Živela Sovjetska zveza,
naša zaščitnica !
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PAKTI JE S.T.O.
Slava padlim za svobodo!
Okrasimo spomenike in grobove s cvetjem!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 265
TRST - SOBOTA, 3 1. OKTOBRA 1953
CENA 20 UR
inotno branimo S.T.O J
Osmi oktober bo ostal v slovaški zgodovini zapisan s -'nimi črkami, kot so zapisa-naši najbolj žalostni 'dnevi -etek Ooti:	Rapallo, koroški
ebiscit in drugi.
Ta dan, ko je bil objavljen Tmotni diktat Washingtona * Londona, bo ostal kot resen Domin Slovencem, kaj smemo 'ičakovati od verolomnih im-Drialistov, na katere so do iiies nekatere politične sku-be gradile vse svoje nade. ia hlapčevska vdanost Tito-8 vlade, ki jim je stavila na 'Z po lago vso svojo državo z jem njenim bogastvom, z vso ta-roženo silo, z vsemi politi-timi uslugami, ni spremenila Dglo-ameriške sovražnosti do «ših narodov. Titovo hlap-sVstvo je njihov odnos samo poslabšalo: poleg sovraštva je pridružil še prezir, ki ga Hi ošaben gospodar do svo-l?a hlapca. In prav iz tega "ezira izhaja zloglasen odlok,
1 katerem naj bi nad 60.000 Šeških Slovencev prišlo pod alijo, ostali pa naj bi bili ob-ieni na grozote divjega faličnega terorja, ki danes bda v težko preizkušani Ju-Dslaviji.
Raztrganje mirovne pogodbe Američanih in Angležih Dgovorno z rimsko in beo-’ajsko vlado, pomeni v da-’šnjem času vzeti prebivalcu Tržaškega ozemlja svetlo *č upanja, da bi si moglo v ižnji bodočnosti urediti svoje vljenje v duhu sprave med 'živečimi narodi, v popolni e-'kopravnosti, s perspektivo 'Spodarske obnove in blagi-■e ter daljše dobe zagotovljena miru. Ustanovitev STO bi ^tienilo odvrnitev grozečih jinih oblakov z naših obzo-i in zmanjšanje vojne nape-'sti v vsej Evropi. Naše O-■hllje bi moglo živeti v izo-Iju od lastnega dela, od lovskega prometa skoz našo ‘ko, od industrije, ki sta po-ebna zalednim državam, tonično brezposelnost in be-1 bi nadomestila velika delavci in naraščajoča blaginja ‘eh slojev. Toda prav tega 'čejo atlantski strategi, ki b je beda, brezposelnost, ko-'bcija, nemoralnost in sovrano med narodi najboljše 6dstvo za pripravo vojne. Roložaj je danes zelo jasen 1 vsakogar. Poznamo krivce mešetarjenja, poznamo _ dobro tudi njihove pomade, ki so pripomogli k temu. ,ed slednjimi nosijo Tito in le?ovi najtežjo odgovornost, bkomur je danes tudi jasno ’i nam je v tem položaju u-bniti, katero pot ubrati, če 'žemo preprečiti izvedbo zlo? Iških načrtov, po katerih naj bilo naše Ozemlje razko-
vanje 60.000 Slovencev, če zahteva izpolnitev mirovne pogodbe, kot to zahteva 99 odst. tržaških Slovencev. Toda Tito tega ne bo nikdar storil, ker rajši služi netilcem vojne kot lastnemu narodu in stvari mi-
i.
Bolj kot kdaj koli poprej je danes nujno potrebna enotnost vseh Slovencev. Brez te enotnosti in brez. povezave z italijanskimi demokratičnimi množicami, ki se bore proti razkosanju Ozemlja, ne bomo uspeli. Kdor danes odklanja e-notnost Slovencev v obrambo STO, kdor odklanja pomoč italijanskih naprednih množic, ta izdaja resnične koristi svojega naroda, ta je potuhnjen sovražnik STO. Kdor pa danes neti narodno mržnjo in se veze s titovskimi izdajalci, je tudi zavesten izdajalec naroda in nasprotnik STO.
Zavedajmo se svoje moči. Na naši strani je večina prebivalstva. Za nami pa stoje velikanske svetovne sile miru, njim na čelu je naša velika zaščitnica Sovjetska zveza. Vse te sile bodo podprle našo pravično borbo, toda v borbo moramo stopiti najprej mi sami.
Enotnost v obrambi Svobodnega tržaškega ozemlja mora biti naše bojno geslo. Narod in zgodovina nas bosta sodila po naših dejanjih v teh odločilnih dneh.
STANE BIDOVEC
ZAHODNA DIPLOMACIJA “REŠUJE" ZA KULISAMI VPRAŠANJE S.T.O.
«Mii mi n m mil
e a ttaprei strazimela o raztesanlu
Diktat od 8. oktobra je bil izrečen v namenu, da se Jugoslavija vključi v atlantski blok - Tito je bil o njem obveščen že za časa vojaških posvetovanj v Washingtonu
Mednarodno ozračje v zvezi s tržaškim vprašanjem se je v zadnjem tednu navidez nekoliko pomirilo. Zato pa se je s tem vprašanjem tem bolj vneto ukvarjala tajna diplomacija, ki hoče za vsako ceno rešiti v najkrajšem času to zadevo, da bi pospešila vojaško organizacijo Zahoda. To je dovolj jasno naznačil angleški zunanji minister Eden v sredo v spodnji zbornici. Trst je za njega vez, ki spaja atlantski strateški sistem, katerega je treba zvariti v najkrajšem času. Zato dajejo Anglo-ameri-čani Beogradu in Rimu ultimat, naj se v roku par mesecev sporazumeta glede Trsta ter si «podasta roke v imenu hladne vojne».
aktivni. Poleg zakulisnih razgovorov z raznimi zahodnimi predstavniki ter plohe člankov v njihovih listih ni mogla manjkati neizbežna izjava ne-čimernega maršala. V inter-vjuvu dopisniku agencije «France Press» je Tito ponovno potrdil svojo pripravljenost izročiti Italiji Trst in z njim preko 60.000 Slovencev, ki bivajo v mestu in v predmestjih. «... sem dal nov predlog — je izjavil —- o ustanovitvi dveh avtonomnih enot. Sodil sem, da gre končno za ponudbo, ki bi po mojem mnenju lahko zadovoljila zahteve I-talije, da pride mesto Trst pod i njeno suverenost.» Kot se vi-I di, Titu ni bilo dovolj, da bi | izročil Italiji Trst le v začasno
Od vseh mešetarjev so bili upravo, marveč ga prepušča v tudi v tem času titovci najbolj ! popolno in trajno last.
Ni mogoče ločili od Trsta
vasi, hi so nanj tesno navezane
Če bi se uresničili Titovi načrti za njihovo ločitev, bi slovenski kmetje in delavci občutili najhujše posledice
Podpiši proti razkosanju
STO!
5«»
?
V
sta
■Di-
po
-rst
on-
01’
57«
ter stavljeno na razpola-1 atlantskim generalom, ^sakdo, posebno še Slove-X se mora v tem trenutku 'vedati svoje dolžnosti ter ‘eVzeti svoj del odgovornosti zgodovino. Le če bo do Xa izpolnil danes svojo natilo in človečansko dolžnost ! bo lahko s ponosom imeno-Slovenca in demokrata. _°r pa bo v teh težkih časih Xval ali iz svojih sebičnih žiogov sledil sovražnikom ženskega naroda in miru, ? bo za vse življenje ostal ,‘žbrisen pečat narodnega ■ajalca. Danes nam gre za e. za biti ali ne biti. V ta-b trenutkih se pokaže člo-<t> koliko velja.
.^t tržaških Slovencev je jati To jg pot odkrite in doline borbe proti razkosanju A za uveljavitev vseh do-eb mirovne pogodbe, za u-’Rovitev Svobodnega ozem-> za odhod vseh okupacij-' čet, za uvedbo demokra-|**6ga režima in gospodarske-bviga našega mesta in poklja. Ta borba obsega tudi prosen boj proti vsem sov-<tlikom STO proti domačim Ju j im škodljivcem naše na-'Je skupnosti in njenih ko-: *• Te zavestne škodljivce je ba razgaliti pred vso našo gostjo ter jih izločiti iz na-: Ue skupnosti Preveč so že '^svili škode nam tržaškim '^ttcem, da bi jih smeli le renutek držati v svoji sre-®°d izgovorom, češ saj so Xenci. Titovski agenti niso y bič manjši sovražniki na-.|c?' kakor so bili ustaši, mo-1 «Črne roke» in drugi na-izdajalci. Njihovo ?l0-i^ko delo pa je morda še g0 usodnejše za naš na-kot pa so bili zločini dru-vedati se moramo, da so i ktobra ne bi nikdar prišlo, 1 Tito in njegova izdaj al-:,j mlpa ne podpirala brezpo-imperialističnih meše-v- Se danes ima možnost f'Lko, da prepreči žrtvo-
Stevilni in različni so razlogi, zaradi katerih se Slovenci podeželja v coni A tako odločno borijo proti razkosanju Svobodnega tržaškega ozemlja in razlogi gospodarskega značaja gotovo niso zadnji.
Razkosanje STO ne pomeni samo dokončne ločitve cone A od cone B: vsi vedo, da se Tito ne zadovoljuje s tem, ‘kar že ima v svojih krempljih, temveč širi svojo pohlepnost tudi na cono A, razen mesta Trsta, za katerega se strinja, da mora iti pod Italijo.
To drugo razkosanje cone A, ta ločitev Trsta od koščka nepo-srednega zaledja, ki mu je Se preostalo, bi imela katastrofalne gospodarske posledice za vse prebivalce podeželja. Ti prebivalci imajo s Trstom številne vezi: če b( jih odrezali, kot hočejo titovci, bi to pomenilo zanje zelo hud udarec, 2e sedaj so njihovi ekonomski pogoji vse drugo kot cvetoči, toda če bi prišlo do prekinitve vezi z mestom, bi njihovo stanje postalo obupno.
Ne gre tu toliko za one gostilničarje in krčmarje, katerih skromni lokali so postali cilj mnogih premožnih tržaških izletnikov, ki so bili prisiljeni odpovedati se Opatiji, Sežani, Postojni itd. in so se morali zadovoljiti z Rep entabrom, Nabrežino itd. Gre za številne delovne ljudi, ki trpajo svoj zaslužek prav iz možnosti, da imajo v bližini Trst in »balo.
Predvsem so tu poljedelci, ki nosijo proizvode svoje zemlje na nestne trge in ki ne bi imeli drugega primernega tržišča, če bi iim bilo odvzeto ono, ki jim ga nudi Trst.
Kaj bi pa delali naši ribiči v Sv. Križu, Proseku, Kontovelu in vsi ostali, če bi izgubili možnost ribarjenja, ker bi bili ločeni od obale, če bi njihove vasi zasedel Tito?
Toda ne bili bi prizadeti sami kmetje in ribiči, temveč tudi mnogi delavci, ki delajo v pristanišču in v raznih tovarnah v Trstu, Miljah in tudi v Tržiču. Mnogi od teh delavcev črpajo sredstva za vzdrževanje svojih družin edinole iz tega dela izven svojih vasi. Drugi imajo sicer kakšno malo korist od svojega
skromnega koščka zemlje, toda delo v mestu predstavlja nujno dopolnitev njihovega kmečkega truda. Brez te dopolnitve bi postali življenjski pogoji njihovih družin skrajno težki in prav zato jim je nujno potrebna.
To so upravičeni interesi, kt jih slovenski delavci na podeželju branijo pred titovskimi blodnjami o priključitvi vseh vasi cone A k Jugoslaviji in njihovi ločitvi od mesta, proti kateremu naravno težijo.
