bo tudi tokrat. - "Velike zahodne sile so bile globoko vpletene pri ustvarjanju Jugoslavije v Versaillesu po prvi svetovni vojni in na Jalti, zdaj pa pravijo, da je vse odvisno od nas samih. Mi ne moremo sami rešiti svojih problemov. Potrebna nam je pomoč velike sile." Navedeno je mnenje Darka Bekiča, Tudmanovega svetovalca za zunanje zadeve. Eni torej podarjajo suverenost lastnih odločitev, drugi naravnost kličejo po intervenciji zunanje sile. Komu bo v tretje pritrdil dejanski potek dogodkov? Poglejmo še, kako je bilo prvič in drugič. Dr. Aleš Ušeničnik, naš poljanski rojak in svoj čas vodilni ideolog slovenskega katolicizma, je pred usodnimi odločitvami leta 1918 zapisal: "Slovenski narod z majsko izjavo nikakor ne misli na svojo državnost zunaj habsburškega okvira, čeprav bi bila zgrajena po samoodločbi v boljševiškem smislu (vsak narod ima pravico do lastne države). Zato še ne more nihče s pravico dolžiti slovenskega naroda sovražnosti do avstro-ogrske države. Če antanta (ameriški predsednik Wilson) zahteva za vse narode samoodločbo, potem se tudi slovenski narod odloča za samostojno jugoslovansko državo, a ne v obliki Velike Srbije pod žezlom Karadordevičev, temveč v obliki demokratične zveze Slovencev, Hrvatov in Srbov v habsburški monarhiji." V tej izjavi je gotovo zajeto večinsko razpoloženje takratnih Slovencev. Slovenskim in hrvaškim hotenjem navkljub pa je prevladala velikosrbska volja, potrjena v Versaillesu, kjer so si Jugoslavijo zamislili kot člen v varnostnem obroču okrog Nemčije. 5. 6. 1919 je predsednik VVilson sprejel slovensko delegacijo, ki ga je pozdravila z besedami: "Ave. Wilson, Sloveni morituri te salu tant!" Pa ni nič pomagalo. Ostali smo brez Koroške in Primorske. Srbski generaliteti se ni zdelo vredno boriti za naše kraje. "Po vsej verjetnosti je vojaška klika ob tej priložnosti podprla veli-kosrbsko idejo, da je Jugoslavija le povečana Srbija, in to z najbogatejšimi predeli bivše Avstro-Ogrske. tako da se ne bi splačalo izpostavljati se nevarnosti zaradi hribovitih slovenskih krajev." (dr. M. Mikuž) Leta 1945, ko smo bili spet na pragu zedinjenja vseh slovenskih pokrajin v eni državi, je takratno vodstvo naredilo usodno in nerazumno potezo: na Titov ukaz. ki sta mu botrovala Kardelj in Kidrič, je razpustilo slovensko partizansko vojsko in jo vključilo v jugoslovansko armado. Res pa je. da se je Tito boril tudi za "hribovite slovenske kraje" in jih dobršen del spet priboril. In bržkone bi jih še več, če ne bi vsega stavil na boljševiško karto in se zameril Zahodu. Kasneje, ko se je s Stalinom razšel, je spretno krmaril jugoslovansko barko med Scilo Vzhoda in Karibdo Zahoda in Jugoslavija je bila v razdeljeni Evropi eden redkih mostov med obema blokoma. Ima zdaj, ko je ta razdelitev premoščena globalno, razdeljena pa je Jugoslavija sama. ta država sploh še smisel?! Dejstvo je, da celovitost Jugoslavije podpirajo tako Američani kot Sovjeti. Slednji zato. ker bi bil razpad Jugoslavije precedens, primer, na katerega bi se v mednarodni javnosti sklicevali tisti, ki hočejo ven iz SZ. "Američani pa vedo. da so jugoslovanski narodi preveč premešani med sabo, da bi bilo med njimi mogoče učinkovito potegniti meje, zato bo kompromis med njimi prej ali slej nujen; za dva milijona etnično homogenih Slovencev pa se jim pri tem žvižga." (M. Kovač) Kakorkoli že. Zasedanje Konference o evropski varnosti in sodelovanju (KVSE). ki bo ta mesec v Parizu, bo gotovo priložnost za artikulacijo slovenskih zunanjepolitičnih interesov. Zato naša republika upravičeno zahteva, da se v jugoslovansko delegacijo na tej konferenci vključijo njeni predstavniki. Da ne bi svet tudi v tretje odločal o nas brez nas! Miha Naglic Zasedanje radovljiške skupščine Radovljica, 29. oktobra - Ker so prejšnje seje radovljiške občinske skupščine trajale pozno v noč, se bodo zbori jutri zbrali na skupnem zasedanju že dopoldne. Delegati bodo odločali o ustanovitvi javnega podjetja za komunalno dejavnosti, sklada za varstvo okolja in agencije za razvoj kulture in komunikacije, obravnavali poročilo o položaju zasebnega drobnega gospodarstva v občini in o njegovih razvojnih usmeritvah, poročilo o prometni varnosti, programske usmeritve na področju skupne porabe in osnutek nove slovenske ustave, sklepati pa bodo tudi o članstvu radovljiške občine v delovni skupnosti alpskih mest. Zbor krajevnih skupnosti naj bi še pred skupnim zasedanjem izvolil novega predsednika zbora. • C. Z. &E3GLAS Ofc J4-lctnkl j« kolektiv Oornifskrga alata prrj*I rH »»»Ing v vrrbrno ivtido Irtaaovittlj !■ UdajalelJ ĆP Gta* Kranj, tisk CIJ*lu l jubljaaa. TO/.D TČR I liibliaiM Predsednica časopisnega sveta Kriilina Kobal aarotBiaa im IV. trimnetj« je 160.00 dla (iorenjski islas urejamo in pišemo. Stefaa Žargi (15l.11 m urednik 11 direktor), I eupoldiaa Bogataj | v d DdfOVOffMf« uredmk.O. Vilma KtaaoMMk Kpon lUrizam, poslovne informacije). Danica Dolm (n dom ni družin,v EUliAlivOHi, \ itii) Daaica Zavrl - tHMrm Telefoni: direktor in glavni urednik 2K-46J. uredništvo 21X60 in 21-8.1 V ekonomska propaganda 2J-s>H7. računovodstvo, narodnim) 2H-46.I. mali oglasi }7'/;,* svet vložil pritožbo. • plotnik i ■ bi f kavu nima lokacije, ki ($ ko že /daj ponudila v fM ^\ Na torkovem zboru K je zato obveljalo, da s vijena klavnica ostati ^ yd r največ še pet let. V K"1 , š J mora občinska vlada "''LitJ primeren prostor, |lJ j if-. sanacijo in nad flote/ "v^n1" so oblikovali tričlanski1 + £ krajanov. Klavnici s0 ^ 5^ tudi pogoj, da prašiče^ ^jij Loki poslej ne sme vCI- v,i'J \ cer pa so tudi menili. pomembne probleme 'V,),!^, rali reševati v sklopu vj**j škofjeloških krajevnih ^f. B O zahtevah oziroma /bora krajanov se bo p1' sredi lega ledna '/rckertf»l.! Mcsoi/delkos I a bo "J u|,( nec l-iberalne stranke, ki |e menil, da izločuje pri izvoznih t v in/ P°'ovico slovenskih izvoznikov, zato je ponovno predla* ^ H»AnV franke, da bi bil upoštevan tudi izvoznik, ki doseže v ti *la nCcltl n-,i'"-l"i IT'"k neto deviznega učinka. Vlada bi 1 iiV,,uP"ali vse i/vo/nikt omir (,ros iz Kranja, poslanec Liberalne stranke. Cftvit V /boru občin je bil zoper ta zakon ki jc so- m°'.ili podpirati in reševati vse panoge. Drobno gospodar-č"Mi,«Crt| iz|očeno Stara vlada mu je namenila 30 odstotkov teda-2W.|iiaciJ- ^'dunia pa nič. Ivan Atelšek in dr. Peter Glavič (ob ii,N\ !>0vM** liberalna stranka) sta menila, da bo da|aii|c lakih siunulacij aio 1 n'].i|,, ,K. |L. 1/v'0/ j m pa k tudi'uvoz Vse skupaj bo delovalo ,,, IL. l/vu/_ amp.iR iuui mm, ' ■ -"t'"j -------r Ln« vCn, lLtr P« je vlada že dala nad 200 milijonov mark pomoči, k^Ukn Al učinke, kakšni hod.> tokiat. Bo šel denar za plače Za-POni Občin ni hil sprejet. Prav tako tudi ne v zboru zdru-kjer su v stališča zapisali, da vlada ni izpolnili sklepov VI 1,1 "u 'h Cfnhr^e s rnlri Ptdi : 'C0 ^' mora' temeljito oceniti razmer* v gospodar \h'rMkjc |''Ka,, celovitejše ukrepe Sedanja (Kcna je pomanjkljiva za i/hod 1/ kri/e so na lak način ^trj '"e V' Porr*anjkljivo ukrepa pri razbremenitvi gospodarstva H0,noaei-i ■ erac,Je' Pr' reševanju likvidnostnih problemtiv, kre-l|'*a^ro*rurti,,)ni po'"'k'- reševanju nezaposlenosti in pripravi social-Pojj5'Ji jav. °V v,,"d'iih cenah pri kmetijstvu in železarstvu, reorga-*o jc V|aVl|1|'Nl' 1,1 utrjevanju samostojne slovenske ekonomske Jalj v naj rlo prihodnje seje pripravi nov predlog ukrepov. vičen tisti, ki je imel med 1. julijem in 30. septembrom najmanj 60 tisoč mark neto deviznega priliva, da imetnik obveznic lahko z njimi plača davke in prispevke za republiški proračun za prihodnje leto in da se bo za obračun vzel srednji tečaj marke na dan uveljavitve zakona oziroma izdaje obveznice, ne pa na dan vnov-čitve. Druga dva zbora predlaganega zakona nista sprejela. Zbor združenega dela je v stališčih grajal delo vlade na gospodarskem področju, zbor občin pa je sprejel ocene, da predlagani zakon zapostavlja manjše izvoznike, pa drobno gospodarstvo, in da bo povečeval republiški proračun, kar bo pritiskalo na rast inflacije. Usklajevanje o tem zakonu skupščino čaka ta teden. Dopolnitev zakona o RTV Slovenije je ostro razdelila parlament na Demosovo večino in opozicijo. Predlagana sprememba posega na sestavo sveta RTV, ki bi nadomestil skupščin, ter na imenovanje generalnega direktorja RTV ter direkorja televizije in radija. Opozicija je menila, da bi morala biti RTV javna ustanova, na katero ne bi smela imeti vpliva samo politika, ampak tudi zaposleni na RTV in civilna družba, zakon pa RTV v bistvu podr-žavlja, pozicija pa je trdila nasprotno in poudarjala, da je zakon le začasen, saj bo nov zakon o RTV in javnem obveščanju sploh bolje uredil te stvari. Podržavljanje je le navidezno, pojma civilna družba še nimamo razčiščenega, sploh pa ljudje, ki bi jih parlament imenoval, ne mislijo enako, ampak bo prihajala do izraza različnost. Opozicija je menila, da je to konec demokracije, da bo za novinarje važna strankarska pripadnost in ne stroka ter strah pred šefi in nove oblike podložnosti. Zbori so predlog za izdajo zakona podprli, vendar v različnem besedilu, zato bo potrebno usklajevanje. Razhajanja so v tem, na katere funkcije v RTV mora dajati soglasje parlament in kdo je lahko član sveta RTV, ali tudi poslanci ali ne. En predlog je, da bi bilo soglasje potrebno za vse, drugi pa ga povezuje le z generalnim direktorjem. Informacija o položaju slovenskega zdravstva je prepričala poslance, da je položaj panoge težak, da mora republika pomagati pri pokrivanju 830 milijonskega primanjkljaja, da je treba pravice uskladiti s sredstvi, zagotoviti enako raven varstva v vseh delih republike in da naj bo že enkrat konec z miselnostjo, da je zdravstvo poraba. Ministrstvo pripravlja dolgoročne in kratkoročne ukrepe. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je sicer v težkem položaju, ne sme dodatno obremenjevati gospodarstva. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja naj si pomaga s premostitvenimi posojili, skupščina pa bo kmalu razpravljala o novih izhodiščih tega sistema. • J. Košnjek Upanje in nezaupanje z h, ■ti zdtuženega dela Ob sprejemanju zakona o zaščiti slovenske živinoreje, ki ima veljavnost do konca leta, skupščina pa mora biti o učinkih sprotno obveščena, se je razvila zanimiva razprava. Janez Kopač (ZSMS - liberalni stranka), Miran Potrč in Emil Milan Pintar (Stranka demokratične prenove) so trdili, da je tak zaščitev zakon brez pomena in je samo odraz neurejenega stanja v slovenskem kmetijstvu ter pomanjkanja razvojne strategije. To je gasilski ukrep, ki ne bo dal želenih sadov. Ukrep je uperjen zoper pridelovalce, pospešil bo bankrot nekaj kmetij, pa podražil nekatere kmetijske izdelke. Zakon bi ščitil kmeta, vendar obenem tudi neugodno strukturo slovenske kmetijske proizvodnje. Vlada je že pred petimi meseci obljubila kmetijsko strategijo, pa je še ni. Slovensko kmetijstvo je treba zaščititi, vendar ne z monopolizacijo in zapiranjem meja. Mihaela Logar in Ivan Pučnik (Slovenska kmečka zveza) sta se čudila, kako je sploh mogoče takemu nujnemu zakonu oporekati. Kmeta smo vrgli na trg brez zaščite, zalo je tak zakon nujen. Zdravstvo na smrtni postelji Predsednik skupščinskega odbora za zdravstvo dr. Božidar Voljč, republiška ministrica za zdravstvo dr. Katja Boh in njen namestnik dr. Tone Košir so poslancem razložili težak položaj slovenskega zdravstva, ki ima 830 milijonov dinarjev izgube, ki ji ne bo mogoče uteči, čeprav bo za zdravstvo poslovno leto končano že 10. decembra in se bo 20 dni poslovan ja preneslo v drugo leto. Vsi predhodni izračuni potrebnega denarja za zdravstvo so padli. Potrebovali bi 12 milijard, dobili srni j i H 10,6 šele po dodatni pomoči, vlada pa je napak ocenila, da bo 8 milijard dovolj. Zdravstvo je na smrtni postelji, saj zanj dajemo le še 4 odstotke družbenega produkta. Pred leti smo jih že sedem, v svetu pa dajejo 10 odstotkov, pa še s pravicami niso lako radodarni Politiko si je vsak zamišljal po svoje, zdravstvo je bila nadležna poraba, sploh pa smo 40 let govorili samo o pravicah. Zgubo bo moč deloma zmanjšati s skrajšanjem poslovnega leta in višjimi participacijami, večji del pa moral pokriti proračun, vendar ne na račun drugih družbenih dejavnosti, so menili poslanci. Akontacije zdravstvu so povišane in so jih Že dobili tisti najbolj potrebni z najnižjimi cenami storitev in tisti, ki so podpisali posebno pogodbo, del pa bodo dobili vsi, vendar bodo to samo kratkoročni učinki, dolgoročni pa ne. Republika snuje zakonsko osnovo za zasebno prakso, kjer je treba preprečiti, da ne bi bolnik dvakrat plačal (najprej socialnemu zavarova nju. nato pa še enkrat zdravniku, ali pa bo plačal le razliko), sploh pa bodo 10 področje urejevali trije zakoni (o zdravju, zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju), vi-iganizacija zdravstva bo temeljila na zakonu o za- vodih, uvedena bo pozitivna lista zdravil (to je delitev zdravil na liste, za katere bo normalna participacija, na zdravila, kjer bo prispevek višji in na zdravila, ki jih bo plačal v celoti državljan sam), spremenjeni bodo kriteriji, kdo je dolžan plačati participacijo, sploh pa bo organizacija zdravstva racionalnejša in bo zmanjšala razlike med centri in podeželjem. Do konca leta bo zakonska in organizacijska shema nared. Oglasila sta se tudi gorenjska poslanca Matjaž Peskar (ZSMS - liberalna stranka) z Jesenic in Franc Feltrin (Slovenski krščanski demokrati) iz Škofje Loke, ki sta menila, da ima zdravstvo velike probleme z opremo, da v tem primeru ne sme iti za usmiljenje družbe do zdravstva, ampak za nujno financiranje, saj je tako zdravstvo ustvarila sama (marsikaj bo moralo razčistili zdravstvo samo), po Fellrinovem mnenju pa bi morali plačati participacijo tudi borci, vprašal pa je, koliko je našemu zdravstvu dolžno zdravstvo iz drugih republik. Seja izvršnega sveta občine Jesenice Poskrbeti za varstvo naravne in kulturne dediščine Prihodnje leto naj bi na Jesenicah ustanovili občinski muzej, v katerem bodo združili sedanjo razdrobljeno muzejsko dejavnost v občini. Jesenice, 30. oktobra - Na torkovi trinajsti seji so člani jeseniškega izvršnega sveta podprli predlog, da v začetku prihodnjega leta na Jesenicah ustanovijo občinski muzej, s katerim bi tako poskrbeli za varstvo svoje bogate naravne in kulturne dediščine. Pretežni del pogovora so člani IS namenili razpravi o povezovanju kulturnih institucij na Jesenicah, med drugim so spregovorili še o poslovanju komunalno-cestnega in stanovanjskega gospodarstva v občini, podana pa je bila tudi informacija upravnega organa za premoženjsko - pravne zadeve glede denacionalizacije. Zaradi zakona o naravni in kulturni dediščini, ki določa, da morajo občine same poskrbeti za varstvo svoje naravne in kulturne dediščine,so na Jesenicah že leta 1985 začeli razmišljati o ustanovitvi občinskega muzeja, lani pa je bil tudi izdelan elaborat o družbeni upravičenosti ustanovitve muzeja. Bogato muzejsko gradivo je razdrobljeno v več zbirkah, ki se nahajajo znotraj jeseniške občine, precej gradiva pa je še nerazstavljenega. Gospodarski problemi Železarne so vplivali na zaprtje njenega tehniškega muzeja, na prisilnem dopustu pa sta tudi kustosa tega muzeja. Osrednji prostor novoustanovljenega muzeja naj bi bil v Ruardovi graščini na Jesenicah, kamor naj bi namestili tudi pretežni del muzejskih zbirk. Kljub temu da naj bi z odprtjem občinskega muzeja povečali tudi število zaposlenih, gre predvsem za strokovne sodelavce, kustose, pa naj ne bi preveč obremenjevali občinskega proračuna, saj računajo tudi na republiška sredstva. V Nacionalne programe, ki jih bodo opredelili do konca leta in jih bo republika tudi financirala, bi morali po mnenju Jeseničanov vključiti vsaj zbirko o zgodovini železarstva. Na seji IS Jesenice so razpravljali tudi o problematiki povezovanja kulturnih institucij v občini. Člani sveta so ugotovili, da predlogi za razrešitev problemov okrog reorganizacije upravljanja Prireditvenega centra niso dovolj natančno dodelani. Tako bodo počakali, kaj bo prinesla nova zakonodaja na tem področju, najbrž pa bodo aktivirali tudi svetovalno organizacijo, ki naj bi ugotovila pogoje, potrebne za ustanovitev podjetja ali podobne organizacije, ki bi povezovala jeseniško kulturo. Precej pomislekov je bilo. da se bo, ob letos uvedenem plačevanju stanarine s položnicami, povečal delež neplačanih stanarin, a so bili ti v prvi polovici leta odveč, saj je bil deiež neplačanih stanarin le 1.46 odstotka celotne vrednosti. Omenjeni delež se je v naslednjih treh mesecih sicer povečal na 5.91 odstotka, a so kljub temu plačniki stanarin na Jesenicah v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami, kjer se delež neplačanih stanarin giblje med 10 in 15 odstotki, še dokaj redni. Ker se na Jesenicah pojavlja tudi problem pomanjkanja novih zazidalnih površin, je nujno temeljitejše vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada, pravtako pa bodo v kratkem morali razrešiti tudi vprašanje telefonije, saj je po zadnjih podatkih v občini kar 1108 strank, ki želijo imeti telefon. Člani IS Jesenice so tudi sprejeli sklep, da bo v prihodnje osnovna vlaganja potrebno nameniti projektom, ki bodo usmerjeni k varstvu okolja (odlagališče komunalnih odpadkov, kanalizacija, cestno omrežje...). Občina Jesenice je do srede oktobra prejela 126 zahtevkov nekdanjih lastnikov za vrnitev po vojni odvzetega premoženja. Ker trenutno še ni sprejeta ustrezna zakonodaja, ki bi razreševala zadeve okrog denacionalizacije, so se na IS odločili, da bodo vse, ki so vložili zahtevke za vrnitev po vojni odvzetega, zJrplenjenega, nacionaliziranega premoženja, obvestili, da bodo njihove zahtevke začeli reševati šele, ko bo ustrezna nova zakonodaja sprejeta. Republiška uprava za ceste je sicer pripravila, na prejšnji seji IS Jesenice zahtevano, poročilo o opravljenih odkupih zemljišč na trasi avtoceste Hrušica - Vrba, vendar le-to še vedno ni usklajeno s podatki Dominvesta. Tako je vprašanje ali komasacija da ali ne, še vedno odprto. • Igor Kavčič Občina bo uveljavljala predkupno pravico Proti drobljenju kmetijske zemlje Škofja Loka, 5. novembra - Škofjeloški izvršni svet bo poslej uveljavljal prednostno pravico nakupa vseh ponujenih kmetijskih in gozdnih zemljišč, razen v primerih, ko bodo prednostno pravico uveljavljali kmetje ali kmetijske (gozdarske) organizacije, katerih zemljišča nuji/) na ponujena. Takšno odločitev je sprejela škofjeloška vlada po priporočilu republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo občinam stroške refundiral. S tem želi ministrstvo preprečiti nadaljnje drobljenje kmetijske zemlje in njeno prehajanje v roke nekmetov. V škofjeloški občini ugotavljajo, da na leto na novo nastane več kot tisoč parcel in da imajo posamezni kmetje tudi po več kot deset parcel na različnih koncih. V škofji Loki doslej predkupne pravice domala niso uveljavljali, ker za to niso imeli denarja. Kmetijska in gozdna zemljišča, ki jih bo odkupila občina, seveda ne bodo ležala neizkoriščena. Občina jih bo naknadno lahko oddajala v obdelavo kmetom (najbrž tudi prodajala) ali jih uporabila kot nadomestna zemljišča kmetom, ki bi svoja zemljišča izgubili pri gradbenih posegih. • H. Jelovčan Clill* STREICHER brother PFAFF ,-S HOBBY LOCK 783 Hw±-X neto ATS L17"-5.817.- ^ > NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN 7JI OWERLOCK STROJE 1 h ZNAMKE PFAFF, 1 y BROTHER, BABY LOCK, ' JUKI, ELNA, BERNINA, rA HUSOVARNA itd... W CELOVEC (CENTER) / 10 OKTOBERSTR. 22 1 TEL: 9943-463-513648 (OTSIjMJ^nCH-AS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAH Torek, 6. novembra 1990 Leopold Sajovic, sedemindevetdesetletnik Sam' sekirat se ne smeš Kranj, sredi oktobra - "O, ko sem bil star dvajset let," pravi Leopold in pri tem z značilno kretnjo rok pokaže, kako da je bil takrat še pri moči. Kljub temu da jih ima že sedeminde-vetdeset za seboj, je Kosorepov Polde še dokaj vitalen in zaenkrat mu niti na misel na pride, da jih ne bi dodal še nekaj. Res je, da sluh in vid nekoliko pešata, da gre vse bolj počasi in previdno, hkrati pa morajo kranjski dohtarji priznati, da ga niso velikokrat videli v svojih ordinacijah. Prvo tableto je dal v usta pred petnajstimi leti, pri dvainosemdesetih, ko je zbolel za trebušno gripo. Dobro se spominja, kako je služil vojsko v Celovcu in bil ob začetku prve svetovne vojne najprej poslan v Beli Grad na srbsko fronto, pa že po štirinajstih dneh odšel na rusko fronto, pa ko se je na vzhodu malo umirilo pristal na soški fronti, pa po končani vojni kot borec za severno mejo šel na Koroško. "Najhujše je bilo na binkoštno nedeljo devetnajstega leta, ko smo se v Podrožci dajali s Heimatdienstom," je jel pripovedovati Leopold: "Takrat sem bil pri mitraljezcih in sem imel čin narednika." A mu ni samo vojska ostala v spominu. "V starem Kranju je bil župan, en tajnik, trije policaji in šest žandarjev, v šoli so bili štirje razredi za fante in štirje za punce, pa še tist niso bli nkol povhn." Kaj pa ženske? "Ponoči smo fantje hodili na vas punce klicat. To smo pel, pa vriskal, za kšno smo se pa tud stepi. Šestintrideset sm jih preplavšov, še preden sm se uženu. Enkrat sm eno imu. Pa prav: "Na sredo pa nka na prid, sm bolana." Ženske stvari, a ne. Jest sm pa vseen šu, je meva pa enga notr. Pustu sm ga de gre, nč mu nism naredu. Ona pa, de zdej lahko jest notr pridem. Jest sm pa reku: "Rozalka, če te je nažajfov, nej te pa še obrije," je pripovedoval Polde in potrdil, da so tudi "gune stvari" dobre za zdravje in v šali dejal, da mora pri teh letih kar dobro delati, da do polnoči pride na pol. Pri enainosemde-setih se je drugič poročil, tokrat s petinštirideset let mlajšo ženo. Še bi jih stresal z rokava, Kosorepov, a kaj ko čas neusmiljeno teče (vsaj za nekatere, če pomislim, da novinarji v povprečju živijo 43 let). Recept? "Sam' sekirat se ne smeš," svetuje sedemindevetdesetletnik Leopold Sajovic: "Če bom tko kt dons, jih bo tud sto!" Kar zdi se mi, da se bova z Leopoldom čez tri leta spet srečala. • Igor Kavčič, foto: Jure Cigler Oživitev starološkega in reteškega pokopališča Škofja Loka, 5. novembra - Občinski izvršni svet je prejšnji torek soglašal s ponovnimi pokopi mrtvih na starološko in reteško pokopališče, vendar na površinah znotraj sedanjih meja ter z upoštevanjem ustreznih sanitarno-tehničnih, urbanističnih in drugih pogojev. Pokopališče v Lipici bo še naprej ostalo centralno za celotno območje mesta Škofje Loke in okolice, zato izvršni svet tudi ne zahteva, ampak le priporoča, da se na oživljenih pokopališčih zgradijo mrliške vežice in drugi objekti (sanitarije, okostnice ipd.), saj jih bo mogoče tudi naprej koristiti na pokopališču v Lipici. Vsekakor pa bosta morali obe krajevni skupnosti. Stara Loka in Reteče, skupaj z župnijskima uradoma in strokovnimi službami občine pripraviti pregled potrebnih sanacijskih in drugih del na pokopališčih ter predlog reševanja in financiranja teh del. V izvršnem svetu je bilo govora tudi o morebitni oživitvi škofjeloškega pokopališča, vendar se je večina članov strinjala, da zaradi njegove neposredne vpetosti v gosto poseljeno stano vanjsko naselje in sedanjega koncepta ureditve novega mestnega centra za to ni primerno. • H. Jelovčan Za varnost naših otrok V Gubčevi ulici v Radovljici so do nedavnega živeli predvsem stari ljudje. Nekaj let nazaj pa so se tja začele priseljevati mlade družine, tako da je zdaj v ulici že deset šoloobveznih in predšolskih otrok. Tako kot že mnogokrat smo bili tudi ob začetku letošnjega šolskega leta osupli nad številom prometnih nesreč, katerih žrtve so bili otroci. In prav tako smo tudi tokrat sklenili, da se bomo za naše malčke bolj potrudili in jim omogočili varnejše življenje. V Radovljici pa najdemo praktičen primer za to, kako ostati le pri besedah. Na križišču omenjene Gubčeve ulice z Ljubljansko in Jurčičevo sta zaradi izredne nepreglednosti včasih stali dve ogledali. Pred dobrim letom in pol pa so jih delavci Komunalnega gospodarstva občine Radovljica odstranili, ker sta bili že dotrajani. Prebivalci okoliških hiš so nekaj časa čakali, da jih bodo popravili in vrnili na staro mesto, ali pa postavili nove, toda nič takega se ni zgodilo. Zato so se pisno obrnili na Komunalno gospodarstvo, a žal ostali brez odgovora. V skrbi za svoje otroke so se nato osebno obrnili na odgovorne, ki pa so jim odgovorili, da so oni sicer vzeli ogledala, nazaj pa jih ne nameravajo postaviti, ker ne sodijo v cestno-prometno signalizacijo. Prebivalci ulice pravijo, da so pripravljeni sami financira-ti nakup novih ogledal oziroma popravilo starih, saj to gotovo pomeni manjši strošek, kot bi bilo popravilo avtomobila - in poškodovano vozilo je še najmanj, kar se jim lahko /godi. Pa še nekaj jih jezi: dvesto metrov od spornega križišča, kjer ima Komunalno gospodarstvo Radovljica priključek na cesto, že nekaj mesecev stoji čisto novo ogledalo. M. A. Krajevna skupnost Senično Izvolili novo vodstvo V Seničnem so se doslej edini na Gorenjskem odločili, da novo vodstvo KS izvolijo na neposrednih in tajnih volitvah. Udeležba, ki je bila podobna kot na spomladanskih splošnih volitvah, je potrdila pravilnost odločitve. Senično, 4. novembra - Danes dopoldne so krajani vseh naselij krajevne skupnosti Senično na tajnih volitvah izbrali nov svet KS. Volilo je nepričakovano veliko ljudi, predsednika, dva podpredsednika in deset članov novega sveta pa so izbrali med 28 kandidati iz vseh šestih naselij krajevne skupnosti. Volilni odbor bo uradne rezultate volitev sporočil v četrtek zvečer, ko se bosta na skupni seji sestala staro in novo vodstvo. Volitve v Seničnem so zbudile precejšnjo pozornost medijev. Radio Tržič je prenašal dve neposredni javljanji, o poteku volitev pa je poročal tudi Radio Kranj. Volitve so bile pravzaprav nadaljevanje petkovega zbora krajanov, zaradi odločitve o neposrednem in tajnem glasovanju pa je novo vodstvo veliko bolj legitimno, saj ga je namesto tridesetih udeležencev zbora krajanov tako izbralo 147 vaščanov, kar je več kot 65 odstotkov vseh volilnih upravičencev in pomeni skoraj tako dobro udeležbo, kot na aprilskih volitvah. Tridesetdnevni kandidacijski postopek pred nedeljskimi volitvami je pokazal precejšnje zanimanje krajanov za funkcije