Žena s tisoč srci
Med letošnjimi nagrajenci občine Ljubljana-Center verjet-no zavzema posebno mesto sod-nica ljubljanskega okrožnega sodišča MARIJA LULIK-PE-TERNELOVA, ki je svoje živ-Ijenje in vse sile posvetila skr-bi za mladino in ponovno soci-alizaoijo »ptičkov brez gnezda«, ki jih vsak dan srečuje v hiši pravice.
Srečali smo jo v delovni so-bi, med kupi aktov, ko je po-globljeno študirala primere, s katerimi se bo srečala v prihod-njih dneh.
• Povprašali smo jo, koliko časa je že mladinska sodnica in kaj jo je pripeljalo na to de-lovno mesto.
»Z mladino delam že 20 let, predvsem pa po letu 1959, po novelaciji Kazenskega zakonika. Poklic mladinske sodnice je bi-la moja večna želja. Mladino imam rada in vem, da mlado-letni prestopniki še niso krimi-nalci, z njimi se da sodelovati, da se jih prevzgojiti, če se s tem delom začne pravočasno. Ponavadi pa intervendja druž-be žal pride prekasno, zato imajo vzgojitelji v najtežjih pri-merih malo uspeha. Mladinsko sodstvo mora biti le člen v vzgojnem procesu, saj y njem igrajo veliko vlogo tudi drugi faktorji.«
• S kakšnimd težavami sebo-ri slovensko mladinsko sodstvo, vsa preventivna in prevzgojna dejavnost?
»Omenila sem &e prepozno ukrepanje in ugotavljanje pre-stopništva, težave pa so tudi v pomanjkanju zavodov za mla-doletne prestopnike, za dejekt-no mladino, kl je zašla na kriva pota pa varstvenih ustanov, ki jih sploh ni. Te domove pesti tudi pomanjkanje kadrov — vzgojiteljev, saj bi bili ob ust-rezni kadrovski zasedbi in no-vem zavodu, ki ga že dolgo na-črtujejo v Šentvidu, pri svo-jem delu lahko Se uspe&nejši.«
% Povejte še kaj vzpodbud-nega o svojem delu.
»Na sodišču imajo mnogo ra-zumevanja za moje delo, saj so mi pomagali, da sem organizi-raia oddelek za mladinsko ka-zensko sodstvo, ki se prepleta z delom socialnega delavca. Ven-dar v akcijah nismo zaprti le za sodniške zidove, saj sodelu-jemo s podobnimi ustanovami in strokovnjaki zunaj sodišča, pri svojem delu pa izkorišča-mo tudi izkušnje strokovnja-kov, ki delujejo z mladino. Vča-sih naletimo na težave, vendar zaradi njih ne smemo obupati. To nam uspeva zato, ker ima-mo otroke radi.«
9 Omenili ste težave, pri tem pa nas zanima, kaj pripe-lje mladino na kriva pota?
»Največkrat je vzrok za pre-stopništvo okolje, v katerem nekdo živi, predvsem družina. Večina mladih prestopnikov ži-vi v neurejenih, alkoholičarskih družinah, ki so poleg tega še v materialnih težavah. Take otro-ke je težko resocializirati pa tega niso krivi vedno le starši, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo storiti vsega. V vzgojo teh mladih Ijudi bi morala od-ločneje in pravočasno posegati druzba, ki je sicer že mnogo storila, pa vendar še premalo. Zal pogosto pozabljamo, da je vsak vložen dinar v to dobra naložba, ki se bo obilno obre-stovala pa čeprav šele čez 10 ali 20 let.«
•  Povejte kaj o mladinskem prestopništvu v občdni Center.
»Tu ne delujejo le domači prestopniki, pač pa tudi njiho-vi vrstniki od drugod. Največ je prestopkov zoper premože-nje, naraščajo pa kazniva deja-nja nasilja, ki jih zakrivijo več-je družbe mladoletnikov. Z ma-mili se ne srečam dosti, bolj pa me skrbi tabletomanija in pijančevanje. Za to je dovolj propagande pa tudi svetovni položaj in razvita komunikacij-ska sredstva mladino kar sili-jo v to. Za preprečevanje teh pojavov bi se morali povezati vsi, ki jih zanima usoda mla-dine ali se z njo poklicno uk-varjajo, za to pa je treba pozna-ti osebnost mladih in okolje v katerem živijo.«
•  Za konec pa nam povejte še to, kakšno je vaše vodilo za delo?
»Predvsem mora biti človek pošten do sebe In do drugih, kdor se pa loti takega dela kot jas, mora imeti še veliko mero Ijubezni do mladine in do svo-je naloge. Pri tem poklicu se moraš razdajati, vendar mi-slim, da to ni nobena posebna zasluga, pač pa le dolžnost. To je vprašanje vsakega človeka, ki dela, pri tem pa angažira srce in seveda spoštuje soljudi, jih razume in je pri tem spo-soben samopremagovanja in odpovedovanja... A verjemite. to ni res nobena posebna zaslu-ga!«
še bi kramljala, pa ji delo ni dopuščalo. Zapustili smo jo z njenimi spisi, z mislimi na mla-dino, ki ji želi pomagati, z mi-slimi na delo in naloge, ki so njen dom in družina — pa tu-di dolžnost. Zanjo je dan pre-kratek, saj se, poleg dela na sodišču, posveča še javnemu delu, izobraževanju staršev, mladine in vzgojiteljev, dedu za lepši vsakdan, ker se zaveda, da to delo zunaj sive sodniške stavbe vsak trenutek pomeni mladega prestopnika manj pred njeno uradno mizo.
J. O.