Vse to so razlogi, zaradi katerih Titovi agenti, ki hodijo po vaseh, kjer skušajo poveličevati vse koristi vključitve v «režim» beograjskega tirana, ne najdejo pristanka, temveč jih ljudstvo odtočno razkrinkuje in obsoja. Zato tudi vsa njihova strahovanja in grožnje nimajo nič bolj-
šega uspeha.
Uveljavitev mirovne pogodbe, ustanovitev STO, to je želja slovenskega prebivalstva, ker bi bile s tem zagotovljene ne samo njihove demokratične svoboščine, njihova svoboda, temveč tnai zahodni
V istem intervjuvu je povedal tudi, da ne bo trpel, da bi Italija prevzela upravo nad ostalim delom cone A, razen Trsta. V tem primeru je ponovno zapretil, da bo «pustil vkorakati čete» v ta predel. To je ponovil v nedeljo v Prištini tudi fašistični rabelj Ran-kovič, ki je izjavil, da je rimska vlada zahtevala od ameriške in angleške vlade, naj ne umakneta iz Trsta svojih čet. S tem si hoče zagotoviti u-pravo nad cono, kot ji je bilo obljubljeno z noto od 8. oktobra.
Med tem časom so se v vseh zahodnih prestolnicah neprestano vršili tajni posveti in obiski med interesiranimi diplomati, ki skušajo spraviti vprašanje STO čimprej s sveta, da ne bi molilo nadaljnjih njihovih načrtov. Posebno aktivna je bila francoska diplomacija, ki se je postavila kot «posredovalec» med Rimom in Beogradom. Zunanji minister Bidault je sprejel med drugimi Titovega veleposlanika v Parizu Pričo, naslednji dan pa italijanskega ambasadorja Qua-ronija. Z obema se je dolgo razgovarjal o perečem vprašanju STO in napetosti med Italijo in Jugoslavijo. V torek pa je sprejel v posebni avdienci Titovega zunanjega ministra Kočo Popoviča in Pričo. Tudi nekateri drugi diplomati, kot grški zunanji minister, so se ponudili, da so «pripravljeni posredovati» v tržaškem vprašanju ter z zbližanjem I-talije in Jugoslavije okrepiti so se
dati smernice, po katerih naj se razvija mešetarjenje, in prisiliti Italijo in Jugoslavijo, da se brezpogojno ukloneta njunemu diktatu.
Ameriški državni tajnik Dui-les je na torkovi tiskovni konferenci povedal, da je do diktata z dne 8. oktobra prišlo po vojaških razgovorih med jugoslovanskimi, grškimi in turškimi predstavniki v Beogradu in Atenah ter posvetovanjih med jugoslovansko vojaško misijo in predstavniki a-meriškega vojnega ministrstva in NATO’ v Washingtonu. Namen tega odloka je bil kar najhitreje presekati «tržaški vozel» ter omogočiti tako neposredno vključitev Jugoslavije v atlantski vojni blok. Ta Dullesova izjava nedvoumno prikazuje, da je bil Tito o tem zelo dobro poučen ter je imel tudi možnost vplivati na an-glo-ameriško odločitev glede STO. Da je dobro zapisan pri Američanih, je razvidno tudi iz Dullesovih besed, da bo tem bolje, čim prej bo sklicana konferenca petih držav (ZDA, Anglije, Francije, Jugoslavije in Italije), ki naj razpravlja o
ureditvi tržaškega vprašanja, to je točno tako, kot je hotel Tito.
Se jasnejše so bil izjave angleškega zunanjega ministra Edena, ki je v sredo govoril o vprašanju Trsta. V svojem govoru je povedal, da se angleška in ameriška vlada ne smatrata več vezani na mirovno pogodbo z Italijo, da bosta vztrajali na izvedbi diktata od 8. oktobra ter da se bo konferenca petih vršila pred izpraznitvijo okupacijskih čet iz cone A. Na ta način si hočeta obe imperialistični velesili zagotoviti možnost, da bosta Pel-la in Tito soglasno «zahtevala» na konferenci, naj anglo-ameriške čete ostanejo se dalje na Tržaškem ozemlju, razdeljenem med Italijo in Jugoslavijo.
Trajno hvaležnost
veliki Sovjetski zvezi !
Poziv Združenja Trst-ZSSR prebivalstvu
Sovjetska zveza, ki je dala največji doprinos v zmagoviti vojni proti nacizmu in fašizmu, je tudi po veliki katastrofi druge svetovne vojne ostala najodločnejša pobornica miru.
V	svojem prizadevanju za obnovo dežele in za dvig življenjske ravni svojih narodov je z vztrajno politiko miru c-mogočila velikanski razvoj svojega gospodarstva. S tem je imela Sovjetska zveza možnost predlagati široko trgovinsko zamenjavo z vsemi deželami sveta. Obenem je izražala težnje stotin milijonov ljudi, ki želijo mir.
V	tem težkem povojnem ča-u, polnem nevarnosti in negotovosti, je SZ prva izrekla svojo jasno besedo miru: predlagala je zmanjšanje oborožitve, odpravo bakteriološkega in atomskega orožja ter vodi kove bombe, zahtevala je združitev Nemčije.
S prizadevanjem SZ je bilo mogoče doseči premirje v Koreji. S tem je bilo uresničeno načelo, ki ga je SZ vedno zagovarjala:	da se mednarodni
spori lahko rešijo, ne da bi
možnost dela in zaslužka, ki bi bil tem večji, čim večji bi bit
blok. V torek
raznesle iz Pariza vesti, da se nameravata tam sestati tudi
gospodarski razvoj mesta, uatoa predsednik rimske vlade Fella neposredni interes vsega prebt- in Koča Popovič. Ob svojem valstva, da ostane podeželje čvr- odhodu v Pariz je Fella izja-sto povezano s Trstom, da pade vil svojo pripravljenost, da demarkacijska črta med cono A , pride do tega sestanka.
in cono B, da v pristanišču začne spet delovati svoboden in intenziven promet z vsemi deželami, brez kakršnih koli spon in najde tako vse tržaško gospodarstvo spet svoj polet.
Vse to bi omogočila in zagotovila uveljavitev mirovne pogodbe.
V politično in diplomatsko borbo okrog Trsta sta zviška posegli tudi ZDA. in Velika Britanija, kateri sta s svojo zloglasno noto sprožili to zadnjo in najostrejšo krizo v zvezi z našim Ozemljem. S svojimi izjavami sta hotela zunanja ministra teh dveh držav
ZDA obnavljajo Wehrmachi
BERLIN — Radio demokratične Nemčije je razkrila zelo resno spletko proti miru v svetu. Iz zanesljivih virov je namreč izvedela, da je bil med ZDA in Zahodno Nemčijo podpisan tajni sporazum, ki predvideva, da se bo v prvem tromesečju 1954.Teta začelo z ustvarjanjem 24 nemških divizij, oboroženih z ameriškim orožjem. Ustanovitev nemške armade, ki bi predstavljala resno grožnjo ža mir, se bo izvršila brez ozira na to, če bosta Italija in Francija ratificirali pogodbo o evropski vojski.
PARIZ — Komisija francoske narodne skupščine je odbila odvzem parlamentarne imunitete štirim komuni ti-čnim poslancem, med njimi tov. Duclos, ki jih hoče obrambno ministrstvo spraviti pred sodišče.
NOV VAŽEN KORAK V KOMUNIZEM
ZSSR bo znatno povečala
proizvodnjo potrošnih predmetov
NEČUVEN ODLOK PREDSEDSTVA CONE
PREPOVEDANA SVEČANOST za padlimi v Rižarni
Letos se naše ljudstvo ne bo moglo pokloniti svojim mučenikom v Rižarni, ne bo moglo položiti vencev na grobove padlih partizanov, ki so dali vse, da bi mogli oni, ki so o-stali, uživati svobodo in mir.
Kot vsako leto, je tudi letos Združenje bivših političnih preganjancev vložilo predpisano prošnjo za svečano počastitev spomina žrtev Rižarne in vseh padlih v osvobodilni borbi. Toda predsedstvo cone ni izdalo dovoljenja. Zato se je organizacija nemudoma o-brnila na generala Winterto-na, da bi nujno sprejel delegacijo, ki bi mu objasnila pomen proslave in zahtevala od njega dovoljenje. General Winterton pa je odlašal in odlašal in do četrtka zvečer ni delegacije sprejel. To pomeni, da je tudi ne bo in da je prepoved dokončna.
Vsem omejitvam demokrati-
čnih svoboščin se sedaj pridružuje to ngčuvgno dejanje, ki upravičeno žali čustva vseh poštenih antifašistov in vsega našega ljudstva. Počastitev padlih ne spada v vrsto političnih manifestacij in zborovanj, ki jih je področni poveljnik po zadnjih dogodkih prepovedal, ker je to le pobožno romanje ljudstva na kraj mučeništva svojih najboljših sinov, ki so se Dorili in umrli za svobodo. To je dolžna zahvala onim, ki so pretrpeli vso kalvarijo in leže v skupnem grobu milijonov žrtev nacifašistične zveri.
Toda kljub okrutni prepovedi ne bo naše ljudstvo letos pozabilo svojih borcev. Obiskalo bo grobove in kraje mučeništva, na pokopališču, v ul. Ghega in Massimo d’Azeglio in jih okrasilo v cvetjem ter pobožno vzkliknilo: Večna slava borcem za svobodo!
ii mm
se je pila le i \ Pan In Pia
Nesoglasja v komisiji za repatriacijo ujetnikov - Je prišel «general kuge» na Korejo, da pripravi nove napade proti junaškemu ljudstvu?
HONG KONG — V Pan Mun 'pojavila nesoglasja med polj-
Džonu se je začela preliminarna konferenca, sklicana na predlog LR Koreje in Kitajske v cilju, da se določi katere države se bodo udeležile mirovne konference za Korejo in kdaj in kje se bo vršila. Predstavnik ZDA Arthur Dean se je že na prvih sestankih začel upirati razpravljanju o udeležencih, ker so ZDA o- j dločno proti temu, da bi se konference udeležile tudi nevtralne zainteresirane države, kar zahtevajo ljudski predstavniki. Dean je predlagal,
I skimi in češkimi predstavniki na eni in indijskimi, švicarskimi in švedskimi pred tavniki na drugi strani. Slednji so namreč odbili zahtevo, naj se iz ujetniških taborišč odstranijo agenti Sing Man Rija in Cangkajška, ki terorizirajo u-jetnike in skušajo vplivati na njihove odločitve.
V Korejo je prispel generai Ridgway bivši poveljnik ameriških čet v Koreji, ki se je takoj sestal s Singmanom Rijem, kar ne da slutiti nič dobrega. Gen. Teng Hua je opo-
naj se začne mirovna konfe- j zoril kitajske prostovoljce, da
renca 23. novembra, dočim so Korejci in Kitajci mnenja, da nima smisla razpravljati o datumu, če se ne ve kdo se je bo udeležil.
Medtem je nevtralna komisija za repatriacijo ujetnikov ustavila svoje delo, ker so se
Četrtkov «Primorski» objavlja intervjuve z nekaterimi župani in odborniki podeželskih občin, med katerimi sta tudi dva pristaša CDZ, ki se rada proglaša kot «najbolj dosledna braniteljica STO». Ze dejstvo samo, da dva odgovorna Člana SDZ dajeta v tem času kakršno koli izjavo glasilu tistih narqd-nih izmečkov, ki so v največji meri sokrivi za prodajanje Slovencev Italiji, je dovolj žalostno spričevalo politične «doslednosti» njiju samih in skupine, kateri pripadata.