članov sveta KS, težko pa so dobili kandidate za predsedniško in podpredsedniški mesti. Kandidatna lista je ostala odprta tudi po tridesetdnevnem roku vse do zbora krajanov, kjer so nanjo uvrstili še enega kandidata. Dosedanji predsednik svta KS Drago Papler je na zboru posebej poudaril, da kljub večkratnemu pozivu s strani vodstva KS v postopku kandidiranja ni sodelo- Na nedeljskih volitvah. Ivanka in Franc Pintarsta praznovala 60-letnico poroke Biserni jubilej pri Zalubnikarjevih Breznica pod Lubnikom, 30. oktobra - Malo zakonskih parov je, ki praznujejo petdesete obletnice skupnega zakonskega življenja. Se manj pa je takih, ki se lahko pohvalijo s takim jubilejem, kot je biserna poroka. Te dni sta jo praznovala Zaluhriikarjeva mama in ata, Ivana in Franc Pintar. Ata Franc, ki mu spomin še dobro služi, se rad spominja nekdanjih časov, ki jih je skupaj z bratoma in sestro preživljal na domači kmetiji. Mama jim je umrla, ko so bili še majhni, brata sta šla na fronto. Leta 1930 se je Franc poročil z Ivano Peternelj iz Gorenje Žetine nad Javorji. Imela sta enajst otrok, dva sta umrla kmalu po rojstvu. Čeprav so imeli doma kar 70 hektarov zemlje, je bilo na visokogoski kmetiji življenje vedno trdo. Posebno hudo je bilo med vojno, ko so se na kmetijo zatekali vsi, ki so hodili mimo. Tako sta bili po vojni izropani hiša in štala, vse je bilo treba začeti na novo. Triintrideset hektarov zemlje jc bilo nacionalizirane, na ostali pa se je preživljala številna Zaluhnikarjeva družina. Danes sta mama in oče ponosna na vse svoje otroke: od najstarejše Minke, Franca, Albina, Janeza, Ivanke, Anice, Pavleta, Mirka in najmlajše Slavke. Le malce jih skrbi, kaj bo s kmetijo, kajti sin Francelj, ki je ostal doma, ni poročen. "K sreči pa zna zelo okusno kuhati," pravi mama Ivana Vsi pa upajo, da se bo /a kmetovanje odločil, kateri od sedemindvajsetih vnukov ali petih p ravnu kov, /alubnikarjeva ata m mama sta oba v sinlinoscmdesctem letu, mama je srčni bolnik in jc zadnje čase bolj bolehna, ata pa je bil pred kratkim operiran na kolkih. Trenutno pa je na vozičku, saj je zlomil nogo. Kljub temu še rada prebirata časopise, da izvesta kaj novega o dogodkih doma in po svetu. Najbolj od vsega pa si želita zdravja. Tega jim želimo tudi vsi, ki ju poznamo • V. Stanovnik vala nobena politična stranka. Da bi omogočili izvedbo volitev na način, ki se jim je zdel najprimernejši, je zbor krajanov sprejel začasni statutarni sklep, ki se v določilih o svetu KS razlikuje od statutarnega sklepa, ki ga je krajevnim skupnostim predlagal občinski upravni organ. Zaradi enakomerne zastopanosti delegatov vseh šestih naselij krajevne skupnosti v njenem izvršilnem organu so določili, koliko članov bo v svetu imelo vsako naselje. Glede na običajno skromno udeležbo so določili tudi, da bodo osnova za določanje števila oddanih glasov za posameznega kandidata le volilci, ki bodo glasovali in ne celoten volilni imenik. Kandidatom za predsedniško in podpredsedniško funkcijo so omogočili tudi kandidiranje za člana sveta. Na zboru krajanov so poleg omenjenega statutarnega sklepa sprejeli tudi dve poročili: o delu sveta KS v iztekajočem se mandatnem obdobju in o delu njihovega poslanca v občinskem zboru krajevnih skupnosti. Prvo poročilo je pokazalo, da je bila dejavnost krajevnih organov v celotnem obdobju usmerjena na družbeno področje, največ pa so uspeli postoriti na področju komunalne infrastrukture. Ker je Senično življenjsko povezano še s tremi sosednjimi krajevnimi skupnostmi, so tovrstne akcije navadno skupne. Tako so že pred leti skupaj uredili pokopališče v Krizah, lansko leto pa so zaključili veliko akcijo izgradnje telefonskega omrežja, s katero je bila pokrita zadnja siva lisa v občini in ki je Seničnu dala 57 telefonskih številk. Na področju krajevne skupnosti je bilo v tem času na treh krajih asfaltirano dobrih tisoč metrov ceste, v naselju Zaveka so zgradili javno razsvetljavo, obnovili so str*** na poslopju krajevne skup"^ ob cesti ležeče otroško ig1^ pa so zavarovali z ograjo in1*1 namestili tobogan. Veliko nalog je stalnih..*-nedokončanih in se bo z nJ\, spoprijelo novo vodstvo, enem zadnjih sestankov d©5 danjega sveta krajevne &aVfL sti so že oblikovali usrnefl| za delo v mandatnem obdiija. Seminar, ki ga je pripravila Delavska univerza iz Škofje *se r ^ ^ tematsko sicer precej širše zastavljen, socialni delavci z pr..^,0r«njske pa so veliko govorili tudi o nezaposlenosti, kar bo v n°dnje prineslo več socialnih problemov. Strukturna brezposelnost Kaj pa zaposlovanje v številnih ena ttu tepe več' pač ?a c'^''" cev'_ 0 imamo dovolj delav- ne pa tudi dela in delovnih ?esti je dejal Slavko Kalan z ^ayoda za zaposlovanje. V letu ni se je zaposlenost na Go-[eriJskem zmanjšala za 4000 JUdi, potrebe po delavcih v go-l^nJskih podjetjih so se razpoke, edina svetla točka na ^zorju, Karavanški predor z rv,mi možnostmi zaposlovanji' Pa ponuja premalo delov-.'h mest. Na vsako od njih se že zdaj prijavilo od 5 do 6 Jeznih kandidatov. Konku-d nca na trgu dela bo torej hu-a- Morebitni stečaji večjih gorskih tovarn (Železarna, Ve-Sukno, Tekstilindus, BPT, Jjdn»k urana) bodo spisek *aCev zaposlitve podaljšali j* nadaljnjih 5000 ljudi. Zdaj cev"3 GorenJskem 3.828 iskal-: Zaposlitve, 46 odstotkov jih J starih do 26 let, 22 odstotkov tin prvo zaposlitev in dese-"a je težje zaposljivih. Kako l 'h to rezervno armado dela, fairf3 razPisanih novih del sko-eno ni (izračunali so, da na 8S ?otrebo po delavcih pride ra>'• cev zaposlitve, na vsak P's pa se za eno delovno pojavi od 50 do 60 ljudi). novoustanovljenih podjetjih (kar tisoč jih je vzniklo na Gorenjskem)? Na podjetje pride le 0,33 zaposlenega delavca, kar veliko pove o tem, kaj pomenijo za zaposlovanje. Treba jih bo s posebnimi ukrepi spodbuditi, da bodo ravnala drugače. Sicer pa zavodu za zaposlovanje zlasti bolj izobražene iskalce zaposlitve v glavnem skušajo pripraviti do samoza-poslitve, navdušiti za podjetništvo in podobno. Le četrtina nezaposlenih prejema nadomestilo ali pomoč za čas brezposelnosti (toda to po dveh letih preneha), ostali so dobesedno na cesti brez sredstev. Posebna kategorija brezposelnih so težko zaposljivi (denimo invalidi). V Nemčiji so njihov problem rešili s tako imenovanim kvotnim sistemom, kar pomeni, da so dolžni na določeno število delavcev zaposliti določeno kvoto invalidov. Kdor ta dogovor krši, mora v poseben sklad plačati precejšnje denarje. Pri nas zaposlovanju že zdaj očitajo preveč socialno naravnanost, zato je vprašanje, ali se bo nemški vzorec pri nas prijel. Ce bo nezaposlenost še naprej naraščala, je v prihodnje pričakovati hude socialne pretrese. Če bodo ljudje brez dela in denarja, ne bodo obvladovali vsakdanjih stroškov, na primer stanarine. Glede stanovanjskih razmerij pa se v prihodnje obeta nič kaj socialen zakon, ko bodo nekateri lahko naglo in brez obveznosti nadomestila tudi ob stanovanje. Tudi otrok ne bodo mogli šolati, saj se tudi na področju štipendiranja ne kaže nič optimističnega. Povpraševanje po štipendijah iz združenih sredstev Od 70.000 prebivalcev občine Kranj jih ima 13.000 eno od socialnih pomoči. Med to petino kranjskega prebivalstva so tudi zaposleni, ki z rednim delom ne morejo zagotavljati socialne varnosti. 45 odstotkov pomoči gre za otroške dodatke, na drugem mestu so štipendije iz združenih sredstev, na tretjem varstveni dodatek k pokojnini, na četrtem pa skrbstvene pomoči. Čeprav je prvih treh več, pa so skrbstvene dosti dražje, saj denimo varstveni dodatek znaša okoli 700 dinarjev, skrbstvena pomoč pa okoli 2500. V Kranju porabijo za socialne pomoči toliko denarja, kolikor bi ga 800 delavcev pri povprečni plači 9600 dinarjev zaslužilo v letu dni. Socialno-ekonomski položaj Jeseničanov spremljajo s posebno analizo. Ugotavljajo, da se položaj poslabšuje, saj gre v gospodarstvu strmo navzdol. Lani je bilo tamkaj 16 izgubarjev, kar zajema 67 odstotkov vseh zaposlenih. Najbolj jih je strah nezaposlenosti, presežkov, kijih napovedujejo skoraj povsod, le v treh jeseniških podjetjih pa napovedujejo možnost novih delovnih mest. Konec leta pričakujejo od 6300 do 6400 nezaposlenih (medtem ko bo zaposlenih 12.500 do 12.600). Že konec leta bosta na Jesenicah dva zaposlena delala za enega upokojenca, prihodnje leto pa pri enakih težnjah le še 1,5 delavca na upokojenca. se je podvojilo, denarja pa je malo. Kako bodo iz polprazne blagajne zadostili tudi novim upravičencem do teh štipendij, kmečkim in obrtniškim otrokom? Ali se ne obeta, da bodo v prihodnje ostali brez štipendij ravno tisti, ki so jih najbolj potrebni, medtem ko jih bodo imeli oni, ki še razmeroma dobro živijo? Taka in podobna vprašanja so nizali socialni delavci z Gorenjske, ki jim ni vseeno, kam bo šel razvoj in kakšna bo prihodnja socialna politika. Kakšna bo, je odvisno zlasti od nove zakonodaje, o kateri pa za zdaj celo stroka malo ve. Zato je navzoče na posvetu obiskal poslanec slovenske skupščine Peter Stare in jim obljubil, da jih bo seznanjal o spremembah in skupščini prenašal tudi njihove pobude. • D. Z. Žlebir ojnine odvisne Jj gospodarske moči države $3j A*0"' 30- oktobra - Pokojnine so se tokrat znašle na dnevnem Q □ * 0ve,»ske skupščine, in sicer zato, ker pokojninski sklad zara-'"kk *' * s,'s'le ne *more več usklajevanja, kmalu p c,je tudi ne bo več rednega izplačevanja pokoj vi$ii^Cr nc Prid Priznanja upokojencem -športnikom pa brez finančne nin. »Ilt>. yi ivic , poštev še večje obremenjevanje gospodarstva z IlOji:. Pr'spevnimi stopnjami, ho treba kratkoročno možnost za pre-^dciar te*av pokojninske skupnosti poiskali v najemanju posojil, P'ihrjd skupščini. Vlada in stranke pa naj pri tem sodelujejo. Do Wve2. ^ skupščine pa naj bi bile pripravljene že nove zakonske re-*,a 1983 »»»"»novljena humani ■a jyT|TJ^**kar>ka. nevladna in prostovoljna organizacija -/a cerebralno parali/o Slovenije. ralizo, ki sicer niso bolni \ ustaljenem medicinskem pomenu besedo, pač pa imajo različne motnja, nastalo z.u.uli nepravilnosti v razvoju možgan ali okvar katerih pi ide prod rojstvom porodom ali v zgodnjem otroštvu I |ud|c s cerebralno paralizo nimajo le motenj v gibanju in drži, kot označuje ime, temveč mnogi tudi motnje vida, sluha, govora, epileplične napade, učne iczave. nevrotične ali vedenjsko motnje, slabšo umsko razvitost uo jihn ',|C| ra/l;,Xa|o, kdo m "n,ti" in lL'tllJic kakšne ci-°ji«Ho „h" K-lk" |im lahko drugi h (),Kan; S,runt. ,'■'*! s^ bon za onako .. 'r8un Jven ^ah,il|no'^'11,"' Pravice oseb , Nptra LaC'*1««*. Finančno jih ,r«fed«^ler,Ja si do med Ki,- ovenijc. veli- ,°r8;'ni/.„! '"'I1 Posameznikov ^cii^^-ii odra'sl Potrebuje s ccrchralno pa jih Organizacija si prizadeva za čimbolj normalno življenje ljudi s cerebralno parali/o. Področja dola obsegajo neposredno pomoč in svetovanje, predlaganje in uzakonjanje pravic, spodbujanje novih strokovnih rešitev, ustanavljanje dnevnih centrov za težje in težko prizadete, ustanavljanje doiavmo m podjetij za uposlova- njo invalidov, snovanje bivalnih skupnosti za tisto invalide, ki ni-no zmožni samostojnega življe nja, izobraževanje staršev m strokovnih delavcev. Za slednji namen i/dajajo zloženke, priročnike, pa tudi revijo PET. In kako lahko ljudem s cerebralno paralizo ter njihovi organizaciji pomagamo drugi? Lahko se naročimo na revijo PLT, zanjo zbiramo propagandna sporočila, poklonimo rabljeno motorno vo- zilo ali računalniško opremo, obojo bi uporabili v podjetjih za zaposlovanje invalidov. Lahko pripravimo kulturno prireditev, izkupiček pa namenimo njim. Lahko jim odstopimo zapuščeno kmetijo, da jo preuredijo v varstveni center ali bivalno skup nosi. Na tečajih in letovanjih jim lahko dijaki ali študentje pomagalo pri številnih opravilih. Lahko pa nakažemo tudi denar, in sicer na žiro račun 50105-678-75233 (opozarjajo, da se nam to odšteva od davčne osnove). Ker po vsej Sloveniji obstajajo rogi|ska društva za cerebralno paralizo, tudi v Kranju, nam bo gotovo bližji tudi njen žito račun, Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo 51500-678-93394. • I). Z. Dr. Katja Boh Zdravje in zdravstvo kot zavestna naložba Kranj, 30. oktobra - V okviru seminarja o socialni politiki, ki ga je Delavska univerza Škof ja Loka priredila za gorenjske socialne delavce v Kranju, je o zdravstveni in družinski politiki govorila tudi dr. Katja Boh, republiška sekretarka za zdravstveno in socialno varstvo, ki si je za posvet utrgala vmesni čas na torkovem zasedanju skupščine. Celo v bogatejšem svetu ugotavljajo, da stroški zdravstva presegajo finančne zmožnosti. V ZRN so celo izračunali, da bodo leta 2002 za zdravstvo porabili polovico narodnega dohodka, če se bodo stvari nadaljevale v enakem tempu. Tudi v Sloveniji poznamo.ta problem, je dejala naša zdravstvena ministrica v Kranju. 16 odstotkov narodnega dohodka namenimo družbenim dejavnostim, od tega pa gre 36 odstotkov za zdravstvo, vendar je denarja še vedno premalo. Povečuje se odvisnost ljudi od zdravstva, več je bolezni, pa tudi nezadovoljstvo z zdravstvenimi storitvami raste. Zdravstvene ustanove so od ljudi vse bolj odtujene. Pojavljajo se kronično-degenerativne bolezni, ki jim sodobna medicina ni kos, le blaži jih lahko. Nadaljnja vlaganja v zdravstvo ne dajejo učinka. Vse to so razlogi, da se je svetovna zdravstvena organizacija odločila za spremembe v svetovnih sistemih zdravstva, kar je utemeljila najprej 1979 v Almi Ati, ko je sprejela deklaracijo o primarnem zdravstvenem varstvu, nato pa še z Ottavvsko listino štiri leta kasneje. Po slednji naj bi za promocijo zdravja v večji meri poskrbeli posamezniki in njihove družine, medtem ko so državi naložene določene prioritete, ki naj jih izpolni, če hoče imeti zdravo prebivalstvo. Zdravstva naj bi tudi ne pojmovala kot porabo, pač pa kot zavestno naložbo, ki se obrestuje pri zdravju prebivalstva. Tudi v Sloveniji naj bi z novim sistemom v večji meri uveljavili načela svetovne zdravstvene organizacije. Ministrica je v Kranju govorila o treh zakonih, ki bodo urejali zdravstvo: zakon o krepitvi zdravja, ki nam bo nalagal večjo osebno odgovornost za zdravje, zakon o zdravstveni dejavnosti in zavodih, ki bo urejal zdravstvo v javnih in zasebnih rokah, ter zakon o zavarovalništvu, ki bo definiral pravice porabnikov. Natančno se bo treba domeniti, katere pravice bodo v zdravstvu zagotovljene, katere pa sodijo v posebno obravnavo zaradi visokega tveganja. Nacionalni program bo pokrit iz proračuna, za posebna tveganja pa se bodo ljudje dodatno zavarovali. Tudi o merilih za posebna tveganja še ni veliko znanega: kadilci naj bi se zavarovali po višjih premijah kot nekadilci, prav tako vrhunski športniki, menda naj bi dodatno zavarovanje veljalo tudi za rekreativni obisk smučišča... • D. 2. VESTI Cepljenje proti gripi Pred zimo bodo v kranjskem zdravstvenem domu spet cepili proti azijski gripi. Prvega cepljenja (eno je bilo že včeraj) še niste povsem zamudili, saj imate zanj možnost še danes popoldne med 16. in 18. uro. Drugo cepljenje pa bo 3. decembra od 9. do 11. ure ali 4. decembra od 16. do 18. ure. Cena obeh cepljenj je 150 dinarjev. Cepljenje je v dispanzerju za borce (pritličje Zdravstvenega doma Kranja). Zdravniki priporočajo, da se cepijo zlasti ljudje, starejši od 60 let, bolniki s kroničnimi obolenji srca, dihal in presnove. Cepijo z mrtvim cepivom, ki ne pušča reakcij. Novembra višje socialnovarstvene pomoči Že oktobra so se zvišale družbene pomoči otrokom in zneski, ki jih starši prispevajo za oskrbo v vrtcih. Povečali pa so se tudi zneski, ki jih oskrbovanci ali svojci prispevajo k oskrbnim stroškom v domovih starejših občanov in socialnih zavodih. S 1. novembrom pa so višje nekatere socialnovarstvene pomoči. Rejnine so višje za 30 odstotkov. Mati - rejnica dobi torej za svoje delo za otroka rejenca 1.360,40 dinarjev. Materialni stroški za rejenca do prvega leta starosti so od 1. novembra dalje 3.042 dinarjev, za predšolskega otroka 2.340 dinarjev, za osnovnošolskega otroka 2.808 dinarjev in za otroka nad 14 let 3.510 dinarjev. Višje so tudi socialne pomoči kot edini in dopolnilni vir preživljanja, in sicer za 30 odstotkov. Edini vir poslej znaša 2.340 dinarjev. Upravičeni oskrbovanci v domovih starejših in v zavodih bodo dobili od 1. novembra 234 dinarjev žepnine na mesec. S I. novembrom se za 30 odstotkov zviša tudi denarna pomoč duševno in telesno prizadetim (na podlagi republiškega zakona). Denarno nadomestilo za invalidnost znaša od 1. novembra 1.905 dinarjev, dodatek za celotno tujo nego 1.088 dinarjev, dodatek za delno tujo nego 544 dinarjev, prav toliko pa tudi dodatek socialno ogroženim upravičencem za tujo nego na domu. O preživninah, ki so bile nazadnje zvišane maja letos in se s I. novembrom znova povečujejo, za 14 odstotkov, pa smo že obveščali. Martinovanje za kranjske upokojence Društvo upokojencev Kranj vabi na martinovanje, ki bo v sredo, 14. novembra, v zidanici na Stražnem vrhu pri Črnomlju. Odhod je ob 7. uri izpred kina Center v Kranju, proti Novemu mestu in Metliki, kjer si bodo ogledali muzej in vinsko klet, nato pa pojdejo martinovat na Stražni vrh. Tam bo mogoče po dostopni ceni 20 dinarjev kupiti tudi domače vino. Vrnili se bodo prek Črmošnjic, Žužemberka in Ljubljane v Kranj. Prijave sprejemajo v društvu vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne. Izlet v neznano Sekcija za planinske izlete pri Društvu upokojencev Kranj bo v četrtek, 15. novembra, priredila tradicionalni izlet v neznano. Zbrali se bodo na avobusni postaji v Kranju, ob 8.30, od koder jih bo avtobus odpeljal v neznano, kjer jih čaka dve do tri ure hoje. Prispevek za stroške je 100 dinarjev. Prijave sprejema društvo ob ponedeljkih, sredah in petkih dopoldne. »gM&^MEEGLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 6. novembra 19J 1 PREJELI SMO TREND Grosuplje CO Sandi Grubelić in zveze z visoko slovensko politiko TV Slovenija je v oddaji Tednik dne 11. 10. 1990 predstavila slovenski javnosti podjetniške dejavnosti Sandija Grubeliča v okviru firme TREND Grosuplje. Priznati je potrebno, da je bila oddaja kompleksno in objektivno pripravljena, obenem pa je nakazala tudi zveze gospoda Grubeliča z visoko slovensko politiko. Isto vprašanje pa je načela tudi revija Mladina v 36. številki dne 17.10. 1990. Očitno vznemirjena javnost reagira na to afero tudi na ta način, da povezuje Liberalno stranko (prej Slovensko obrtniško stranko - SOS) z imenom Grubelić, zato želimo v tej zvezi seznaniti javnost, da se je iz Slovenske obrtniške stranke, ki se je ustanovila decembra 1989 po začetnih notranjih vsebinskih nesoglasjih funkcijsko odcepila skupina, ki se je poimenovala Slovenska obrtniška podjetniška stranka - SOPS. Dne 13. 3. 1990 je v Delu SOPS objavila kandidatno listo za družbenopolitični zbor: I. volilna enota: Rado Bergant, Janez Zidar, Miha Grah, Mito Miodrag Mitič, Bojan Štular 3. volilna enota: Andrej Klemenčič. Sandi Grubelić, Stane Gutman, Mihael Ma-rolt, Ladislav Ferincek, Dragica Grubelić 5. volilna enota: Jože Stegne, Stane Valič, Mihajlo Nagv, Stanko Puhar, Rajko Pregelj 8. volilna enota: Albin Ronih, Marijan Kosaber, Janko Grubelnik 9. volilna enota: Janko Razgoršek, Andrej Klemenčič, Feliko Vidovič. Franc Kranjc, Branko Lavrinc, Valter Pristovnik, Avgust Heričko 10. volilna enota: Jože Kramberger, Marijan Maušec. Cveto Kriznarič, Alojz Prelog, Vera Bompi II. volilna enota: Rihard Ajd, Ivan Gomiljšek, Edi Voljč, Mirko Šijanec, Tone Po-kerčnik, Slavko Stamberger. Iz predložene kandidatne liste je lahko tudi razbrati ime Sandija Grubeliča in tudi Dragice Grubelić, če gre za istovetno ose- bo v zvezi s TREND-om Grosuplje. Zavračamo vsa vprašanja v zvezi s financiranjem predvolilne kampanje naše stranke s strani Grubeliča, saj ni član naše stranke niti ni bil na naši kandidatni listi. S to informacijo želimo javnosti dali svoj prispevek k objektivnosti zadeve. Franc Golja predsednik Liberalne stranke Grozi pošti Kranj bankrot! Pošta Kranj ima težave s telefonijo. Gradi novo centralo v Kranju. Stroški bodo veliki. Podobno se godi po vsem Gorenjskem. Maks Erzin je bil letos poleti ustoličen za direktorja s "poštno kuhinjo". Telefonija tej "rdeči usedlini" ni njihova skrb. Seveda je poskrbela za nekaj markantnih pošt in obdržala paradna mesta. Direktor se hvaležno loti reorganizacije telefonije ob šepetu "kumrovških kadrov". Poišče "notranjega sovražnika". Preseljuje podanike, odreši vrh financ, razčetveri tehnične kadre. Tako pripravi "lovišče" za vodje propadle Iskre. Pošto so vzeli za "zatočišče prenovitelji", ki se ne morejo kaj prida pohvaliti. Kar naenkrat spoznajo razodetje, da bo samoupravljanju sledila tržnost, morda celo organiziranost. To pa tudi pomeni, da so svojo "tržno vrednost" porabili kot nenadomestljivi. Hkrati pa ne doumejo zaradi "svojih zavor": da nimajo že sedaj kaj početi kadri 'fosilnega sistema". Ne čutijo, da je treba telefonijo voditi z bolj "podkovnaimi in cenjenimi" ljudmi. Ne pa da ti čutijo "trg delovne sile" in ogorčenost novih naročnikov telefona. To kaže nov klan v podobi "rokovnjačev", ko grozi pošti Kranj bankrot. Kdo naj reši in loči zaribano-sti, pošto in telefonijo. N. R., Kranj Slovencem doma in po svetu Napočil je nujni - in morda skrajni • čas, da pogledamo svoji polpreteklosti v oči, predvsem pa, da zapišemo in shranimo vse spomine in pričevanja ljudi o našem travmatičnem polpreteklem času. Čas strahu je minil, nastopil je čas za besedo. Skupščina Republike Slovenije je na sejah zborov 18. in 19. junija 1990 sprejela Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi ter številu članov Komisije Skupščine Republike Slovenije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Komisija se je zadolžila, da bo opravljala naloge, za katere je bila ustanovljena, s polno mero etičnega posluha, strpnosti in' nepristranosti ter ideološke neobremenjenosti. Njena naloga je raziskava povojnih dogodkov, vendar bo Komisija verjetno morala seči tudi v dogajanja med vojno, kolikor se bo izkazalo, da so neposredno pogojevala povojno dogajanje. Raziskava povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti je nujna pot k resnični spravi na Slovenskem ter pogoj za pisanje dopolnjene zgodovine polpretekle dobe, ki bo temeljila na dejstvih in ne bo prilagojena ideološkim gledanjem na tedanji čas. Da bi komisija lahko dobro opravila svoje delo, prosi za pomoč Slovence v domovini in po svetu. Prosimo vas, posredujte republiški komisiji, ali pa tudi ustreznim komisijam po občinah, ki so jih ali pa jih še bodo ustanovile, vse znane podatke (kraji grobišč, število žrtev, okoliščine, v katerih so bili poboji in podobno, podatki - pričevanja o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah za posameznike ali skupine ter druge nepravilnosti). Komisija bo ugotovljena relevantna dejstva posredovala pristojnim organom, da bodo storjene krivice tudi moralno, politično, pravno in materialno popravljene. Komisija bo delovala tako. da ho vsem pričevalcem zagotovljena osebna integriteta in varnost. Komisija se obenem že vnaprej zahvaljuje vsakomur za dragoceno pomoč pri njenem odgovornem delu, ki je naša skupna dolžnost. Komisija Skupščine republike Slovenije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti Vsi Slovenci za konfederacijo! Tako bi nepoučen bralec ali poslušalec sklepal iz prispevkov naših javnih glasil in radijskih sporočil. Ni zaslediti javnega nasprotovanja uradni zahtevi vladajoče koalicije in predsed- stva RS, kot da vsi samo še čakamo na izdelavo in sprejem ustrezne pogodbe. Vendar je zadeva precej drugačna. Že v zadnjem pismu z naslovom Kaj je narobe z našimi javnimi glasili, ki je bilo objavljeno v GG. sem omenil velike težave, da sploh ne ponavljam ignorantskega odnosa ČGP Delo, ki že več kot 8 mesecev ni objavilo nobenega mojega pisma, čeprav se je razglasilo za neodvisno glasilo. Zakaj potem takšna cenzura ? Zato, ker sem v svojih pismih izražal pripombe in nasprotovanje nekaterim ukrepom (gospodarskim in političnim) prejšnje in sedanje slovenske vladavine. Dokazoval sem tudi lastno (slovensko) krivdo za odnose in razmere, ki sedaj vladajo v Jugoslaviji. Mediji pa poskušajo z izločanjem prispevkov drugačemislečih narediti vtis na slovensko in jugoslovansko javnost o popolni enotnosti prebivalcev Slovenije za scenarij, ki ga režirajo skupaj z vladajočo politično strukturo, Pri tem se nehote vsiljuje vtis, da so - vsaj kar zadeva obstanek Jugoslavije in njene prihodnje oblike - spet postali režimska robila, ali pa narobe, da je režim prevzel njihov scenarij. Pri tem izločajo tudi vse prispevke, ki podpirajo Markovičeva prizadevanja za politične in gospodarske spremembe v smislu ohranjanja federativne ureditve. Protagonisti sprememb, ki so za popolno suverenost Slovenije in konfederativno ureditev med bodočimi suverenimi državami, ne upoštevajo dejstva, da nekaj jugoslovanskih republik nima takšnih pogojev za oblikovanje svoje državnosti na nacionalni osnovi, kot jih ima Slovenija. Če bi jo gradile na tem. bi morale razpasti, ali pa znotraj svojih držav urediti vsaj delno federativno ureditev. In kdo naj bi v razmerah razvnetih nacionalizmov, ki se bodo gotovo še stopnjevali, pravično razmejil številne etnične skupine znotraj bodočih samostojnih držav in jim dodelil ustrezni status? To je bilo z jugoslovanskega vidika. Kaj pa na Slovence sili v konfederacijo? Neodvisnost in suverenost? Je ta sploh mogoča in na katerih področjih? Kulturno že dolgo imamo, gospodarsko ne potrebuje država v urejenem tržnem gospodarstvu, politično smo se opredelili za večstrankarski sistem na ravni Jugoslavije. Kaj sploh še hočemo? Morda ureditev s čim več ugodnosti in čim manj obveznosti? Nekaj podobnega, kot je že poskušala vpeljati Šinigojeva garnitura: tržni pro-tekcionizem. S takšnimi usmeritvami ne bomo prišli daleč, najmanj pa v Evropo. Zato sprašujem slovenske voditelje in vse, ki se potegujejo za konfederacijo, kateri so konkretni razlogi njihove zahteve? Iz naših javnih glasil, še posebej po dogodkih v Kninski krajini, ni zaslediti nobene spoštljive lastnosti za Srbe, vse polno pa je za-ničevalnih vzdevkov, kot npr: cestni roparji, razbojniki, teroristi, hajduki itd. Podobne lastnosti s politično označbo se dnevno vrstijo za večino srbskih voditeljev, zato ponavljam vprašanje: zakaj s takimi ljudmi sploh še sodelovati? Če so naši najhujši sovražniki in okupatorji že več kot 70 let, kar javno izpričujejo tudi nekateri odgovorni slovenski voditelji, potem je treba z njimi takoj prekiniti vse stike! Ali pa morda nimamo toliko ponosa, da tega ne storimo zaradi skoraj zanemarljivih 5 odstotkov prodaje naših na njihovem trgu prodanih izdelkov? Morda pa računamo na povečano menjavo? Lahko, bodo verjetno pristali, toda pod enakimi pogoji kot ostalo uvoženo blago. Z nami imajo namreč slabe izkušnje. Že v nekaj pismih sem zato navajal vzroke proti konfederaciji, pa še nobeno ni bilo objavljeno. Ali to pomeni, da pred napovedanim referendumom vo-lilci ne bodo smeli zvedeti tudi drugačnih verzij kot samo uradno. Potem referenduma sploh ni potrebno, ker bo zadeva že vnaprej odločena. S tem namenom, in z namenom rušenja temeljev jugoslovanske državnosti, so bili storjeni že številni ukrepi prejšnjih in sedanjih slovenskih oblastnikov, da se lahko tudi v tujini hvalijo: "kako Jugoslavija ne obstaja več, ohranja se samo z grožnjami in prisilo". Na to izjavo pričakujem javno izrekanje in razpravo v skupščini RS. Pripis: Ker pričakujem, da tudi to pismo ne bo objavljeno, en izvod kot dokaz pošiljam Zveznemu sekretariatu za informiranje. Tržič, 1. 