Stran 214.
Zveza slovenskih in istersko-hrvatskih
županov.
V ponedeljek dopoludne vršil se je v dvorani „ Mestnega domaa ustanovni občni zbor „Zveze slovenskih in istersko-hrvatskih županov". Kot zastopnik vlade prisostvoval je shodu c. kr. višji policijski komisar Wratschko.
Navzoče pozdravil je v imenu pripravljalnega odbora župan ljubljanski gosp. Ivan Hribar, ki se je v kratkih potezah ozrl na zgodovino zveze. Na shodu slovenskih županov dne 17. avgusta 1. 1898. nasvetoval je župan kanalski gosp. Zega, naj bi se ustanovila kot trajna organizacija zveze slovenskih in istersko-hrvatskih županov, a županu ljubljanskemu oziroma pripravljalnemu odboru se je naročilo, da sestavi pravila ter stori potrebno korake, da se zveza oživotvori. Ker je vlada delala ovire, se je zadeva nekoliko zakasnela, a odbora za to ne zadene nobena krivda. Svoj pristop prijavilo je dosedaj 96 županov, podžupanov in občinskih svetnikov iz vseh delov slovensko domovine; to sicer razmerno ni veliko število, vender ni dvoma, da se bode zveza sedaj, ko so premagane prve ovire, krepko razvijala in napredovala. »Neprijetno me je zadelo", — rekel je govornik — „da je neki dnevnik koj, ko so bila pravila potrjena, z vso silo padel po meni. Pripravljen sem sicer na napade v svojem javnem delovanju, a v tem slučaju bil sem iznenaden, ker misli o županski zvezi nisem sprožil jaz. Sicer pa zveza nikakor nima tistega namena, kateri jej podtikajo njeni nasprotniki, in skrajna zloba je torej, spodkopavati tla prekoristni narodni organizaciji, katera ima le nalogo, služiti kulturnim in gmotnim koristim celokupnega slovenskega naroda. Ti napadi naj nas vspodbujajo, da tim vstrajneje delujemo za to našo organizacijo, in nadejam se, da prihodnji občni zbor dokaže, da zveza trdno obstoji?
Po nasvetu gosp. župana Hribarja bil je potem začasnim predsednikom shoda izvoljen gosp. Luka Svetec. Prečitali so se potem brzojavni in pismeni pozdravi, kateri so došli pripravljalnemu odboru. Pozdravili so zvezo: žnpan ribniški dr. Teodor Rudež, župan velenjski Je-zovnik, načelnik kastavski Jalušič, načelnik buzetski dr. Trinajstič, župan in svetovalci mesta Loža, župan črnomaljski Puhek, starotržki napredni občinski odborniki , načelnik pazinski dr. Širne Kurelič in občinski odbornik Anton Porekar na Humu pri Ormožu.
Volitev predsednika, njegovega namestnika in društvenega odbora vršila se je po listih. Izvoljeni so bili: predsednikom soglasno župan ljubljanski gospod Ivan Hribar, njegovim namestnikom župan škofjeloški gosp. Niko Lenček, v društveni odbor pa gospodje in sicer za Kranjsko (razven predsednika in podpredsednika) dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški, podžupan ljubljanski; za Štajersko: župan velenjski Vinko Jez ovni k in župan Rajhenburški Ivan Kune j; za Primorsko: župan kanalski Miha Zega in župan pazinski dr. Širne Kurelič; za Koroško: župan ljibuški Karol Podričnik in župan kotmaroveški Josip Prosekar. V razsodišče so bili izvoljeni gospodje: dr. Romih, dr. Šegula, Slavoj Jenko, Bračun in Kobentar.
Glede določitve kraja, kamor naj se skliče prvi redni občni zbor, soglašali so zborovalci, da je prvi občni zbor sklicati v Ljubljani kot duševnem središču slovenskega naroda.
Ker je bil s tem dnevni red končan, zahvalil se je predsednik zborovalcem za udeležbo ter ustanovni občni zbor zaključil s pozivom, naj vsako v svojem krogu deluje za pristop k zvezi.
Po občnem zboru zbrali so se udeležniki k skupnemu obedu v „Narodnem domua, kjer se je izrekla marsikatera krepka beseda v prilog „ Zvezia in njenemu razvoju.
Tudi mi izrekamo željo, naj bi nova organizacija krepko delovala ter po možnosti dosegla svoj namen.