Josip Terčon, župan devin-sko-nabrežtnske občine, in Josip Milič odbornik zgonlške občine, se v večini odgovorov popolnoma skladata z odgovori titovskih občinskih funkcionarjev. Tako oba odgovarjata, da «sta jugoslovanska diplomatska akcija in prisotnost jugoslovanskih čet na meji pripomogli, da se ni Se izvedel sklep od I. ok-
Šviga švaga
tobra in da še ni prišla Italija v naše kraje». Tako «bistroumno» ugotovitev izusti le ani, ki mu je titqvska časopisna gnojnica edina duševna hrana in kj prekq ozkega plota tito-lipar-skega «slogaštva» še ni pomolil svojega nosa, Kdor je le malo Citai v teh dneh katere kolt časopise, je lahko nedvomno ugotovil, da je bila mobilizacija na meji in velik hrup le vnaprej dogovorjena Igra, ki bi «o-pravičtla» nadaljnjo okupacijo cone A po anglo-ameriških Četah tildi po razkosanju Ozemlja med obe sosedi.
S to dogovorjeno burko se, očividno, strinja tudi g. Terčon, ko odgovarja na provokatorsko vprašanje titovskega dopisnika, ki se glasi: «Ce se izkaže, da Je
unranitev STO neizvedljiva (Hi), kakšna naj bi bila po vašem mnenju najboljša rešitev tržaškega vprašanja?» Titovski zasedi se je to pot sicer ognil, padel pa je pri tem — ho te alt nehote —■ v drugo past, ki za nas Tržačane ni prav nič bolj vabljiva. Odgovoril je namreč, da bi bilo «v primeru, da za sedaj še ne bi bilo mogoče u-stvariti STO», najbolje, da o-stanejo zasedbene čete še naprej pri nas: Zelo malo perule torej g. Terčon v evangelij, ki ga sam pridiga, da je namreč STO že danes izvedljivo. Poleg tega pa so druge rešitve, ki bi mnogo bolj ustrezale njegovi Trst ter s tem zagotovljene vse zatrjevani veri v STO. Tu mislimo na začasno civilno upra-
vo, ki predstavlja najbolj zanesljivo pot do ustvaritve STO. Tudi referendum je mnogo varnejša pot do STO kot pa tuja okupacija, katera nam je po tolikih letih političnih, gospodarskih in narodnih zapostavljanj prinesla diktat, ki je razkosal STO.
Na titovske limanice se je pa ujel drugi kalin. Na isto vprašanje je Milič odgovoril, naj bi sc v primeru neizvedljlvosti STO «uresničil predlog maršala Tita z Okroglice, ki je predlagal internacionalizacijo Trsta». Očividno se hoče (v pričakovanju Tita?) prikupiti «maršalu» in njegovim pobočnikom s tem, da se je «spokoril» pred «sodnim dnem», izbije pa naj si kar iePo iz glave, da bo — če pride pod Titovo peto — «imel dostop v gospodarske n druge koristi», kot si to v svoji naivnosti predstavlja.
morajo budno paziti, ker vse kaže, da pripravljajo ameriški napadalci nove napade.
Trgovinski sporazum med ZSSR in Dalijo
RIM — Med Italijo in ZSSR je bil podpisan važen trgovinski sporazum za dobo 12 mesecev. Sovjetska zveza bo dobavljala Italiji žito, surova mineralna olja, nafto, manganovo in kromovo rudo, les, kožuhovino, parafin, ščetine in druge predmete, dočim bo od nje prejemala razne tkanine, stroje, motorne ladje in drugo.
Ministrski svet ZSSR in Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze sta sprejela sklep o pospešitvi proizvodnje potrošnih predmetov in izboljšanju njihove kakovosti. Veliki uspehi, doseženi pri razvoju težke industrije, so ustvarili vse potrebne pogoje, za povečanje proizvodnje potrošnih predmetov. Prišlo je do trenutka, ko je mogoče občutno povečati nakazila za razne industrije, ki izdelujejo te predmete. Ministrski svet ZSSR in Centralni komite KP SZ, ki ju vodi osnovna naloga nadaljnjega izboljšanja življenjskih pogojev delavcev, kolhoznikov, intelektualcev in vsega sovjetskega ljudstva, smatrata za potrebno občutno pospešiti v bodočih 2-3 letih razvoj lahke industrije, da bi tako prišli do primerne količine potrošnih predmetov in povečali dobavo teh premetov prebivalstvu.
Po predvidevanjih bo proizvodnja potrošnih predmetov dosegla cilje petega petletnega načrta za leto 1955, mnogo pred določenim rokom. V letu 1953. bo skupna proizvodnja potrošnih predmetov presegla za 72% predvojno raven iz leta 1940. Toda sedanja količina in kakovost teh predmetov ne more še zadovoljiti naraščajočih zahtev delovnih ljudi. Zato je potrebno v naslednjih 2-3 letih povečati proizvodnjo tkanin, obutve, posodja, pohištva in drugih gospodinjskih predmetov ter artiklov za kulturne potrebe.
V tem cilju sta ministrski svet in CK KP SZ, določila naslednje cilje: leta 1954. bo izdelanih 5.549 milijonov metrov bombažnih tkanin, leta 1955. pa 6.267 milijonov; volnenih tkanin: 242 in 271 milijonov metrov v letu 1954. odnosno 1955.; svilenih tkanin 540 m 573 milijonov metrov; platna 295 in 406 milijonov metrov; volnega perila 326 milijonov komadov; pletenin 79 in 88 milijonov; nogavic 673 in 777 milijonov parov; usnjenih čevljev 267 in 318 milijonov parov; škornjev iz klobučevine
29 .in 33,4 milijonov parov; oblek v vrednosti 44 in 51,8 milijard rubljev; šivalnih strojev 1.335.000 in 2.615.000; koles 2,510.000 in 3,445.000; motornih koles 190.000 in 225.000; zapestnih in namiznih 16,800.000 in 22 milijonov; radijskih in televizijskih aparatov 3,186.000 in 4,527.000; hladilnikov 207.000 in 330.000; pohištva v vrednosti 5.336 in 6.958 milijonov rubljev itd.
Vsa podjetja bodo morala paziti na to, da bodo proizvodi trdni in dobro izdelani. Podjetja bodo uživala vso prednost pri neprestani in popolni dobavi potrebnih surovin, polizdelanih predmetov, goriva, električne energije in rpreme, da bodo mogla kar najbolje uresničiti načrt, ki bo prinesel novo izboljšanje sovjetskemu ljudstvu.
bilo treba seči po orožju.
Politika Sovjetske zveze je dokaz njene sile in želje, da se ta sila uporablja za borbo proti naravi, za izboljšanje življenjskih pogojev sovjetskega ljudstva in za čim večji razvoj njegove ideološke ravni.
S politiko, ki jo vodi Sovjetska zveza, bi se lahko omogočile velike trgovinske izmenjave z vsemi deželami sveta v ozračju pomiritve. Od tega bi imel Trst neposredne koristi, ker bi lahko spet zadobil svoje pravo obličje središča, kjer bi se srečavala ljudstva in kulture, izmenjavali proizvodi. Obenem bi Trst izgubil svoj sedanji značaj «ljubeznive žrtve hladne vojne».
Zavedajoč se važnosti, ki jo predstavlja SZ za naše Ozemlje, izražajo Tržačani svojo hvaležnost tej srečni in delovni deželi, trdnjavi miru in napredka.
V tem duhu pozivamo vse, naj se ob priliki Meseca prijateljstva s Sovjetsko zvezo udeležijo raznih podub, ki jih bomo podvzeli, da bi seznanili prebivalstvo z življenjem, delom, umetnostjo in znanostjo v Sovjetski zvezi.
Kulturno združenje Trst-ZSSR
Revni kmetje bodo dobili v Romuniji zemljo brezplačno
BUKAREŠTA — Presidium Romunske ljudske republike je izdal zakon, po katerem bo 450 tisoč hektarjev državne zemlje brezplačno razdeljenih med nekatere kmečke zadruge in posamezne delovne kmete, ki imajo malo zemlje in velike družine.
Eisenhower se noče sestati s Churchillom
LONDON — V poslanski zbornici je Churchill v debati namignil, da bi se rad sestal s predsednikom Eisenhowerjem v cilju, da mu predloži sestanek štirih velikih. Toda že drugi dan je Eisenhower na neki tiskovni konferenci odbil to prikrito vabilo in tudi jasno povedal, da ni navdušen za sestanek štirih, kar dokazuje, da so ZDA odločno proti pomiritvi . in mislijo nadaljevati svojo I politiko vojnih provokacij.
OD TEDNA
PETEK, 23. oktobra: V francoskem parlamentu se je začela .azprava o položaju v Indokini; vse javno mnenje zahteva prenehanje vojne v Viet Namu, dočim se vlada skuša temu upirati — Tretji svetovni sindikalni kongres je naslovili na vse nevčla-njene sindikate in sindikaliste odprto pismo, v katerem poziva na enotnost vseh delovnih ljudi sveta, da ustvarijo človeštvu srečno bodočnost — V Keniji so Angleži obesili 13 domačinov iz plemena Kikuyu, drugih 20 je bilo umorjenih na področju Fort Halla — V Londonu stavka že tri ini 2.600 vozačev a vt oc istem in je zato mesto brez bencina j vlada je za razvažanje bencina zaposlila vojaške šoferje.
SOBOTA, 24. oktobra: V premogovniku v Seraiingu (Belgija) je zaradi eksplozije jamskega plina ostalo zakopanih v rovu 19 belgijskih in 20 italijanskih rudarjev. V prvem trenutku so izvlekli iz gorečega rova 14 ranjenih in 3 mrtve rudarje — V Demokratični republiki Nemčiji so ponovno znižali cene 12.000 vrstam prehrambenih in industrijskih proizvodov; to je že štirinajsto znižanje cen od ustanovitve demokratične republike
NEDELJA, 25. oktobra:	Vseh
ostalih 26 rudarjev premogovnika v Seraingu je tragično poginilo v gorečem rovu, ker se jim požrtvovalni reševalci niso mogli pravočasno približati — Sest kitajsko-korejskih vojnih ujetni-
Poplave v Italiji
Nad 100 mrtvih in milijarde lir škode
Maršal von Paulus prišel iz ujetništva
BERLIN —- Sovjetske oblasti so izpustile na svobodo maršala Von Paulusa, bivšega poveljnika IV. nemške armade pri Stalingradu, ki se je sedaj nastanil v Nemški demokratični republiki. Von Paulus se je predal sovjetskim četam 1. februarja 1943 in je bil pozneje predsednik odbora «Svobodna Nemčija», sestavljenega iz ujetnikov.
V Južni Italiji, posebno pa v Kalabriji je začelo že prejšnji četrtek divjati silno neurje in nalivi so s kratkimi presledki trajali dolgih pet dni. Reke so preplavile bregove, silni hudourniki so se valili s hribov in podirali vse, kar so našli na svoji poti. Kot pred dvema letoma je kalabriijsko ljudstvo pretrpelo dneve nepopisnega gorja. Tisoče družin je ostalo brez strehe, ker je voda porušila cele vasi, preko sto ljudi je pri poplavah izgubilo življenje, na polja se je vleglo lepljivo blato in uničilo pridelek. Skoda še ni bila precenjena, toda računajo, da presega deset milijard lir.
Tudi v severni Italiji je dež povzročil velike poplave in zahteval človeške žrtve. Ponovno je prizadeto ljudstvo v padski nižini in okrog ustja reke Pad. Celo v Furlaniji in Južni Tirolski je poplava povzročila veliko škodo
Veliko odgovornost za ponovne nesreče nosijo vse dosedanje italijanske protiljud-ske vlade, ki niso ničesar u-krenile, da bi enkrat za vselej preprečile podobne naravne nezgode. Vsi njihovi dosedanji ukrepi so le začasnega in propagandnega značaja, ki služijo ob določenih političnih trenutkih in bedno propadejo ob prvi resni preizkušnji.
kov je -pribežalo v Pan Mun Jon in se izročilo indijskim četam, da jih povrnejo v domovino, ujetniki so izjavili, da v taborišču uj-etnikov izvajajo agenti Kuo-mi-ngtangia silen teror nad ujetniki, tako da se slednji ne upajo izraziti za povratek
PONEDELJEK, 26. oktobra: 200 tisoč kemičnih delavcev je v Italiji stopilo y 48-ur:no splošno stavko zaradi trmoglavosti indu-strijcev, ki nočejo pristati na novo kolektivno delovno pogodbo
—	Sovjetska vlada je protestirala pri atenski vladi proti odstopanju vojnih oporišč Združenim državam Amerike na grškem ozemlju — V Avstraliji so izvršili poskus z eksplozijo nove angleške atomske bombe — Med Anglijo -in Perzijo so se začela tajna pogalanja za vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov med obema- deželama.