9. 1990 Stane Rakovec, Slap 23, Tržič Plačilni obračuni v kuvertah Z velikim veseljem sem prebral članek, katerega je napisal Vaš novinar, na temo plače v kuvertah. Glede na to pa bi rad še nekaj dodal, ker bi sodilo k temu članku. Je že res, da je na zahodu že dolgo, da delovni ljudje na vseh področjih dobivajo plačilne liste v zaprtih ovojnicah - kuvertah, kar je tudi prav. Na plačilnih listih je točno označeno, kolikšna je osnovna plača in kateri dodatki vam pripadajo. Na koncu plačilnega lista pa je napisa- no z veliko začetnico, da je ft. trebno morebitne napake 8*? javiti na kontrolo, da to P°ttrL jo. Ne dobiva se čekov, kajti » nar je avtomatično nakazan " tekoči račun vsakega zaposli ga. Tukaj bi rad dodal, da W& novo zaposleni tak osebni don dek, kakršnega daje delodaj® in je zagotovljen ter šele po tr . mesecih, ko preteče preiti, rok. Takrat se avtomatsko zylS osebni dohodek, o čemer pfj zaposleni tudi pismeno obvescf^ Tudi, če se bodo dvignili fflrL ski stroški, in s tem tudiptace,> to najprej uradno objavljen0 časopisih in sicer vsaj dva tne ca prej. Potem ko je to potrje*m dobi vsak zaposleni v ~aP ovojnici še obvestilo delodajrf od kdaj in za koliko se bo '-Pačilo spremenilo. V praksi je Mrk tako, da če se zvišajo življenSn stroški, temu kmalu sledi tU zvišanje plače, kar je edino P vično in korektno in včasih se lo zgodi, da niti sodelavec nt za drugega, kolikšen je njel osebni dohodek. , ^ Kako pa je glede tega ureJt., v domovini, si lahko mislim-^ dar delavci dobijo plačilne # ■ je takoj »ogenj v strehi«, ^ eni zalužijo več, drugi man), . to pa je napisano na odprli" P, čilnih listah, kjer lahko vsa^ vidi številko zaslužka. Ne zakaj zaposleni v tovaft ustanovah ne gredo do r& . ^ vodstva oziroma na kotit? 1 upravo^ ter tam povedo sv0^"^ Ije, kajti sigurno bi jim tatrt ,(, odgovoriti. Vzrokov za to je ko- ■„<•> Zadnje čase se v domovin* r dogaja, da so tovarne in usta ^ ve v finančnih stiskah, ta ko delovni ljudje ne dobivajo rt9 osebnih dohodkov, temu Pa y* dijo prekinitve dela - stavke, . ti le s stavkami delavci lahko sežejo svoj cilj. Pa je to restU potrebno ? ,' u, Podjetja so pač dolžna AH čati osebne dohodke delo*" j ljudem, kajti velikim je to & vir zaslužka za življenje m ga ne bo, se bo kaj kmalu ti lo, da bodo ti ljudje živeli v ve bedi. ,\v Resnično menim, da SO vni ljudje v podjetjih kaj '"^ seznanjeni, koliko rentabdn0'T sluje podjetje, v katerem s° \ posleni. Ali je to posledico £9 interesiranosti delovnih lju" napaka vodstva? ,./> Treba bi bilo zagotoviti. » (> delovni ljudje redno dobh'a \ plačilo osebnega dohodka ie ■ so le-ti primerni za življenj tem času! Lep pozdrav Martin T- ?°U c/o PSYCH. KLINIK CH-7408 CAZ|S/G* MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta in za komunizem Ko se jc po osvoboditvi domovine gospod Matej ^ilV^k mu, n.i| si denar oskrbi i/ ^""."^(lli^, spevkov škofije in drugih cerkvenih ustanov ter od Svete^ Kimu, ki je zelo bogata z vrsto svojih lastnih podjelu tkar zna, se je morala nauči-ll sama, saj ob prihodu niti ni Vedela, kaj naj bi delala, za kaj ,e odgovorna. . Kot bi padla v vodo in ne zna-j* Plavati, je bilo. /Va srećo mije ohko veliko pomagala dolgolet-r«čunovodkinja nekdanje kul-skupnosti, ki je velikokrat opravljala tudi organizacijsko de-mije lahko povedala, za kaj ^ moram poskrbeti. . Takrat ni imela niti lastne Pisarne. Potem so obnovili in ■ đPrli Kosovo graščino, ki jo na skrbi od pritličja do P°dstrehe. V njej sta dve stalni Kodovinski razstavi, več galejo - razstavnih prostorov in |:C .j manjših okusno opremah prostorov, med katerimi ^ Poročna soba in manjša J°rana za prireditve. Ko sva sprehodili po graščini, se je at r ' kot bi izkazovala SV°J /e|je, kot nekakšen dosežek, s nikom profesionalnega po-J?^ vendar vse kot samo po Jj" razumljivo: kako so pro-l re obnavljali in opremljali, kaiVSC bi rada tam Pr>Pravlia' tj ko si mora ves čas prizadevajo v te etlme muzejske pro--r re zaradi vsepovsod navzoče ^ gorske stiske ne naselijo še ^sne institucije in kako si za- slJa preureditev enega od j ostorov, da bi ga takrat, ka- r v njem ni razstave, lahko hitro spremenili v otroško lutkovno gledališče. Čeprav je nekakšen pogoj za vsakega kustosa priprava treh ali štirih razstav letno, Slavica Keržan v galerijskih prostorih Kosove graščine vsako leto postavi 12 do 16 razstav z različnih področij: zgodovinsko, etnološko, slikarsko, kiparsko, grafično, fotografsko, ob koncu leta pa običajno (za obiskovalce še posebej atraktivno) prodajno razstavo del oblikovalcev. Nekaj že pripravljenih razstav odstopijo muzeji radovljiške in kranjske občine, Arhitekturni, Etnografski in Gledališki muzej iz Ljubljane ter Grafični muzej iz Rogaške Slatine. Slavica Keržan po svojih močeh vedno poskrbi, da te razstave ne minejo neopazno. O njih obvesti sredstva obveščanja, za promocijo pa vedno pripravi vsaj vabilo in (kadar je na voljo še kaj denarja) tudi še kaj drugega. Vabila, ki jih pripravi za razstave, so nekaj posebnega. Vsako je drugačno, nekatera celo nič podobna obliki, ki jo na razstavah največkrat videvamo. Med vzorci, ki sem jih videla, je vrsta domiselnih - od razglednice do mini zgibanke. Sicer pa razstave niso vse, česar se kustosinja Slavica poloti. Pripravila je tudi že filmske, literarne in glasbene večere ter predavanja, a za vse to njeno delo drži, da z njim sama ni nikoli povsem zadovoljna Čeprav jo prijatelji in obisko- OTVORITEV NA AJDNI ^iT!?* 0'l'obra 1990, je bila na arheološkem najdišču Ajdna Prta Potoki majhna slovesnost. Navzoči, zlasti domačini in j avniki jeseniške občine, ki so se kljub slabemu vremenu kar v Prey *'ev"u "d/vali povabilu, so si ogledali konservirane in ■"^^ntirane ostanke starokršćanske cerkve iz 5. in 6. stoletja. ^8adin ^nem jim je vodja konservatorskih del arheolog Milan i anju U *av°da za varstvo naravne in kulturne dediščine v 6 knPredstav'1 P°tek celotllc akcije nJna trdnost, z metodo delnega razsta vi?Cnhčno ^°novncK'' sestavljanja zulov pa ohranjena uitrezna i^*1* Je t k '°S |C fllla nat0 ,kkI Ui^° ll")enimi zidovi posta-krj • 'dovj rC ^' s,avRi zopet vrača vtis prostora, obenem pa PolJC P°no ^rt^ ProPadanjem in daje zavetje obiskovalcem, la lahrUje in h 0 .uJcna kulturna vsebina kraja, ki bistveno dotrči. Post« *a,l zc s'ccr izjemno naravno okolje. Nedvomno h~ a i/H»i.."e ,ur"stično pomembna izletniška točka. Seveda bo 'ah'^uJe ° or>u,cna kulturna vsebina kraja, ki bistveno doplati Vj-- <)a Sam- i nekaj dodatne »opreme« - npr. inlormativne pala ,cni J'l ac'i'' tiskan vodič, propagandni material itd. O 8ajS^uPticm 1 kul lc bilo dogovorjeno ob ogledu, domenili *ka *'lX na a M.'>,,lnku v*' udeleženci sedanjega in bodočega do-8or ?*?c'na y ' ''"burne in turistične organizacije ter jeseni-naravC Scda?.Pa so na Ajdno vabljeni vsi, ki uživajo v lepi ln ki jih zanimajo ostanki davno minulih dob. M. S. Foto: Jure Cigler valci prireditev za opravljeno delo pohvalijo, ona ne deli njihovega mnenja. Če bi hotela strokovno pripravljati razstave, bi morala delati samo to. Vse leto bi se morala izpopolnjevati, ne pa da pripravam na razstavo lahko posvetim le borih 14 dni. !\a tak način sama strokovno nič ne pridobim. Nastajanje razstave je namreč kompleksno delo. Zahteva precej študija, posebej za retrospektive. Treba je napisati spremni tekst, kije zelo zahtevno delo, pripraviti katalog. Tega je treba tudi oblikovati in poskrbeti za tisk. Kljub prizadevanju pa zanimivih in kvalitetnih razstav sploh ne bi mogla pripraviti, če ne bi poznala toliko krasnih ljudi. Ničkolikokrat dobim eksponate na zaupanje, zaradi osebnega poznanstva." Slavica Keržan je nedvomno človek, ki veliko da na osebni stik tudi pri svojem delu. Samo iz svoje sobe-pisarne v stari graščini ne bi mogla urediti stvari tako, kot meni, da je prav. Pod njeno delovno obveznost poleg jeseniške graščine spadata tudi Prešernova in Finžgarjeva rojstna hiša, po novem pa tudi Janšev čebelnjak in kranjskogorska Liznje-kova domačija z etnološkim muzejem. Vse te objekte je po- trebno stalno obnavljati. Ves čas se nekje kaj gradi, popravlja in Slavica je večkrat tudi "nadzorni in priganjalni", skoraj kot bi zidala lasten dom. V hišah je boljši obisk, odkar smo začeli bolj sistematično in intenzivno obveščati o njih. Sicer imam pa z njimi kar precej dela. Poskrbeti je treba tudi za izdelavo in izdajo razglednic, iskati primerne spominke, dovažati ves drug propagandno-informativni material. Sedaj iščem statve za obnovljeno Finigarjevo hišo, ker so se stare sesule, vsako pomlad razvažam zemljo in rože, da je tudi zunanjost hiš urejena. Sicer pa brez mojih pridnih oskrbnic hiše seveda ne bi bile take, kot so. Ne glede na to, da se Slavici delavnik podaljšuje po potrebi, nikoli ne more opraviti vsega. Organizacijske in upravne naloge ji vzamejo devet desetin vsega časa, zato ga najmanj ostane prav za stroko. To me pri mojem delu najbolj moti, saj bi se kustos moral posvečati prav strokovnemu delu. l\a srečo sem take vrste človek, da mi tako razgibano delo z vsem letanjem in urejanjem vendarle ustreza, kljub temu da me delo stalno priganja z vseh strani. • T. Jurjevec, Foto: J. Cigler Nove knjige založbe Kmečki glas PRIJETNO BRANJE V VELIKI NAKLADI Ljubljana - Zaradi književnega programa, ki ga je pred časom zelo prodorno utiral nekdanji urednik Brane Gradišnik, se je s knjig založbe Kmečki glas tudi že pred časom izginila oznaka, da so namenjene pretežno branju za kmečko prebivalstvo. Vrsta uspešnic, knjige zdaj že znanih in uveljavljenih slovenskih avtorjev utirajo založbi vse pomembnejše mesto pri pošiljanju slovenskih knjig na književni trg. Na tiskovni konferenci je bilo predstavljenih pet novih knjig založbe Kmečki glas. Brez dvoma postaja Marjan Tomšič vse bolj cenjen avtor te založbe, saj so mu pri tej založbo z najnovejšimi Kažuni natisnili že četrto knjigo. Urednik Andrej Blatnik je Tomšiča označil za slovenskega predstavnika magičnega realizma, kamor vsekakor prištevamo tudi Marqueza. Avtor znanih Savrink (mimogrede rečeno, zdaj piše še drugi del) se je z dosedanjimi knjigami, še posebej pa najnovejšo Kažuni, popolnoma predal zanj (priseljenemu) vsekakor magičnemu vplivu Istre. Knjiga Line Lavrenčič Osem križanih tolarjev sodi v zvrst zgodovinskih romanov, berljivo napisanih v prefinjenem slogu. Ker na Slovenskem te zvrsti romanov ne nastaja ravno na pretek, je seveda delo vredno vse pozornosti. Dva dela knjige Lipa zelenela je Bogdana Novaka je le prvi del obsežne sage o slovenski bitki za preživetje, v kateri znani avtor piše o vseh Slovencih in za vse Slovence. Vsekakor gre za obsežno delo, menda ga bo kar 3000 strani, kakršnega doslej še nismo imeli: zgodba dveh družin, vsaka z drugega konca Slovenije se za zdaj konča pri prvi svetovni vojni, v naslednjih treh knjigah pa bo Novak sledil svojim junakom vse do današnjega časa. Slovenci bi se morali razveseliti prav vsake knjige o humorju, taka je tudi Pod prisego avtorja Evgena Juriča. Humorist je zbral kar tisoč Šal "iz sodniških klopi". Posebno vrednost dodajajo knjigi ilustracije pokojnega Andreja Habiča. Kdo me sili tebe ljubit, kmečka ljudska povest, jc prvenec Janeza Javoija. Knjiga govori o intimnih in socialnih stiskah življenja na kmeMh, pisec pa je tradicionalne elemente posodobil in ustvaril zanimivo branje za današnji čas. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled numizmatična razstava Osemstoletnica denarstva na Slovenskem. V galeriji Mestne hiše je odprta pregledna razstava Likovna prizadevanja na Gorenjskem, novejše smeri. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Gorenjska osemdeseta leta v muzejski predstavitvi. V Prešernovem gledališču bodo jutri, v sredo, 7. novembra, ob 19.30 uprizorili E. Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf- za abonma modri. V četrtek, 8. novembra, bodo predstavo ponovili za abonma četrtek. V petek bo predstava za abonma petek H in izven. JESENICE - V galeriji Kosove graščine bodo v soboto, 10. novembra, ob 15. uri odprli 18. medregionalno foto razstavo treh dežel Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije. V razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 9. novembra, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Jake Torkarja. RADOVLJICA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 koncert moškega vokalnega okteta Svoboda France Prešeren Žirovnica. V galeriji Šivčeve hiše razstavlja ilustracije akad. slikar Zvonko Čoh. V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava vitražev Lene Šajn. ŠKOFJA LOKA - Kulturna komisija LTH je pripravila mini razstavo barvnih fotografij na temo divjanja reke Sore z naslovom Poplava 90. Od 12. novembra dalje pa bodo v jedilnici LTH Trata na ogled črnobele fotografije na isto temo avtorja Janeza Pipana. V galeriji Loškega gradu je odprta prodajna razstava Ex tempo-re Loka 90. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Milan Rijavec. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Fotogaleriji Slovenija, Partizanska 6, je na ogled razstava fotografij Tihožitja avtorja Matije Pavlovca, KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja akad. slikar Marko Butina. V kavarni Veronika pa razstavlja akvarele Nevenka Virant. NAGRADA SLAVKA GRUMA Kranj - Prešernovo gledališče Kranj razpisuje nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Nagrada - diploma in denarna nagrada se podeljuje ob Tednu slovenske drame v letu 1991 enemu, dvema ali trem besedilom v enakem delu. Dramska dela bo ocenjevala žirija, ki jo bo imenoval programski svet Prešernovega gledališča Kranj, ki je stalni organizator Tedna slovenske drame. Za nagrado Slavka Gruma konkurirajo nova slovenska dramska dela, ki bodo uprizorjena, tiskana ali predložena komisiji do 31. decembra 1990. Avtorji naj pošljejo besedila v štirih tip-kopisih na naslov: Prešernovo gledališča Kranj, Titov trg 6, 64000 Kranj, s pripisom Nagrada Slavka Gruma. LUTKE BODO OB SOBOTAH Kranj - Otroci, ljubitelji lutkovnih predstav, bodo lahko starše pripeljali - in obratno seveda - na lutkovno predstavo v grad Kieselstein že to soboto, 10. novembra, ob 10. uri. Lutkovno sezono v gradu Kieselstein bo odprla nova predstava otroške skupine Lutke čez cesto Kranj Kako sta se igrala kužek in muca v režiji Vladimira Roossa. Drugi teden, v soboto, 17. novembra, pa bo odrasla skupina Lutke čez cesto predstavila Ljubomira Felderja igrico Fidl fadl v režiji Nataše Herlec. Tretja predstava lutkovnega abonmaja, na sporedu bo 24. novembra, bo uspešnica besniške lutkovne skupine Slonček Leopold Mihe Mazzinija v režiji Janka Eržena. V soboto, 8. decembra, gostujejo lutkarji iz Pirnič - Oder treh herojev bo predstavil nenavadno predstavo: igralca Rastko Tepina in Nadja Strajnar bosta z lutkami zaigrala Mezinčka v režiji Petra Militarova. Šolska lutkovna skupina iz Šenčurja bo v soboto, 15. decembra, predstavila lutkovno igrico Janeza Bitenca Šest kužkov v režiji Dragice Markun. Zadnja, šesta abonmajska predstava nove lutkovne sezone, bo na sporedu 29. decembra, nastopilo pa bo Lutkovno gledališče Papilu iz Kopra z Zlato ribico. Lutkovne predstave se po novem selijo s četrtka popoldne na sobotne dopoldneve. Predstave bodo ob 10. uri, če pa bo zanimanje, pa še ob 11. uri. Abonmajske karte so naprodaj že jutri, v sredo, in v četrtek, od 10. do 16. ure v prostorih ZKO Kranj, grad Kieselstein. Posamezne vstopnice pa bodo na voljo tudi pol ure pred vsako predstavo. Vstopnice je mogoče rezervirati tudi po tel. 21-135. Srečanje pevskih zborov OSEMNAJSTIČ SKUPAJ Brežice — V soboto, 27. oktobra, je bilo v Brežicah že 18. srečanje štirih pevskih zborov, ki so ga prireditelji pripravili na predvečer občinskega praznika. Na srečanju, ki se je začelo 1973 v Stražišču pri Kranju, sodelujejo zbori: Mešani pevski zbor DPD Svoboda Stražišče - zborovodja je Breda Prašnikar, Moški pevski zbor Vasiljij Mirk iz Prošek - Kontovela Pri Trstu, ki ga vodi Milan Žitko, Mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple na Koroškem, vodi ga Božo Hartman in Pevski zbori Bratov Milavcev iz Brežic, ki jih vodita Dragutin in Elizabeta Križanič. Koncert zborov je bil v akustičnem in lepem ambientu dvorane brežiškega gradu. Vsak zbor je nastopil s programom štirih pesmi. Vrhunec koncertnega večera je bil skupni nastop v mešani sestavi, posebej pa še moških zborov, s smiselno izbranimi pesmimi iz pokrajin sodelujočih zborov. Sodelujoči in navzoči smo se lahko prepričali, da je velika povezovalna moč slovenske pesmi, ne glede na državne meje, letos dobila še dodatno priznanje in pomen, saj so smiselnost takega povezovanja podprli in poudarili v svojih nagovorih vsi politični predstavniki sodelujočih občin, med njimi tudi predsednik Izvršnega sveta občine Kranj, gospod Mohorič. Uvodoma pa je letos srečanje pozdravil celo sam slovenski minister za kulturo dr. Capuder, katerega osnovna misel je bila v poudarku na ustvarjalnosti tudi v kulturi, ki naj združuje vse slovenstvo. Miha Plajbes @®IM1S^J©IE£GLAS 8. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 6. novembra Ali ste prepričani, da ste izkoristili vse možnosti za znižanje stroškov za električno energijo v vašem gospodinjstvu? Programska ura OMNIREX za programiran vklop in izklop električnih porabnikov. Na voljo v vseh trgovinah s tehničnim blagom ali v tovarni Mehanizmi Lipnica, 64 245 Kropa, telefon 064 79 661, int. 30. --Iskra Nudimo tudi: ■ stenske baterijske ure budilke - otroške ure kvarčne mehanizme - števce Impulzov - časovne števce WWw STANOVANJSKO KOrtVIAUA BANKA UVBUANA D.D, SPOROČAMO VAM... ... da smo v Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana, d.d. začeli poslovati s tekočimi računi občanov in izdajati čeke. Podjetja in druge pravne ter fizične osebe prosimo, da sprejemajo čeke Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana, d.d. kot plačilno sredstvo in jih vnovčujejo pri pristojnih službah družbenega knjigovodstva, skladno z veljavnimi predpisi. 0 OOQ0froOOS5fcl3* STANOVANJSKO KOMUNALNA BANKA UVBUANA 0,0. OBVESTILO Stanovanjsko-komunalna banka Ljubljana, d.d. odpira nove račune za vse dosedanje varčevalce Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana, d.d. v stečaju. Račune lahko odprejo varčevalci v dosedanjih matičnih enotah Komercialne in hipotekarne banke Ljubljana in si s tem omogočijo neomejeno poslovanje s svojimi hranilnimi vlogami, tekočimi in deviznimi računi v vsej poslovni mreži te banke in Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana. Do odprtja novih računov pri Stanovanjsko-komunalni banki pa priporočamo varčevalcem, ki poslujejo s tekočimi računi in s hranilnimi knjižicami Komercialne in hipotekarne banke, da začasno poslujejo le preko matičnih enot. SODELUJTE Z NAMI STANOVANJSKO - KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA, D.D. POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA • AGENCIJE: Lendava, Ormož, Radovljica, Skorja Loka, Brežice, Kostanjevica, Sevnica, Metlika, Trebnje, Mirna peč, Mozirje, Ljubljana - Šiška, Ljubljana - Tabor, Črnuče, Ribnica, Grosuplje, Zalog, Zagorje. • EKSPOZITURE: Celje, Ljubljana-Titova 38, Litija, Nova Gorica, Kranj, Gornja Radgona, Krško, Novo mesto, Žalec, Bar, Titograd. AA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA P o SKOFJA LOKA DEGUSTIRANA BO • SAMOPOSTREŽBA PODLUBNIK • SAMOPOSTREŽNA FRANKOVO NASELJE i SAMOPOSTREŽNA SVETJE MEDVODE od 30.10. do 3.1L odlO. do 12. ure in od 15. do 17. ure V VSEH TRGOVINAH Z ŽIVILI UGODEN NAKUP Izjemno ugodne cene za naslednje blago: VINO BRENTAR KRŠKO I I ' 15,10 din stekl. VINO Herceg Hepok 0,75 I 24,20 din stekl RUM Apis 1 I 51,40 din stekl. SOK MARELICA Vitammka 1 I 18,30 din stekl RADENSKA 1 I 5,00 din stekl. SOK MARELICA hypa Fructal 0,7 I 15,60 din kos SWINO 1 I 10,80 din stekl SALAMA mini ljubl|. Pomurka 66,80 din/kg STIL 11 8,70 din stekl. MARMELADA mešana 870 g Podravka 21,00 din/kos KOMPOT BRESKEV 10,70 din/kos PŠENIČNA MOKA 1 500 Mlinotest 2/1 5,60 din/kg SLADKOR Kristal 50 kg SLADKOR Kristal 2 kg, 5 kg VAFEL KOCKE Koestlin 500 gr GRIČ ČAJNO PECIVO Koestlin 0,50 din/kg 11,50 din/kg 23,00 din/zav- 350 gr. 15,30din/zav-PARIŠ čok. keksi Koestlin 500 gr. 30,00 dm/zav ČOKOL. MIGNON Koestlin 500 gr. 33,30 dm/W>s BONBONI SUMI MIX ?ito 450 g 23,30 dtn/zav- TOALETNI PAPIR role 10/1 uvoz 35,70 dm/zav- NOGAVICE MOŠKE SPORT uvoz 20,10 dm/zav- NOGAVICE HL. ŽENSKE GALA 12,50din/k°s 10346,00 POSEBNA PONUDBA: TV GORENJE POP LINE 712 (kredit 6 mesecev, 1 obrok polog, obresti 6 %. Pri nakupu z gotovino 5 % popust TV lahko kupite v BLAGOVNICI ŽELEZNIKI, ŽELEZNINI MEDVODE in SAMOPOSTREŽNIH TRGOVINAH FRANKOVO NASELJE IN PODLUBNIK V ŠKOFJI LOKI. ZA NAKUP SE ZAHVALJUJEMO IN SE PRIPOROČAMO DOBER NAKUP JE PRI LOKI NAKUP 781^6970 0417 Torek. 6. novembra 1990 PISMA 9. STRAN ie:glas [gftEJELI SMO Problematika LES d. d. Ljubljana in njeno sevanje Po večmesečnem reševanju Jfa1/o v LES. d. d. Ljubljana, ki Je nastala zaradi nezmožnosti VrQčanja kreditov najemojemal-ta Elan Begunje in kot posledica ^možnosti izplačila hranilnih varčevalcem ugotavljamo. , se stanje ni premaknilo z mr-,v* točke f-ES, d. d. Ljubljana je zašel v *2ave zaradi plasmaja sredstev "šepoMbej nakazila premostit-^ega kredita v znesku n-000.000.00 din v mesecu mar-Jf '990 v Elan Begunje, ki naj 1 ?a le-ta po zagotovilih Elano-efafinančnika Pavla Kodra vr-?!' LES. d. d. v nekaj dneh. Elan Kwb obljubi ter. kljub temu da gb«'fi uradni podatki SDK-ja o u<*nu, da je ena najboljših slo-*n*kih firm, navedenih sredstev 1 *°gel vrniti. f višina hranilnih vlog varčeval-ev Je v tem času predstavljala fjeje* // 7.000.000,00 din, kar po"ieni izreiino visok znesek na N očju Wv** varčevanja za 17.000 palcev. J *btiQVCi LES' d d- LJ"blJana \ierjlJ^rePr'čani in varčevalci so i p s° hranilne vloge v LES. d. čt)/Q,rn.etno naložena, saj so var-!Vojih?*,ranJali reamo vrednost ilovn-u"'™'*1 v^og' iesar v P°~ kda 0ankah niso uspeli. 4, /Ci"/Kla-vni delničar LES-a, *?de n- ki je bil po javno iz-hrn" an^eti čredno uspešna *Del 'n Je bil po podatkih v *ior k*,na drugem mestu, ka-'da *Utiie vlagali denar sklQie LES, d. d. registriran v 4q j U 2 obstoječo zakonodajo. Wo re8'straciJ° firme opravilo pom Pr'Sf°in<> sodišče, s skle-*>diiA G 588/89 Temeljnega *wQ,vKr<*nju z dne 28. 12. J€ m°ralo preveriti, ali loif ,lzP°lnjuje pogoje za dejav- Kerranilno kreditne službe. '99f/ Je odo v mesecu marcu ,fT približno 50 odstotkov Wtev kreditne bilance LES. Se • kot kredit plasiranih Elanu, Hed pos,avilo vprašanje, ali bi fotn nni dolžnik LES-a d. d. "dq ' Sr*dstev m vrnil, k J|0 :t' v mesecu maju in juni-r'fi lU r«zg»vori z I.B Go-pliil ,anko Kra"l- kije od iz-cem Q nronilmh vlog varčevalca ^"stopila, verjetno iz vzročni xtv,lr zavlačevala obe-C°" LEvH'uI"- in (f %e sklicuje na zakona- &" du :"" B°sPP'>^>vanje velja- J i b''"1"" kredami stuž-&(UVT''"t'» vzajemne Po-N «t£tSRs ' m Poda >'ud //TKa :ak'>»» P" ve-2>w> nbsidiarntga > \,lQn'>v Poravnave ter/a tev °*(2l, i'le^)""1"^' hranilnih bi '"Po*, 7"'lrvt' rešiti ui >41;;«,Prosi,, banke ^dbn dat°- konkret- - hanka.d. d.« Ljubljana, kije bila pripravljena sodelovati in ob pomoči vlade hranilne vloge prevzeti in izplačati varčevalce. Predlog smo posredovali g. Rejcu - ministru za industrijo in gradbeništvo (pa tudi predsedniku komisije za Elan), ki je hkrati reševal Elan. in ki je bil tudi edini, ki je pripravljen zadevo pomagati reševati. Ker se bliža rok, do katerega je objavljen moratorij, to je 31. 10. 1990 in ker se bo ob tem času reševal tudi postopek na sodišču, menimo, da smo dolžni seznaniti varčevalce z dejanskim stanjem. Menimo, da je »zasluga« za navedene razmere tako - na strani delavcev Les-a, d. d., ki so verjeli v resničnost objavljenih podatkov o poslovanju Elana (zlasti bilance, ki jo je potrdila SDK Kranj). - na strani sodišča, ki je firmo kot hranilno kreditno službo registriralo, čeprav navedeno registracijo Sekretariat za finance ne priznava, ker bi morala republika Slovenija subsidiarno odgovarjati za izplačilo hranilnih vlog, zakon o hranilno kreditnih službah pa je bil kljub tem nemudoma korigiran, če sodišče te dejavnosti ne bi smelo registrirati pa gre za zavajanje delavcev Les-a kot tudi varčevalcev. - predvsem pa Elana iz Begunj, ki je z neresničnim prikazovanjem stanja gospodarjenja zavedel tako delavce Les-a. d. d. kot njihova varčevalce, da so mu slepo plasirali razpložljiva denarna sredstva. Ker so za usodo 17.000 varčevalcev soodgovorni tudi določeni vladni organi, bi bilo primerno, da se zadeva rešuje še kje drugje, ne le v Les-u in odboru varčevalcev, saj je med varčevalci mnogo ljudi, ki so socialno ogroženi in je nekaterim neizplačilo hranilnih vlog dobesedno osebna tragedija. Potrebno, pa bi bilo res hitro ukrepanje, saj so varčevalci pri kraju s potrpljenjem. Zalo v imenu varčevalcev prosimo vlado, da se vključi v reševanje nastale problematike. LES, d. d. Ljubljana Odprto pismo g. Vladimirju Černetu Spoštovani predsednik! Družbene spremembe, ki jim želimo dati pečal sodobnih tržnih odnosov m uveljavljanja načel sodobne države z vsemi civilizacijskimi vrednotami, žal spremljajo tudi stečaji, izgube delovnih mest, socialni pretresi, padanje družbenega standarda in spoznanje, da mladi generaciji ne ho lahko Za marsikoga bosta nova organiziranost in vodenje gospodarstva pomenila bolečo življenjsko izkušnjo, kakršna je bila značilna za usodo delavca v ob-dobftt liberalnega kapitalizma tridesetih let tega stoletja. 