52 Poročilo IZVESTJE 12 • 2015 POROČILA O VSEBINI HUMANISTIČNIH IN DRUŽBOSLOVNIH REVIJ V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI V pričujoči rubriki opozarjamo na vsebino revij, ki v italijanskem in furlanskem jeziku izhaja- jo na območju dežele Furlanije - Julijske krajine in zadevajo tudi zahodni slovenski narodni prostor. V pregled so zajete le nekatere periodične publikacije, ki so izšle v letih 2014 in 2015. Borc San Roc, Gorizia: Centro per la conserva- zione e per la Valorizzazione delle Tradizioni popolari di Borgo San Rocco, 2014, št. 26. Revija, ki še vedno predstavlja nekakšen uni- kum v kulturni panorami Gorice (IT), s svojo fi ziognomijo ohranja znanstveni karakter in še naprej nudi prostor številnim arhivskim razisko- valcem, ki nadaljujejo s tradicijo zgodovinskih objav o mestu Gorica in njeni bližnji okolici. Po- seben poudarek pa revija namenja prispevkom o nekdaj izrazito slovenskem predelu Gorice, Pod- turnu, ki je bil pod furlanskim vplivom preime- novan v San Roc (Sv. Rok). Čeprav je nekdanjo odgovorno urednico, slovensko goriško kulturno ustvarjalko Eriko Jazbar, zamenjal dolgoletno so- delavec revije Vanni Feresin, si lahko nadejamo, da bo tudi novo uredništvo uspelo beležiti različne narodnostne odtenke goriške stvarnosti. Zgodbe in osebnosti, umetnost in skupni dogodki, manj poznani vidiki in posamezniki iz življenja velikih datumov zgodovine, ki so skrbno zapisani v mi- krozgodbah goriške četrti, vse to spremlja novo opremljeni letnik Borc San Roc že od leta 1989, ki smo ga tokrat prvič uzrli tudi v elektronski različici (http://www.borcsanroc.it/2012/index. php?option=com_k2&view=item&id=190:borc- -san-roc-2014&Itemid=522/). Letnik, ki mu podnaslov pripisuje pristojnosti centra za ohranjanje in vrednotenje ljudske tra- dicije na predelu Sv. Roka, se tako z naslovnico kot s prispevkom urednika spomni na stoletni- co prve svetovne vojne, med tokratne prispevke pa umešča še starejša obdobja. Tako nas Alessio Bassani popelje v leto 1409, ko naj bi se v Go- rici odvijal praznik, sejem “bele dame”, povezan z legendo o beli ženi. Andrea Nicolausig priobči članek o družinah iz San Roca, ki so v letu 1871 pred uničenjem ohranile nekaj slik križanja. Di- ego Kumin nam predstavi grobnico arhitekta, katerega žal propadajočo vilo lahko občudujemo sredi parka Rafut v Rožni Dolini. Giulio Tavian predstavi intarzije križanja iz goriške katedrale. Gioacchino Grassa opiše prve Verdijeve upriozo- ritve v Goriškem teatru. O prvem kiosku rož v Gorici iz 19. stoletja se razgovori Liubina Debeni Soravita, na neumorno zbirateljico ljudskega bla- ga Anno Bambig, ki je umrla leta 2013 v svojem 94. letu starosti se revija spomni z njenim pri- spevkom o nekaterih praznikih. Luca Olivia pri- obči članek o goriškem plemiču Giuseppeju della Torreju (1770–1806), ki je svojo vojaško kariero služil pod Bourboni. Paolo Sluga biografsko oriše duhovnika Giacoma Marceglia. Tamara Bodi se v prispevku spominja dolgoletnega pevovodje Bru- na Cumarja, Sergio Tavano pa nagrajenca Borca San Roca, nekdanjega župana Micheleja Martina. Alex Pessotto predstavi še enega nagrajenca Borca San Roca režiserja Franscesca Macedonia, Mario Ungara pa se spomni Renata Madriza, nepogre- šljive osebnosti iz Sv. Roka. Vladimir Petrov pred- stavi nagrajeno diplomsko delo Muzej obnovljive energije. T okratna nagrada Borca San Roca za leto 2014 pa je dodeljena reviji Voce