"TOREK, 27. oktobra: Italijanska vlada je odobrila osnutek zakona, po katerem se povišujejo vse najemnine za stanovanja za 25 odst., za javne lokale pa za 40 odst.; to povišanje bi se moralo -ponavljati vsako leto, tako da bi se po štirih letih najemnine podvojile — Bivši francoski ministrski predsednik, radikalec Dala-di-er je v paralmentu zahteval takojšnji začetek pogajanj z voditeljem ljudske republike Viet Nama, Ho Ci Min-hom za sklenitev premirja v In-dokiftt -in -se odločno postavil probi nameravani ustanovitvi evropske vojske — Norveška in Danska s-t-a odbili zahtevo atlantskih sil, da se viključita v zloglasno evropsko vojs-ko.
SREDA, 28. oktobra: V Pragi je po dolgi in težki bol-ezni umrla Marta Gottwaldovia, vdova predsednika Češkoslovaške republike, ki je umrl letos v marcu
—	Vojaško sodišče v Teheranu je izjavilo, da j-e potekel termin, dan na razipo-lago obrambi za preučitev obtožnice proti Mosa-deku; proce-s se bo verjetno vršil prihodnji teden — V Londonu je n-eka zdravniška komisija iznašla posebno masko proti megli, ki je v tem mestu testo zelo gosta in škodljiva zdravju prebivalstva.
ČETRTEK, 29. oktobra: Po nepopolnih uradnih podatkih so zadnje poplave v Kalabriji prizadele 85 občin med njimi 50 zelo hudo; 300.000 -oseb je utrpelo škodo, popolnoma je bilo porušenih 350 stanovanj, 1.100 pa resno poškodovanih — Na izraelski meji so vojaki arabske legije streljali na skupino .izraelskih častnikov, ki so se imeli ob mie-jli sestati z jordanskimi oficirji — Tovariš Maurice Thorez je v nekem inter-gramu premirje v Indokini, od-Vjuvu izjavil, da so francoski komunisti pripravljeni podpirati vsako politiko, ki bi imela v programi premirje v Indokini, odstop od evropske vojske in ureditev mezd.
TITO JE BIL VEDNO
proti ustanovitvi STO in koristim Slovencev
Mirovna pogodba z Italijo je danes edino jamstvo za enakopravnost in za narodni obstoj tržaških Slovencev.
Titova vlada ni nikdar nastopila v obrambo teptanih narodnih pravic Slovencev, do česar ima kot podpisnica te mednarodne listine vso pravico. Pravtako ni nikdar zahtevala uveljavitve mirovne pogodbe, da bi tako preprečila nadaljnje zapostavljanje našega življa v coni A. Titovci so, nasprotno, vedno nastopali proti njeni izvedbi. Rajši so barantali za nas z rimsko vlado, dokler niso prodali Italiji Trsta in z njim nad 60.000 tržaških Slovencev.
To narodnoizdajalsko početje je razvidno iz njihovih lastnih izjav.
“Poročevalec* je 11. septembra 1951. objavil Titov intervju:
“Mi smo proti združitvi obeh con. Smo za
to, da pride do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, vendar na podlagi statusa quo. Oni zahtevajo več, kot lahko dobe. Lahko dobe Trst.“
Na Okroglici je Tito 6■ septembra 1953. izjavil:
“Danes je mirovna pogodba za nas, kakršna je, skoroda nemogoča in bi jo morali v marsičem spremeniti. Prednost (internacionalizacije) bi bila v tem, da bi bila umetna tvorba, kot je STO, likvidirana."
Preko teptanja mirovne pogodbe in barantanja z rimsko vlado je Titova vlada prišla do tega, da je prodala Trst in z njim nad 60.000 tržaških Slovencev Italiji.
Tito je tudi v zadnjem mesecu ponovno potrdil ta svoj izdajalski namen, med drugim tudi v intervjuvu dopisniku agencije “France Press“ 22. oktobra 1553.:
„...sem dal nov predlog o ustanovitvi dveh avtonomnih enot. Sodil sem, da gre končno za ponudbo, ki bi po mojem mnenju lahko zadovoljila zahteve Italije, da pride mesto Trst pod njeno suverenost."
Titu - kot sam prizna - ne gre za koristi tržaških Slovencev, marveč le za to, da zadovolji zahteve Italije.
Tržaški Slovenci! Sami presodite, kdo nas je prodal italijanskim raznarodovalcem !
IZVLEČEK GOVORA TOV. SECCHIE O TRSTU
EDINA KONKRETNA REŠITEV: uveliavitev mirovne pogodbe
Le-ta more v današnjem času zajamčiti svobodo in neodvisnost slovenskim in Italijanskim prebivalcem Ozemlja
Prejšnji teden je imel tov. Pietro Secchia, namestnik sekretarja Komunistične partije Itali,e v Bariju govor, v katerem se je dotaknil tudi tržaškega vprašanja. Ker so njegove izjave nadvse važne, in predstavljajo obenem stališče bratske KPI, jih v izvlečku objavljamo.
Potem, ko je tov. Secchia opozoril, da ne smejo komunisti nasedati precej odkriti igri vladnih krogov in velikega kapitala, ki hočejo s tržaškim vprašanjem odvračati pozornost od drugih vprašanj, ki mučijo veliko večino italijanskega ljudstva in bi morala biti naglo rešena, je nadaljeval:
Tu gre za nove metode, h katerim so se bili prisiljeni zateči vladni krogi, po 7. juniju, da uspavajo in prevarijo javno mnenje in tako nadaljujejo v bistvu s politiko, ki jo narekuje Washington in jo vsiljuje vsem, ki so povezani v atlantskem paktu.
Tu se mi zdi potrebno spregovoriti par besed o tržaškem vprašanju. Pustil bom ob stran vsako razglabljanje o spretnosti in obliki govora predsednika ministrskega sveta Pelle, ker je v tem trenutku važna vsebina in ne oblika Ne smemo se dati prevarati od besed.
V prvi vrsti izhaja iz govora predsednika povsem jasno, da anglo-ameriške čete ne bodo odšle iz cone A, še manj pa titovske čete iz cone B. Jasno je, da se s pristankom italijanske vlade prihaja do razkosanja STO, kot je bilo v namenih Anglo-amerikancev. Fella ne zahteva več ne plebiscita in tudi ne celovitosti STO.
Drugič, je Fella v svojem govoru skušal še enkrat pomešati karte in prikazati ZSSR kot odgovorno za sedanje stanje v Trstu.
SZ brani mirovno pogodbo
čevskega podpiranja politike ameriškega imperializma. S tem je bila resno spravljena v nevarnost usoda Trsta, skupno z interesi miru in narodnimi interesi naše dežele.
Tretjič, smatramo za potrebno podčrtati še enkrat, da anglo-ameriškim imperialistom niso pri srcu naši interesi in tudi ne usoda prebivalstev STO, temveč le njihovi imperialistični interesi in interesi njihove napadalne atlantske politike.
Potrebno je jasno povedati, da vodijo Anglo - amerikanci s Trstom svojo atlantsko politiko. Vodilni krogi ameriškega imperializma so se že par let posluževali Trsta kot nagrade, ki bi jo dali Italiji za njeno zvestobo atlantski politiki. Istočasno so se Anglo - amerikanci posluževali Trsta, da bi s tem sredstvom pridobili in privezali na atlantski blok Titovo Jugoslavijo. Obljubljajoč revizijo mirovne pogodbe zdaj Rimu, zdaj Beogradu, so Anglo - amerikanci nadaljevali s svojo igro in medtem še dalje držali zasedeno STO, ki je postalo ameriška vojna baza.
Domnevno anglo-ameriško popuščanje Italiji c ponudbo od 8. oktobra je imelo en sam cilj: zahtevati in omogočiti, da italijanski parlament odobri pogodbo o evropski vojski.
Nam je pri srcu enotnost STO, svoboda, mir in neodvisnost Tržačanov, kot nam je pri srcu mir, svoboda in neodvisnost Italije. Zato odbijamo, da
ne A kot iz cone B, vseh tujih čet, tako anglo - ameriških kot jugoslovanskih. To je edina konkretna rešitev, ki more v sedan em trenutku zajamčiti svobodo in neodvisnost Tržačanom, vsem italijanskim in slovenskim državljanom Svobodnega tržaškega ozemlja. To je edina rešitev, ki v resnici odgovarja gospodarskim,
bi sledili politiki neodgovor- političnim in kulturnim inte
nega šovinizma in zahtevamo, da se ničesar ne stori, kar bi moglo ustvariti nova vojna žarišča, in to prav na naši meji.
Naše stališče pomeni mir
Prišli smo že tako daleč, da se na grožnje odgovarja z izzivanjem, da se na mobilizacijo in pošiljanje oklopnih divizij v cono B s strani jugoslovanskega tirana, odgovarja ne samo s «se ne bojimo» temveč tudi s pošiljanjem čet na mejo. Na ta način se ne prihaja do pomiritve.
Mi smo vedno smatrali, da bi morala italijanska vlada zahtevati uveljavitev mirovne pogodbe, ki predvideva odhod iz vsega Ozemlja, tako iz co-
resom tamkajšnjega prebivalstva, rešitev, ki nudi gospodarske možnosti in aktivno življenje STO, kajti ločitev cone A od cone B bi, poleg postavljanja v nevarnost naših narodnih interesov, pomenila gospodarsko propast Trsta in vsega področja, pomenila bi bedo in lakoto za vse njegovo prebivalstvo
Rešitev, ki smo jo mi vedno zagovarjali, je v sedanjem trenutku edina rešitev, ki jamči mir, ki preprečuje, da se STO spremenj v bojišče, v titovsko in anglo-ameriško napadalno bazo, v smodnišnico, ki bi mogla predstavljati vabo za nove tragične konflikte.
Naše stališče rešuje neodvisnost Trsta in Italije, predvsem pa rešuje mir.
LJUDSKA PRAVICA ,.UPRAVIČUJE" TITOVO BARANTANJE S STO
Kot vsako leto, tako se bomo tudi letos s hvaležnim srcem ;!em spomnili vseh onih, ki so žrtvovali svoja življenja v borb1 (6m proti nacifašizmu. Okrasili bomo grobove in spomenike padlib’ s Naše demokratične organizacije bodo ob njih priredile Prl' anje ložnostne žalne svečanosti. Udeležimo se polnoštevilno tetl 4 s žalnih svečanosti. Počastimo spomin njih, ki so dali življenj3 |ii0 za to, da bi mi živeli v bratstvu in miru. Tudi ob tej prilik1 dokažimo, da smo ostali zvesti idealom, za katere so °n| : v j umrli, da smo ostali zvesti bratstvu in miru med narodi jUdg
________________________________________________________________- Ko
------------ leže;
taj<
Z UZDI SKISAJITITOICI mil
SVOJE IZIIJSIVO MO SLOIEICI
Nič ni bolj lažnega. Vsi vedo, da je Sovjetska zveza vedno zagovarjala potrebo, da se uveljavi mirovna pogodba. Ce bi bila uveljavljena mirovna pogodba, bi že pred leti čete beograjskega diktatorja in anglo - ameriških imperialistov zapustile STO in obe coni bi bili povrnjeni suverenosti njunih prebivalcev. S tem bi se ustvarili stvarni in konkretni pogoji, da bi se v bodočnosti našle morebitne boljše in dokončne rešitve, ustvarili bi se potrebni pogoji za uresničenje plebiscita.