0 vprašanjih zagotavljanja čim višjega nivo/a \ocutlmh pravic in \c postbtj pogoji'»'. M ti vsakdo zagotovi tpouOOno življenje z delom smo govorili na srečanju vodstev socialistov in \in-dtkata v občini Radovl/ica. Primer Elana in nevarnost stečajev drugih podjetij v občini, vprašanje prve zaposlitve mladih in f>er-tptktht ure/an/a osnovnih pogojev za delo, ustvarjanje družine, za šolanje in za delovanje družbenih institucij v celoti, zahteva takojšen in celovit angaima vseh institucij in državnih organov, ki lahko kakorkoli pomagalo rare\iti današnje in prihod nje probleme. 1 leni kontekstu /<• fo/rebrio ugotovili socialni položaj občanov z vidika nizkih osebnih dohodkov pokalnih, nezaposlenosti in neučinkovitega voden/a v posameznih delovnih organizacijah ter z vidika prve zaposlitve mladih, ki •akljiičuicio solarne. Slednje /f eden temeljnih izhodišč pri doseganju razvojnih ciljev tako na nivoju občine kot vsakega podjetja. Cilj koordinirane, skupščinsko podprte aktivnosti mora biti čim večje število produktivnih in ekonomičnih delovnih mest, odpiranje možnosti samozaposlovanja, vsestranska podpora perspektivnim panogam in zagotovljena socialna varnost, če ni objektivnih pogojev za zaposlitev. V tem smislu predlagamo: 1. Javno tribuno - okroglo mizo o socialni problematiki, ki naj vsestransko osvetli načelna in konkretna vprašanja v občini. Ob sodelovanju javnosti, političnih strank, organov občinske skupščine in drugih strokovnih institucij predlagamo še posebej aktivno sodelovanje sindikata in obeh odgovornih republiških upravnih organov oziroma njunih predstojnic, g. Jožice Puhar in g. Katje Boh. 2. Strokovno analizo stanja in perspektiv zaposlovanja v občini in regiji ter vloge zavoda za zaposlovanje. Analiza naj bo izhodišča za razpravo v občinski skupščini, ki jo bomo morali uvrstiti na dnevni red. 3. Ustanovitev posebnega delovnega telesa (komisije ali odbora) Skupščine občine kot koordinatorja aktivnosti in metodo javnega nadzora uresničevanja dogovorjenih socialnih programov. 4. Večjo aktivnost Izvršnega sveta SO Radovljica pri zagotavljanju pogojev za produktivno zaposlovanje na vseh področjih. V ta okvir sodi tudi naša pobuda za ustanovitev razvojnega sklada, ki bi bil lahko element občinske socialne politike. 5. Posebne ugodnosti za vse gospodarske in negospodarske asociacije v privatni lasti, ki na novo zaposljujejo in spoštujejo pravice delavcev. 6. Posebno skrb in konkretne ukrepe, da bi mladih zagotovili prvo zaposlitev, v vsakem primeru pa opravljanje pripravniške dobe. Problemi, ki smo jih opredelili, so prav gotovo strateška vprašanja razvoja in družbenega standarda v občini. Prepričani smo, da sodijo v okvir odgovornosti, pooblastil in realnih možnosti vpliva občinske skupščine in še posebej njenega Izvršnega sveta. Temu ustrezno bodo naravnane tudi naše skupne delegatske pobude in predlogi, za katere smo prepričani, da bodo deležni vaše osebne podpore kot tudi podpore predsedstva Skupščine občine Radovljica. Zveza svobodnih sindikatov Občinski svet Radovljica Socialistična stranka Slovenije Občinski odbor Radovljica Sporočilo javnosti Na skupnem sestanku predstavnikov ZSMS - LS in ZSSS Radovljica v sredo, 17. oktobra 1990. smo sprejeli naslednja stališča, kijih posredujemo javnosti in skupščini: 1. V Radovljici trenutno deluje samo ZSSS s 6700 člani v večini dejavnosti. Tudi, ko bodo nastali drugi sindikati, bo potrebno v okviru IS in skupščine zagotoviti sindikatom ustrezen pogajalski položaj oz. opredeliti vprašanja, na reševanje katerih naj sindikat oz. sindikati vplivajo. Sindikatom je potrebno omogočiti, da v skupščinskem sistemu sodelujejo v postopkih oblikovanja, obravnavanja in sprejemanja odlokov ter drugih predpisov in ukrepov, ki zadevajo socialno - ekonomski položaj in pravice delavcev (delodajalcev), ter da sodelujejo v upravljanju področij, ki so pomembna za socialno zdravstvo, invalidsko ter pokojninsko zavarovanje in podobno 2. Več podjetij v občini je pred tttčtdi. Podpiramo politiko IS. ki skuša v prelivanjem kapitala preprečili zlom gospodarstva. V zvezi s lem predlagamo IS. da oetni, koliko je bančni kapital s svojo politiko visokih obresti prispeval h kriznim razmeram v posameznih podjetjih. 3. Nujno je, da zvemo, kam je stekel kapital iz Elana in želimo, da zvemo za odgovorne za Ela-iinve izgube. Prav tako je potrebno delavce Elana informirati o položaju podjetja in njihovi socialni varnosti. 4. Predlagamo IS. da v občim začne uvajali konkurenčno klav- zulo in da skupščini poroča o obsegu ukrepov, ki bi bili pri njenem uveljavljanju potrebni. 5. Razvoj obrti in podjetništva je eden od pogojev za transformacijo družbene lastnine in gospodarski razvoj. Vendar ne moremo pristati na to, da je položaj delavcev pri nekaterih zasebnikih tak kot v času začetkov mezdnega sistema. IS naj pri načrtovanju razvoja obrti in podjetništva podpre predvsem tiste, ki bodo zagotovili nova delovna mesta. 6. Delavska lastnina v podjetjih (sindikalni domovi, rekreacijski objekti, stanovanja iz stanovanjskih skladov ipd.) naj tudi v primeru lastninskih sprememb ostane delavska lastnina. 7. čakajoči na prvo zaposlitev, brezposelni in delovni presežki ne morejo računati na učinkovit socialni program in druge oblike zaščite. V postopkih pogovorov o reševanju njihovih problemov (pravica do dela, pravica do nadomestila) naj sodelujejo njihovi predstavniki. Predlagamo pa ustanovitev agencije za pomoč brezposelnim, organizacijo sindikata brezposelnih in transformacijo zavoda za zaposlovanje v borzo dela. 8. Povečuje se krog socialno ogroženih občanov, le-ti ne morejo na cenejše nakupe v Avstrijo. Ogroženim zagotovimo minimalni standard preskrbijo pod ugodnejšimi pogoji, npr. pogodbe s trgovinami o cenejšem nakupu ali ustanavljanje posebnih prodajnih mest (konzumi) npr. v organizaciji sindikata, ki bo omogočala nakup tudi upokojencem. 9. Z reorganizacijo sindikata pri občinskem svetu ni več zbiranja solidarnostnih sredstev za kulturno akcijo in sindikalne športne igre. Ker sta ta dva interesa še vedno potrebna širšemu krogu občanov, predlagamo, da te programe izvajajo občinski forumi (ZTKO. ZKO), morda tudi podjetje za razvoj kulture in komunikacij v ustanavljanju. ZSMS - LS Radovljica Jože Dežman 1. r. ZSSS Radovljica Bogo Košnik I. r. Skupščina pred odločitvijo: Za mesto in tovarno Na stališča in predloge ZSMS - liberalne stranke in dogajanja na zadnji seji zborov skupščine občine Sk. Loka posredujem naslednja stališča: Liberalna stranka očitno ostaja odločno pri svojem nerealnem volilnem programu, ki ne dovoljuje, da hi se podjetje LTH-OL v potrebnem skrčenem obsegu razvijalo še nekaj časa na obstoječi lokaciji v Vincarjih. Ker je volilni program, jasno, velika obveza vsake stranke, je povsem razumljivo, da si ZSMS - liberalna stranka prizadeva ta del volilnih obljub izpolniti. Zopet poudarjam, pri tem gre mimo vseh realnih možnosti, ki so trenutno in v doglednem času na razpolago, celo več, grozi nam z ustavnim sporom, kar nas čisto nič ne moti, ker je zgodovina za nas razčiščena in nesporna. Nekorektno je tudi to, da ZSMS - liberalna stranka poskuša dokazovati, da smo si mi izmislili nove cestne povezave do podjetja v Vincarjih in da smo od teh odstopili, ko smo naleteli na prevelik odpor pri krajanih. Načrtno želijo zopet buriti duhove v našo škodo v tistem delu, kjer smo še posebej občutljivi. Ponovno poudarjam, da vodstvo podjetja ni nikoli zahtevalo nove cestne povezave, celo nasprotno, zelo odločno se je uprlo prvotnemu predlogu družbenega plana, ki je predvidel dodatne cestne povezave. Koncept razvoja podjetja v Vincarjih omejuje količinsko proizvodnjo na največ 3.000 ton letno s tem, da bi se tja do leta 2000 še nadalje postopno zniževala do okoli 2.500 ton. To pomeni, da se bo sedanja cestna povezava preko kapucinskega mostu zaradi potreb našega podjetja zmanjševala in zato ni nobenih potreb in razlogov po dodatni cestni povezavi. Nenazadnje, če smo si enotni v ugotovitvi, da to podjetje za vse čase ne more ostati na tej loakci-ji, je tudi družbeno neupravičlji-vo vlagati v dodatno cestno povezavo. Zadnja seja zborov občinske Skupščine se je sprevrgla v strankarski obračun, ki gre zopet v breme tega podjetja. Delegat podjetja v Zboru združenega dela je jasno povedal, da je v tem trenutku varianta tehnološko-ekološke sanacije na obstoječi lokaciji za podjetje edino sprejemljiva in izvedljiva, kar pomeni najožji program, ki ga podjetje mora izpeljati, če želimo preprečiti izgubo dragocenega inozemskega trga in zagotoviti nadaljnji razvoj. Ta program bo uresničljiv v časovnem obdobju, ki ga narekujejo finančne možnosti podjetja, pri čemer ne prenesemo več odlašanja I. faze. V naslednjem letu se mora neodložljivo začeti s 1. podfazo I. faze ureditvenega načrta. Gre za to, da nam v talilnici zaradi dotrajanosti obstoječe opreme preti popolna ustavitev proizvodnje. Tega si nihče ne more privoščiti in tudi mi si ne bomo. To podjetje in vodstvo je odgovorno pred to državo za uresničitev dolgoročnih izvoznih pogodb. Ta poseg bo pomenil tudi ekološko sanacijo glavnih izpustov v zrak, za kar bi potemtakem morali biti še posebno zainteresirani v kraju. Torej za odlašanje po obrokih 45 dni, ki ga predlaga ZSMS - liberalna stranka, ni več časa. zato se bomo v podjetju takoj osredotočili na reševanje konkretnih problemov na sedanji lokaciji. V to nas je prisilila tudi zadnja skupščinska razprava, ki je pokazala, da podjetje nima več pogovornega partnerja. Za neproduktivna pojasnjevanja in obravnavanja nimamo več časa, niti volje. Odločitev v tem smislu smo že najavljali v primeru, da še Skupščina ne bi hotela ali znala dokončno odločati o naši usodi. Prepričani smo namreč, da občina ni sposobna v doglednem času dati podjetju na razpolago komunalno urejene lokacije in hkrati izplačati odškodnino za nepremičnine na sedanji lokaciji, vključno s selitvenimi stroški in izgubo dohodka ob selitvi. Materialne možnosti podjetja in občine so znane, kakor tudi višina potrebnih investicijskih sredstev za preselitev in možnosti finansiranja s strani bank ali drugih investitorjev. Sklep zadnje skupščine o imenovanju komisije, ki bo proučila možnosti preselitve LTH-OL v RUŽV, pomeni podaljševanje agonije za naslednjih 60 dni. Ali si podjetje in ti delavci res to zaslužijo ? To razpravo bi končala z razmišljanjem enega od uglednih PARKIRNI 3 ^3 0 poslovnežev iz ZDA, ki se je nedavno, kot gost republiške vlade, mudil v Sloveniji. Rekel je približno takole: Največji greh vsake vlade je, če ne zna podpreti in zagotoviti razvoja tistih podjetij, ki že imajo trg in ki proizvajajo proizvode, ki pokrivajo stroške. Direktor LTH-OL dipl. ing. Mirjam Jan-Blažić Odborniška omika Seja občinske skupščine, kije bila dne 17. 10., ni bila nič manj in nič bolj produktivna kot prejšnje, vsaj kar se ukrepov za izboljšanje življenja volilcev tiče. Očitno so seje skupščine bolj zato, da odborniki opravičujejo svojo izvolitev, kot pa zato, da bi volilci v vsakdanjem življenju občutili, da se stvari premikajo na boljše. Ker pa je skupščina sestavljena iz posameznikov, ki se vsak na svojstven način vključujejo v gornja prizadevanja, je moje današnje pisanje namenjeno enemu izmed teh, ki je sicer glede kariere precej tipičen, vendar kljub temu zanimiv, vendar spet ne toliko, da bi bilo samo zaradi tega vredno pisati. Gre mi predvsem za obsodbo pojava oz. obnašanja, ki v resni skupščini ne sme dobiti domovinske pravice. Molčati o tem, pa bi pomenilo podporo takšnemu obnašanju. Zakaj torej gre? V več ali manj argumentirani razpravi so razni odborniki izražali različna mnenja. Nekateri so se te, v poslovniku določene pravice, poslužili večkrat. Ta zakonita, vsem razumljiva pravica, pa je očitno »gospodu« odborniku nažrla živce do te mere, da je glasno postavil zahtevo »odtrgati jajca«. Jasno da »tovarišu« odborniku, kije bil takrat za govorniškim odrom. Če bi bila »to-varišica« bi vzkliknil »odrezati prsi«. Ker »gospod« odbornik ni pojasnil, kdo naj bi to storil, ali predsednik skupščine, ali tajnik skupščine, ali predsednik njegove stranke, lahko sklepamo, da bi to storil sam, če bi se mu ponudila priložnost. Je pa s tem potrdil, da izjema potrjuje pravilo. Pravilo naj bi bilo. da je kultura premosorazmerna izobrazbi. Ali pa hoče gospod odbornik doseči le-to. da bi si v prihodnje upali v skupščini nastopati le -tisti brez jajc. No, kakorkoli že, strinjati se je treba z ostro argumentirano razpravo v skupščini, tudi s kakšno zajedljivo pripombo ali medklicem. Ni pa se mogoče strinjati s primitivizmom, pa naj ga zganja pripadnik katerekoli stranke. In v danem primeru ravno zato tudi gre. Trgati jajca drugačemi-slečim, čeprav samo verbalno, je gostilniški, ne pa skupščinski način razprave, če pa to izjavi bivši partijski špicelj (po lastni volji), kije v letu 1968 politično ovadil na občinski komite Z K svojega kolega, da se ne drži- partijskih navodil (šlo je za češko situacijo), potem je o tem dogodku še posebej vredno pisati. Že zato, da bi volilci sprevideli, koga so volili. Pri tem je le še treba poudariti, da takratna politična ovadba ni bila dana iz poštenih pobud, kolikor o poštenosti v takih primerih sploh lahko govorimo. Glede na to, da se je izkazalo, da je lažniva, lahko sklepamo, da je bila dana izključno z namenom, škodovati drugemu. In kdo je junak te zgodbe? Sedanji veliki borec za demokracijo itd. Stiasnv dr. Vladimir. Stane Boštjančič • EUDORA • ZANUSSI • LIEBHER • MIELE Eiektro Plankcnstcincr fachmarkt LICrVUU ■ PRALNI STROJI. HLADILNIKI. HLAD SKRIHIt. VSI ELEKTRIČNI STROJI. INSTALACIJE. PRODAJA - SERVIS MOJSTRSKA DELAVNICA BEUAK, NIKOLAIGASSE 5 • TEL: 9943-4242 27321 POMIVALNI STROJI. SUŠILNIMI Pf RILA. U. ŠTEDILNIKI . _ ' DolihopfB. 1 Tel. 25 602 NASPROTI PIVOVARNE • (VN00A) F GLAS 10. STRAN VODA JE POPLAVLJALA, RUŠILA Torek, 6. novembra Vlada: Takoj poseben zakon Zaradi katastrofalnih poplav se je v petek na izredni seji sestala slovenska vlada in sklenila, da takoj v Sloveniji vpokličejo vsa sredstva iz naslova solidarnosti do konca leta (gre za enodnevni zaslužek zaposlenih v republiki v mesecu juliju) in da se takoj sprejme tudi poseben zakon, po katerem naj bi zaposleni v Sloveniji dali enodnevni zaslužek za solidarnostne namene. Vlada sicer za posamezen primer lahko odobri milijon dinarjev, o večjih zneskih pa mora odločati skupščina. Sklenila je, da bo naftne derivate iz republiških rezerv namenila za delo mehanizacije, kije pomagala prizadetim. Svojim resorjem s področij cest, PTT, energetike, varstva voda in kmetijstva je vlada naročila, naj letošnje programe prilagodijo nastalim razmeram. Zivko Pregl je predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu dejal, da je zvezna vlada pripravljena pomagati. Poslali ji bodo poročilo republiškega štaba za CZ. Vlada pa bo pripravila tudi analizo in z njo ugotovila, kako je mogoče, da so bili zelo vitalni objekti grajeni ali nameščeni tako, da jih je dosegla že prva voda. Pozvala pa je tudi zavarovalnice, naj se vključijo v pomoč prizadetim. V četrtek so bile zaradi vodne ujme in plazov najprej odrezane tudi glavne ceste. Delavci Cestnega podjetja so imeli praktično povsod na Gorenjskem veliko dela. Tako tudi na cesti Bled - Bohinj v Soteski (na sliki). Ko pa so glavne prometnice "odprli", jih je čakalo pravo razdejanje tudi na lokalnih cestah predvsem v škofjeloški in kranjski občini... S kalno vodo in pomanjkanjem pitne vode so se srečali predvsem v Škofji Loki. S pitno vodo so jih gasilci (in tudi) pripadniki i I \ v cisternah oskrbovali v petek. Ko so vodovode usposobili, pa je v Škofji Loki, podobno kot nekaj časa v Kranju, veljalo, da je treba vodo prekuhavati... V škofjeloški občini so bili poplavljeni tudi številni proizvodni obrati večjih podjetij; najbolj Šešir in podjetja v Železnikih. Na sliki: pod vodo delavnice Srednje kovinarske in cestnoprometne šole v Skofji Loki... Zastopniki Zavarovalnice Triglav na terenu Posebne ukrepe, da bi nastalo zavarovano škodo lahko čimprej ocenili so sprejeli tudi v Zavarovalnici Triglav. Sporočajo, da so škode krite z več zavarovalnimi vrstami. Zavarovanci lahko uveljavljajo odškodnino, če imajo na primer sklenjeno stanovanjsko zavarovanje, požarno, zavarovanje živali, polno (avtomobilsko) kasko zavarovanje, za varovanje živil v zamrzovalnikih ali katero drugo, sicer manj pogosto zavarovanje (n.pr. zavarovanje hladilnic, elektronskih računalnikov, montažno zavarovanje, zavarovanje gradbenih dejavnosti, obratovalnega zastoja... )d V Območni skupnosti Triglava v Kranju so nam povedali, da so njihovi zastopniki včeraj (v ponedeljek) odšli na najbolj prizadeta območja predvsem v spodnjem delu Gorenjskega. Ekipe za ocenjevanje škode so okrepili. Ocenjujejo, da bodo večino škodnih primerov lahko ocenili in sklenili takoj, za večje pa bodo oškodovanci lahko dobili še pred /a ključkom postopka akontacije. Ugotavljajo, da bo največ upravičencev za izplačilo odškodnine i/ sklenjenih stanovanjskih zavarovanj; redki so primeri, ki so imeli sklenjeno dodatno zavarovanje za vodo pri požarnem zavarovanju. Kar zadeva ceste pa so bile v glavnem zavarovane le gozdne... Dolgotrajno deževje zalilo dobršen del Slovenije Na Gorenjskem najhuje Vi p$ l Vi • i Vt t v škofjeloški občini gramoz... Tako cesta v PoW-sko kot v Selško dolino sta<>« kmalu neprevozni, kraji ob Wj pa odrezani. Najbolj na ud^ so bili Železniki, predvse"1, zgornjem delu, dokler ob uri ni voda pretrgala mostu Tehtnici in hkrati odrezala** Log ter pot v DavČo. NiČ ^ pa ni bilo tudi v Škofji Loki-spodnjem delu je voda preP vila prostore npr. Šeširja, ^ vilne stanovanjske hiše. huje pa je bilo, ko je ostalo praktično brez pitne de. . .j| Tudi na kamniškem nt " nič drugače. Kamniška Bistf Bolj ali manj so deževje in narasle vode, ki so prestopile struge in se razlile na ceste, zalile kleti in stanovanja, proizvodne obrate, sprožile zemeljske plazove, usade, odnašale ceste, rušile mostove, pretrgale telefonske in električne zveze, onesnažile pitno vodo... občutili v vseh gorenjskih obči- niku podirala mostove, v nah; najbolj pa v škofjeloški, kranjski in kamniški. je v zgornjem delu proti me* Kranj, 5 novembra - Močno deževje je na Dan mrtvih prebudilo prebivalce Slovenije. Kmalu se je izkazalo, da ne gre za običajno jesensko deževje, marveč predvsem v zahodni in severovzhodni Sloveniji za hudo ujmo, ki je začela "kazati zobe" najprej v naraslih rekah, potokih, drvečih hudournikih, poplavljenih cestah, kleteh, stanovanjih, zemeljskih plazovih, prekinjenih zvezah... Na Gorenjskem se je začelo s prestopanjem bregov predvsem v obeh Sorah in s proženjem zemeljskih plazov ter z usadi. Prvi so bili, predvsem v spodnjem delu Gorenjske oziroma v škofjeloški občini, "na udaru" prebivalci ob vodi; najprej tam, kjer so se vedno ob malo večjem deževju spopadali z vodo. Najbolj na udaru so bili mostovi; v škofjeloški občini je odneslo most v Železnikih, Vešterski most v KS Podlubniku, stari most Lipce-Gosteče (na sliki). Podrtih pa je tudi veliko mostov proti krajem in naseljem v obeh dolinah Sorc; pa tudi v dolini Kamniške Bistrice... Tako je bilo na primer tudi v jeseniški občini, kjer je voda že 1. novembra odrezala Tamar in kočo v njem ter dva nemška turista. V radovljiški občini je bila tudi tokrat najbolj izpostavljena in na udaru zaradi zemeljskih plazov cesta Bled -Bohinj v Soteski. "Oživel" je tudi zemeljski plaz na cesti Begunje - Tržič v Podgori. Tudi v tržiški občini jih je bilo precej, ki so imeli vodo v kleteh. Sprožili so se zemeljski plazovi in ogroženo je bilo vodovodno omrežje. Povsod so se tako že 1. novembra sestali občinski štabi za civilno zaščito, zaradi ujme, ki je zajela praktično vso Slovenijo, predvsem pa najbolj severovzhodni del in celjsko občino, pa tudi republiški štab CZ. Kmalu pa se je pokazalo, da bo ujma na Gorenjskem najbolj prizadela spodnji del. V kranjski občini je bilo najhuje v Bitnjah in proti Žabnici, kjer se je zaradi še vedno nedokončane regulacije voda spet razlila po domala vseh kleteh in hišah. Podobno je bilo v severnem delu Kranja na Kokrici in Mlaki, kjer so ob Cesti na Belo št. 1 morali celo izseliti stanovalce. Voda je prekinila promet na cesti Kokrica - Golnik in pa zalivala obrate in stanj nja. In nič drugače ni b"*\j Medvodah ter v krajih ob ^ proti Škofji Loki. Pravo razdejanje y Ko se je prvi val vodne mk naslednji dan začel P°\j. umirjati in se razlita V°^ZL stopoma vračala v svojo # go, se je začelo kazati razdejanje: pretrgane ceste».» vilni plazovi, odrezane 1^ naselja... V Škofji Loki soP1" vodo morali dovažati s nami, tudi v Kranju so j° z rali nekaj časa prekuha* Medtem ko so delavci C<£ | ga podjetja in komunalni^ ganizacij odpirali ceste, $3K povsod črpali vodo in di^jn. pomagali, so delavci PTT jetja vzpostavljali telefo^. zveze, delavci Elektro pa e # trične. V Davči so bili odrgni, voda je odnesla okrog j. lometrov ceste. Gorski re^J ci iz Škofje Loke Pod1/Olc stvom načelnika Zvoneta K > njaka so se prebili v Sp^L Davčo in prenesli bolnis"^ ki je morala na dializo, v Z* , nike. Podobno je bilo še z ^ ma bolnikoma. V Davči. ■jjf so še vedno odrezani, so 0Vvr elektriko šele v soboto Pr0% čeru, gorivo pa so jim v crs* prepeljali gasilci čez Soric0 Zelo poškodovana je bila tudi cesta od Trebi je proti Sovodnju in je še zdaj prevozna le za osebne avtomobile... V severnem delu Kranja je voda zalivala stanovanja in hiše n'' ki in Kokrici... * ni Zemeljski plazovi so se prožili predvsem v škofjeloški občini na krajevne ceste. Pri Selcih je pla/. ogrozil štiri stanovanjske hiše (na sliki)... Pri Tehtnici v Železnikih so imeli stanovalci hiš, preden je odneslo most, po meter in več vode v stanovanjih. Zadnjo, še nedograjeno hišo pa je plaz domala zasul... kar za nekaj časa zaradi plazov odrezala krajane Ne milj in Podblice, pa tudi Besnice in v Zabukovju. kjer so reševali pred plazom hišo. Precejšen zemeljski usad se je pojavil na cesti proti Cepuljam. Najhuje pa jc bilo v kranjski občini v severnem delu. Tja od Olševka proli krajem pod Krvavcem. Na Urniku je na primer od 31. oktobra od 7. ure zjutraj do I. novembra do 19. ure padlo kar 204 milimetre dežja. Voda je poplavila kraje -vne ceste v Cešnjevku, Vasci, Vopovljah, Zgornjem Brniku, Pšati in Lahovčah. Zalivala je hiše m gospodarska poslopja. Zemeljski plazovi so se poroži-li na pobočjih pod Krvavcem. Ogroženi sta bili na nekaterih odsekih telefonska in električna napeljava. V Sidražu je vo-da odtrgala del i este Se Murska gora - Tunjicc, V Poženiku je bilo pod vodo 22 hiš, v Gradu 20. Zalilo je del vasi Zalog in v Vopovljah skoraj polovico vasi. V krajevni skupnosti Brnik je bilo pod vodo 15 kleli in kmečkih gospodarstev, v Velc-sovem pa 25. Pod vodo mi bile m v Adergasu, Cešnjevku, Pfaprotnl polici, precej kleti v ' erkljah in v Vasci. Najhuje pa je bilo že I. novembra v škofjeloški občini. V obeh dolinah sta narasli Sori prestopili bregove in zalivale VH oh ii|ih. S hribovja voda drvela v obe dolini in s seboj odnašala ceste, drevesa, zemljo. Ljudje so reševali seb<-'< J gali drugim. Najbolj '^j/l bili povsod gasilci in Pr'^V'i civilne zaščite, cestarji. PTT, Elektro in kon^'j podjetij. 2. november jf bi' / delovni dan. Kranjski, prt* / pa škofjeloški štah C/ "j^l1 Centra za obveščanje *«» •? ^ neprekinjeno, škofjel«**.