Isontina, ki že petdeset let bogati goriško publicistiko. Petra Kolenc Ce fastu? Rivista della Società Filologica Friu- lana »Graciadio I. Ascoli«, Udine: Società Filo- logica Friulana, 90 (2014), št. 1–2. V branje nas uvede prispevek Luce Melchi- orja z naslovom Die Friauler sind linguistisch ge- 53 Poročilo IZVESTJE 12 • 2015 nommen, keine Italiener (auch die Sardinier sind in diesem Sinne keine), sondern Ladiner – Alcuni appunti su Hugo Schuchardt e il Friuli, ki se osre- dotoča na vezi, ki povezujejo Furlanijo in Gradec, kjer študira kar nekaj mladih Furlanov. Graška univerza ima že dolgo tradicijo tesnih vezi s Furla- nijo, o čemer priča tudi delo velikega jezikoslovca Huga Schuchardta (str. 5–67). Maurizio Puntin se v prispevku Il toponimo Purgessimo e alcuni ger- manismi della zona posveti izvoru naselbinskega imena Purgessimo in še nekaterim drugim ger- manizmom na območju Furlanije (str. 69–75). V furlanščini pisani prispevek z naslovom Fondis fonetichis e dialetologjichis de grafi e ufi ci âl. Il c âs de peraule b âr Paola Roseana, furlanskega jezikoslov- ca, ki živi in dela v Barceloni, prinaša nekaj pomi- slekov glede zapisa besede b âr s fonološkega, dia- lektološkega in etimološkega stališča (str. 77–83). Guiseppe Mariuz v svojem prispevku Pasolini e la Filologica osvetljuje odnos Pier Paola Pasolinija do Società fi lologica friulana, s katero je prišel v stik v 40. letih 20. stoletja, ko se je spoznaval z življenjem v podeželskem furlanskem okolju (str. 85–91). Leonardo Malatesta v prispevku For- te Hensel nella 1° Guerra Mondiale prinaša prvo znanstveno razpravo o trdnjavi Hensel, ki jo je dal zgraditi stotnik avstrijske vojske Friedrich Hensel v Naborjetu v Kanalski dolini (str. 93–117). Erica Martin se v prispevku z naslovom Perire di spada, ipotesi sulla morte del patriarca Bertrando di Saint- Geni ès alla luce delle techniche di combattimento nel Friuli trecentesco osredotoča na domnevo o smrti patriarha Bertranda di Saint-Genièsa iz 14. stoletja (119–131). Razdelek razprav zaključuje prispevek Ivana Portellija z naslovom Giovanni Battista Pitteri, deputato friulano a Kremsier, ki prinaša nove izsledke o vlogi Giovannija Battiste Pitterija, furlanskega poslanca na zborovanju v Kroměřížu na češkem leta 1848 (str. 133–143). V razdelku Testi e documenti je objavljen zapis Renza Peressinija z naslovom I beni mobili e im- mobili di Florita Cerdone (1372). Gre za notarski zapis iz 14. stoletja, ki ga je avtor našel v Držav- nem arhivu v Vidmu in ki vsebuje popis dobrin pokojnega čevljarja s priimkom Florita, ki jih ta kot dediščino prepisuje na hčerko Francesco (str. 145–157). Razdelek Interventi prinaša tri diskusijske prispevke, in sicer Fulvia Salimbenija La vita cul- turale in Friuli tra Sette e Ottocento nei carteggi letterari di Lavinia Florio Dragoni (str. 159–153), Giuseppeja Trebbija Studi sulla condizione della donna nel Medio Evo friulano (str. 165–177) in Zaire Vidau L‘uso delle lingue regionali e minori- tarie presso gli enti locali in Regione Friuli Venezia Giulia: sistemi a confronto (str. 179–199). Zadnji razdelek prinaša štiri recenzije strokovnih del. Gabriele Zanello piše o knjigi Ruta Bernardija in Paula Videsotta Geschichte der ladinischen Li- teratur (str. 201–206), William Cisilino ocenjuje delo Giuseppeja Corongiuja Il sardo: una lingua »normale« (str. 207), Odorico Serena ocenjuje delo Claudia Mattalonija Un secolo che scorre (str. 208–212), Giovani Frau pa revijo zaključuje z oceno dela Die Rechtschreibung der zahrar Sepro- che / Regole ortografi che per la lingua saurana (str. 213). Danila Zuljan Kumar Quaderni giuliani di storia, Udine: Depu- tazione di storia patria per la Venezia Giulia, 35/2014, š t. 1, 2. V letu 2014 je v prvi številki revije izšel članek Daniele Durissini z naslovom Per tre libri per bo- tega, lire 1. Quaderni di conto tra le carte triesti- ne del XIV secolo, prispevek Federica Zulianija o delovanju Petra Pavla Vergerija ter članek Andrea Massuruta o Pacifi cu Valussiju in severno-vzho- dni italijanski meji. Drugi del zvezka je posvečen spominu na Uga Tuccija, ustanovitelja Deputa- zione di Storia Patria per la Venezia Giulia. Po nekrologu, ki ga je napisala Giovanna Paolin, so ponovno objavljeni trije Tuccijevi prispevki z naslovom Die triester Kaufmannschaft im 18. Jahrhundert: ihre Ausrichtung, ihre Gutachten, Trieste e l‘Ungheria nel processo d‘integrazione economica dell‘Austria teresiana in Il manuale di cucina di Katharina Prato e T rieste. V drugi številki je izšel članek Marca Dogoja o armenski skupnosti v T rstu, prispevek Antonija T rampusa o sliki, ki naj bi podajala podobo T rsta iz leta 1508, ter članek Carla Nicotre o obnovi in razvoju stavb na griču Sv. Justa v Trstu na začet- ku 20. stoletja. Giuseppe Trebbi je pisal o prvi in drugi habsburško-beneški vojni, Roberto Spazza- 54 Poročilo IZVESTJE 12 • 2015 li pa o Guglielmu Oberdanu v luči političnega uporništva in nacionalnega iredentizma. Branko Marušič je objavil prispevek o latinskih piscih iz Solkana v 17. In 18. stoletju. Neva Makuc Sot la Nape: Riviste furlane di culture. Udi- ne: Società fi lologica friulana »G. I. Ascoli« = Societât fi lologjiche furlane »G. I. Ascoli«, 66/2014, št. 1–4. Sot la Nape je tromesečnik z domoznanski- mi prispevki v italijanščini in furlanščini, ki ga od leta 1949 izdaja Furlansko fi lološko društvo (Societât fi lologjiche furlane/ Società fi lologica friulana). 66. letnik (2013), dve dvojni številki, je uredil Nicola Saccomano. V prvem zvezku (št. 1–2) so predstavljeni številni in raznoliki dogodki ob tednu furlanske kulture (5. –15. 6. 2014) – od posvetov (npr. o mejah v obmejni literaturi (Gorica, 5. 6. 2014), arhivistiki (Pordenun, 7. 6. 2014) in renesansi v Furlaniji (San Daniele del Friuli, 13. 6. 2014)), pa do gledaliških predstav, koncertov, literarnih potovanj, razstav, vodenih ogledov spomenikov in muzejskih zbirk ter mnogoštevilnih javnih pre- davanj (str. 5–78). Uvodna prispevka drugega zvezka sta name- njeni upodabljajoči umetnosti: Rosalba Cuttini je orisala življenje in delo furlanskega slikarja Pia Cuttinija (str. 5–12); Stefano Perini pa je pred- stavil novoodkrito oltarno sliko sv. Miklavža, datirano v leto 1777, Francesca Colusija v Aiellu (str. 13–15). Gianni Colledani se je v nadaljeva- nju posvetil teracesrtvu in izdelovanju mozaikov v Sequalsu (str. 16–22). Sledi prispevek o proce- sijah v Moruzzu Flavia Pellegrinija (str. 23–27). Mario Martins je pisal o furlanskih pratikah in koledarjih, katerih najzgodnejše izdaje datirajo, primerljivo kot izdaje pratik na Kranjskem (če odmislimo, se ve, Trubarjevo prilogo Ta slovenski koledar prvemu delu prevoda Novega testamenta iz leta 1557), v začetek 18. stoletja (str. 29–35). Sledita nekrologa duhovniku Francu Dreosu (1940–2014) ter pesniku in pisatelju Alanu Bru- siniju (1923–2014) (str. 