Danes ni pogojev za izvedbo kakršnega koli svobodnega in demokratičnega plebiscita in vlada ne vztraja več na svojem predlogu, temveč je pripravljena sprejeti razkosanje STO. Voditelji klerikalne stranke, prvi med njimi De Gasperi, niso hoteli uveljavitve mirovne pogodbe in so celo zahtevali njeno revizijo. Tudi se niso obrnili na OZN in na vse države podpisnice mirovne pogodbe, da protestirajo proti očitni kršitvi mirovne pogodbe s strani titovske vlade. Namesto da bi se obrnili na ZSSR, so se raje odrekli obrambi naših narodnih interesov.
Voditelji demokristjanske stranke in vlade so torej delali to, kar so želeli Tito in Anglo - amerikanci, ki so nameravali ostati s svojimi četami v Trstu in odrekati pravico italijanskemu in slovenskemu prebivalstvu STO, da svobodno odloča o svoji usodi. Pot, ki nas je dovedla do tega stanja je pot atlantizma, hlap-
Kaloge mladih v kampanji za
komunistov
včlanjevanje
Zloglasna anglo-ameriška no- sni, da smo vedno vršili svola, ki najavlja sklep, da reši- j jo dolžnost, jo vprašanje STO z njegovim ; Mi, mladi komunisti, zače-razkosanjem in barantanjem z njamo kampanjo obnovitve iz-našim prebivalstvom, posebno k%znic z navdušenjem, obkro-s .prebivalstvom v coni B, je zem od simpatije in zaupanja
nedvomno ustvarila novo situacijo, katero moramo mi, mladi komunisti upoštevati v teku kampanje za obnovitev izkaznic 1954, ki se začne 1. novembra in se konča 30. novembra.
Za razliko od drugih krajevnih mladinskih organizacij, ki stoje danes na zatožni klopi pred svojimi člani, kateri so spoznali, da so jih vsa ta leta vodile za nos, jih izdale in prevarala, se Zveza komunistične mladine predstavlja danes pred vso mladino prepričana, da je bila vedno dosledna v borbi za interese mladine in miru.
Kar je ZKM že leta razkrin-kovala, se je danes uresničilo; govorili smo o barantanju in drugi so se nam smejali, pozivali smo k enotnosti vseh mladinskih organizacij barantanju in one so to odbijale. Kljub vsemu smo nadaljevali z našim razkrinko-vanjem, z našo borbo in danes nadaljujemo po tej poti pono-
vse slovenske in italijanske demokratične mladine, ki je v vseh teh letih videla v ZKM edino mladinsko organizacijo, ki se je vedno borila za nje-' ne koristi. Ponosni smo na to simpatijo in zaupanje.
Iz tega izhaja velika važnost, ki jo polagamo na kampanjo za obnovitev izkaznic 1954. Naš cilj ni samo doseči število članov iz leta 1953, ki bodo brez dvoma obnovili svojo obvezo zvestobe ZKM z navdušenjem in ponosom, ker so bili soudeleženi v vseh velikih in lepih manifestacijah, borbah in pobudah, ki jih je organizirala ZKM: proslave prvega maja, zborovanja delovne in učeče se mladine, pomladni dnevi, obramba brezposelne mladine, udeležba na svetovnih festivalih mladine, proti borba za uveljavitev mirovne pogodbe in nešteto drugih, ki so žele priznanje mladine in vsega prebivalstva in omogočile naši organizaciji, da je postala v resnici vodilna or-
ganizacija tržaške mladine.
Naš glavni cilj in tudi naša dolžnost je, približati se mladini drugih organizacij, ki je razočarana nad postopanjem svojih voditeljev. Mi moramo z našo vedro in mirno besedo povrniti zaupanje tem mladincem, pokazati jim pravo pot, pot enotnosti in bratstva med
vso tržaško mladino.
Bolj kot kdaj koli prej mo- nalogo, da pridobi nove ramo danes pozvati na odgo- ne Popularizirajmo vornost vse mladinske demo- mladino kampanjo kratične organizacije, vso mladino, da povedemo skupno borbo proti razkosanju STO, proti anglo-ameriškim impe-
rialistom in njihovim hlapcem titofašistom in italijanskim šovinistom. Pospešiti moramo zbiranje podpisov za referendum, utrditi bratstvo med slovenskimi in italijanskimi mladinci, okrepiti borbo proti vsakemu šovinizmu. Naše borbe v obrambo delovne, brezposelne, dijaške mladine se morajo z vedno večjo silo nadaljevati, da bi izboljšali že tako težke pogoje mladine.
V okviru te nove situacije mora vsaka sekcija ZKM razviti svojo' kampanjo obnovitve izkaznic in rekrutacije in pod-vzeti vsakovrstne pobude za
zadovoljitev zahtev mladine v tovarnah in okrajih, v vaseh in šolah.
Začnimo torej z delom s tem, da posvetimo prvi sestanek sekcijskega komiteja diskusiji in sestavi delovnega načrta za obnovitev izkaznic, da damo vsakemu aktivistu določeno število članov, ki jim je treba obnoviti izkaznico in čla-med vso obnavljanja izkaznic s tem, da povabimo vso mladino okraja na naše razvedrilne, športne in kulturne prireditve, da organiziramo posebne pobude za dekleta in naše najmlajše.
Na delo, mladina, za veliko in močno Zvezo komunistične mladine!
LUCIJAN RONCELJ
no dejstvo, da potom svojih ek- . daljnjega napredka tržaškega go-sponentov pomaga zatirati celo ; spoiarstva».
Tržaška vaba
(Po listu :<za Socialistično Jugoslavijo»)
Zahtevajmo spoštovanje mirovne pogodbe!
Podpišimo peticijo proti ■azkosanju STO!
Do nedavna je še Tito po mili volji mešetaril s Tržaškim ozemljem, ne da bi se pri tem oziral na javno mnenje. Velikanske de-montracije po . vsej Jugoslaviji, ki jih je izzval anglo-ameriški diktat od 8. oktobra, so ga pa poučile, da so minili časi, ko je lahko izigraval jugoslovansko javnost ter na svojo pest izvajal vse, kar se mu je ljubilo, odn., kar mu je bilo ukazano iz Washingtona. Ljudski srd, ki se je z elementarno silo sprostil proti samovolji imperialistov, je z veliko silo zadel tudi fašistične mogotce v Beogradu. Tito se zaveda velike nevarnosti tega ljudskega besa, ki ga lahko odnese čez noč, kot je odnesel izdajalsko vlado Cvetkoviča in Mačka, ko je skušala vpreči Jugoslavijo v Hitlerjev bojni voz.
F o 8. oktobru so postali titovci mnogo opreznejši v tržaškem vprašanju. Opustiti so morali svoje nekdanje predloge o prepustitvi vse cone A Italiji, za kar bi oni obdržali dva revna istrska okraja: Koper in Buje, skupno borih 70.000 prebivalcev. Tito si ne upa javno potrditi tozadevnih predlogov, ki jih je sam dal lani angleškemu ministru £-denu ob priliki svojega obiska v Londonu. Po izbruhu vala demonstracij v Beogradu in drugih jugoslovanskih mestih je zato stavil novo, mnogo skromnejšo ponudbo. V Leskovcu je 10. oktobra iznesel znani predlog o dveh avtonomnih enotah: Trst, ki naj bi ga dobila Italija, ter vse ostalo Ozemlje, ki naj bi pripadlo Jugoslaviji.
zavedajoč se svojega izdajstva nad tržaškimi Slovenci, skušajo prikazati ta najnovejši predlog v čim bolj rožnatih barvah, da bi ne vzbudili novega vala ljudske nevolje. Pod naslovom «Konstruktiven predlog» skuša prikazati «Ljudska pravica» zadnjo Titovo ponudbo• kot «veliko pridobitev za mir na tem delu sveta», kot vsestransko sprejemljiv predlog, ki bi prinesel koristi Jugoslaviji, Italiji in Tržačanom.
Najprej skuša upravičiti ta poslednji Titov korak z narodnostnimi razlogi. «Ker je Trst naseljen pretežno s prebivalci, ki govore italijansko, bi ga dodelili Italiji...» Danes, ko jim kaže, so torej kar naenkrat pozabili na
svoje stare argumente, s katerimi so zahtevali Trst zase iz razlo-
gov, ker «leži na slovenski zemlji», ker «je večina prebivalcev po svojem izvoru slovenskega porekla», «. ker «je povezan gospodarsko z Jugoslavijo» itd. Pri tem «utemeljevanju» pa se poslužuje tudi grobe laži, računajoč na pozabljivost bralcev, ko piše: «Večidel Italijanov s STO bi bil tako povezan z Italijo, večidel Slovencev pa z Jugoslavijo». Kar se -Italijanov tiče, to drži. Je pa zavestna laž, kar zadeva Slovence. S Trstom bi namreč prišlo pod Italijo — po priznanju titov-cev samih — nad 60.000 Slovencev, pod Jugoslavijo pa komaj 40.000!!!
Za titovsko glasilo «bi bila taka rešitev sprejemljiva vzlic žalostnim izkušnjam iz preteklosti in sedanjosti glede politike italijanske vlade ao slovenskega prebivalstva v Italiji». Ne samo, da Italija ne da Slovencem na Goriškem, v Benečiji in v Kanalski dolini niti onih pravic, ki so jim zagotovljene v ustavi, marveč je še mnogo bolj značil-
Ameriški kongres in potrebe šolstva
Prosvetni odsek je že več let opozarjal kongres na pomanjkanje šolskih prostorov. Toda kongres ZDA je. vedno izjavljal, da je prvi na vrsti pokol človeštva. To se pravi, da morajo najprej izpopolniti vojni proračun in šele če bi kaj ostalo, bi dodelili za gradnjo šol.
Šolski odbor je tudi opozarjal mestne in državne oblasti, da bi mogli povečati število šolskih prostorov, če bi odpravili segregacijo črnskih dijakov. Se bi namreč združili črnske in bele učence v skupnih šolah, in razredih, bi ne samo povečali prostor, temveč bi tudi prištedili okrog milijon dolarjev na leto. Toda o tem nočejo ameriške oblasti ničesar slišati.
tržaške Slovence, kateri imajo po mirovni pogodbi zajamčeno popolno narodno enakopravnost. Lahko si predstavljamo, kako bi z nami ravnali, ko bi bila mirovna pogodba pogažena.
Tudi z drugimi «argumenti» nima sreče titovski list ki skuša dopovedati, da «bi pristanišče živelo» in da «bi se industrija povezala s svojim zaledjem». Pod tem zaledjem seveda ne omeni nobene ljudske demokracije, s čemer že vnaprej nakazuje namene ti-tovcev, da bi monopolizirali vse tržaško gospodarstvo. To naj bi po razkosanju služilo le še vojnim namenom: pristanišče kot vojna in dobavna luka atlantskim
Končno pa naj bi bila ta «rešitev» tudi čudežno zdravilo za utrditev miru. Clankar je pozabil v utemeljitev te trditve povedati, da tudi angleški in ameriški vojaki nameravajo ostati v Trstu samo... zaradi velike miroljubnosti njihovih imperialističnih držav, s čemer se strinja tudi «angel miru» Tito. «Trst ne bi mogel biti — piši ta Ust — od-
Onstran meje se dogaja...
Itra ». \ raji alce
tleh titovskega «social1- [ o
zma» v Jugoslaviji se masovfl0 1 pojavljajo in bohotno zavijaj0 ^ H kapitalisti. Njihov razvoj ,n ' n
rast vsestransko podpirajo °r‘ K’ gani sedanje oblasti. Zato n f. 1
prav nič čudnega, da se ti Ju C 1 naki konjunkture najhitre)6 ; rt bogatijo prav v senci beogral f > ske vlade.