^ šni su-t se je od I. n<>vC,,,^| nedelje, 4. novembra, *yk|r! treh izrednih sejah, kru^V se je danes. Škoda ni ""ji tudi v manj prizadetih skih občinah je je prt'<-"cJ'^|ti je pa bo seveda v Škofje" . f kranjski občini. Prve °e^jm trujejo v minulih dneh n1 J kokrat Izrečeno ugotovi" ' va katastrofa. rt" Hudo je. ker je pred JJJV ma. Vlaga, ki se je nw*,,,,j^ .love, hov njih še 'i'P f"!, vala". Pota in ceste bo*\tft plazov, usadov, P°drtin Pj lahko le zašilo poprn*'J^ jpP' malu povsod, tudi v šte*' ^ lektivh, se je priča k o**" / dnevni (praznični) fftfi menil v reševanje, tM*4 :t?.: slorov in i\\a\ > oteiiji** \f de. Predvsem velja 1° l\fF, industrijo in obrt. Ob**J/, či v ujmi, ki je miru" ^ft' boj pustila r«idej»*i*j^| prevladala tudi medč'0 moč, požrtvovalnost t^Vj I"*, gani/iranosi in Pi,nl't gffy drugod malo manj, w? ^ vitosrt komunalnih o'' nih služb in podjetij- 5>rek, 6. novembra 1990 VODA JE POPLAVLJALA, RUŠILA 11. STRAN Cl®E3®S8bPMGLAS Ko je odtrgalo most . Železniki, 4. novembra - Ga-!,Cl v Železnikih so se organi-P*u v četrtek ob 8. uri zjutraj ,n Potem bili praktično nepre-^nJeno na nogah. "Najhuje je, te kliče deset ljudi hkrati, pa * njoreš pomagati. Bilo je nu-*; * lfga pri cerkvi, kjer je sko-2 *asulo Šubičevo hišo, odtr-| vas, 4 novembra -i,a » *ar smo pet, šest let delali predUreJanju in uresničevanju tj)0vVsern komunalnih progra-n0stv naseljih v krajevni skupek Gorenja vas, lahko re-Uja ',^a jc zdaj, brez pretirava-v n' .""Pdstotno razdejano," je *udiri/0, ko sc Je z 8eo,°8i iz 3 novembra - Naj-žarad'°. bl'c na Cerkljanskem detc i iflrlltovih poplav priza- stan0v ovče Voda Jc zalila 26 v0v ^njskih hiš ter šest hle- štva i .Ve,Jnik gasilskega dru- lH)vedJi °vie. Janez Rožrnan je 1 da je pri reševanju in ■tih Na Srednjem brdu je plaz porušil hišo številka 17, v Ča-bračah pa ogrozil cerkev. Sicer pa so domala vse ceste, ki so jih v minulih letih gradili krajani s prostovoljnim delom in prispevki ob pomoči cestno komunalne skupnosti poškodovane zaradi plazov, usadov, spod-jed... Poplavljena je bila večina hiš ob Sori, obrati Marmorja, vas Hotavlje. Med zasebniki imajo največ škode Ferlan, KlemenčiČ in Gostišče Lipan. Sicer pa je pravo razdejanje na Srednjem brdu, Kopačnici in Leskovici. V Leskovici je na primer odneslo zajetje vode in je polovica Leskovice brez vode, ogrožen jc vodovod Hlavče njive - Brda. "S člani vaških odborov se bomo poslej sestajali vsak dan. Najprej moramo sanirati ceste Suša, Kopačnica, Hlavče njive vsaj za osebna vozila. Sanirati moramo cesto do Štefan Primožič ntke. Takega razdejanja in vode pa ne pomnim..." Čeprav so se pripovedi o velikih vodah v Selški dolini tokrat malce križale, saj Tonka Ramovš ve, da je bilo hudo 1926. leta, nekateri pa menijo, da je bilo to leta 1924, v teh dneh to ni pomembno. Veliko bolj jih je v nedeljo v Železnikih skrbelo, kako bodo do zime čimveč škode odpravili in kako razdejanje popravili. V Davči pa so se takrat ukvarjali predvsem z mislijo, kdaj bodo spet lahko prišli na delo v Železnike, saj so ostali brez pet kilometrov ceste proti Davške-mu mostu. Ujmo na Gorenjskem sta spremljala novinar Andrej Žalar (s sodelovanjem dopisnika Janeza Kuharja) in fotoreporter Jure Cigler. Volake, da pridemo do gramoza za popravilo cest. Lotili pa se bomo najprej najbolj pomembnih prometnic in škod. Ogromno je namreč usadov. Kmetijske površine so polne peska in nanosov. Poljske poti so uničene. Uničenega je veliko asfalta na urejevanih cestah v zadnjih letih. Prava katastrofa in škodo bomo le postopoma lahko odpravljali," ocenjuje Ivo Petrovčlč. črpanju vode delalo 100 gasilcev. "Takšnega neurja oziroma vode ne pomnim," je povedala 76-Ietna Justina Vreček. Domači so svoj čas pripovedovali, da je bilo hudo 1916. leta, ko je bilo toliko vode, da je tekla skozi 3J Si.fi S|«>a,u '»pri ** je utrgal zemeljski plaz, ogrozil gospodarsko podel ceste Šenturška gora - Tunjice... - Kolo: J. Ku- V kuhinji Justine Vreček v La-hovčah je voda segala čez štedilnik... Foto: J Kuhar okna v hišo. Tokrat je je bilo le nekaj centimetrov manj... Voda ji je uničila vse in hvaležna je pomoči Kroparjevemu Andreju i/ Zgornjega Brnika in gasilcem. Še več škode pa je voda naredila Angeli in Jožetu Zabret v Lahovčah 54. Stanovanjski del hiše je popolnoma uničen, saj se je vdrl strop v veži in kuhinji KI-letno Angelo so prvi hip Angelo Zabret v Lahovčah so odpeljali v bolnišnico, njena sestra Frančiška in Angelin mož pa sta se iz uničene domačije začasno preselila v gasilski dom v Lahovčah... Foto: J. Kuhar odpeljali v bolnišnico, njeno sestro skupaj z Angelinim možem pa začasno v gasilski dom v Lahovčah. Živino so rešili v skedenj... Sicer pa so na celotnem območju pod Krvavcem v številnih reševalnih akcijah sodelovali poleg domačinov oziroma gasilcev tudi člani civilne zaščite. Skoda jc ogromna. Marsikje je uničena ozimnica, voda pa je talila tudi kotlovnice... Škof ja Loka: več kot 340 milijonov dinarjev škode V Škofji loki se je izvršni svet od četrtka do nedelje sestal na izredni seji trikrat; v četrtek, petek in v nedeljo popoldne. Po ukrepih na prvi in drugi seji, ko so odšle med drugim rudi strokovne ekipe na teren in opredeljevale nujne ukrepe (most v Železnikih, dovoz pitne vode-pomagali so pri tem tudi pripadniki JLA...) so na nedeljski seji tudi že podali prve ocene o škodi. Ocenili so, da je v občini uničenih 66 hektarov kmetijskih površin in 5 hektarov gozdnih. 330 hektarov kmetijskih površin je poplavljenih. Ceste v občini je treba zasilno usposobiti v 45 dneh (vprašanje pa je, kako bo z Davčo). Za zasilno ureditev ostale infrastrukture (ptt, voda, elektrika...) so na seji določili rok 20 dni. Za vzpostavitev v prvotno stanje pa, kot nam je povedal predsednik izvršnega sveta Vincencij De-mašar, pa bo treba dve leti ob pričakovani pomoči, pri čemer pa se velja najbolj zanašati na lastne sile. Skoda pa je ogromna. Na vodnem gospodarstvu je ocenjena na 3 milijone dinarjev, stanovanjskem 56,3 milijona, komunalnem 4,29 milijona, prometu 74,331 milijona, zvezah 1 milijon, kmertijstvu 40,605 milijona, energetiki 2,5 milijona, gozdarstvu 45 milijonov, industriji 79,64 milijona, obrti 5 milijonov, ostalo (živila trgov, objekti) 100 tisoč, na družbenih objektih 26,474 milijona, na kulturnih spomenikih (freske) pa je na primer ta trenutek sploh ni moč oceniti. Skupna ocenjena škoda znaša tako ta hip okrog 340,14 milijona dinarjev, kar predstavlja 20 odstotkov družbenega proizvoda, doseženega v občini leta 1988. Vincencij Demšar je tudi povedal, da se zdaj po ocenitvi začenja najtežje delo; dobro organizirano in učinkovito odpravljanje škode. "Saj ljudje v stiski zdaj ob lastni volji pričakujejo tudi organizirano pomoč..." Poleg delavcev komunalnih dejavnosti, gasilcev, civilne zaščite na najbolj ogroženih predelih ni zatajila tudi sosedska pomoč... "Rešitev" za nekatere kraje na Gorenjskem pred naraščajočo vodo je bila, ko je v četrtek proti večeru začelo snežeti. Tako so bili za promet brez verig zaprti mejni prehodi, sneg pa je padal tudi v Bohinju (na sliki)... Kranj: za zdaj več kot 25 milijonov dinarjev Kranj, 5. novembra • Na prvi izredni seji se je danes dopoldne sestal tudi kranjski izvršni svet. Po prvi oceni znaša škoda na cestno-komunalnem področju 16,931 milijona, v krajevnih skupnostih pa 8,252.200 dinarjev; skupaj torej dobrih 25 milijonov dinarjev (vendar brez škode na kmetijstvu, gozdarstvu, stanovanjskem gospodarstvu). Izvršni svet je sklenil, da se škoda na na cestah in komunalnih objektih sanira iz sredstev za cestno-komunalno dejavnost. Na objektih, za katere se denar ne zagotavlja v občinskem proračunu, iz rednih sredstev za te objekte. Na stanovanjskih objektih se škoda delno sanira iz sredstev obvezne proračunske rezerve, o čemer bo izvršni svet posebej odločal. Ustreznim strokovnim organizacijam bo izvršni svet naložil preiskavo tal in pripravo strokovnih rešitev za sanacijo usadov in plazov. V programe za prihodnje leto in za obdobje 1991-1995 pa je treba vključiti dela in ureditve, ki so se ob sedanjem deževju pokazala za nujna. Pri odločanju o davčnih olajšavah zaradi škode po deževju je treba upoštevati uradna poročila o škodi. Občinski štab za civilno zaščito pa naj skupaj z Republiškim zavodom za zaposlovanje - enota Kranj prouči možnost in po potrebi organizira javna dela za odpravo škode. Za pomoč najbolj prizadetim je izvršni svet iz tekoče proračunske rezerve sklenil, da se na republiški račun nakaže 10 tisoč dinarjev. GLAS 12. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 6. novembra 1990 Pomoč Železarni Gorenjska banka bo jeseniški Železarni za 60 odstotkov posojil spregledala obresti, 40 odstotkov pa jih bo odložila. Jeseniška Železarna se je te dni tretjič uspela izogniti stečajnemu postopku, delavski svet pa je sprejel predlog vodstva o preoblikovanju družbenega podjetja v delniško družbo, katere večinski lastnik bo slovenska država. Z reševanjem Železarne ni povezana le Gorenjska banka, temveč celotni sistem Ljubljanske banke, ko govorite o sodelovanju banke pri reševanju globoke krize slovenske črne metalurgije, morate vedeti, da gre zgolj za sodelovanje Gorenjske banke, temveč tudi Celjske banke in sistema Ljubljanske banke, so nas opozorili na tiskovni konferenci v Gorenjski banki in dodali, da se približno dve tretjini problematike nanaša na jeseniško Železarno, tretjino na štorsko. Če bi se stresla jeseniška Železarna, torej to ne bi bila nesreča zgolj za Gorenjsko banko. Izvršilni odbor Gorenjske banke je že obravnaval preobrazbo in sanacijski program jeseniške Železarne ter sklenil, da bo za tri leta zadržal njene investicijske kredite brez obrestne mere. nato pa bodo odvisne od uspešnosti njenega gospodarjenja, v višini dividende Železarne delniške družbe. Ta ugodnost se bo nanaša na 60 odstotkov posojil, kijih ima Železarna pri Gorenjske banki, za 40 odstotkov pa bo veljal dveletni moratorij. Za 10 odstotnih točk pa bodo nižje obresti. Jeseniška Železarna ima za 100 milijonov mark bančnih kratkoročnih posojil, od tega jih je 40 odstotkov prejela neposredno od Gorenjske banke, ostale iz drugih bank sistema Ljubljanske banke. Ob sklepe pa je izvršilni odbor Gorenjske banke pripisal dva pogoja. Prvi se nanaša na sanacijski program Železarne, ki mora vsebovati tudi oceno, kdaj bo začela poslovati pozitivno, saj sedanji nakazuje le zmanjšanje izgube. Drugi pa na zahtevo, da se poleg poslovnih bank vključi tudi interna banka Slovenskih železarn, kije velik združevalec sredstev, iz katerih nato daje kredite. Da gre za velika sredstva, pove podatek, da je interna banka Slovenskih železarn večji posojilodajalec jeseniški Železarni kot Gorenjska banka. Gorenjska banka se potemtakem še ni odločila, bo postala lastnik jeseniške Železarne ali ne, sklepi dajo slutiti, da nad tem ni pretirano navdušena in da pričakuje od jeseniške Železarne radikalnejše poteze. • ML Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Iskra Unitel razpadla na dva dela Združeno podjetje Iskra Telekom iz Kranja je na Blejski Dobravi ustanovilo delniško družbo Eleko, s čimer je dosedanja Iskra Unitel razpadla na dva dela. Eleko bo nadaljeval proizvodnjo na področju napajalnih naprav in elektromehan-skih telefonskih sistemov ter delov, preostali del Unitela pa bo nadaljeval z dodelavnimi posli za nemško podjetje Vogt. Iskra Unitel s 300 zaposlenimi je pred stečajem, ob koncu devetih mesecev je imel 10 milijonov dinarje izgube, 20. oktobra pa se je iztekel 60. dan neprekinjene blokade žiro računa. Povprečna plača je oktobra znašala 3.180 dinarjev. Novo podjetje Eleko je bilo registrirano sredi oktobra, ustanovni kapital Telekoma znaša 220 tisoč mark. Unitel mu je poleg pravice za nadaljevanje programa odprodal tudi potrebno opremo in reprodukcijski material, Eleko pa je v zameno prevzel izvedbo dogovorjenih poslov. Eleko predstavlja zdravo jedro podjetja, njegov direktor je dosedanji direktor Unitela Srečko Vengar, novi direktor Unitela pa je Igor Matjašič. Vprašanje je torej, kaj bo s približno polovico delavcev, ki so ostali v Unitelu in delajo za nemško podjetje Vogt. S kakovostjo njihovega dela je sicer zadovoljen, vendar pa je dodela-vni posel slabo plačan, zaslužek pa je seveda manjši tudi zaradi zamrznjenega tečaja marke. Obseg proizvodnje manjši kot lani Po podatkih Zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja na Gorenjskem v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjša za 13,5 odstotka, septembra pa je bila v primerjavi z lanskim septembrom manjša za 14,2 odstotka. V devetih panogah, ki predstavljajo 90 odstotkov industrijske proizvodnje na Gorenjskem, je bila v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem proizvodnja manjša: v predelavi kemičnih izdelkov za 26,5 odstotka, v proizvodnji električnih strojev in naprav za 21,8 odstotka, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 19,1 odstotka, v živilski proizvodnji za 14,1 odstotka, v črni metalurgiji za 12.2 odstotka, v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 11.3 odstotka, v kovinsko predelovalni dejavnosti za 10 odstotkov, v proizvodnji končnih lesnih izdelkov za 6,3 odstotka, v proizvodnji obutve za 4 odstotke in v predelavi kavčuka za 1,3 odstotka. Primerjava s Slovenijo pove, da je bil padec obsega industrijske proizvodnje na Gorenjskem bolj izrazit, saj je hila v Sloveniji v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjša za 10,6 odstotka, septembra pa v primerjavi z lanskim septembrom za 8,7 odstotka. Protipožarna zaščita Izolirkina delovna enota Požarni inženiring se ukvarja z i t/iskovanjem najnovejših v svetu znanih spoznanj in konceptov reševanja skladiščenja nevarnih snovi, predvsem v pogledu požarne varnosti in zaščite okolja. Svoje izsledke so predstavili na seminarju, ki so ga 7. novembra pripravili na Bledu, zaokrožili so ga z informacijami na temo novosti iz tuje zakonodaje s področja požarne varnosti in s praktičnim prikazom uporabe metode SIA pri izračunu požarne varnosti gradbenega objekta ter prikazom požarnih rizikov. Na seminarju so sodelovali tudi nemški in švicarski strokovnjaki. S priložnostno raz stavo pa so predstavili izdelke za protipožarno zaščito Piro-term, ki jih izdeluje Izolirkina enota v Cešnjevku: protipo/ar na in dimotesna vrata, protipožarne omete za zaščito nosilnih konstrukcij iz jekla in betona, protipožarne blazinice za zaščito kabelskih prebojev in prehodov v požarnih zidovih. Zapuško Sukno pa je predstavilo negorljive tkanine. Podjetje Števci podpisalo nove pogodbe z nemškimi kupci Milijonti električni števec za Bavarsko Iskrino podjetje Števci izvozijo tri četrtine svoje proizvodnje, na ameriški trg bodo poskušali prodreti z elektronskimi števci. Kranj, 30. oktobra - Podjetje Števci s 1.400 zaposlenimi, ki je po razpadu Kibernetike samostojno, v naslovu pa je ohranilo njeno ime, je na tiskovni konferenci predstavilo izvozne uspehe, predvsem nove pogodbe, ki jih je podpisalo z nemškimi kupci. V tekočem poslovanju ni več izgub, je povedal direktor Niko Bevk, poslovne usmeritve, predvsem v smislu zmanjšanja stroškov, pripravljajo s sodelovanjem svetovne svetovalne firme Mckinsev. Iskrino podjetje Števci sodi med pet največjih izdelovalcev števcev v Zahodni Evropi, kamor jih je začelo izvažati že pred 44-timi leti. Že zgodaj se je usmerilo na zahtevno zahod-nonemško tržišče, se tam utrdilo, kar se jim po združitvi Nemčij obrestuje, saj se jim odpirajo dodatna tržišča v pokrajini Thiiringen. Števci danes svoje izdelke prodajajo v 46 dežel, saj njihovi števci električne energije ustrezajo svetovnim standardom, po Iskrini licenci pa jih izdelujejo v Španiji, Turčiji, Tuniziji, Maleziji, Kolumbiji in Argentini. Slovesno števec izročili milijonti Dolgoletno sodelovanje z nemško elektro trgovsko firmo Froeschl iz Regensburga so v petek, 30. oktobra, obeležili s slovesno izročitvijo milijontega števca za Bavarsko. Posel količinsko predstavlja polovico vseh izvoženih števcev v Zahodno Nemčijo, lani so jih na Bavarsko prodali približno 50 tisoč v vrednosti več kot 6 milijonov mark. Celoten dosedanji izvoz v Zahodno Nemčijo pa presega 100 milijonov mark. Podjetje Števci so danes edini dobavitelj električnih števcev za nemške distributerje OBAG Regensburg, UWU VVu-erzburg in EVO Bamberg, po obsegu pa je največji dobavitelj za distribuciji STVV in IAVV Miinchen. V celoti to predstavlja dve tretjini potreb Bavarske, ki ima 10 milijonov prebivalcev. Z združitvijo Nemčij se odpira novo tržišče Z združitvijo Nemčij so se povezali tudi elektroenergetski sistemi, pet največjih zahodno-nemških distributerjev je prevzelo pet vzhodnonemškim po- krajin, bavarski so dobili v upravljanje elektrogospodarstvo pokrajine Thiiringen, ki po velikosti predstavlja polovico bavarskega trga. Tudi Iskri-nemu podjetju Števci se tako odpira novo tržišče, po besedah Slavka Vidica iz Iskrinega podjetja Elektronik v Stuttgar-tu, si lahko obetajo 10 do 20 odstotno povečanje izvoza. Ob milijontem števcu, prodanem na Bavarsko, so podpisali dve pomembni pogodbi, ki zagotavljata posel v prihodnjih letih. Po pogodbi o dobavi števcev do leta 1997 jih bodo dobavljali distributerjem OBAG, REVVAG, UWU in EVO ter dodatno za potrebe elektrodistribucij Thiiringena, približno 40 tisoč letno v vrednosti 30 milijonov mark, v celotnem obdobju pa 250 tisoč števcev. Druga pogodba pa se nanaša na dobavo 16 tisoč števcev z vgrajeno elektronsko tarifno napravo do konca leta 1992 v vrednosti več kot 6 milijonov mark. Pri drugi pogodbi kaže omeniti, da so jo sklenili v konkurenci z AEG in Siemensom, največjima nemškima izdelovalcema sodobne merilne opreme. Na ameriški trg skimi števci z elektron- V zadnjem času povečujejo zlasti proizvodnjo specialnih števcev, ki v tehnološkem pogledu predstavljajo prehod od mehanskih na elektronske izdelke. V Iskrinem podjetju Števci so elektronski števec že razvili, z njegovo proizvodnjo nameravajo pričeti sredi pri- govarjajo se z nemškim Si*j mensom in ameriškim Genef*! Elektric Company, s prvim "'J bi osvojili nove evropske trg&* drugim ameriško in britansko- Preobrazba v delniško družbo__> Števci so od 2. julija iet?s^ mostojno podjetje, do prihod njega leta se nameravajo braziti v delniško družbo odP' tega tipa, saj imajo le 20 odstotkov lastnih sredstev in ustvaff li bi radi pogoje za sveži kap1' tal, po besedah direktorja Ni? Bevka računajo na banke 1 poslovne partnerje. Zmanjša bodo morali stroške, saj so sJ mo za obresti v letošnjih deve" tih mesecih plačali 57 mil'f nov dinarjev, predvideno P^> 20 odstotno zmanjšanje zap^ slenosti, predvsem režijskih d, lavcev, presežki bodo v rnart čem odvisni od morebiti^ pomanjkanja dela. Povpr^j plača je oktobra znašala 4.™ dinarjev, niso torej povsem , repu. S sodelovanjem svet0^, ne firme McKinsev priprav0 jo analizo, ki bo dala pošlo*" usmeritve v prihodnjem let"- Po razpadu Kibernitke ^ problemov na domačem & rišču še niso razrešili. Najte8^ je so povezani s Sestavnim' li, ki 55-odstotno dela za »tc i Števci četrtino izdelkov prodajo doma, t h četrtine izvozijo, izvoz v Zahodno Evropo ima 37-odstotni delež v celotni proizvodnji, izvoz v dežele v razvoju 38-odstotnega. Polovico dobička zdaj ustvarijo na domačem trgu, 30 odstotkov v razvitem svetu, 20 odstotkov v deželah v razvoju. Kako jih tepe tečaj dinarja, pove podatek, da imajo za 5 milijonov dolarjev uvoza in za 25 milijonov dolarjev izvoza. Na domačem trgu prodaja upada, ne le v Srbiji, predvsem zaradi slabega plačevanja. Največji izpad je pri stikalih, včasih so jih doma prodali tudi 80 odstotkov več, števcev pa 20 do 30 odstotkov več. Gospodu VVilfriedu Froeschlu, najpomembnejšemu nemškem" v cu, je direktor Števcev Niko Bevk izročil milijonti električni st« za Bavarsko. Foto: J. Cigler hodnjega leta. Elektronski števci bodo postopoma nadomeščali mehanske, v razvitem svetu njihov prodor predvidevajo do leta 2000. Omenjeni pogodbi z nemškimi kupci Števcem v bistvu odpirata tudi vrata za elektronske števce. Na ameriško tržišče pa jim r mehanskimi števci ni uspelo prodreti, proizvodnja elektronskih števcev pa bo v prihodnjih letih premajhna, če nam ne bo uspelo osvojiti novih trgov, je dejal direktor Niko Bevk. Do- ce, Vzdrževanju in RTC sm"*j povedali, da potrebujemo vzdrževalcev in 10 do 12 rantov, pravi direktor SteV j. Niko Bevk. Spornih je ŠC P j, bližno 30 milijonov meds* ^ nih obveznosti, po beseda"^ rektorja Bevka so v letošf") ( prvem polletju poslova'^ kompromisnimi cenami. ,a so se že bolj zbistrile, del W\ je posledica komprom1 ^ cen. prisilni upravitelj PjB Vzdrževanju predlagal 10 • M. Volčjak Dvigi deviznih prihrankov načeli likvidnost Gorenjske banke Banka ni kriva za vrste pred okenci Kranj, 31. oktobra - Tradicionalna tiskovna konferenca ob svetovnem dnevu varčevanja je minila v naštevanju problem, saj je po lepem začetku leta, ki ga je kmalu zmotilo omejevanje bančnih plasmajev, avgusta prišlo do ekspanzije kreditiranja kmetijstva iz primarne emisije, kar je načelo Markovićev program. V zadnjih dneh pa zaradi političnih razmer ljudje množično dvigajo devizne prihranke, oktobra jih je Gorenjska banka izplačala kar za 350 milijonov dinarjev, kar je izčrpalo večji del njene likvidnostne rezerve. Narodna banka se ob tem spreneveda, saj bi z ustreznimi ukrepi lahko premagala denarno krizo, kakršnih je bilo tudi pri nas že veliko, le da so bile obvladane. Seveda smo odgovorni za poslovanje banke, vendar nikakor nismo za dolge vrste pred okenci v zadnjih dneh, kakor tudi nismo za politični razpad in s tem povezano panično ti v i ganje deviznih prihrankov, je dejal direktor Gorenjske banke Zlato Kavčič, ko je zelo kritično spregovoril o problemih in neustreznosti posojilno-denar-ne politike. Tako je bilo oktobra, ko se jc v Sloveniji že nakazovala in nato izbruhnila de nama kriza, sprejetih 17 ukrepov posojilno-denarne politike, vsi so vplivali na zmanjšanje likvidnosti v bančnem sistemu. Tako jc banka kreditno ne sposobna, če prekorači K) odstotkov izločenih sredstev obvezne rezerve, mesec dni ne sme dajati posojil. Tudi praktično je to težko zagotoviti, saj pri nas plačilni promet opra \l|a SDK in banka ne ra/pola ga s stanjem na svojem žiro računu. Gorenjska banka je oktobra ljudem izplačala za 150 milijo nov dinarjev deviz, kar je za več kot 500 milijonov dinarjev poslabšalo njeno likvidnost, i/ črpala je večji del svoje likvidnostne rezerve, /ato bodo morali potegniti nazaj nekaj kreditov iz gospodarstva, kar pa jc seveda zelo občutljivo. Narod na banka namreč ni omogočila uporabe pri njej deponiranih sredstev, potegnite jih iz tujine in i/ gospodarstva je rekla poslovnim bankam, čeprav v denarnih kri/ah običajno intervenira tako in jih tako obvlada. Takšne denarne krize namreč poznajo tudi drugod po svetu, tudi pri nas j i li je bilo po vojni že veliko, vendar so bile obvladane. Gorenjska banka ima skoraj za milijardo dinarjev hranilnih vlog občanov deponiranih v Narodni banki, nekaj v tujini, nekaj plasiranih v gospodarstvu Ne preostane nam torej drugega, kot da stisnemo zobe in upamo, da se bodo politične razmere uredile, je dejal Zlato Kavčič. Gorenjska banka je ob oktobru - mesecu varčevanja pri pravila več ugodnosti za svoje varčevalce in poslovne partnerje, od nižjih obresti za kreditiranje tekočega in investicijskega pos|ii\.mja, stanovanjsko komunalno dejavnost in obrt, do višjih obresti na nenamensko varčevanje in višjih limitov tt na tekočih računih. Verdj/ je množično dvigovanje a stvari dobesedno posta*1 ^ glavo, sa) je tako slabo v P dj na likvidnost banke, da * Ifi prisiljeni velik del ugo*" začasno ustaviti. nj5l Bilančna vsota GotZt banke se je v devetih m M letošnjega leta povečala ufi odstotkov in konec sCP m$ znašala 5.199 milijonov0^*' jev Sredstva prebivalstvi ji povečala /a \2 odstop ^ imela konec septembf' j f stotin delež v bilančni 4 čemer so bila dinarska ve j, 50 odstotkov, devizna Pajtf j odstotkov. Oktobra Pa ^ stvari korenito /.isiik.il1*-množičnega nakupa in ^ deviz so sredstva obča«? Ld la za približno 15 oJf.0t0. od tega približno °° a& devizne hranilne v'08elhf*a jc kljub temu uspela G'.^ft septembrsko raven kr«đ \f gospodai »tva, novembr* (l/ ne bo mogla več, če s sredstva prebivalstva >c.a zmanjševala • M. Vol« I^fk. 6. novembra 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 13. STRAN IGLAS Janez Eržen, kmet iz Žabnice: Ne strinjamo se, da bi o kranjski Mlekarni odločali v Ljubljani jedrio nas je motilo, da se nekaj skriva in prikriva. Ko smo zvedeli za namen Mercatorja, da si v sanjski Mlekarni zagotovi večinski delež, smo dobesedno ponoreli." Žabnica, 29. oktobra - "Moje stališče, verjetno pa tudi stališče večine kmetov, je, da bi kmetje morale imeti v Mlekarni večinski delež - ne samo zato, ker kmetje zagotavljamo 'ca, 29. oktobra - "Moje stališče, verjetno pa tudi stališče večine kmetov, je, da bi kmetje ■ zadruge morale imeti v Mlekarni večinski delež - ne samo zato, ker kmetje zagotavljamo r°8 70 odstotkov mleka, ampak tudi zaradi tega, ker je bila Mlekarna nekdaj zadružna," je v govoru dejal Janez Eržen, kmet iz Žabnice, sicer pa predsednik podružnice kmečke zveze Sor-P°lje jn član predsedstva in upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije. g "mlečnega udara" v kranjski Mlekarni je inilo že precej časa, pa vendarle: to ni bil sa-J? s,rajk nezadovoljnih delavcev, šlo je tudi za mi !fVe Banjskih zadružnikov, ki oddajajo g*» v Mlekarno Kranj. Kakšne so te zahte- sk !^melJe smo zaradi bojazni, da bi kranj-* Mlekarna povsem prišla pod vpliv Mer-t0rJa in da bi mu jo za nameček prodali še l ,maJhne denarje, že pod prejšnjo oblastjo ^ntevali, da izstopi iz Poslovnega sistema ' ercator. Na to smo na sestankih večkrat Pozorili tudi vodstvo Mlekarne, vendar J"? "i hotelo prisluhniti in je nadaljevalo °J° politiko. Kmetje smo zahtevali in še nj teyamo, da Mlekarna ne more biti orga-v Za^'ja. pri kateri bi bili povsem brez vpli-0.',.^a.naj izstopi iz holdinga Mercator in se , ''kuje v zadružno ali v mešano podjetje, v terem bi bili zastopani vsi medsebojno te-0 Povezani deli - od zadrug, kmetov in po- trjjfy* k' zagotavljajo mleko, do predelave in del; čirn>\'ne ^metie srno se pridružili stavkajo-Slank h'aVCem Pre^vsern zat0' ^er smo na se~ >rosu pri kranjskem županu Viiomirju S|0"JU.)n pri predsedniku Zadružne zveze It^ e.nije Leu Frelihu dobili vtis. da smo tudi karCtJe °^8ov'orni za položaj kranjske Mlc- «avkj •n da je treba nekaj narediti. Ko se je kl ;»a začela, smo na hitro poklicali kmete, jni0 takoj prihiteli s traktorji in prikolicami k VilSedl' dostoPe do Mlekarne. Tokrat nas b^'0 štirideset do petdeset, prihodnjič nas *am> k.°ne se veliko več, če se po štrajku in Gnjavi vodstva ne bo nič spremenilo." p0i.e!)e zahtevate vpliv na poslovno in razvojno JJtiko Mlekarne. S kakšnim deležem bi bili ^voljni, {jn_ , ie stališče, verjetno pa Ckme,ov Vam je znano, da ima podobne cilje, zagotoviti si večinski (več kot polovični) delež in vpliv v Mlekarni tudi poslovni sistem Mercator? "Vedno nas je motilo, da se nekaj skriva in prikriva in da ne gre za politiko odprtih kart. Ko smo zvedeli za namen Mercatorja, smo dobesedno ponoreli. Ne zdi se nam pošteno, da so nekateri izrabili "prazen prostor", ki je nastal, ker je zvezna vlada najprej sprejela zakon o podjetjih, z veliko zamudo pa še zakon o zadrugah, in se organizirali po svoje, mimo interesov zadrug in kmetov. Mlekarna v Kranju je bila zgrajena zato, da bi v njej predelovali mleko z gorenjskih kmetij, zato se kmetje tudi zdaj ne strinjamo, da bi bila le nekakšna "zbiralnica", o kateri bi odločali v Ljubljani." Kmete in tudi zaposlene v predelavi je precej razburil tudi načrt, da bi Mlekarna postala "profitni center", ki bi se več ukvarjal s prodajo mlečnih izdelkov kot s predelavo mleka. "Če bo država še naprej neomejeno uvažala mleko in mlečne izdelke, ki so predvsem zaradi subvencij držav izvoznic precej cenejši od domačih, potem naj kmetom pove, da mleko z njihovih kmetij dohodkovno ni več zanimivo in da naj se prenehajo ukvarjati s prirejo mleko. Da bi bila takšna politika kratkoročna, ni treba posebej poudarjati: uvoz je zanimiv le trenutno, tudi zaradi tečaja dinarja, ki je precej podcenjen, in neustrezne politike zaščite domačega kmetijstva, medtem ko je dolgoročna perspektiva lahko le domače mleko." O zadružnih deležih so mnenja precej deljena: nekateri so za majhne, drugi za velike. "Zdi se mi, da so nizki deleži le formalnost, ki nikogar ne obvezuje k večji odgovornosti. Vedno sem se zavzemal in se še zavzemam za visoke zadružne deleže in za to, da se ti deleži koristno naložijo. V Slogi doslej nismo posebej načrtovali, kam bi vložili zadružne deleže, verjetno pa bi jih bili kmetje pripravljeni nameniti za Mlekarno, če bi zadruge v njej dobile večinski delež." Govorite o visokem deležu. Na kolikšen znesek mislite? "Zagovarjam delež v dinarski protivrednosti dva tisoč mark, vendar ob pogoju, da bi zneske, ki so jih kmetje že vplačali v preteklosti ponovno ovrednotili in jih upoštevali pri tokratnem plačilu. Kaj narediti z malimi kmeti, za katere je znesek dva tisoč mark verjetno prevelik, pa tudi sam ne vem." Kolikšno pa naj bi bilo jamstvo? "Če je delež visok, je dovolj dvo- ali trikratno jamstvo; v primeru, da so se kmetje odločili le delež v dinarski protivrednosti nekaj sto mark, pa tudi desetkratno jamstvo veliko ne pomeni." udi stališče veje, da bi kmetje oz, zadruge v Mlekarni večinski delež - ne Ddj. **to, ker kmetje zagotavljamo okrog 70 °tkov mleka, ampak tudi zaradi lega. ker ^W Mukama nekdaj zadružna. Kolikšen Jazh' bl' tle,ež kmetov 0/- njihovih zadrug? zadovoljen s 70-odslotnim, nekateri lik £rav'JO, da naj bi bile zadruge edini last-d0L-.Krneije se zavedamo, da bi s tem, ko bi tli ! 