36–47). Prispevka v na- daljevanju sta povezana s prvo svetovno vojno, in sicer delovanje Lombardca Erminia Filippa Pam- purija (kasneje kanoniziranega svetega Riccarda Pampurija) v furlanskih poljskih bolnicah med prvo svetovno vojno (str. 48–54) ter nastanek pesmi La sirene Adriana Blasicha ob bombardi- ranju Vidma (str. 55–62). V nadaljevanju Enos Constantini podrobno predstavi furlansko ga- stronomijo (str. 63–74), Barbara Cinausero Ho- fer, Ermannno Dentesano in Maurizio Puntin pa toponomastične zanimivosti (str. 92–95). Sledijo prispevki o življenju zvezd (str. 96–99), freskah Pordenona (str. 100–105), veslaškem klubu iz Lignana (str. 106–121), esperantistu Giacomu Bianchiniju (str. 122–130) in drobci iz ljudske medicine (str. 131–135). Zvezka dopolnjujejo predstavitve furlanskih društev in muzejev, recenzije razstav in knjig, po- ročila o različnih dogodkih (mdr. tudi štiridese- tletnice delovanja Slovenskega raziskovalnega in- štituta (SLORI)) ter objave poročil, zapisnikov in siceršnje dokumentacije Furlanskega fi lološkega društva, predvsem pa bogato fotografsko gradivo (npr. reprodukcije posamičnih starejših razgle- dnic Furlanskega fi lološkega društva). Špela Ledinek Lozej Studi goriziani, Gorizia: Biblioteca Statale Is- ontina, 2014, vol. 106‒107. Po objavi bibliografi je člankov in recenzij, ki so izšli v reviji Studi Goriziani vse od leta 1923, v številki 105 je številka 106 monografsko zasta- vljena, saj zaobjema doktorsko disertacijo Massi- miliana Verdinija z naslovom J SACRIS SALMS Edizione del Salterio goriziano con comparazioni linguistiche e letterarie reto-friulane. V delu je bil objavljen omenjeni psalter, ki naj bi bil napisan med letoma 1793 in 1794 s strani avtorja sloven- skih korenin, ter izpeljana jezikoslovna analiza besedila, ki je napisano v vzhodnem furlanskem govoru. V poglavju o večjezičnosti Goriške med drugim izstopa način obravnavanja slovenske skupnosti (slovenska skupnost v Gorici v 20. stoletju je na primer predstavljena preprosto kot »Slavi in città« (str. 19)). V številki 107 je izšlo več različnih, večino- ma krajših prispevkov. Marco Menato je v pred- govoru podal posodobljeno bibliografi jo o Eliu Vittoriniju. Prispevki Elija Bartolinija, Elvia 55 Poročilo IZVESTJE 12 • 2015 Guagninija, Cesareja De Michelisa, Giancarla Ferrettija, Guida Guglielmija, Cristine Benussi, Francesca De Nicole, Anne Panicali in Mirelle Serri obravnavajo delo in življenje Elia Vittorini- ja (1908‒1966). Giammaria Gasparini je objavil kratek prispevek o romanih Giuseppeja Marcot- tija. Fiorenza Ozbot piše o italijanski glasbeni periodiki na Goriškem, Gioacchino Grasso o glasbeni produkciji violinista Pier Adolfa Tirin- dellija (1858‒1937) in Orietta Altieri-Alt o itali- janskih popotnikih v nemških deželah v srednjem in novem veku. Kratka prispevka Cristiana Lese in Massima Gatte sta posvečena pisatelju Giovan- niju Papiniju (1881‒1956). Irene Navarra piše o umetniškem ustvarjanju vrtojbenskega slikarja Roberta Faganela (roj. 1941), Cristina Bragaglia Venuti o Viljemu Coroniniju in pomenu razsta- ve Il Settecento goriziano, ki je bila postavljena v Gorici leta 1956. Krajše prispevke so objavili še Corrado Albicocco, Attilio Mauro Caproni, Sil- vio Cumpeta, Dalia Vodice, Marco Menato in Ferruccio Tassin. Številka se zaključuje s kratkim prispevkom Gaspareja Baggierija o nekropoli iz 7.‒8. stoletja v kraju Romans d‘Isonzo. Neva Makuc