Gradbenik Stanislav Peti-0' |lllJ vič iz Beograda sedaj dela t"® 65 delavci in gradi več milti0^ .j. nov vredne objekte. Lastn1 I nekega drugega beograjske^ podjeja, Aca "	6
tl
Pejovič, izkor1 reji
šča več kot 250 delavcev, “ 1
ravno «socialistično-demokra11 ? !r
čni» zakoni beograjske vlad j^o dopuščajo, da imajo zasebnik ^gc lahko le 2 do 3 delavce. i J Zemunu gradi neki privati^ ^ g mojster objekt, vrednost ka p n uttt — B tu ..tot - uu- terega znaša okoli 25 milijonov . p skočna deska rimskega imperiali- dinarjev. Kot je to izjavil sa
na- S titovski minister VeselinO ^ , si neki podjetnik v Nišu neffl°te no izkorišča nad 300 delavceV’
zma». Tudi to je res, ker bi ga domestila ameriški in angleški imperializem.
Najbolj značilno pa je za ta članek, da niti z besedo ne omenja teženj tržaškega prebivalstva glede njegove usode. Zaveda se
armadam na alpski črti, industri- pač, da bi bilo treba pri belem ja pa za izdelavo ladij za vojaške dnevu z lučjo iskati tiste prebi-transporte in drugih Vojnih po-, valce STO, ki se strinjajo z nji-trebščin. Verjetno mislijo Hà io, hov imi izdajalskimi in vojnohuj-ko pišejo, da ÒóJprWeàld'dO ria- ' gkaškjimi nakanami.
* * *
V železniški delavnici ,m starja se zmanjšujejo plaC ’ [iijV;
»Sl;
Osti o r firn
odvzemajo dnevnice, krajša ^ jj,,^
troska doklada, letni odmor 1
ZA VSAKOGAR NEKAJ..
DOBRO OBETA
Pri bankirju Bogatinu imajo goste. Domačin nosi okrog gostov svojega sinčka, kafcerega""rerhvali jo in občudujejo.	J •
Pa vpraša neka gospa: «Kako je srčkan, ali zna že reči' papa?»
«Papa še ne,» pravii ponosno oče, «pač pa kapital!»
. ..	i -
* * *
LOGIKA
«Ali sil slišala kakšna nevihta je razsajala ponoči, ljuba žena?» i
«Ne, ali je tudi grmelo?»
«Pa še kako!»
«Zakaj me pa nisi zbudil? Saj vendar veš, da ne morem spati kadar grmii!»
V KAVARNI
žie ne-
«Ce se ne motim, sem koč z vami tu sedel.»
«2e mogoče. Pa kako, da ste me takoj prepoznali?»
«Saj nisem vas spoznal, temveč " " " ik!
vaš dežnik!»
«Ali ne mislite priskočiti na pomoč ubogemu človeku, vi strahopetci?»
* * *
SREČANJE
Srečata .se zdravnik in krojač.
<«M0j. dežnik? Saj ga takrat sploh Zdravnik Pozdravi krojača:
še nisem imel.»
«Seveda ne, ker sem ga takrat imel jaz!»
«Cernu
gumb?»
NAPAČNO RAZUMEL
Berač: «Prosim vas, dajte mi kaj jesti, lačen sem!» Gospodinja: «Ubožec,
le trenutek, mož.»
Berač: «Hvala nisem ljudiožer!»
potrpite pride moj
takoj
lepa, toda
* * *
«...ali me pustiš naprej, ali pa ti potegnem trak iz hlač!»
«So pri vas vsi zdravi?»
Krojač se zahvali:
«Da. In pri vas, so vse obleke izlikane?»
* * *
AMERIŠKE KUPČIJE
___________________, .......—	pitr
Poleg tega mora vsak delaVe.h’
ki se ne udeležuje «delavsk1 konferenc», plačati 100 ^ globe.
* * *
Uslužbenci tiskarne «Ju°0.
leto5
•V6
lih
Ve
'te
btiei
lat
°rn
slavija» v Beogradu so septembra odbili tiskanje Pr številke novega lista «Film5*1 revije» in to zato, ker je t>*	| p
na zadnji strani pornografski slika, ki je kazala eno izn®e sah10
f:

scen iz filma «Plesala je - g eno leto». Uslužbenci tiskaj «Jugoslavija» so nastopili en° no in prekinili s tiskanj6" «Film-revije». Starejše dela g ke so odkrito govorile, da kaj takšnega ni tiskalo niti stari Jugoslaviji. Enoten °a stop je rodil uspeh: uredništv »Filmske revije» je bilo PrlS ijeno to sliko izpustiti.
* * *
V tuzlanskem okraju je z°
1
vladala med člani «Zveze
KO'
u
muni-tov», ki se želijo odv ^ j iti od režimske politike in postaviti na stran ljudstva, % lika pasivnost. Poglavarji *. K» so odgovorili na pasivni z množičnim izključevanj61"’ Od celokupnega števila izkU g šenih je 80% delavcev. Sa^ v rudniku Bukinje je bilo 0 ‘ej priliki izključeno 40% c nov režimske stranke.
* * * dobro
r
Vsi prav
Star mornar pripoveduje:
«že več kot eno uro je zasledoval našo malo, poškodovano' ladjo ogromen som. Vsi smo izgubil« glave od samega strahu. Naš položaj je bil tako obupen, da se je končno poveljnik odločil, da ukaže vreči v morje nekega starega bolnega mornarja in s tem odvrne soma od ladje. Žival je v hipu požrla ubogega mornarja in se z novimi silami približala la- Rtev» dji, grozeč, da jo prevrne. Tedaj
KO' I
vemo, K. ^
iko so se gospodje iz '°e0&C-)0.
«ke vlade širokoustiii, da do s
sedanjo «agrarno re^°r k
mo» rešili vprašanje brezz^ i «reforma» v praksi! V Ptu! L‘n
šev. Poglejmo, kako izš‘j
Z»' V:
čez 2°° !K
..em okraju je bilo doslej eto v zemljiški sklad čez^-g.
ha zemlje. Komisija je nap
vila takšen načrt
a>' Uje
... „	te zemlje: zemljo
jé prišel na vrito^staT'Amerika-, pobili naslednji «upravičuj,
nec, ki je potoval z nami. Tudi njega je som naglo 'pogoltnil. V naraščajočem strahu smo vrgli v morje nekega Balkanca in nato še zaboj gnilih pomaranč. Toda som nam je še vedno sledil. Končno se je nekdo spomnil, da til mogli žival ujeti. Vrgli smo harpuno, privlekli .žival na krov in jo ubili. Ko smo jo pa razmesarili, smo na naše veliko začudenje našli v somovem želodcu A-merikanca, ki je sedel na Balkancu -in prodajal bolnemu mornarju zaboj gnilih pomaranč!»
* * *
«Dovolite, da se predstavim: Knapič, avtomobilska nesreča».
«Drago mi je: Bistroglavič profesor, atomska ekplozija!»
kmetijsko posestvo v ^°r"°zit državno posestvo v Orffl
posestvo v	^
vinogradniško veleposestvo Litmerku, Zavrču in C h*1?..,,.
«
črv
"»It
V
nah. Na novo bodo ustano
,vlie'
«:
na državna posestva v Cir^0 K in Staršah. v.. °Se
cih, Lovrencu m ouu/d—- a-temtakem komisija ne nam . ! « odeli11	"
va niti ara zemlje puu=--.	,
bajtarJe" .t*
ničarjem, ofrom in
Podobne «agrarne reforme”ry
pred vojno izvajale razne	«
Ijevske vlade. Toda kar jjjj
je res: priznati je treba, sedanja nedosegljivo Pre po velikopoteznosti.
* * *	gicK'
V smislu pred kratkim ='g() odbe m
njene trgovinske P°§°au“ oS)a' Zahodno Nemčijo in	V
GdllDUHU IN CIllUlJU ***	-iy >
vijo bo Jugoslavija izvoz ^ Zahodno Nemčijo blaga z -ye milijonov dolarjev, iz	30
pa bo dobila blaga sam "L^jlij0' milijonov dolarjev. 20^^. za
20 m:
nov dolarjev bo šlo namr1
povračilo dolgov.
če
«
<t
vtr
K
»a ! t % (t
*li
>	K «
NOVA KITAJSKA GRADI SOCIALIZEM
Veliki uspehi mlade republike na gospodarskem in kulturnem polju - Po končani obnovi je kitajsko ljudstvo pričelo uresničevati prvi petletni načrt
1. oktobra je kitajsko ljud-fvo slavilo obletnico ustano-itve Kitajske ljudske repu-'like. V tem kratkem obdo-riu je kitajsko ljudstvo pod «idstvom Komunistične parte in mlade republike in ;iunega junaškega voditelja, Pv. Mao C e Tunga doseglo ve-fkanski napredek na gospo-:4rskem in na kulturnem polu. Pri tem je bilo in je desino velike in nesebične pokopi, ki mu jo nudi Sovjetska Veza.
Važni in zgodovinski so do-ifdki tega kratkega obdobja, dolgotrajna državljanska voj-‘4 ter japonska okupacija sta ^vžročili na Kitajskem mno-o škode, mnogo ruševin. Pr-
4	skrb mlade republike je ti a torej obnoviti vse kar je ilo porušenega ali poškodo-4nega. Drugi važen dogodek,
5	je zgodovinskega pomena ( 4 je odprava fevdalnega si-I !ema in izročitev zemlje ti-
‘emu, ki jo obdeluje. Tako so ]18 torej uresničile stoletne j atije kitajskega kmeta. Letos '4 se je kitajsko ljudstvo lo-
uresničevati prvi petletni
>ačrt.
j V tem času si je kitajsko ’ 'iudstvo postavilo tudi svojo . »vo oblast. Skoraj po vsej ®želi so se vršile volitve v 'fajevne, "odnosno občinske, j krajne in pokrajinske odbo-k Volitve so bile že v 280.000 'tajih. Novoizvoljenih svetovalcev pa je skupno 13.136.000!
-	Do nedavnega smo pisali, da ^ 'vi na Kitajskem okrog 500 t bilijonov ljudi. Temu številu i P nekateri celo oporekali tr-
-	:eč, da je nekoliko pretirano, i M pa temu ni tako, odnosno,
-	4 je Kitajcev mnogo več, je ? ^trdilo nedavno ljudsko štete, ki je dokazalo, da živi v pejah Kitajske republike 600
■	bilijonov ljudi. Od teh jih o-s !fog 40 milijonov pripada raz-
-	itn narodnostnim manjšinam c |ii skupinam. Teh manjšin i ti skupin pa je nad 60. V
-	'tej šn j ih časih so bile narod-
-	Ustne manjčine vsestransko
-	utirane in celo preganjane, e «So ime'e nobene pravice. :■ ‘«gostoma so se celo med se-1 «j vojskovale. Danes pa je a higače. Narodnostne manjši-i- k imajo iste pravice kot pra-V H Kitajci in žive v bratski n pUpnosti velike države. V pe-
'tlškem Kongresu (parlamen-
■	f) imajo na razpolago 150 '■ klanskih mest. Vsaka narod-
«stna skupina lahko nemote-i- 0 razvija in goji svojo kul-:. prn in Svoj jezik, ter pri tem .'dva vso podporo osrednje |. «tiske vlade. Doslej je bilo ^kritih že 18 manjšinskih li-s !tatur, za katere se v prejš-j Dih časih ni niti vedelo.