1 večinski delež v Mlekarni, prevzeli lu-*di iVn° hreme plačila dolgov, vendar se mi 8°r'o!* bi hili pripravljeni za lo. da bi si dol-*«dr za80lovl'i odkup mleka, namenili k0 u^e deleže. Če smo ji pomagali tedaj, gradila sirarno in nismo imeli nobene (e h, '1r' ot"°čanju, bi ji verjetno tudi zdaj, lcl"bili ustrezni delež in vpliv." Po novem letu Gorenjske kmetijske zadruge, ki je povezovala zadruge kranjske in tr-žiške občine, ne bo več. Nekdaj samostojne zadruge bodo spet samostojne, brez medsebojne povezave. Bo to dobro ali slabo? "Čeprav je bila Gorenjska kmetijska zadruga ustanovljena bolj zaradi obrambe pred Mercatorjem, ki je prav tedaj "osvajal" Gorenjsko, in čeprav kot zadruga ni nikoli popolnoma zaživela, pa se mi zdi, da ukinitev ne bo dobra in da bi na Gorenjskem potrebovali nekakšno povezavo zadrug - ne kakršnokoli, ampak takšno, da bi bila učinkovita in da ne bi preveč stala. Odločil sem se, da razpustitvi Gorenjske kmetijske zadruge in osamosvojitvi njenih posameznih delov, ne bom nikjer nasprotoval. Bolje je. da gredo narazen in da bodo morda kot samostojne spoznale, da so premajhne in da potrebujejo neko medsebojno povezavo, Med kmeti je tudi precej takih, ki pravijo, da zadruge ne potrebujejo. Se strinjate z njimi? "Vsa Evropa, tudi države, ki so razvitejše in bogatejše od naše, imajo zadruge; ne vem, zakaj jih ne bi imeli tudi pri nas. Da zadruge rabimo, se najbolje pokaže vsakič, ko se kmetijski pridelki slabo prodajajo; še bolj pa jih bomo potrebovali v prihodnosti. Bolj bo razvito dobička požrešno podjetništvo, bolj bodo mali proizvajalci iskali zadružno zaščito." Popravljanje povojnih krivic je izjemno občutljivo vprašanje. Ste prepričani, da se jih bo v kmetijstvu dalo popraviti? "Čeprav menim, da je treba vse krivice popraviti, ker med ljudmi še vedno niso pozabljene, pa ne ho šlo gladko in brez težav. Zdaj tudi še ni razčiščeno, kako naj bi jih popravili. Ali naj bi zemljo vrnili vsem, ki jim je bila nacionalizirana, zaplenjena ali ko drugače krivično odvzeta, ali naj bi jo dali samo tistim, ki bi jo obdelovali, medtem ko bi drugim, ki niso kmetje pa bi lahko bili, če jim zemlje ne bi odvzeli, krivico popravili kako drugače? Naj bo tako ali drugače: pri popravljanju krivic bi morali gledati tudi na gospodarske učinke in na to, da bi bila zemlja obdelana in da bi koristila lastniku in družbi." 0 C. Zaplotnik ? (kmetijske) preteklosti herjani zahtevali 20 hektarjev hišnice Hi .Ustanavljanj,- KO/ h,,,'. h,k" lladko. kot >Ull'["y" VŽabnici nc (kmetijska obdelovlanih adm% 1 v praksi so vi zamišljali ideologi socialističnega na primer, se je "vodila borba med napred-Iji""'" nazadnjuki, katerim pot v socializem ni bila po v< K(t/ 'fonki v,) v<> kar vrstili: v zadružnem domu so zagOVOmtki hkt '" h'galt prednosti skupne obdelave zemlje, v gOSttltti so kn-l>r„,■" ""spminiki soeializma skušali vplivali na krnele K()J]'"!'<>vj,ndn SaJe z.crsk eni so kmetic kol pogoj za us >/<<,,' :'"blevali po dvajset hektarov olušnue. pa u> ji k»tfl da s,- "naša oblast bori za IzboljSanjt ttvlje močno tanovilev pni iz okra/a l/en/a malemu tudi več Iražišču "!u,Ul! '" da ne velja načelo, kdo ima več zendjt, naj ima Odkl' * kmetijsko obdelovalni zadrugi Smarjelski i V ''i tlQt"'"'ki priha/ali na seje upravnega odbora v vinjenem slanju aa In obravnavali delo zadruge, k,iko bodo plačevali W in e ■ kakor so imenovali tiste člane zadruge, ki niso imeli zem-40 Prej delali na k meti pili °jster pek noče biti tovariš H-,,/'" w i kapitalistični) gospodje - hočeš nočeš - morali 'roitH?l!"' ' (soeialisth'ne) tovariše Mojstru peku iz pekarne po-i* leL :"drin>v na Savskem brcnit v Kratim to m Ugajalo Ko ga f'i l'"v ohliko toplotne izolacije. • Program Sanova — vsi potrebni n1.1ttTi.1h za strokovno pravilnu s.inir.in|<- in revitahzacijo starih stavb; z njim ohranjamo vrednosti stare stavbne substatue v spomeniškem varstvu in tudi pri starih his.ih. • Granopor - mineralni in plemeniti ometi in barve - / njimi dekorativno zaščitimo /nnan|e 111 notranje površine poslopij. Informacije: SALONIT ANHOVO, TR/ENJE 65000 Nova Gorica, Kidričeva 20, tele-l«.n (UM) 24-41 I, telek* M- »20 .mho v« yu, telefaks (065) l\ 1 M 1'roi/v VCictrrsdorter & IVggaucr /rinrntwrr M Knva □ Granopor plemenite omete m barve 1 ime in priimek: poklic: ..... naslov: ............................................................ Kupon pošljite na naslov: Salonit Anhovo, Trženje, Kidričeva 20, 65000 Nova Gorica VIC - MLADI VOZNIK d.o.o. Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zlato Polj« t Kranj Vpisujemo v tečaj CPP s tehniko vožnje. 10« MLADI VOZNjj --- Kandidati z opravljenim tečajem CPP, lahko takoj pričnejo s praktično vožnjo na novih vozilih CIMOS-AX. Za vse informacije smo vam na razpolago na sedežu fim1' (med AMD in ETP) ali na telefonski številki 23-6 dan med 8. in 16. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro. Pridite, pričakujemo vas!!! ISKRA KIBERNETIKA KRANJ PODJETJE VZDRŽEVANJE, p.o. KRANJ, SAVSKA LOKA 4 razpisuje mesto DIREKTORJA PODJETJA (ni reelekcija) Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, a' polnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomski pravne ali organizacijske smeri - da imajo 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, od tega 1 leta na delu vodilnega delavca v dejavnosti podjetja - da imajo sposobnost za organiziranje in vodenje dela - znanje tujega jezika - da imajo družbeni ugled gospodarstvenika, dokazan z &y sedanjim delom - da imajo voljo in sposobnost voditi podjetje, kar se ocenj"' je na osnovi delovnih rezultatov kandidatov Kandidat bo imenovan za 4-letni mandat. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati poj- Ijejo v roku 8 dni po razpisu na naslov: ISKRA KIBERN~, TIKA KRANJ - PTS, KADROVSKA SLUŽBA, 640W Kranj, Savska loka 4, s pripisom "za razpis". Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 15 dneh P° odločitvi. Počitniški dom Banjole Indije 1, p.p. 202, 52000 Pula; 1 VABI V BANJOLE od sobote do sobote V B-\ VIOL Al I NUDIMO: dvoposteljne sobe TWC, zdravniške usluge: restavracij0' aperitiv bar, plesne večere, degustacijo morske hrane, baZ< z ogrevano morsko vodo (30 stopinj), trim kabinet, MJ4** tenis, balinišče, namizni tenis in nogometni stadion, mas**' butik, frizerski salon, prevoz UUBUANA-BANJOLE-Uu' ULJANA in organiziran izlet na Brione. CENA: j,, 7 (sedem) dnevnega polnega penziona s prevozom LJ BUANA-BANJOLE-UUBUANA ter izletom na Bri0flB 1.550,00 din ny POZOR: upokojenci 1.300.00 din, borci člani ZZB 1.200,00 din POPUSTI: otroci do 10 let 815,00 din PRIJAVE: *g prijavnico z vplačano akontacijo 500,00 din na Ji 50101-678-49035 MESTNI ODBOR ZZB NOV LJUBL^ NA, Počitniški dom Banjole, pošljite na naslov: PoČit"J**J dom Banjole, Indije I, 52000 Pula ali po telef»KS 052/73-575 INFORMACIJE IN REZERVACIJE: recepcija Počitniškega doma, telefon 052/73-144 in 73, ali Turistične agencije Slovcnijaturist. SAP in DalmadJ* rist. i gozdno gospodarstvo bled Mehanična delavnica Spodnje Gorje 1 Telefon 064/77-313 Lastnike traktorjev, kamionov, gozdarske in kmetijske mehanizacije OBVEŠČAMO, da v naši delavnici popravljamo in servisira^0 vso našteto mehanizacijo. Popravilo vam bomo naredili hitro in po konkurenčnih cenah. NA VAŠO ŽELJO PRIDE NAŠ MEHANIK TUDI NA TEREN. Pokličite nas po telefonu 77-313 vsak dan od 6. do 14. ure (tudi ob sobotah). Prepričajte se o kvaliteti naših uslug! I^rek, 6. novembra 1990 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN 15. STRAN ©@IMgSWIEnGLAS Morda sle že ugotovili, da so letošnji plašči posebnost: široki morajo biti in imeti morajo velikanski ovratnik, ki sega skorajda do dna plašča. Materiali pa so lahki, iz mehkih mohairov (pri škofjeloškem Kroju imajo takšne, če pa ga želite narediti po men, poglejte za blagovi pri zapuškem Suknu.) In barve? Modne so vse, od bele, vinsko rdeče, modro lila, olivno zelene, rumene barve. Poskusimo še me «zelišča °'eti smo nabirali zelišča, koz-J^Ctrk« Metka Krivic iz Zgo-Pr' Begunjah pa nam je čisto . kratko povedala, za kaj je pri 7*"netiki kakšno zelišče koritu©. - zdravilni učinek je iredvsem v izvlečku - olju. No-nJe pomirja (čaji), zunanje deluje blagodejno na mastno, nečisto kožo in kožo z velikimi porami. Pri začetnih prehladih čisti dihalne poti. Ognjič - obkladki, kopeli pomagajo pri vneti koži in sluznici, za hitrejše celjenje ran. Preslica - obkladki pri hemoroidih, krčnih žilah pri ohlapni nagubani koži. Rožmarin - pospešuje prekrva-vitev, kopeli pomagajo pri ženskih boleznih. Slez - razkužilno deluje pri rdeči mozoljavici. Timijan - kdor ima nečist obraz (široke pore, ogrce, mozoljčke) naj daje v jedi veliko timijana. Vrtnica - poparki cvetnih listov delujejo pomirjujoče na kožo. Uporabljamo jih kot tonik za kožo. Žajbelj - za mastno kožo in kožo s širokimi porami. Zožuje pore, odstranjuje odvečno maščobo na koži. Kranj, novembra - V hotelu Creina v Kranju te dni pripravljajo martinovanje. Cel kup dobrot bodo pripravili v tednu od 9. do 18. novembra. Sef kuhinje Jože Zalar napoveduje, da bodo imeli poleg standardne ponudbe, ki seveda ne more brez Martinove gosi, tudi pečenega jagenjčka, žganjarsko zarebrnico, pečenega purana s slanino, ajdovo kašo z gobami, proseno kašo s slivami in še vrsto dobrih starih domačih jedi, ki že hočejo v pozabo. Žganjarska zarebrnica Za 4 osebe potrebujemo 0,03 sadjevca ali žganja, 4 svinjske zare-brnice, 1 žlico moke, olje za pečenje, 4 kose vložene paprike, poper, sol, 8 suhih sliv, česen, zelen peteršilj. Papriko narežemo na rezine, slive namočimo v vodi. Na vroči maščobi opečemo zarebrnice in jih preložimo v drugo posodo. Na isti maščobi zarumenimo česen, vendar le toliko, da zadiši, in peteršilj, dodamo na rezance narezano papriko in namočene suhe slive, popražimo in zalijemo z žganjem. Žganje naj izgori, zatem pa jed pomokamo, prepražimo in zalijemo z juho. Sedaj damo v omako zarebrnice. Vse skupaj naj se kuha še 18 minut in jed je pripravljena. Za zdravje ga je dobro malo "Svet Martin požegna vin..." "Med pijačami najkoristnejše, med zdravili najokusnejše in med jedili najprijetnejše je vino," je dejal že stari Plutarh. Pristno vino je neprimerno več kot samo alkoholna pijača. Alkohol je komaj ena od 600 sestavin, ki vse še niso povsem določene, za mnoge pa ni sporno, da učinkujejo zdravilno. Zato lahko mirno zavrnemo tiste, ki hočejo naravno vino iz dobre vinske kleti označiti le za alkohol. Ne le, da je vino bakteriološko neoporečna pitna voda, ima tudi vrsto kvalitet, ki jih ne more zamenjati nobena druga tekočina: zdravo naravno vino krepi krvni obtok, poglablja dihanje, pospešuje prebavo, posebej mastnih jedi, in pomirja. Včasih sta krepka kurja juha in kozarček terana postavila pokonci porodnico. Ne govorijo zastonj ljudje iz vinorodnih krajev, da vino da moč, redi kri, daje korajžo. Vse več geriatrov je, ki menijo, da je za starejšega človeka kozarec vina vreden toliko, kot za dojenčka mleko. Zato se dobrega naravnega vina ne branimo. Letos, pravijo, bo spet dobra letina. Koliko ga lahko spijemo Francoska medicinska tabela navaja, koliko vina lahko spijemo: - težko fizično delo: od 0,7 do 0,88 1 dnevno na osebo, - srednje težko fizično delo: 0,54 1 na osebo, - ljudje, ki pri delu sedijo: 0,38 I na dan na osebo. Količina se nanaša na vino, ki vsebuje 10 volumenskih odstotkov alkohola in ga zaužijemo ob obrokih večkrat na dan. V vinorodnih krajih zagotovo prekoračijo zgoraj navedene količine, pa kljub temu lahko trdimo, da živijo tod enako zdravi ljudje, kot tam, kjer trta ne uspeva. Veliki francoski zdravnik in biolog Luis Pasteur je dejal: "Vino je najbolj higienska pijača vseh časov!" Te njegove trditve doslej še ni zanikal noben strokovnjak s področja zdravstva, mnogi pa se opirajo na njegovo trditev, npr. borci proti alkoholizmu, ki tr- dijo, da je zmerno pitje vina lahko uspešen način boja proti alkoholizmu, ki ga uporabljajo v več deželah. Suho, polsuho... Morda ne veste, kaj pomeni: suho in drugačno vino? Pravilnik o označevanju vin jih razvršča glede na vsebnost neprevretega sladkorja na: - suha, če vsebujejo do 4 g sladkorja na 1 liter vina; - polsuha, če vsebujejo 4 do 12 g sladkorja na 1 liter; - polsladka, če vsebujejo od 12 do 50 g sladkorja na 1 liter; - sladka, če vsebujejo več kot 50 g sladkorja na 1 liter. Vino pijemo iz keliha Vina ne moremo pokušati iz dvodecilitrskih kozarcev, ki so iz debelejšega, cenejšega stekla. Po obliki so robati in vzamejo vinu del elegance. Vino pijemo iz keliha iz tankega brezbarvnega stekla. Ob tem lahko pomislimo na ceno vina v gostišču in pravico, da gost zahteva vino v primernem kozarcu. Pri današnji stopnji gostinstva bi se morali res odreči dvodecilitrskim kozarcem za vino in jih strogo uporabljati samo za brezalkoholne pijače. Ne pijmo na dušek Resničnemu ljubitelju dobrega vina je pijanec nezaželen prijatelj. Pivci, ki pijejo v velikih količinah, zelo škodujejo vinu in vsem, ki se borijo za zmerno uživanje vina. Nezmerni pivci izzovejo sovražnike žlahtne kapljice, ki jih sicer ne bi bio. Prekomerno pitje škoduje zdravju, učinek pa je prav nasproten cilju: dobro počutje, ugodje telesa in duha. Pitje na dušek nas prikrajša za veliko užitkov: samo zdravica in bratovščina bi smeli dovoliti ta "prekršek". In kako naj bodo vina hlajena Uživajmo le primerno hlajena vina. Bela vina naj imajo temperaturo od 10 do 12 stopinj C; rdečkasta vina naj imajo od 14 do 16 stopinj, rdeča vina (črnine) pa od 17 do 19 stopinj C. Penine naj bodo bolj ohlajene in sicer na 5 do 8 stopinj C. •vlisli ob dnevu mrtvih lt0 ^r se bliža dan mrtvih, sem se spomnil prejšnjega leta, ka-pr„ Va "a z mamico na pokopališče. Hodil sem zraven mamice in pečeno gledal naokrog, ijjjjlg*gobovi so bili zelo lepi. Na vsakem grobu je gorelo veliko Ijj J" Potem smo prišli do nekega majhnega groba. Na njem je bito n"10 sveča, pa tudi ta je bila ugasnjena. Prosil sem mami-McdaJ m' P°so<*i vžigalnik. Sklonil sem se in prižgal svečo. Po-hen Se,n n;» križ in videl, da je tu že dolgo časa pokopan maj-Vjj ?tr°k. Ko sem videl, da sveča nori, smo se odpravili naprej, roj (J\ern tuo"i 8r°b Petra Kavčiča. Na njem je bilo veliko sveč in **če| za^etka sem prebiral imena na spomenikih, potem sem si si j i °8'edovati ljudi. Videl sem njihove žalostne obraze. Pomito Se m' kako jim mora biti hudo, ker so izgubili svoje drage. Za-rn0v'Tl ,ud* >am postal žalosten in rekel mamici, naj gremo do- Oliver Jovič, 4. b r. OŠ Petra KavčiČa.Škofja Loka ^»tjai Vovk, 4. b r. OS Petra Kavčiča,Skofja Loka Panjev dan h°8Hh n •Cl' ,0*oHwmi in tovariiicami imo obiskali dom one-> nci sit Iurnu Oskrbovancem srno pripravili kostanjev dan. ?«»re ° ** prc> obirali kostanj, Koje tovariš pekel kostanj PHic \?ncm°Rl<* ljudi in /a nas, učenec, smo jim /apeli nekaj iMi Muh,St M11° h]U (,ohre vo|Jc- Ponudili so nam tudi pilltOtC m °dšii JJJJJ se *e lovili, skrivali, nato pa smo se poslovili in ve- Maruša Vrtač, 2. a r. OS Matije Valjavca, Preddvor Jesensko drevo Sprehajala sem se v parku in opazovala drevje. Stopila sem bliže k drevesu in pobrala list, ki ga je veter odpihnil z veje. Videla sem, da ni več samo zelene barve. V njem so se prelivale še oranžna, rumena in rdeča. Bil je zelo lep, zato sem ga odnesla domov in ga dala v knjigo. Alenka Cvek, 4. a r. OS heroja Bračiča,Tržič Kakšna sem in za kakšno me imajo drugi Leta hitro tečejo in tako sem zrastla v deklico dvanajstih let. Obiskujem 6. razred osnovne šole Bratstva in enotnosti v Kranju. Kot vse moje vrstnice sem rada vesela in nasmejana. Včasih pa moraš biti v teh letih tudi vesten in odgovorni. Kaj mislijo drugi o meni, natanko ne vem. Nihče o tem z menoj ne razpravlja. Mamica pravi, da sem dobrega srca. 1 u di želim, da bi bila dobra. Kadar je kdo v stiski, čutim v srcu vso njegovo bolečino. Takrat vedno pomislim, kako naj mu pomagam. Ko pa problem rešimo, čutim v srcu srečo in veselje. Pravijo, da je dobrota - sirota. Res so me prijateljice večkrat razočarale. Tega pa nisem občutila pri živalih, ki jih imam zelo rada. Živali, posebno psi, so zvesti prijatelji, ki ti znova m /nova izkazujejo ljubezen in naklonjenost. Občutljiva sem za lake stvari. Cenim jih in jih hočem pri sebi razvijati, kajti rada bi dozorela v takšnega človeka, ki ima srce, človeka, ki vidi tudi drugega človeka, ki je dober, poiten in plemenit. Mojca Bolka, 6. b r. OŠ Bratstvo in enotnost,Kranj Drevo Samo, samcato, le listič na njem sepozibava, a vseeno je osamljeno. Sosed njegov je kamen, trden in leden. Pod njim je vse mrtvo. Odmrli lističi njegove ljubezni. Nina Kunstelj Pesem Pesem v mislih se mi poigrava, a ko treba, mi na list ne gre, da v Glas bi jo poslala. Potem na list jo le napišem, a ni taka, kakršna v mislih je bila, vseeno jo od pošlje m, mogoče bo le v Glas prišla. Urša Taler Pokrajina Stara hiša. Zeleno polje. Za njim dolina. Pa še grič, V daljavi šumi reka. Na koncu nekje se konča v slapu. Slutim ga. Mojca Span, vse 8. b r. OŠ m ga. .i Span, bratov Žvan,Gorje Dirkalno kolo Nikoli nisem rad varčeval denarja. Ves denar sem znosil v trgovino za sladkarije. Nekega dne sem si zaželel dirkalno kolo. Odločil sem se, da ne bom več nosil denarja v trgovino. Vsak dinar, ki so mi ga podarili, sem skrbno shranil. Po nekaj mesecih sem denar dal mami. Naslednji dan sva se odpeljala v Kranj. V trgovini Globus sem si izbral sivo dirkalno kolo. Bil sem zelo srečen. Čeprav je mami dala večino denarja za kolo, sem zelo vesel, da so tudi moji prihranki pomagali pri nakupu kolesa. Tomaž Oblak, 4. b r. OS J. in S. Mlakarja,Senčur Sreča v nesreči Nekega dne me je obiskal bratranec Jure. Šla sva v hlev po kobilo Luco. Ta je imela tudi žrebico Lejdi. Ko je Jure vodil Luco iz hleva, sem hotel za njima pognati še žrebico. Ošvrknil sem jo z bičem, ona pa je poskočila in me brcnila v ramo. Sunkoviti udarec me je zbil na tla. Preplašen sem se počasi pobral. Na vso srečo mi ni bilo nič. Le rama in zadnja plat sta me še dolgo boleli. Andrej Starman, OŠ Cvetka Golarja.Škofja Loka Krompirček Pri kmetu ga kupi, umije, olupi, nareže in speče. Zavije v papirček, potrosi nanj sirček, proda za denarček. Manca Maretič, OŠ Ivana Groharja, Skofja Loka Prometna varnost pomeni življenje Doma sem v alpskih blokih. Od šole sem oddaljena en kilometer in pol. Moja pot v šolo je precej nevarna. Ob cesti ni pločnikov, zato se moramo avtomobilom večkrat umikati. Na poti v šolo moramo prečkati glavno cesto. Vozniki nam pred prehodom čez cesto večkrat ustavijo. Velikokrat pa moram tudi precej časa čakati, da je cesta prosta, in da grem lahko čez cesto. V šolo grem skupaj s sestrico. Imam tudi kolo in izpit. V Šolo se z njim ne vozim, ampak grem raje peš. Težka torba bi me pri vožnji preveč ovirala. Ko smo hodili v prvi razred, je bil pri prehodu za čez cesto večkrat miličnik. Na poti v šolo vidim veliko prometnih znakov. Na naših cestah se zgodi veliko prometnih nesreč, zato moramo biti na poti v šolo pazljivi. Mojca Kralj, 5. e r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja,Bled GLAS 16. STRAN RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Torek, 6. novembra \W V Evropo! Anekdote Toliko govorjenja in govoričenja o prehajanju v Evropo (skoraj na tisoč in en način) smo deležni v zadnjem času, da vse skupaj deluje že skoraj kot obrabljena fraza, vsebina gesla pa nam uhaja iz prve ravni razmišljanja. Ob vsem leporečju, ki ustvarja vtis, da smo vsaj s prstom ene noge že tam, kjer bi radi bili, pa niti slučajno ne uspemo zaznati konkretnih korakov v tej smeri. Toda... v Kranju je drugače! To jesen so tukajšnje politične stranke posegle v tovrstna prizadevanja čisto konkretno. Vse po vrsti - od A do Ž - so odkorakale naravnost... v Evropo. Resda so prišle le do nekdanjega hotela Evropa, a simbolike dejanja vendarle ni moč prezreti. Pomagajmo sebi in drugim ali Smeh je pol zdravja Upamo, da so vam dosedaj objavljeni predlogi za smeh všeč. Vabimo pa vas, da nam pošljete še boljše ali drugačne, anekdote, lastna hecna doživetja. Objavljene prispevke honoriramo. Pravi naslov za te zadeve: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, Kranj, Smeh je pol zdravja. Današnje šale nam je poslal Kranjčan Filip. Ker je ravno mimo svetovni dan varčevanja, smo iz njegove debele vic-malhe izbrali nekaj o varčnih Škotih. Vsaka morebitna podobnost z nami, Gorenjci, je seveda povsem naključna. Pa na dobro voljo! Škot se je namenil ženi za rojstni dan kupiti pahljačo. Vse se mu zdijo predrage in na koncu mu obupani prodajalec ponudi najcenejšo ter pripomni: "Tale pa stane samo 50 penijev, a jo je treba znati uporabljati. Ker je iz papirja, jo morate držati čisto pri miru, z glavo pa čimhitreje migati sem in tja." - Možek, ali bi me nocoj peljal v kino? - Saj sva vendar že bila! - Že, že, dragi, ampak zdaj menda delajo že zvočne filme. Mlad Škot pelje zaročenko mimo Fast-food kioska. "Joj dragi, kako lepo diši," zavzdih- ne lačno ona. On ji nežno odgovori: "No ja, draga, če želiš, greva lahko še enkrat mimo." - Rad bi čimcenejši obešalnik. - Potem bo pa tale pravi za vas. Samo 25 penijev. - Imate morda še kaj drugega, cenejšega? - Seveda, ali bo žebelj v redu? Škot se želi peljati preko Genezareškega jezera, zato vpraša čolnarja za ceno: - Sto dolarjev. - Toooliko! - No, veste kaj! Tole je vendar znamenitost. Preko tega jezera je šel Jezus Kristus peš. - Pri tej ceni pa to res ni nič čudnega! Malo izven trač rubrike vam na uho prišepnemo, da je naš novi fotoreporter nor na mačke. Za druge sicer ne vemo, takšnim zelenookim in brkatim pa se posveča čisto profesionalno. Tako je ena njegovih lepotic videti ob poziranju in v akciji. (Foto: J. Cigler) Veliki francoski romanopisec Aleksander Dumas oče je dobival navdih za svoja dela v zgodovini Francije. Tam je črpal snov za najslavnejše romane, med katerimi so Trije mušketirji, Grof Monte Christo, Dvajset let kasneje... Po bučnem uspehu Dame s kamelijami Dumasa sina je oče odgovoril na vprašanje, ali je kaj sodeloval pri tej drami: "Kako da ne? Saj sem napravil avtorja!" • • • Aleksander Dumas je eden najplodovitejših pisateljev vseh časov, saj je izdal okrog tisoč dvesto knjig. Zgodovinarji trdijo, da mnogih ni napisal sam, ampak so jih po njegovih navodilih pisali mladi pisatelji. Ko je nekoč spet izšel neki njegov roman, je Dumas oče srečal sina in ga vprašal: "Si prebral mojo najnovejšo knjigo?" Sin je lakonično odgovoril: "Ne, pa ti?" • • • Nekaj ur pred smrtjo je stari Dumas poklical k sebi sina in mu dejal s šibkim glasom: "Sinko, zapuščam ti vse svoje premoženje. Pravijo, da sem bil za-pravljivec, a ni tako. V Pariz sem prišel s štiridesetimi franki v žepu. Dobro preglej mojo listnico, pa jih boš našel." m • m Dumas sin se je s prijatelji sprehajal po Elizejskih poljanah. Nenadoma je nekdo pripomnil: ■ "Neverjetno, za koliko so drevesa na tej strani zrasla v enem letu." "Prava reč," je odgovoril romanopisec, "saj nimajo drugega de- • • • Pred začetkom zadnje skušnje za Damo s kamelijami se je gospodična Doche, nosilka glavne vloge, delala močno sramežljivo, čemur pa Dumas ni kaj verjel. "Kakšno obleko naj po vašem oblečem, da bi kar najbolj prepričljivo oblikovala osebnost kokete?" je vprašala. "Mislim, da bo tista, ki jo nosite vsak dan, prav primerna," je odgovoril Dumas. hišo, ker ni bilo pri roki nikogar iz osebja. Vse so namreč poslali domov, da bi se tako nekaj prihranilo. Bush najprej ni mogel najti nobenega od sekretarjev, ki bi sklical novinarje, potem je to moral opraviti osebno njegov pomočnik za tisk Marlin Fitzvvater, a to še ni oilo vse. Nobeden od prostorov za tiskovne konference ni bil odklenjen, vsi s pravimi ključi pa so bili poslani domov. Tako je prvi človek Amerike moral "na cesto , kjer se je pogovarjal z novinarji, medtem ko so mimo hodili turisti, ki so prišli na ogled Bele hiše. Nekateri od njih so se celo ustavili, da bi prisluhnili predsedniku, zraven pa so mu dali nekaj praktičnih nasvetov. Kandidat po meri Neki italijanski industrijalec ima povsem natančno predstavo o kandidatu, ki bi bil prime ren za vodilno funkcijo v njegovi tovarni, V oglasu v lokalnem časopisu iz Brescie dobesedno piše: "Kandidat mora bili v letih med 30 in 40, diplomirani ekonomist, brezhibne morale, neporočen in brez sentimentalne zveze. Obeta se poroka s hčerko delodajalca. Zmagovalec natečaja bo moral opraviti tudi test v zakonski posvetovalnici." Menda se m javil še noben kandidat. Od Avsenika do Slaka z najlepšimi besedili Ivana Sivca Zanimiva kaseta Cvek Varčni George Bush Ameriški predsednik je nedavno na lastnih plečih občutil posledice varčevanja, ki ga je zaradi težav s proračunom vsilil ljudstvu. Tiskovno konferenco, ki je bila sklicana, da bi pojasnil prav to odločitev, je moral imeti na travniku pred Belo Ivan Sivec, pisatelj, pesnik in novinar je med najplodnejšimi pisci besedil za ansamble domače zabavne glasbe. Napisal je že blizu tisoč besedil in imel v začetku kar neke vrste stiho-kleparstvo. Sam pravi, da je njegovo ustvarjanje kot studenec, ki ga ves čas koplje in hkrati odkriva, kako globok je in kaj je v njem. Očitali so mu, da piše preveč, a se je le prepustil toku, hkrati pa je prepričan, da je med napisanim zanesljivo vsaj desetina besedil takih, ki bi bila lahko objavljena kjerkoli. Vendar se zdaj že omejuje pri pisanju in skrbneje izbira izvajalce. Kot besedilopisec je postal sopotnik narodnozabavne glasbe in tako je po trinajstih napisanih knjigah zadnjo (Godec pred peklom) posvetil prav njej. Zdaj pa je s svojimi besedili, ki so bila nagrajena na številnih domačih festivalih, v posebnem projektu povezal tista, ki so se najlepše zlila z glasbo. V sode- lovanju z Založbo kaset 5 plošč RTV Slovenija je tam izbor najboljših pesmi različni' ansamblov in izšla je kaseta y* Avsenika do Slaka z najlepši"1 besedili Ivana Sivca. Nanjo i0 uvrstili štirinajst viž, kaseti P so priložili tudi zapis vseh b** dil: Pod cvetočimi kostanji sambel bratov Avsenik), Pesj^j je pri nas doma (ansamP{ Franca Flereta), Galebi I*"' sambel Franca Miheliča), "a" nes na vasi (Rž), Zala (FafltJ' treh dolin), Hribovska mor"3' rica (ansambel Ivana RupaO-Kadar Slovenec zapoje (a5 sambel Vi lija Petriča), ob ■>'' strici (ansambel Nika Za/3'' Vsak ne more biti muzika1!. (Stoparji), Le tebe bom U^J (Slovenija), Kamniške plan'11 (Marela), O, kako bi rad šel W mov (Štirje kovači), Vračam* v Slovenijo (ansambel Jo^1 Burnika) in Naša domov""1 (ansambel Lojzeta Slaka). Vsi ansambli so izvajaj pravice odstopili Centru varstvo in usposabljanje inv3 lidne mladine Domžale - ^ nik v Mengšu. Kaseto je oPr mila oblikovalka Dunja Ho'*, Založba in DKD Svobo<£ Mengeš sta pripravili pred*; vitev, ki so jo po enem od 5J čevih besedil poimenovali " sem je moje življenje. Progr3 prireditve v Mengšu je P0^?