; Velikanski napredek kitajte .republike pa je trn v peti ' ^eriškim osvajalcem in ma-5 Ustom; kajti z njenim nastan-8 km so izgubili prostrana po-
Kitajska se industrializira. Ena izmed poglavitnih nalog prvega petletnega načrta je ustvaritev težke industrije.
dročja za svoje umazane špekulacije. Zato si na vse načine prizadevajo, da bi Kitajsko osamili ter da bi preprečili sleherno trgovanje z njo.
Kljub vsem zaprekam in o-viram si nova Kitajska utira pot v svet. Z dneva v dan raste njen vpliv in ugled, obenem pa tudi njena moč.
Kitajsko ljudstvo prihaja po zmagi demokratične revolucije k postopni izgradnji socializma. V letih 1950-1952 so bile izvedene razne reforme. Kljub temu, da je prav v tem času mlada kitajska republika vodila težko borbo proti ameriškim imperialistom, so vendar nekatere panoge proizvodnje dosegle tako stopnjo razvoja, kakršne do sedaj na Kitajskem niso poznali.
Letos je torej kitajsko ljudstvo pričelo ustvarjati svoj petletni načrt. Glavne naloge tega petletnega načrta so sledeče: osredotočiti vse osnovne sile v izgradnji in razvoju težke industrije, ki je seveda o-snova vsega nadaljnjega ure-sniševanja industrializacije de žele; nadalje, položiti temelje za modernizacijo narodne o-brambe, vzgojiti strokovnjake Vseh panog, razvijati, prometna sredstva, lahko industrijo in poljedelstvo, povečati trgovino ter postopno razvijati zadružno gibanje kmetov in o-brtnikov
2e v teku prvega leta petletnega načrta se bodo glavne panoge industrije povečale za 30 in celo 40 odst v primeri z lanskim letom. Ze v prvem polletju je bil načrt proizvod-
nje surovega železa, jekla, surovin za proizvodnjo cementa ne le dosežen, ampak celo presežen.
Danes kitajska industrija proizvaja že vrsto predmetov, ki so jih do sedaj uvažali. Kitajski delavci so z ve.ikim navdušenjem sprejeli vest, da je prva velika tovarna cevi pričela z obratovanjem. V teku so priprave za izgradnjo novih tovarn, v katerih bodo izdelovali avtomobile, traktorje, industrijske stroje itd.
V teku letošnjega leta se bo industrie proizvodnje bombažnih tkanin povečala za 10 odst. v primeri z lansko proizvodnjo. V teku je gradnja številnih tovarn, v katerih bodo izdelovali papir, gumij in tekstilno blago.
Velika zmaga, ki jo je doseglo kitajsko ljudstvo pri obnovi svojega gospodarstva je neločljivo povezana z nesebično podporo, ki jo dobiva od iskrene zaveznice Sovjetske zveze. Tudi pri gradnji prvega petletnega načrta mu Sovjetska zveza nudi velikansko in vsestransko pomoč. Sam Mao Ce Tung je v brzojavki ki jo je poslal tov. Malenkovu med drugim poudaril, da «v zgodovini ni primera tako velike, vsestranske ter nesebične pomoči, kakršno nudi Kitajski ljudski republiki Sovjetska zveza!».
Kmetje pa so to pot pričakali lažnjivce pripravljeni. («Zakaj nam niste zgradili mlina, tako da moramo nositi žito v Solkan, 30 kilometrov daleč?», («Zakaj niste popravili šole v Srednjem?» «.Zakaj niste elektrificirali naših vasi, kot ste nam obljubljali?» — s takšnimi vprašani sprejemajo predvolilne agitatorje.
«Ne verjamemo vam več», kličejo kmetje Kanalske občine. In oni ne bodo glasovali za lažnjivce in demagoge, predstavnike današnjega režima, temveč proti njim.
T. J. .
* * *
Delavski otroci iz Hruščice pri Jesenicah živijo v največji bedi in pomanjkanju. Njihovi starši jim iz svojih beraških plač ne morejo zagotoviti potrebne hrane. Zato ni nič čudnega, da otroci prosjačijo pred avtobusi, ki čez Hruščico množično dovažajo tujce v Jugoslavijo. V Hruščici je večkrat mogoče videti pretresljiv prizor, da delavski otroci ohole tujce kleče prosijo miloščine.
KOTIČEK ZA NAŠE KMETOVALCE
Izboljšujmo zemljišča z apnenim gnojenjem
Mnogokrat se naši kmetje premalo zanimajo, če vsebuje zemljišče dovolj apneča in pozabljajo na važnost, ki jo ima slednji za razvoj rastlin. Apno je prvovrsten element, s katerim se rastlina hrani in razvija. Naravna sestava zemlje na našem področju je različna, nekatera zemljišča vsebujejo dovolj apnenca, medtem ko ga drugim primanjkuje. Zemljišča, ki so bogata na apnencu, pretvorijo in razkrojijo hitro hlevski gnoj in so plodonosna, medtem ko se pretvarja gnoj na zemljiščih, ki vsebujejo premalo apnenca, zelo počasi.
Na zemljiščih, ki so uboga na apnu, je pretvorba mikroorganizma omejena, kar se o-draža na razvoju rastlin. Na takem zemljišču je dobra krmilna trava podvržena premoči škodljivih in neužitnih trav in plevela. Ne smemo tudi pozabiti, da krmila, uboga na apnu, povzročajo pri živini razne bolezni in nepriliki, posebno pri razvoju telet, kot kostni rahitis in drugo.
Zato je potrebno, da naši kmetje posvetijo posebno paž-njo zemljišču, ki razodeva pomanjkanje apna, ker le tako bodo travniki rodovitni in bo-
do dajali užitno in hranilno krmo.
Apno moramo po travnikih potrositi enakomerno, tako da je količina povsod enaka. Ker je apno izvrstno poboljševalno sredstvo za rezka ali kisla zemljišča, ga istotako lahko dodajamo pri oranju ali bra-nanju s čimer se apno enakomerno razprši po zemljišču. S tem postopkom se v kisli zemlji tvori ogljikov dvokis in apno se ustaljuje v zemlji. Dobava apna zemljišču se mora vršiti periodično, kadar se ugotovi potreba in kisloba zemljišča.
Tudi prevelika količina apna lahko škoduje zaradi protide-lovanja alkalijskih snovi, ki so ravnotako škodljive rastlinstvu.
Pravilno apneno gnojenje povzroča, da postane zemlja redkejša, lažje obdelovalna in bolje vzdržuje mokroto, ker postane bolj dostopna mokroti in zraku.
Apnenje zemljišča pospešuje razvoj važnih krmilnih trav in preprečuje porast raznega plevela in drugih škodljivih rastlin. Tudi mikroorganizmi, ki živijo v zemlji, imajo po apnenem gnojenju boljše okolje
za razvoj in za pretvoritev hlevskega gnoja v prilagodilne prvine. Gotovo je, da nima apno svojstev drugih umetnih gnojil in zato je potrebno potrositi tudi kalijev fosfat in dušik.
Z dobrim apnenim gnojenjem pospešimo razvoj krmilnih rastlin in podvojimo travnati kakor tudi drugi pridelek.
M. G.
Slroški za oboroževanje
Iz uradnih proračunov je razvidno, da znašajo izdatki za vzdrževanje vojne in za blazno oboroževanje v ZDA 73% celotnega državnega proračuna; v Angliji 42%; v Franciji pa 33%. Ameriški predsednik je v nekem govoru v Mineapolisu med drugim potrdil, da na vsake tri dolarje, ki jih potrosi zvezna vlada, odpadeta dva za vojne namene. ZDA imajo danes svoja vojna oporišča, zlasti zračna, v 49 državah. Nad 2 milijona ameriških vojakov je razvrščenih v 27 državah širom sveta.
ifpieltod po podeželju
VESTI NAŠIH IZSELJENCEV IZ DALJNEGA URUGVAJA
II. konvencija Slovanov
v znamenju miru in bratstva
Delegacija Jugoslovanov protestira proti terorju, ki vlada v Jugoslaviji ter zahteva vzpostavitev svoboščin v deželi
9. 10. in 11. oktobra je bila 11. letna konvencija Slovanov Urugvaja. Svečane otvoritve konvencije so se udeležili tudi diplomatski predstavniki Sovjetske zveze in -Češkoslovaške republike. Konvenciji je predsedoval Jakov Kubara, glavno
kmalu po veliki zmagi pri Stalingradu. Razen prve, ni nobena druga konvencija Urugvajskih Slovanov imela tako velikega uspeha kot letošnja. Ko so delegati v nedeljo, 11. oktobra šli pred spomenik u-stanoviteljn uruguajske repu-
Na predlog delegacije Jugoslovanov je bila na konvenciji sprejeta tudi sledeča resolucija, ki jo objavljamo v celoti: «Videč, da sedanji vladajoči krogi Jugoslavije spreminjajo Jugoslavijo v vojno bazo proti deželam tabora miru in v prvi
Dve pokolenji
Volilna kampanja v Soški dolini
Na predvolilnih zborovanjih leta 1950. so predstavniki režima obljubljali kmetom kanalske občine med ostalimi «blagri» tudi elektrifikacijo vasi Srednje, Kosi, Podravno, Bavčarji, Podtravno, Avško in drugih manjših obmejnih vasi. O-bljubili so tudi mlin, šole itd.
Pretekla so tri leta in pol. Ali so te obljube bile izpolnjene?
Kmetje so verjeli obljubam in so v svoji vnemi celo izkopali jame za drogove. Težko so čakali na elektriko... Toda namesto električnih monterjev so v vas prihajali le rubeži, ki so zaplenjevali kmečko imetje. Izkopane jame so se počasi zasule. O elektrifikaciji so po kanalskih vaseh prenehali govoriti.
Toda prišla je jesen 1. 1953. Pred durmi so nove volitve. Vasi Kanalske občine so oživele. Režimski kričači spet obljubljajo» «elektrifikacijo», «mehanizacijo», «šole»... prav kot leta 1950.
Delegati Slovanske konvencije Uruguaja polagajo venec na spomenik generala Artigasa,
očeta Uruguaja.
poročilo pa je imel predsednik Slovanske zveze Mihajlo Le.vi-čarski. V poročilu je Levičarski predvsem obravnaval vprašanja, ki se nanašajo na društva, ki so včlanjena v Zvezo Slovanov, obenem pa se je dotaknil tudi drugih vprašanj, zlasti vprašanja miru v svetu, premirja na Koreji itd. Osrednjemu poročilu so sledila še druga poročila raznih delegatov in diskusija, katerim pa so vse tri dni sledile razne kulturne prireditve. Obe tej priliki so kazali tudi več sovjetskih filmov.
Letošnja konvencija Slovanov v Urugvaju je t.orej enajsta po vrsti. Prva taka konvencija se je vršila leta 1943,
blike Artigasa so bili presenečeni. Ob njem je bila razvrščena častna straža s polkovnikom Silveiro na čelu. Polkovnik je. ob tej priliki spregovoril nekaj besed ter povedal, da ga je poverila vlada, naj jo zastopa pri tej slavnosti. Omeniti je 'treba, da se kaj takega ni zgodilo niti ko so bile druge in večje slovesnosti.