^ val Boris Kopitar, nastopi'1 P* so: ansambel Nika Zajca, Slovenija, Stoparji, Marela, h3' monikar Franc Flere, 'Fr3L. Aleksander Valič in s strok^ vno oceno domače glasbe etn log dr. Janez Bogataj. • dilo in foto: D. Papler Dahnili so da t Kranju: Vanja Ajdovec in Franc Grča iz Spodnje Bele, ^a^f Zaplotnik in Marko Štirn iz Tenetiš, Vesna Pavič in Janez Re Mat# Zapl iz Strahinja, Irena Stare in Slavko Vidmar iz Predoselj, -« .» Maček in Jožef Gašperlin iz Luž, Mojca Tiringer in Jože šek iz Moš, Tanja Logar in Ralf Armin Sollmann iz Srednji"^, tenj, Andreja (ilobočnik in Aleš Ste— nat in Primož Pisk i/, Bntofa, Mart itenovec iz. Ccrkelj, Mojc'o/il ml železarne do današnjega zdravstvenega doma V hrib jc bilo treba še vedno peš Nekaj pa |c le bilo. 1957. leto se je pisalo. Da bi avtobus vozil v Rovte, bi morali urediti cesto Ul m 11 marca l')fil so delali udarniško. Zelo vroča dneva sta to bila, se spominja Jože. JO stopim. novo podobo. Mladi grud4' * . kmečka vas. - Kuto: D ,>0' da |e vse teklo od njih. P^l se pa vse poletje temPc . ptr ni dvignila nad 25 stop'^J« ravnah so vse globoke K n.i ■ 11 da ivUihus ni ^' ^ JO širili, k.ikui ,0 j" ,,v iu I. aprila je /e prvič |"'^0 tobua proti Rovtam ''''^ skeu.i rovt.1 se ne, le dO pri žeriav. u loda /■' obeh vasi pod Rožco Je velik dan I°rek, 6. novembra 1990 OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN ®(Q)IMS5Syj©IEllGLAS KMEČKI 8TROJ SOVINA Z NOVO IN RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO p0 ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO NOVO KMETIJSKO MEHANIZACIJO TRAKTORJE ZETOR IMT, URSUS, DEUTZ, CISTERNE CREINA, TROSILCE, KI PEH PRIKOLICE, GOZDARSKO MEHANIZACIJO, VSE VRSTE RABLJENE KME TlJSKE MEHANIZACIJE (Na željo stranke prevoz organiziramo sami) OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O PESTRI PO NUDBI IN KONKURENČNIH CENAH INFORMACIJE FRANC GU2ELJ SV. BARBARA 23, ŠKOFJA LOKA tel.: 064 622-575 trgovina servis, montaža in vzdrževanje vodovodnih, centralnih in sončnih inštalacij SIMON VILFAN 'asavska c. 16 5*000 Kranj (064) 27-255 Poleg ugodne prodaje materiala za vodovod in centralno vam ponujamo posebne polipropilenske cevi odporne proti ločini za vodovodno inštalacijo, ki vam jo tudi vgradimo in Pa elektronsko regulacijo za ogrevanje stanovanja in Pripravo sanitarne vode, vse po konkurenčnih cenah. Se priporočamo! Pcnzion TRIGLAV Kolodvorska 33, Bled 'Pri železniški postaji) Družinska kosila 180 din za 4 osebe vsak dan od 11. do 17. ure. Postrežemo vam lahko s s PEČENIMI KRAČAMI, ob koncu tedna pa tudi s PEČENIM JAGENČKOM ALI ODOJKOM. TATARSKI BIFTEK vam pripravimo pri „mizi. Skupinam nad 10 oseb nudimo 10 % popust. Vsak večer - razen nedelje -ŽIVA GLASBA ZA PLES. Odprto vsak dan od 7. do 01. ure. Informacije in rezervacije: tel. 064/77-365 ^rgovsko podjetje trgovina bešop Kranj, Huje 23/a, tel. 35-206 POSEBNO UGODNA PONUDBA °d 5.11.90 dalje P'vo Union sladkor 1 kg bute\jcna vina riJrn 1 liter d°mača jajca Praški za pranje perila 3 kg 9,00 din 8.90 din od 31,00 din dalje 51,00 din 2,00 din že od 59,70 din dalje Jf°GATA IZBIRA - UGODNE CENE -PA*KlRNI PROSTOR S*UNAMO NAROČILA PO TELEFONU m dostavuamo TRGOVINA BEŠOP 7.-21. un UIa- nedelja, prazniki 8. - 20. ure °B|ŠČITENAS! PEČJAKO TEL.: (064)70-409 AVTODELI £JU~ Tel.: 064/70-409 do 10. - 17. ure v soboto od 10. - 13. ure v ned. in pon. zaprto ČEŠNJICA 24, PODNART Novi deli za osebne avtomobile VW, Audi, Renault, Austin, Sunbeam, BMW, Alfa Prometni davek vključen! 470,00 Nekaj primerjalnih cen BLATNIK GOLF I ODBIJAČ GOLF I Benc. črpalka golf I zav. disk golf termostat golf blatnik R 4 z. amortizer R 4 blatnik R 9/11 blatnik Z 101 kpl. ojn. ležaji Z 101 std teflon ventila Z 101, golf platine golf z vgradnjo 980,00 490,00 290,00 180,00 385.00 349,00 499,00 499,00 49,00 7,00 79,00 NEKATERE DELE PO ŽELJI TUDI VGRADIMO! Delov za japonske in vzhodnoevropske avtomobile nimamo! ODPRTO od 10. -17. ure SOBOTA od 10. -13. ure ZAPRTO - ned. in poned. AD d.o.o Cesnjica 24 64244 Podnart YUGOSLAVIJA TEL. 064/70-409 TRGOVINE IN SERVISI POZOR! M^OTORNmEL^DELI PODVOZJA - KAROSERIJSKI DELI - PO GROSISTIČNIH CENAH (ODVISNO OD KOLIČINE IN ROKA PLAČILA) NUDIMO VELIKO IZBIRO REZERVNIH DELOV Vse, kar nameravate kupiti še letos, lahko kupite že novembra CENEJE. TITAN Kamnik fitingi KOVINA Šmartno pri Litiji kroglični ventili - 25 % . - 25 % f 6 J INKOP Kočevje kopalniška oprema - 25 % JUGOTERM Gnjilane radiatorji GORENJE METALPLAST Ruše kopalniška oprema in WC kotlički -15% ~\ ELRAD Gornja Radgona antene, mehanski in elektronski ant. pribor, sistemi, oiačevalne naprave TV PLUS. - 10% - 20 % ISKRA TERMINALI Kranj telefonski aparati ETA, BETA, ATOSS - 10% MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE oljne garniture cevni objemni termostati, termo monometri, hidrometri. - 10°/, J IN ŠE POSEBNI UGODNOSTI: žarnice TEŽ (plačate 8, dobite 10) 90,20 din timer OMNIREX (ISKRA Upnica) 280,40 din Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA! fl@milSWIEI!GLAS 18. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Torek, 6. novembra 1$J Od sobote dalje Led na kranjskem drsališču Kranj, 6. novembra - V soboto, 3. novembra, je bilo za drsanje in igranje hokeja usposobljeno kranjsko drsališče na sejmišču. Do konca leta je ledena ploskev "rešena", upati pa je, da se bo mogoče dogovoriti tudi za mesece po Novem letu. Upravljalec drsališča, Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem iz Kranja, je letos namenil lepo vsoto denarja za zamenjavo hladilnih stolpov in nekaj strojnih delov ter za popravilo in delno obnovo ograje, najtežji zalogaj pa je bila streha, ki je sedaj obnovljena, "težka" pa je bila poldrug milijon dinarjev, pri čemer je občina pomagala s 400.000 dinarji. Seveda kranjskemu drsališču do popolne opremljenosti za najkakovostnejše hokejske tekme še marsikaj manjka, na primer visoka zaščitna ograja okrog drsališča, sodobne elektronske merilne naprave, pa dovolj prostorov za sodnike in igralce. Med sejmom, ZTKO Kranjem in programsko-razvojnim svetom, ki mu predseduje podpredsednik kranjskega izvršnega sveta inž. Peter Orehar, je bil mogoč razumen dogovor, da je denar za potrebe hokeja in rekreacijskega drsanja do konca leta zagotovljen (skupno blizu 350 ur) in da gaje treba še posebej "odpreti" med božičnimi počitnicami, ko bi bilo možno na drsališču dvakrat dnevno brezplačno drsati, za kar bo treba najti še potrebna sicer ne visoka sredstva. Tak dogovor je tudi zadolžitev za uporabnike drsališča, pa odgovornost za povzročeno škodo, ki je bila po besedah direktorja sejma Francija Ekarja zadnjo sezono kar precejšnja, od polomljenih pip in školjk, do porisanih sten in razrezanega poda zaradi neupora-be ščitnikov za drsalke. Preprečevanje tega je naloga kluba ali klubov, ki bodo na drsališču. Sejemska organizacija je družbeno podjetje s svojo lastnino, vse obveznosti je podjetje plačalo in bo zato terjalo odgovornost vseh, ki bodo uporabljali drsališče in objekte ob njem. Ljudje, ki bi še naprej terjali nemogoče in blatili sejem, bodo pač na območju PPC nezaželeni, pravi direktor. Enako bo veljalo tudi za tiste, ki bodo na ledeni ploskvi med rekreacijskim drsanjem ogrožali druge. Rekreacijsko drsanje bo ob petkih med 16. in 18. uro ter 19. in 21. uro, ob sobotah med 14. in 16. uro in ob nedeljah med 15. in 17. ter 18. in 20. uro. • J. Košnjek Planinska izleta Kranj, 6. novembra - Mladinski odsek Planinskega društva Kranj vabi na zanimivo dvodnevno prečenje Stegovnika, geološko najstarejše slovenske gore. Izlet je del programa planinske šole. Zbor pohodnikov bo v soboto, 10. novembra, ob 6.15 na kranjski avtobusni postaji. Vzpon se bo začel na Jezerskem. Vrnitev v Kranj je predvidena naslednji dan (nedelja) do 14. ure. V soboto, 10. novembra, pa bo organiziran enodnevni izlet od Litije do Čateža. Posebni avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju ob 6. uri. V Litiji bodo dobili izletniki kartončke in prvi kontrolni žig. Izlet bo v vsakem vremenu, hoje pa bo za 5 do 6 ur. Organizatorji opozarjajo na vremenu primerno obutev in opremo, hrano in pijačo bo mogoče dobiti med potjo, lahko pa je tudi v nahrbtniku. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj, Koroška 27, do zasedbe avtobusa. Planinsko društvo Kranj tudi obvešča, da je Dom Kokr-škega odreda na KališČu redno odprt vsako soboto, nedeljo in med prazniki. Ker je zapadel sneg, so pota postala nevarnejša, zato planinci opozarjajo na previdnost in na razumno presojo, kdaj iti v gore in kdaj ne. Vse planinske postojanke v kranjski občini so radijsko povezane z občinskim centrom za obveščanje. • J. K. Gorenjska teniška liga Triglav in Sava prvaka Kranj, 24. oktobra — Na teniških igriščih v parku Stanka Mlakarja v Kranju seje končala letošnja prva in druga teniška liga. V obeh skupinah se je za ekipnega prvaka Gorenjske potegovalo dvanajst ekip. V prvi elitni skupini so prvaki Gorenjske teniški igralci Triglava, ki so za ta naslov remizirali le en dvoboj. Vrstni red prve lige - 1. Triglav 19, 2. Storžič 12, 3. Jesenice 11,4. Tržič 9, 5. Zaka 8, 6. Tržič - veterani I. V drugi ligi je prvak Sava. Skoraj enakovredno se je za to mesto potegovala ekipa Škofje Loke. Obe ekipi sta za ta naslov izgubili le po eno tekmo, po eno pa so igrali neodločeno. Vrstni red - I. Sava 17, 2. Skofja Loka 17, 3. K. Vas 14, 4. Radovljica 7, 5. Železar 4, 6. Zarica I. D. H. Karate Uspešen nastop na republiškem prvenstvu Ilirska Bistrica, 28. oktobra — Karate klub Ilirska Bistrica je v tamkajšnji športni dvorani priredil republiško prvenstvo v borbah in katah za mladince in borbah za članice. Maloštevilno osemčlansko zastopstvo iz gorenjske regije je potrdilo svojo dobro pripravljenost in tehnično znanje. Osvojili so kar šest odličij. F.dini republiški naslov si je priborila ekipa KK Kranj v katah ekipno. Ekipo so sestavljali Peter Valant, Gregor JaneŽič in Danilo Dujovlč. Rezultati: članice: borbe - lahka kategorija: 1. Vilcr (Ljubljana); srednja: I. Nedeljko (B. Kidrič); 2. Čarman (Kokra Kr.); težka: I. Žalski (Cel je), mladinci kate posamično: I. Sti-sovič (Petrovce), 6. Valant (Kranj); kate ekipno: 1. KK Kranj; borbe - superlahka: I. Lapodnik (Ljubljana); lahka: l. Petek (B. Kidrič); polsrednja: I. Brod (Brežice), 3. Zivkovič (Kokra Kr); srednja: 1. Jug (Maribor), 2. Sifrer (Kranj), 3. Jane/ič (Kranj); poltežka: I. Bradač (B. Kidrič); težka: I. Dominkovič (Velenje), 3. Demšar (Sk. Loka). 1 A. Gasser Hokej Jeseničani zmagali v Beogradu Hokejisti Jesenic so v zadnjem kolu gostovali v Beogradu pri ekipi Partizana in po razburljivi tekmi komajda zmagali z rezultatom 6 : 7 (2:1, 3:2, 1:4). Danes, 6. novembra, Jeseničani gostijo Olimpijo. • V. S. Končalo se je svetovno prvenstvo v veslanju na Tasmaniji Bron blejskemu dvojcu s krmarjem Teden dni, kolikor je trajalo letošnje svetovno prvenstvo na Tasmaniji, so se merili najboljši veslad na svetu. Med dobitniki medalj je tudi posadka blejskega dvojca s krmarjem, veslača Milan Jansfc Robert Krašovec in krmar Robi Eržen. Lake Barrington, 4. novembra - Med našimi tekmovalci so na tokratnem svetovnem prvenstvu nastopili: četverec s krmarjem (Fab-janić, Saraga, Mirjanić, Banjanac in krmar Slivnik), dvojec brez krmarja (PivaČ, Marušić), skifist Robert Štakor, četverec brez krmarja (Čop, Žvegelj, Prešeren, Mujkić) in naša največja aduta v dvojcu s krmarjem (Robert Krašovec in Milan Janša s krmarjem Robijem Erženom). Ko so veslači odhajali na svetovno prvenstvo, so obljubljali medaljo in jo tudi dobili. Dvojec s krmarjem je namreč ponovil lanski uspeh z Bleda in osvojil bronasto medaljo. janič, Saraga, Mirjanič in Banjanac s krmarjem Slivnikom pa so osvojili peto mesto, ki je sicer uspeh, toda želja po medalji se ni uresničila. Pivač in Marušič sta v velikem finalu osvojila šesto mesto, bronasta Blejca in prejšnjega svetovnega prvenstva pa sta ponovila uspeh in zaostala le za nepremagljivima bratoma Abbagna-le in Špancema Bugarin in Ubrieta. Kljub temu da se ni uvrstil v velike finale, pa zasluži vse če- Odločitve prvih dveh tekmovalnih dni niso pomenile posebno veliko, zato pa sta bila toliko bolj zanimiva zadnja dneva finalnih obračunov. V veliki finale so se uvrstile tri naše posadke: četverec s krmarjem, dvojec brez krmarja in dvojec s krmarjem. Četverec s krmarjem, ki je upal na uspeh po odličnem nastopu v repesa-žu, je na valovitem jezeru moral priznati premoč ekipe NDR, ZRN in Sovjetske zveze, ki so si priborile medalje, Fab- Košarka Poraz košarkarjev Triglava Košarkarji Triglava, ki igrajo v II. B zvezni košarkarski ligi. so v soboto doma gostili ekipo Slobode Dite in kljub borbeni igri izgubili z rezultatom .88 : 98 (52 : 42). V soboto Triglavani igrajo z ekipo Gradin. Košarkarice Kranja so gostovale pri ekipi košarka-ric Jesenic in visoko zmagale z rezultatom 49 : 73 (32 : 43). Ekipa Odeja Marmorja je bila v tem kolu prosta, v naslednjem (10. novembra) pa igra doma z ekipo Jezice. Kranjčanke v soboto gostijo ekipo Induplatov, Jeseničanke pa igrajo s Slovanom v Ljubljani. • V. Stanovnik Tekmovanja v nordijskih disciplinah se začenjajo decembra Svetovno prvenstvo bo v Val set. Tudi poskusni skok bodo nadomestili s kvalifikacijskim in se bo v prvo serijo v konkurenci uvrstilo le 45 najboljših po daljavi, prvih 15 iz svetovnega pokala pa bo imelo to pravico avtomatično. Letos bo novost tudi posebni svetovni pokal v smučarskih poletih • v letošnji sezoni bosta tekmi v Planici in Kulmu - ki pa bo hkrati del svetovnega pokala v skokih. Zanimivost in hkrati novost letošnjega svetovnega pokala pa je tudi. da bo nastopila združena ekipa Nemčije, kar bo tudi vplivalo na manjše število nastopajočih. Pri kombinaciji je novost evropski pokal, v alpskem pokalu pa bosta nastopili tudi ekipi Češke in Poljske. • V. Stanovnik di Fiemmu Kranj, 5. novembra - Te dni imajo tekmovalci v nordijskih disciplinah že zaključne treninge v pripravi na novo sezono tekmovanj v svetovnem pokalu. Sezona nordijskega smučanja se namreč letos začenja s tekmami svetovnega pokala v skokih v Lake Placidu, ki bodo 1. in 2. decembra. Tekme v kombinaciji se bodo začele v Steinkjerju 8. decembra, prva preizkušnja v tekih pa bo 8. in 9. decembra v Ramsauu. Spored nordijskih tekem pa je letos zelo bogat, saj je ob tekmovanjih v svetovnem pokalu na sporedu tudi svetovno prvenstvo, ki bo februarja prihodnje leto v Val di Fiemmu v Severni Italiji. Letos je v vsaki od nordijskih disciplin nekaj novosti, najvažnejša pa je gotovo pri smučarskih skokih, saj bo na tekmah v svetovnem pokalu manj finalistov, le petintride- V Kranju kegljaški upokojenski četveroboj - Društvo upokojencev Kranj je organiziralo na kegljišču v Kranju kegljaški čeive-roboj, na katerem so sodelovale ekipe Kamnika, Tržiča, Železnikov in Kranja. V ekipnem tekmovanju je zmagal Tržič pred Kranjem, Kamnikom in Železniki, posamično pa je bil najboljši Milan Bernik (Kranj) pred Mirkom Tro jar jem (Železniki) in Jožetom Prestorjem (Kranj). • Slika: J. Cigler Smučarski skoki Andrej Cuznar prvi v pokalu Gorenjske Kranj - V skakalnem centru ivi (iiircnii S.i\ i jc bilo zaključno tekmovanje na plastiki za najmlajše kategorije skakalcev. Pionirji do 11 let pu so imeli zadnjo tekmo za pokal Gorenjske. Andrej Cuznar (Triglav) je zanesljivo /maual in tako tudi v končni razvrstitvi prepričljivo osvojil prvo mesto. Kt/ultati - pionirji lami in delovnimi navadami. Po koncu tečaja bodo najbolj^ valoe povabili, naj nadaljujejo delo v ekipi mlajših pioH'I"'L,V Tečaj bo v bazenu Osnovne šole Bratstvo in enotn°*J« Planini (poleg športne dvorane), razpored treningov pa h«-' gojen dvoizmeuskemu pouku. Tečaj bo vodil bivši '^.„rf* igralec Sandi Mikoletič pod strokovnim vodstvom P°^ q t? trenerja VK Triglav Rada čcrmlja. Začel sc bo ta P*te*\n J| vembra. Učenci, ki imajo pouk popoldne bodo začeli ob 1'Jj ostali pa ob 16. uri. Tečaj bo vsakič trajal dve šolski uri V> ^ le/enci tečaja morajo s ,ebo| obvezno prinesti plavalne ^'flj^ več pa ne bo tudi sušilnik za lase tci topla obleka in kap'1 v^ijT ne informacije o tečaju lahko dobite pri sekretarju kluba ■ žu Brinovcu, telefon 23 - 735, po 16. uri. • V. S. ki! Nepužlanova in Zalokar prvaka Tržič, 26. oktobra Kegljaški klub Ljubelj Tržič J^^H k-loštije občinsko posamično prvenstvo \ kegljanju. Stcvi .^'f-ležbu je potrdila veliko zanimanje Tržičanov za ta ^Por}\i(, predtekmovanju sodelovalo kar 150 kegljačev in KeSvf^H znanja so v pravih rokah, pravijo uziski kegljati Med so na prvih petih mestih Nataša Nepužlan, Vera ()vsC ^hitij dreju Ribič, Metka Kosem in Mojca Seilminck, med mo»"^tf (veto Zalokar. Jože Košir. Štefan Ahačič, Franc Nunar Nunar. • J. Kikel Torek, 6. novembra 1990 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Inšpektorji zatrjujejo Predpisi ščitijo črnograditelje in šušmarje °0a L°ka, 5. novembra - Občinski izvršni svet se je dva torka zapored ukvarjal z nj^anJ5m' kako učinkoviteje stopiti na prste črnograditeljem in šušmarjem. Od urba- stične in tržne inšpekcije je zahteval poročila o konkretnih ukrepih in predlogih za od-I a>0 tenr pojavov, vendar je dobil bolj ali manj meglene odgovore. Kot je dejal vodja raH^Ve '"Akcijskih služb za Gorenjsko Zdene Renko, so inspektoru ^'i-j nemočni za- U nedodelanih zakonskih predpisov in nizkih kazni, ki greuo na roke predvsem kršite- »V kranjski občini, denimo, so legalni gostinci že "grozili", da je tako ali tako ?***o, ali imajo dovoljenja ali ne,« je delal Zdene Renko. »Gorenjski inšpektorji P°krivajo sedemnajst različnih področij, na P^najstih so precej učinkoviti, na dveh, to J« na prostoru in trgu, pa ne. Na teh dveh P°droČjih predpisi ščitijo predvsem občane. Jkpresiva zaradi nizkih kazni ni učinkovita, zato inšpektorji delujejo bolj preventivo.« . T[žni inšpektor Ivan Csipo pravi, da1 Je šušmarstvo množičen pojav, ki ga vsi Podpiramo. Z drugimi besedami; vsi najemamo šušmarje in nihče v postopku no-^e Pričati proti njim. Zato očitek, da je trna inšpekcija nesposobna, ni upravičen, '"špektorji lahko ukrepajo le na podlagi Pr'glasitve. Ker so dokazi večinoma na rnlih nogah, tudi sodniki za prekrške iz-ekajo mile kazni. »Vsaj za očitne primere jBostinstvo) bi šušmarje morali strogo kaz-™0v»ti,« mem |van Csipo in daje zanimi-0 Primerjavo: »Leta 1960 je znašala ka Dl-tn ....____X_.II.---■—H. J„l---II.--. fovem delu inšpektorjev dopolni še s primerom z Jesenic, kjer že dve leti deluje gostinski lokal na črno. Inšpekcija ga je dvakrat zapečatila, sodba sodnika za prekrške pa še do danes ni povedala, ali lokal lahko zapečatijo ali ne. dan Petnajst mesečnih osebnih dohodkov, m le dva tisočaka.« Ilustracijo o Sizi- Urbanistična inšpektorica Jerneja Trlep je v prvem letošnjem polletju podpisala 22 odločb oziroma ukrepov zaradi nedovoljenih posegov v škojjeloški prostor. V 36 odstotkih primerov je zahtevala vzpostavitev prvotnega stanja (odstranitev objektov), v 59 odstotkih primerov ustavitev gradenj in v petih odstotkih uskladitev poseganja v prostor s pogoji iz izdanih dovoljenj. Prisilne izvršbe v letu 1989 ni bilo nobene. Škojjeloški izvršni svet je v zvezi s tem med drugim zahteval od inšpektorice konkretnejše poročilo z absolutnimi številkami, lokacijami in naslovi črnograditeljev, v občinskem proračunu pa terjal rezervacijo denarja za izvršbe. Tržni inšpektor Ivan Csipo je predlagal izvršnemu svetu, naj v primerih, ko zahteva njegovo ukrepanje, za kažipot poda vsaj nekatere konkretne podatke o kršitvah. V dveh primerih, ko je izvršni svet terjal ukrepanje, namreč inšpekcija ni ugotovila kršitve. V prvem naj bi trgovci v kioskih prodajali alkoholne pijače, v drugem pa naj bi delovala trgovina na Črno. Član škofjeloškega izvršnega sveta Ludvik Leben je opozoril na zvezni zakon o trgovini, ki je sprejet in bo začel veljati z naslednjim letom, obljublja več reda na področju trgovine in ostrejše kazni za kršitelje. Po tem zakonu bodo morali tudi zasebni trgovci voditi knjigovodstvo, kršiteljem se obeta celo zapor. »Inšpekcija bi morala čas, dokler ne bo zakonodaja vzpostavljena, izkoristiti za evidentiranje nereda. Podobna zakonodaja kot za področje trgovine bo oblikovana tudi za ostala področja, na tej osnovi bo treba vzpostaviti delo inšpekcij,« je dejal Ludvik Leben in predlagal, naj inšpektorji poročajo izvršnemu svetu, kako se bo zakonodaja uveljavljala. Občinski izvršni svet je sklenil nasloviti pismo republiški vladi, naj pospeši pripravo ustrezne zakonodaje, ki bo pripomogla k večjemu redu na področju opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, zlasti tržnim in davčnim inšpektorjem pa toplo priporočil, naj v postopku priprave aktivno sodelujejo, da bodo dobili večje pristojnosti. Razen tega je tudi predlagal sodniku za prekrške, naj kršitelje maksimalno kaznuje. • H. Jelovčan [JS^Tminal Bi ■ eJski avtomobilski vlomilec razkrinkan & hotelov v zapor *»dH 5" novcmDr» • V hotelu Calež so prijeli 35-lctnega povratnika I n»j V,.S-11 Vinkovcev. ki je letos poleti na Bledu in v Bohinju vlomil J *ni deset osebnih avtomobilov. Vjrn ^remctenec je sredi belega dne izkoriščal turistično gnečo in fioh,OS,no neosveščenost ljudi, ki so se prihajali hladit na Bled in v *»e v"^ iCr v avtomobilih puščali denarnice, torbice, dokumente, ra-*Heri * Predmete. Ladislav S. je iz vozil jemal denar, dokumente. ^°dutCan euro trtice, s katerimi je nato dvigoval denar in ljudi še Utl^"? °skodoval / ukradenimi dokumenti se je prijavljal v raznih gih. t n°'elih, od Portoroža. Moravskih toplic do Čateža in dru-Prej^^a običajno ni poravnal računa hotelskih storitev. Ker seje vvt S| ,J,V 1 a' z ukradenimi dokumenti, je za seboj uspešno zabrisal Pod0^ 1 zanimivo je, da nobeden od receptorjev ni opazil očitne ne-\/r,^"yJl i .niisiava s s shkami ljudi z ukradenih dokumentov, , gotovi) ni samo turistična gneča, ampak tudi malomarnost, "ledu ■ v ^ ie m' SKCI begu 12 zapora v Stari Gradiški. Na irnefU JC no naključju opa/il kolega kranjskih kriminalistov, kije l'r"ico °'>rav'ta 7 njim. in Kranjčane opozoril nanj. Ti so razposlali P •)>Aer vlomilcu, tatu in goljufu prekinili prijeten počitek v Cate-M. J. J Izsiljevanje z grižnjo Kranj, 5. novembra - Kriminalisti IN/. Kranj so sredi oktobra priprli A. V., znanega radovljiškega pretepača, in M. C. iz Kranja. Utemeljeno jih sumijo izsiljevanja in lagodnega življenja na ta račun. Vse skupaj se je začelo v noči pred Silvestrovim pred slabima dvema letoma, ko sta se pred enim od radovljiških lokalov stepli dve skupini. A. V., ki je bil tedaj na novoletnem dopustu i/, radovljiškega /apora, je v družbi s. S K. udaril F. O. iz Kranja, ki je bil v lokalu / B. L.. F. G. in B. Z. Med prerivanjem je S. K. padla iz žepa pištola, F. O. jo je pobral in dal F. G. ta pa jo je izročil policistom, ki so se vmešali v pretep. Ko je A. V. lani prestal zaporno kazen, je poiskal B. L., enega od udeležencev prednovoletnega pretepa, in ga z grožnjo prisilil, da mu je prek "sodelavca" V. P. izročil 500 DEM. Hkrati je zvedel še za F. O. Na pragu poletja, je z grožnjo, da bo sicer ubil njega in otroka, zvabil 1600 DEM. F. O. ni imel toliko denarja, zato je "dolg" plačal v dveh obrokih, prek kurirjev S. P. in S. K. Zal se s tem F. O. še ni odkupil. V začetku oktobra se je pri njem oglasil tretji kurir M. C. iz Kranja. Dejal je. da A. V. zahteva še 1500 1)1 M odškodnine in da morebitno plačevanje v obrokih stane 2000 I >l M. M. C. je imel za posredništvo od A. V. obljubljenih 400 DEM, sam pa jc tej vsoti dodal še 500 DEM. Toliko denarja F. O. ni imel in je ivoj str.ih zaupal kriminalistom. Ti so 10. oktobra nastavili past, o/načili bankovec do 800 DEM, spremljali izročitev denarja in nato pred lokalom v Kranju prijeli M. C. Hkrati z njim so priprli tudi av-1011 i i/siljevanja A. V. • H. J. ^raJa se ni obnesla V Avstrijo po golfa le v^, ' "odmora / B. in J. li. iz Ljubljane sta I. oktobra dopold-Proda;r°gCnJ'-parfumeriji Max Wolf ob Vrbskem jezeru v Avstriji Jiie? r llkr"11'' deri arnico. J H jc prodajalko zamotil, medtem pa Slek|a' zrnaknil denarnico. Prodajalka je krajo kmalu opazita in 8nj(| J njima na parkirišče, kjer sla imela avlo. Uspela sta ji pobe-QHvc'St1|C'u^" Sl je zapomnila registrsko številko njunega vozila ter na-'a ža,ul armerijo. Naslednji dan ob petih popoldne so ju prijeli Jnc,ri prehodu Jezersko. • H. J. Kranj. 5- novembra - Trije mladeniči iz Sarajeva, R. C, J. Z. in J. V., so se 19. oktobra popeljali na "poslovni izlet" v sosednjo Avstrijo... Se isti dan so obiskali več avstrijskih mest, da bi našli primerne-ga golta /,i taksi službo, ki jo R C. opravlja v Sarajevu Lani je vzel s seboj tudi registrsko tablico in prometno dovoljenje svojega golfa. V Celovcu so končno našli primeren avto in jo mahnili na/aj proti mejnemu prehodu Korensko sedlo. Na njihovo žalost je bil carinik preveč natančen. Opazil je, da se številki motorja in šasije ukradenega golfa ne ujemata s številkama v prometnem dovoljenju in tako je tatinska druščina neslavno končala svoj veliki pohod. • H. J. .....t..t ur uscu .i nesiavn • Koncaia .voj mi y< <•;••■. m m *< S-JjSONČNl STRANI ALP 1 [GORENJSKA NOČNA KRONIKA N Varnosti naftnih derivatov "f™!*0'1 I ofia 1 i, i J,|»kfl, S' ,mvt'm,»ra Občinski i/vrštii sve« je pooblastil Pav- II Ce*<»v li * |,oln,,veKa Gradca /a tlačne preskuse rezervoarjev U**°r ■ * /a naf,iu* drmale, nevarne in škodljive snovi ler za • d|jivfn yr:,dnji naprav /a naftne derivate, Naftni denuli in v«j Snov' s" namreč i/jemno nevarni /.a okolj. i°n Hi' S*' vn ,iUr naftnega derivata lahko trajno onesnaži kar I ",r'>v Pilne vode. n*Stn'^' °/riroma skrbniki naprav za skladiščenje pogosto li!|-'eBlad-°/naJ° ODVeznosti, ki jim jih nalaga pravilnik, zanima a|i ko"1'1 lelu,<;mc Običajno se ovedo šele, ko že pride do iz-*v ^a „ u*nl°v'i° nenormalno porabo goriva. 4t2 *adoln°vi u8°,ov"cv Pavla Jankovca je škofjeloški izvršni tt k nJe n 'r lHlt' >k° uPr,V0< da "zdeli kataster naprav /a skla Ch ^'lein l-*1 derivatov, pri čemer mora biti v sistem vgrajen do cBa Do !nc k° dopuščal polnjenja teh naprav brez pred- h° Pot^K1''1 ° °Pravl|eiiem [uegledu /a u/akonitev preglede rebn,, dopolnili občinski odlok o varstvu virov pitne ^h0r',etno' 0*>Se*™ost' dela je izvršni svet sklenil, naj inšpektorji mi r°v verav t rezervoarjev (nad pel kubičnih metrov) in slarej-iJ' 'iik«» (j lua/i|a vgradnje teh naprav namreč sega v f)5. do 70. 80 danes že v precej žalostnem stanju • H. Jelov- I: gostilne pri Alekstt to oh pol tnajstth zvečer telefonirali, da imajo v lokalu nadležnega gosta CifOVSki policisti so zalotili M. (). ki /e pijan iskal prepira in grozil celo s pretepom Ustrašil se m mu modrih unijonn. ampak še kar naprej rogovih I, zato je moral izlrczmtev počakali v kletni depandansi policijske postaje. Na tuj račun Dtu */> TIKA KRANJ - PTS, KADROVSKA SLUŽBA, 64000 Kranj, Savska loka 4, s pripisom "za razpis". Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 15 dneh po odločitvi. Ne zamudite izredne priložnosti! Obiščite nas vsak dan od 10. -12. in 15.30 -19.30 ure ali v soboto med 9.-12. uro na Vodopivčevi 17 na Mohorjevem klancu v Kranju. NOVO • NOVO • NOVO NOVO • NOVO • NOVO na slovenskem tržišču traktorji - iz Anglije vseh velikosti KONKURENČNE CENE v primerjavi z avstrijskimi, italijanskimi in nemškimi! Prepričajte se po tel.: 49-152 ali 42-936 KMETIJSKA MEHANIZACIJA TRBOJE 10 jubilejni - deseti MODNI BAZAR v ponedeljek, 12. novembra, in v torek, 13. novembra 1990, ob 17. in 20. uri GALLUSOVA DVORANA CANKARJEVEGA DOMA V LJUBLJANI tradicionalna modna revija kolekcij 90/91 z mednarodno udeležbo Generalni pokrovitelj AUTOCOMMERCE Vstopnice lahko kupite na blagajni Cankarjevega doma POPRAVILO © BIRO TEC (ugojiš: PISARNIŠKIH IBM STROJEV O 64000 KRANJ TU. 064/23 085 .j a 4 4 ure Ofl V. • 1 *» u' -LJUBLJANSKA » E CREinfl MARTINOVE JEDI OD 9. do 18 11 90 Z MARTINOVAr4JEM10.11. 1990 V HOTELU CREINA. CENA MARTIN0VANJA V RESTAVRACIJ1150 din Z ANSAMBLOM OBVEZNA SMER. JEDI PONUJAMO TUDI V VINOTEKI, KJER JE PRAV TAKO ŽIVA GLASBA. INFORMACIJE IN REZERVACIJE 064/23-650 VABLJENI! Po dolgi bolezni nas je zapustila ZORICA DJURIČ kontrolor UDS Od drage sodelavke se bomo poslovili v sredo, 7. novembra I990, ob 15. uri kranjskem pokopališču. Delavci SDK, podružnica Kranj V KS. letu nas je zapustil ljubljeni oče, ded in pratit OTOJEREB plctarski mojster v pokoju Od njega se bomo poslovili v sredo, 7. novembra 1^ ' ob 16. uri na pokopališču v Bitnjuh. /alujoei vsi njegovi Kranj, Ljubljana, Frankfurt, Kairo, Kresnic? OSMRTNIC A Sporočamo, du jc umrl dragi mož, dedi, brat in ^rlL ŠTEFAN HA LAŽ IC rojen 1921 Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 7. novembra ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Vsi njegovi T°rek, 6. novembra 1990 MALI OGLASI, OGLASI 21. STRAN ®8ISS8B3$@ES30fc«S -20% Trgovina z otroško konfekcijo in kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4. 1. nadstropje tel. & fax (064) 39-714. Med drugim dobite: od 12,00 din naprej od 89,00 din naprej od 141,00 din naprej od 64,00 din naprej od 114,00 din naprej od 130,00 din naprej od 399,00 din naprej J^ika izbira kozmetičnih izdelkov domačih in tujih proizvajalcev. Kmalu Ko*.metika CLAUDE D'ENRY iz MILANA! Pri nakupu nad 500,00 din gjjplafiio na 2 čeka. Odprto od 9. -19. ure, sobota od 9. -13. ure spodnje perilo pižame maje s kapuco pulije srajce trenirke jakne (bunde) MALI OGLASI VIKTORIJA, d. o. o., Skallca 1, Kran| JjJJJMJJj* Odprto od 9. -12. ure In 14. -18. ure. sobota od 9. -12. ure RENAULT CLIO RENAULT 19 FORD FIESTA CL FORD ESCORT CL Peugeot 205 gl (na zalogi) SUZUKI SWIFT TOYOTA STAR LET TOYOTA COROLLA Mazda 323 n.e Mazda 020 (do 12.11.) TOYOTA CELICA STi NISSAN PRAIRIE NISSAN PRIMERA Prodamo tudi druge modele zgoraj naveden.h proizvajalcev. Cene vključujejo vse stroške, car.no in prometne davke. Vključen n. prevoz. od 164.000 od 182.000 od 151.200 od 187.700 170.800 od 134.000 od 141.000 od 183.000 od 241.000 od 261.000 295.000 od 362.000 od 235.000 I I Pom dr. Janka Benedika ^♦rcerjeva 35 Radovljica dr. Janka Benedika razpisuje prosta dela in naloge: J- INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA *'vODJA ZDRAVSTVENO-NEGOVALNE SLUŽBE 3- vodja službe prahrane. Kandidati morajo poleg sploSnih, z zakonom določenih po-&°jev izpolnjevati še naslednje: Pod I.; "da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo socialne. Pravne, zdravstvene, psihološke, pedagoške ali sociološke *da imajo 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s polnimi pooblastili in odgovornostjo v družbenih službah, " ^ so seznanjeni z deli in nalogami vodenja socialnih zavodov. £°t Poseben pogoj pa se zahteva sposobnost pravilnega komuniciranja z ostarelimi občani. pod2 : gjj imajo končano višjo šolo za zdravstvene delavce s strojnim izpitom, *aa imajo 3 leta delovnih izkušen), od tega I leto pri vodenu manjših delovnih enot ali skupin. Pod 3 ■ ja |maJ0 končano srednjo gostinsko šolo - smer kuhar a? 'majo 2 leti delovnih izkušenj pri pripravi hrane in orga-",2iranju dela v manjših delovnih enotah Poj* 'rt1a'° °PnHrUcn tečaj 1/ higienskega minimuma. $Q^e^ "avedenih pogojev se zahtevajo tudi psihofizične spojil n°st' in sicer sposobnosti vodenja in organiziranja, srni pr *a komuniciranje in sodelovanje, gospodaren odnos do VsiT°*cnJa in human odnos do starejših ljudi, ^clu P* mor*J° miL'" opravjjcn tečaj za varstvo prt Pr?jVCl'Cn:i t,cla IM "a'oge se r.izpisujejo za dobo 4 let. rna z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev spreje-diu ' PO objavi razpisna komilijl doma dr. Janka Bene-0 J^dovljica, Scrcerjcva 35. dnCL u razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 ^ Po »prejetju sklepa o imenovanju. 27-960 Cesta JLA16 Prodam ekscentrično stiskalnico 15 ton in Audi 100 5E. letnik 1978. KUPIM Zg. Bitnje 108/a, Žabnica 16083 __. Prodam STROJ za navijanje tuljav znamke Auman.« 27-120 16104 APARATI STROJI Kombinirani mizarski stroj 6 operacij, širina 32 cm, nov, prodam. ■g 41-723__16108 Prodam barvni TV Tansai, ekran 35 cm, star eno leto. «69-202 16149 Ugodno prodam KROŽNO ŽAGO -leseno ogrodje z motorjem in listom krožne žge komplet 1. Ponudbe na «620-971 pri Silvi Bri-fach, šk. Loka, Poljanska c. 4. Informacije tudi v odvetniški pisarni odvetnika Petra Osolnika, škofja Loka, Poljanska cesta 4. 15996 Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH 380 I, rabljeno 1 leto. «631 495 zvečer_15997 Ugodno prodam PEČ Emo central, 20 KVV za etažno centralno za 3000 din in KUPPERBISCH PEĆ, za 800 din, obe malo rabljeni. «631-450 16005 ŽEBLJI DO 90 MM IN SMETNJAKI CINKANI, KVALITETA ZAGOTOVLJENA, CENE ZELO UGODNE. TEL: 36-426 po 15. uri Prodam Grunging VIDEO KAMT RO VSC 50 (VHS) Q, teža 1.4 kg, z opremo in adaptersko kaseto «85 591_16024 Prodam nov elektromotor Sever 9,2 KW, 18,5 Amph in 1445 obratov, 20 odstotkov ceneje. Torkar, Begunjska 23, Lesce. « 75 320 Prodam SIP vrtavkasti obračalnik na štiri vretena «45-368 1 6036 Prodam cisterno Creina 2700 litrov, dobro ohranjeno. Jamnik Igor, Žabnica 8 16044 Ugodno prodam nov sesalec za prah «621 374, od 18 do 20. ure Po zelo ugodno ceni nujno prodam barvni TV gorenje Orbiter, Vi-deorekorder, glasbeni stolp, 2x100 W in motor Tori Kros Enduro. nPrva barva.Cena 14800 DEM. 5-^Alpska 3. Bled 16080 ohr, '. 8tflro 28 mesecev, odlično Vffi?*"0' prodam. ^/556-712 16081 KAFUvAK0sebni avto VALBURG v|je. *AN, dobro ohranjen, obno kr0rrJetnik 1978 in V«ČJ° količino *abhi^'rja za krmo. Sr. Bitn(e 18. >^J 8 16088 R4-j—r-____ r«n' 1977, vozen, neregistri to|(' jj?dno prodam Bergant Iz *22i«e P'i8de 42- Krani-16089 S5r^J°GO~55. "«"'k 1985, za 5^"tM -9 51 842 1 6091 \ 75q—i----_ OltK?! letn'k 1980, registriran do «liPo a ,1991 in SPAČKA komplet ae||n, prodam «57 208 16092 rdečo, junij 1990, pro '^en» 15000 DEM «68 106 18101 JLjGO SKALA 101, staro 6 letnik 1991 18107 Iftn w 'n prodam 126 -4Ri89's,rirano " Popoldan Pot"."^* a ° o. Kranj ciaij SaiT,ostojne komer 064/^ deJavnosti. tel.: 7 .359 lorek, sreda do 10. ure lodol 90 tri mase 18119 VVV Hrošč, poceni prodam za dele, odličen motor. «42-718 16150 TAM 5500, letnik 1977. registriran, prodam ali menjam za osebni avto. «622-914_16155 Prodam BMW 1600, letnik 1973, cena 3800 DEM. Veljka Vlahoviča 9. Kranj. «37-217_16159 Prodam JUGO 45 A. letnik 1988, garažiran, zaščiten. Dvorje 77 a, «42-037_16162 Nujno prodam ugodno JUGO 55, letnik 1983/84, registriran do julija 1991. Ogled v torek, 6 11. od 14. do 18. ure. Okjan Điljana, V. Kejžarja 1, Jesenice 16165 ZAPOSLITVE Nudim delo na dom. Izkušnje niso potrebne. Ponudbe s kratkim življenjepisom na p.p. 208, Kranj. _15968 Priložnost za nezaposlene - priključite se dobro utečeni skupini zastopnikov DZS. « 75-954 15983 Če ste ostali brez zaposlitve in imate prosti čas, poizkusite kot potnik DZS. Tedenska izplačila provizije. «622-343_16004 Iščem kakršnokoli honorarno delo na domu, možnost dostave stroja ali akvizitersko delo za izdelke široke porabe. Lastni prevoz. «68 397_16026 Akviziterska prodaja bombažnih nogavic, prevoz preskrbljen, plači-lo takoj I «27 044_16042 Brez nepotrebnega prehoda čez mejo- uradna prodaja čistil po zahodnem sistemu plačevanja in no vim načinom marketinga. « 51 -469_16068 Okrepčevalnica LIPA, Ljubljanska 4, Radovljica išče starejšo honorarno kuharico za kuhanje dopoldanskih malic. Informacije «57 582, po 12. uri_16114 Iščemo ŽENSKO za pomoč v go-spodinjstvu, nekaj ur dopoldne. Zaje Janez, Okroglo 18, po 18 uri 16144 Iščem kakršnokoli honorarno delo v okolici Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku. 16145 Če imate dovolj prostega časa se javite za potnika DZS. Tedensko izplačilo provizije «58 154 16163 ZASTOPNIŠKO DELO na terenu Zastopanje znane slovenske firme nudimo sposobnim z lastnim prevozom in prostimi vikendi. Začetnikom nudimo strokovne instrukcije. Zaslužek izreden. « 51 -334 _16167 Zaposlim MESARJA - sekača. Zaslužek odličen. « 23-441, zvečer 16168 &^»oanT;on KAMA2' '« n ^. kn«: ar * cerado 3! foiiT?" MERCEDES Ulito0 DEM *°I*dom • ••tnik 1967 5t> Q«ri« i 1800, letnik 1979. ?frJ5X?n? ^nov.,en 3000 H 84270 Valanfn. Benedičice-Q^^j^«emce 16128 Pr^^^S-Naklo 16142 >33B?09 MQT0T--BT 60 S. 16146 ŽIVALI Prodam čistokrvnega ŠARPLA NINCA starega 9 mesecev. «25 753_ 15987 Ugodno prodam mlada nemška OVČARJA Čemažar. Cesta JLA 41 (stara cesta Kokrica Naklo) Kranj _15999 Prodam TELIČKO, sivo. staro 14 dni. Antolin. Na Dole 1. Vodice _16011 Prodam več PUJSKOV za odojke ali za nadaljno rejo in kupim PEČ na olje Podbrezje 59 « 70 749 _16016 Prodam PRAŠIČE, 30 do 40 kg. Visoko 92_16018 PRAŠIČE, st.iro 8 tednov in / ni« secev, SVINJO po prasitvi, SVINJO brejo, JARKICE stare 7 tednov, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik_16022 Prodam KRAVO t 5 mesečnim teletom. Zupan Ivo, Cerklje, pri čr palki_16039 Prodam 6 mesecev brejo telico Sušnik, Brod 2, Boh. Bistrica 16043 Prodam KRAVO simentalko drugič brejo v 5 mesecu. Kovor 77, Tržič 16052 Prodam 7 tednov starega PSA, pasme črn pudelj, čistokrven, brez rodovnika. Japelj, Podljubelj 122, «50 164_ 16058 Prodam KOBILO, staro 8 let in TE LETA, starega 8 tednov Zumer Andrej, Mlinska 20, Bled 16069 Prodam ŠARPLANINCE in KOZE, cena 1000,00 din Roš, Mlaka 2, Radovljica__ 18066 Prodam dve svinji za dopitanje in prašiče težke od 40 80 kg. Sp Br nik60 _18070 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Zadraga 15, Duplje 18072 Prodam brejo simentalko TELICO •palna. «84-111 _18077 Prodam TELICO brejo 5 mesecev. Podbrezje 41_ 18078 Prodam TELIČKO simentalko, sta-ro 10 dni. Sr Bitnje 26, Žabnica 16082 l'm<1,im / m«mu;nv sliiro KO/O Mlakar Jože, Mošnje 43, Radovlji ca «79 946 ,finfl4 TRGOVINA VSI ZA OTROKE (Ji. Janka Pudja 7 Kranj, tel 064/35-103 za Bottezom na Trgu flivoli vam ponuja: vsa oblačila od Odo 10let, sedeže za avto, hojice, nahrbtnike za dojenčke, kenguruje, vozičke, ortopedske copata, otroška kozmetika in vse vrste igrač Posebna ponudba: CELOTNI PROGRAM CHICCO Na zalogi vse vrste vozičkov, stajic, hojic, zložljive posteljice, previjalne mize, nahrbtniki, avtoseoeži po najnižjih cenah, naših in italijanskih proizvajalcev. Kombinirani vozički že od 2.450,00 dalje DELOVNI ČAS: od 9. do 12. ur« In od 16. do 19. ura SOBOTA od 9. do 12. ura Prodam mlado kravo dobro mleka rico. Partizanska 3 a, Bled 16095 Prodam JUNICO v 8. mesecu bre-josti. Zupan, Kopljenik 16, Boh.Be la_16099 Rjave JARKICE ter manjše in večje prašiče, prodam. Stanovnik, Log 9, Skofja Loka_16105 Prodam več plemenskih telic. Po-har, Brezje 24 • 79 821 16106 Oddam spomladanske MUCKE. Mumik Ana, Poljče 7, Begunje _16109 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 35 kg. Struževo 3/a, Kranj 16111 Prodam 3 koze in kozla.« 77-572 Prodam TELIČKO, staro en teden. Dolinar, na Vasi 12, Voglje 16124 Prodam več brejih KOZ in 2 OSLA ter prodam FIAT 124 ŠPORT. Vidic Albina, Mišače 13, Kamna gorica _16125 Prodam mladiča črnega pudla. «39-644_16126 Prodam čistokrvno KOBILO, staro. Kobila je atretirana, ter je prepuščena repecumu, ali hčerko prepuščeno tako topreser, ter eno in pol leta staro žrebico od briljant Fey-Prodam tudi svinjo z mladiči ali brejo. Košak Janez, Hrvaški brod 22, Šentjernej,« 068/42-513 _16129 Po ugodni ceni prodam Norik KOBILCO, staro 6 mesecev. Grad 59, Cerklje na Gorenjskem 16131 Jalovo kravo zamenjam za brejo. Pogačar, Boh. Bela 68 16133 Prodam TELIČKO in BIKCA simen-talca, stara 3 tedne. Sr. Bela 36 _16139 Prodam dva bikca in eno teličko od 150-200 kg za rejo ali zakol. «42-471_16147 Mladega BIKCA za rejo prodam in lepe smrekove DESKE. «633-277 Prodam 10 dni starega BIKA si-mentalca. «66-134_16153 Prodam brejo KOBILO in žrebeta norik. Zg. Lipnica 8, Kamna gorica _16161 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Spodnja Besnica 180 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz tovarne Velopnevmatike ANGELA PAJK rojena 1921 Od nje smo se poslovili v petek, 26. oktobra 1990, na pokopališču v Kranju. OSMRTNICA V 87. letuje preminil mož, ata, ded in praded FRANC BIZJAK p. d. Matevzelnov ata iz Primskovega Od njega se bomo poslovili 7. novembra ob 14.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Marija, sin Franc, hčere Mici, Ani, Dani, Francka, Tinka, Cilka z družinami. Primskovo, Medvode, Ljubljana, Cerklje, 4. novembra 1990 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame. sestre, tete in tašče IVANKE TIČAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, vasčanom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali Ob »tnili, izrekali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in nudili vsestransko pomoč. Hvala tudi sodelavcem DO Ribiška družina Novo mesto, Merkur Kranj, Iskra Števci, Metoizdelkl Skofja Loka za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku iz Hrastja in gospodu župniku iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njem zadnji poti. Žalujoči vsi njeni PrehtCevo, Kranj, Novo mesto, Renče, Sydney, 25. oktobra I9«0 V SPOMIN 4. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi ALBIN BRADAŠKA-Ibi Z bolečino in ponosom hranimo spomin nate, vedno boš ostal v naših srcih. Neizmerno te pogrešamo. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in dedka ALOJZA BITEŽNIKA se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem. Še posebej pa se zahvaljujemo dežurnemu osebju Zdravstvenega doma Skofja Loka in osebju Kliničnega centra za njihovo požrtvovalno pomoč in lajšanje trpljenja v njegovih zadnjih urah. Hvaležnost bo za vedno ostala v naših srcih. Žalujoče: žena Francka, hči Irena in vnukinja Tatjana ZAHVALA Ob smrti sestre in tete IVANE PLEMELJ iz Sela pri Bledu Iskreno se zahvaljujemo sosedom in prijateljem za vso pomoč. Hvala za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se osebju doma ostarelih v Stari Loki za skrb in župniku iz Ribnega za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, starega očeta RUDIJA TIČARJA Kajžev iz Preddvora se prav lepo zahvaljujemo sosedom, znancem in kolektivu Jelovice obrat Preddvor za vso pomoč, gospodu župniku za obred in zadnje besede, ter dr. Hriberniku za ves njegov trud, pri njegovi dolgotrajni bolezni. Obenem se zahvaljujemo tudi lovcem za izkazan zadnji pozdrav. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali nazadnji poti. Žalujoči: hči Slavka s sinom, ter sinovi z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANGELE PAJK roj. Cigan se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in ZB Stražišče za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Bavdku za požrtvovalno pomoč in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI NOVICE IN DOGODKI UREDNIŠTVO tel.: 21 860 Danes se odprirajo vrata letošnjega sejma SKI EXPO Bogata ponudba opreme za šport in prosti čas Vse dni sejma so organizirane strokovne prireditve, okrogle mize in različne komercialne prireditve. Med najbolj zanimivimi pa bo četrtkova okrogla miza (ob 11.uri) na temo: Vloga smučarskega učitelja v turizmu. Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bodo od danes, 6. novembra, do nedelje, 11. novembra, prišli na svoj račun vsi ljubitelji smučanja, pa tudi ostale čaka vrsto zanimivih spremljevalnih programov. Ljubljana, 6. novembra - Letošnji sejem SKI EXPO, ki sta ga pripravila Gospodarsko razstavišče in Smučarski klub Snežinka, je že enaindvajseta tovrstna prireditev v Ljubljani. Kljub pomanjkanju snega v zadnjih letih je za sejem še vedno veliko zanimanja, tako da je na njem letos rekordno število domačih in tujih razstavljalcev. Največ jih je iz Slovenije, med njimi pa je tudi begunjski Elan, ki predstavlja svojo novo smučko. Kot so povedali na sredini tiskovni konferenci v Ljubljani je sejem vedno težje pripravljati, saj so tri zime brez snega smučarsko industrijo dodobra izčrpale. Vendar pa so tudi letos razstavljala zakupili vse notranje površine Gospodarskega razstavišča, to je 5.500 kvadratnih metrov. V hali A se predstavljajo proizvajalci zimsko športne opreme, v hali A2 imajo prostor turistične agencije, ki predstavljajo vso svojo ponudbo, v hali B pa je prosta prodaja smučarske opreme. Hala C je namenjena ponudbi proizvajalcev športnih proizvodov in trgovini, v hali D je komisijska prodaja, v avli hale A pa bodo nasvete dajali smučarski delavci SK Snežinka. Namen sejemske prireditve SKI EXPO je bil pred leti predvsem v popularizaciji smučanja kot oblike rekreativnega in tekmovalnega športa, ter v predstavitvi in prodaji nove in rabljene smučarske opreme. Danes je se- Smučarska zveza Slovenije na sejmu predstavlja smučarsko kartico z novimi ugodnostmi, ki jo je na sejmu tudi moč kupiti. Prav tako ponujajo nov smučarski koledar, v petek in soboto pa bodo na razstavnem prostoru Smučarske zveze tudi naši najboljši smučarji in smučarke. Turistični in smučarski delavci opozarjajo na neugoden čas zimskih počitnic, ki soupadajo s počitnicami po Evropi in zato je takrat najtežje zakupiti aranžmaje v tujini (pa še najdražji so). Zato predlagajo tako imenovan "teden na snegu ", ki naj bi ga določili v sodelovanju s šolniki. Tudi o tej tematiki bodo pripravili posvet v okviru letošnjega sejma. jem vodilna tovrstna prireditev v Jugoslaviji, saj obsega vse od predstavitve jugoslovanskih in tujih proizvajalcev zimske športne opreme, naprav za opremo smučišč ter predstavitev zimske turistične sezone. V času vse agresivnejšega odpiranja na tuja tržišča je prav na področju turistične ponudbe sejem SKI EXPO postal vse bolj uveljavljen v prostoru Alpe - Jadran. Tako tudi le- tos predstavljajo svoje zimske programe naše agencije od Kompasa, do Emone. Kvarner Expres-sa, Sloveijaturista in drugih. Zanimiva pa je vsekakor tudi ponudba zasebnih turističnih agencij, privlačne programe smučanja v Italiji in silvestrovanj doma po dostopnih cenah pa ponuja agencija POLO iz Kopra. Število razstavljalcev se vsako leto povečuje, tako da jih je letos 137, od tega 34 tujih in 99 domačih, največ slovenskih. Ko pa smo pobrskali po seznamu raz-stavljacev z Gorenjskega,smo jih našli kar precej: od žirovske Al-pine, do naših žičničarjev (RTC Krvavec). Alpinuma, TPS Bohinj, ASA Naklo, GT Sport Tržič, Križaj - rokavice, Pletilstvo Oblak iz Kranja, Satroni iz Žirovnice... do Elana, ki kljub vsem težavam tudi letos ne manjka na tej za obiskovalce vsako leto privlačni prireditvi. Sejem bo vse dni odprt od 9. do 19. ure, cena vstopnice je 50 dinarjev, za dijake in študente pa 20 dinarjev. • V. Stanovnik V Radovljici o novi slovenski ustavi Volilni zbor Demos Radovljica organizira javno razpravo o novi slovenski ustavi, ki bo v petek, 9. novembra 1990, ob 19. uri v hotelu Grajski dvor v Radovljici. Vabimo občane, da se aktivno vključijo v pisanje nove slovenske ustave, saj nam demokratični procesi omogočajo, da javno spregovorimo o novem družbenem sistemu, saj se zavedamo, da je šele z novo ustavo mogoče ustvariti podlago za temeljito družbeno presnovo, ki bo zajela tako gospodarske, politične, socialne in tudi institucionalne sestavine celovite družbene zgradbe. Nova slovenska ustava, ki jo bomo sprejemali v začetku decembra, pomeni nov korak k samostojni državi Slovenije. Razpravo bo vodil dr. Peter Jambrek profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, ki je bil skupaj z dr. Francetom Bučarjem, nosilec projekta nove slovenske ustave. Demos Radovljica Analiza razvoja kranjske občine Kranj, 31. oktobra - Zajetna analiza razvoja kranjske občine v preteklih petih letih je šele prvo poročilo, ki ga bo potrebno kritično oceniti in nakazati usmeritve, sploh pa je realne temelje gospodarske in drugih politik težko postaviti, dokler niso znane slovenske usmeritve, je sodil kranjski izvršni svet. V Kranju so napravili analizo razvoja občine v obdobju 1986-1990 kot prvi dokument v postopku priprav in sprejetja srednjeročnega plana. Zajetno analizo je obravnaval izvršni svet, ki pa jo je sprejel le kot poročilo, saj so potrebne dopolnitve v smislu analize razvojnih možnosti, kar pomeni, da bo potrebno kritično oceniti dosedanji razvoj ter nakazati usmeritve. Slovenska vlada stališč v zvezi s sprejemanjem srednjeročnih načrtov še ni sprejela, zato po občinah še nimajo realnih temeljev za razvojno politiko na posameznih področjih, dokler ne bodo dorečeni temelji razvoja Slovenije, tudi za Kranj razvojne usmeritve ne morejo bili jasne • M. V. Industrijska prodajna KTL Lepenka, po. Tržič. Tel 064/50 044 toaletni ptogram LOTOS bito program HERMES izdelki iz lepenke izdelki iz papiria izdelki iz kartona Slovenska demokratična zveza meni, da je prišel čas za kritičen pregled njenega dela in zaris bodoče poti ter izvolitev novih organov stranke. Zato pripravlja volilni zbor članov, na katerem bi, poleg volitev novega vodstva, spregovorili tudi o osnutku nove slovenske ustave. K tej debati so povabili predsednika in nekatere člane Izvršnega odbora SDZ, torej dr. Rupla ter Toneta Peršaka in Antona Tomažiča. Najbogatejši prispevek k obravnavi osnutka ustave pa bodo seveda Vaše pripombe in predlogi. Zato Vas vabimo, da se kot člani SDZ Kranj ali njeni simpatizerji udeležite razprave. Volilni zbor SDZ Kranj bo v torek, 6. novembra 1990, ob 19. uri v sejni dvorani št. 15 Skupščine občine Kranj. Predsednik Andrej Ster Liberalci o novi slovenski ustavi Jesenice, 5. novembra - ZSMS - liberalna stranka Jesenice in Radovljica pripravljata javno tribuno o novi slovenski ustavi. Javna tribuna bo v sredo, 7. novembra, ob 17. uri v spodnjih prostorih restavracije Kazina na Jesenicah. Gost tribune bo podpredsednik RK | ZSMS - Liberalne stranke Mile ( Šetinc. • D. S. Pogovor z vodstvom socialistov Radovljica, 6. novembra - Najnovejši dogodki v slovenski politični levici, ki povečujejo zanimanje za Socialistično stranko Slovenije, so vzrok za organizacijo pogovora vseh zainteresiranih z vodstvom socialistov v radovljiški občini. Pogovor bo v četrtek, 8. novembra, med 17. in 19. uro na sedežu stranke v Radovljici, Gorenjska 25. Pa tudi sicer imajo radovljiški socialisti vsak četrtek med 17. in 19. uro čas odprtih vrat, ko se lahko državljani zanimajo /a delo stranke, pogovorijo z njenimi predstavniki m se tudi včlanijo v stranko. • J. K. Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem toČK< ste na dobri poti: Vaša varnost so zavarovani Vi leto Z vašim partnerjem zagotavljata varnost Ko se vam dobite dodal na miren začetek Zagotovili ste so lan i Starost vas nt* skrbi, tla boste n/iv ali varčevalne Tini i, ce no slo kaj narobe, prebrodili z i 2 3 4 5 6 7 in prihranki pred inflacijo. se povečujejo. življenskim si vzajemno skupnega življenja rodi otrok, sredstva za novega življenja. sredstva za otrok. ker že danes veste* sadov e razumne odločil \ e. v življenju kdaj boste krizo manjšimi težav ain> Z i/.|>olnil\i jo ZUVUrovullK1 '»olicr. /•> I jjVnskrjiii za\ aro\an.M' pri Zavarovalni«'! Triglav / riiitu podpisom lahko i/polnih' VMt'll /gornjih s«'