Jugoslovanske izseljence, ki žive v Urugvaju je na Slovanski konvenciji zastopalo 27 delegatov. Predsednik delegacije Jugoslovanov je bil zaslužni tovariš Ljubo Jutronič, ki je tudi sekretar «Bratstva». Na konvenciji je v imenu Jugoslovanov govoril tovariš Ljubo Kurtič.
vrsti proti slavni Sovjetski zvezi;
upoštevajoč dejstvo, da v Jugoslaviji ni niti najmanjše svobode in da se še vedno vrše preganjanja rodoljubov, ki so ostali zvesti idealom, narodno osvobodilne borbe ter
vedoč, da v tej deželi vlada strašna beda, ki zajema najširše množice zaradi zloma narodnega gospodarstva po krivdi vojne politike, ki jo zasleduje vlada: PREDSTAVNIKI JUGOSLOVANSKE KOLONIJE URUGVAJA, KI SO SE UDELEŽILI 11. LETNE KONVENCIJE SLOVANOV URUGVAJA 1. protestirajo proti sistemu nasilja in bede, s pomočjo katerih se jugoslovanski vlasto-držci drže na vladi;
2.	energično zahtevajo vzpostavitev narodnih svoboščin v Jugoslaviji in svobodo za vse ljudi, ki so zaprti zaradi vere v ideale narodno osvobodilne borbe;
3.	protestirajo proti prisotnosti raznih vojnih misij v Jugoslaviji in proti temu, da imajo vlade, ki so sovražne slovanskim narodom, svoja o-porišča v Jugoslaviji;
4.	energično zahtevajo čimprejšnji povratek Jugoslavije v bratsko skupnost slovanskih narodov in ljubiteljev miru, katerim na čelu stoji velika Sovjetska zveza, naša največja prijateljica.
Naj živi edinstvo in prijattlj-stvo med vsemi slovanskimi narodi!
Naj živi mir med vsemi narodi na svetu!
ŠEMPOLAJ
Zvedeli smo, da ima naša občinska uprava nakazane 3 milijone lir za asfaltiranje poti in trga v Sempolaju m se sedaj pripravlja, da začne z deli. To vest so vsi vaščani sprejeli z velikim zadovoljstvom, ker se zavedajo, koliko koristi bodo imeli od •dokočne ureditve vaških cest. K tem bodočim delom bi pa radi nekaj pripomnili, kar je po mnenju vaščanov zelo važno.
Pretino se začne z deli, bi bilo dobro, da občina premisli, kako razširiti glavno cesto, ki vodi skozi vas. Ta pot je namreč precej ozka, tako da ne morejo skozi njo večja vozila, kot so kamioni; tudi vozovi, če so široko naloženi s senom, se ne morejo preriti. Razširitev ceste pa ne predstavlja prevelikih težkoč. Dovolj bi bilo, da bi nekateri vaščani odstopili del svojega dvorišča. Poslopij se ne bi bilo treba dotikati razen Lupinčevega hleva, ki bi ga bilo treba podreti.
Mislimo, da bi prizadeti vaščani proti primerni odškodnini radi pristali na odstop, saj se zavedajo, da bi razširjena cesta zelo olepšala vas in bi koristila prav vsem. Zato pričakujemo, da bo občina čimprej stopila v stik z vaščani, ki prihajajo v poštev za odstop dvorišč in bo izkoristila priliko asfaltiranja cest, da reši tudi ta problem, ki bi se ga itak morala prej ali slej lotiti. Zato je po našem mnenju najbolje, da kar takoj začne.
Vaščan
OROPADA
Vsem je znano, da tržaška občina zelo rada zanemarja slovenske vasi, ki spadpjo pod njeno upravo, vendar pa mislimo, da nobene vasi ne zanemarja toliko, kot prav Gropado. Gropajske ceste so naravnost v obupnem stanju. Popolnoma so že razo-rane in uničene, da niso u-porabne ne ob lepem in ne ob slabem vremenu. Posebno slaba je cesta, ki vodi od Gropade do Bazovice, po kateri vozi avtobus. Tako daleč je že prišlo, da tvrdka, ki vzdržuje avtobusno progo grozi, da ne bo več vozila do Gropade, kjer ji slaba pot uničuje vozila, temveč bo progo omejila le do Padrič. Mislimo, da ni treba niti o-mejati, kakšna škoda bi bila s tem prizadejana vaščanom, ki bi morali izgubljati čas s pešačenjem od Pardič do Gropade in kakšne težave bi imeli posebno pozimi ob mrazu in burji.
Tudi cesta iz. Gropade v
Trebče,, ki je bila nekoč tako lepa in ki toliko služi vsem vaščanom, je popolnoma razdejana in bi jo bilo treba čim prej urediti. Cesta je potrebna vsem vaščanom, ker hodijo po njej na polja, gonijo živino na pašo in vozijo svoje pridelke, zato ne more dolgo ostati v takšnem stanju. Tudi kilometer poti od Gropade do Pa-dič je treba nujno asfaltirati.
V tem smislu smo v Gro-padi zbirali pred par tedni podpise in smo svojo zahtevo tudi predložili občini; toda doslej nismo prejeli nobenega odgovora in tudi nič ne kaže, da mislijo kaj ukreniti. Zato pozivamo tem potom tržaško občinsko upravo, naj nemudoma poskrbi za ceste v Gropadi.
Druga pekoča rana Gro-pajcev je otroški vrtec, o katerem smo že stokrat pisali in katerega že leta vztrajno zahtevamo. Na žalost tudi letos ni nobenega znaka da ea mislijo otvoriti. Koliko časa bomo še morali čakati?
M. C.
MAHBEZIMA
Pred časom je občinska u-prava razpisala natečaj za mesto šolskega sluge v novozgrajeni šoli v Nabrežini. V pogojih za namestitev je bilo predvideno, da mora biti prosilec poročen, resn in marljiv.
Kolikor nam je znano, so bile predložene številne prošnje potrebnih ljudi, med njimi tudi invalidov osvobodilne borbe. Toda občinski odbor je proti vsakemu pričakovanju in proti volji odbornika tov. Slavca, namestil za slugo človeka, ki nima vseh pogojev, ker ni poročen in ima že svojo službo.
Nimamo sicer ničesar proti imenovani osebi, vendar se nam pa zdi, da ni bila izbira' objektivna in da so jo vodili strankarski razlogi. Vsi vaščani vedo, da je bilo mnogo potrebnejših prosilcev, tudi takšnih, ki imajo poleg vsega tudi nujno potrebo stanovanja, ki bi se jim lahko poveri a služba šolskega sluge. Zato smatra ljudstvo v Nabrežini, da je bila tem ljudem storjena krivica in naproša gospoda župana, naj v tisku javno pojasni, zakaj ni odbor sprejel tudi iz socialnega vidika potrebnejše-ga in primernejšega prosilca in kaj je pravzaprav prive-dlp gosp. župana do tega, da je pristal na to imenovanje. Kajti pri takšnih odločitvah, bi se moral občinski svet ravnati po stvarnih in objektivnih pogojih.
Nabrežinec
»SKRIVNOSTI« SOVJETSKEGA ŠPORTA
Obisk v šoli za nogomet

XXIV.
c Moledoval je brez odmora, a vse je šlo v koš; 8 |tam ,e imel še celo bokal, v katerega je zlival i' Vin0." Toliko je že bil diplomata, da je vedel, r ^4 se ne sme upijaniti, ker bi potem lahko iz-® jhbil napolnjeni košek, na katerega je že pre-r (4l0 nekaj kolegov zunaj pred hišo. Ali Da-’’ ^ijel se ni upijanil, zatorej so zaman prežali. «Alo, Danijel,» — pri tej priliki sem ga fevič videl, kar smo delali pismo v Loki -'<8lo, kdaj pa si prišel iz Amerike?»
«Dva meseca bo že,» mi je odgovoril čemer-V «nekaj več, nekaj manj!»
«Kaj pa v Ameriki?»
.«Kaj?» se je zadrl zaničljivo. «Nič! To ni *vIjenje, to je hudič! Po tistih jamah tiste pe vlačiti, to je dvakrat hudič!»
«Torej nisi zdržal?»
«Kdo bo zdržal, pa nič jedel? Tam je tako: hočeš jesti, moraš delati!»
«In to ti je postalo dolgočasno?»
«E,» je godrnjal, «ali mi je postalo ali mi A postalo! V Ameriki moraš hoditi, kakor Pčejo poličarji!» —- Tu je imel v mislih podaje.
<(In sedaj?» vprašam še.
, «Sedaj?» je tulil. «No, sedaj pa boš blez '«bdarle vedel, da sem .berač! Delati ne mo-M, pa se mi tudi ne ljubi. Berač sem, kaj je tem!»
Ko sem zmajal z glavo, je spoznal moje ^isli. Zatorej je nadaljeval:
«Ko vzameš vrečo — meni jo je dala Prednikova mati — prvič v roke, te je res sram.
H že pri drugi hiši, ko ti gospodinja z malo pijaznim obrazom natrese moke v vrečico, te '*«He sram popuščati in kmalu je vse dobro!
Pri deseti hiši si že rojen berač! To sem ti povedal, da se boš vedel obnašati, če prideš kdaj do beračije. Pa blez ne prideš!» Med glasnim smehom je dodal: «Namesto, da me spoveduješ, mi daj kaj vbogajme! Danes mi tako še nisi nič dal. Daj mi krajec belega kruha!»
Ko je kruh spravil, je spregovoril zadovoljno: («Za danes je dosti! Košara je polna. Poglej, kako zunaj čakajo in mislijo: kozavi se napije, mi pa mu izpraznimo malho! O, ne!»
Oprtal je koš, Ko je odhajal, ga še vprašam:
«Kje pa stanuješ?»
«Za sedaj še nikjer. V Podpečnarjevi luknji, kjer so kamenje lomili, tam sem nekaj desak pribil. Tam me obišči, če te je volja! Za zimo bom pa moral že kaj dobiti. Pešku-lja na Gabrški gori mi je že nekaj obljubila. Haha!»
Morda bi rade kaj čule o Lizi? Njeno življenje je življenje dela in edinščine. Kadar hodim mimo karlovških bregov, ima skoraj vselej zibelko pri sebi, da je otročaj na delu ne moti, in, če pride v vas, se vleče za njo rep zdravih in debelih otrok — mislim, da jih je sedem. Blagor ji, da je blagoslovljena,
zakaj od tega. blagoslova živi slovenska zemlja!
Kar pa se mene tiče, naglašam zopet in zopet, da zame Meta ni umrla. Zatorej pozneje nisem poznal nikdar več ženske, in lahko rečem, da do sedaj še nisem prelomil zvestobe, ki jo dolgujem njenemu spominu.
Gospa Marica se je ironično nasmehnila:
«To se trdi, dokazov pa vendarle ni!»
Odgovoril sem ošabno:
«Ni mi na tem, da mi verjameš!»
«Ali moraš takoj nevljuden postati?» je posegla vmes gospa Mica. Nato pa je nekako nezaupljivo vprašala: «Bi jo bil res vzel, da ni umrla?»
«O tem ne dopuščam razgovora, draga prijateljica!»
«Ne vem, če bi bil vzdržal recimo nekaj let!»
«Vse to, ljuba Mica, sem bil dobro premislil. Naša največja napaka je, da sklepamo zakone brez pravega premisleka. V mojih očeh je zakon predvsem tudi gospodarska pogodba, ki daje strankama enake pravice in enake dolžnosti. Ta pogodba pa nalaga po mestih možem zgolj le zaveze, vam ženskam
pa zgolj le pravice.»
Oglasila se je gospa Marica:
«Ti hočeš torej reči, da zakonske žene po mestih ne delamo in da samo jemo?»
Malo sem se umaknil:
«Tega naravnost ne trdim!»
«iPač pa po ovinkih!» je dostavila gospa Dinca.
Nadaljeval sem:
«Ne prepirajmo se! Toliko je jasno, da so zakoni na kmetih mirnejši in zadovoijnejši. Oba zakonska lahko živita v zavesti, da enakomerno vzdržujeta rodbino. Bil sem torej egoist, ko sem se hotel priženiti na Jelovo brdo. Ni mi se sicer posrečilo, ali vzlic temu upam, da mi bodočnost prinese mnogo po-snemalcev. Stvar pa ni malenkostna, stvar je potrebna, če naj izginejo tisti zidovi, ki ločijo dandanes našega kmeta od naših mest!
Tako, častite prijateljice, sem vam razodel, kar mi je ležalo na srcu. Ako mi je ušla tu in tam trda beseda, ne štejte mi v zlo! Casi prihajajo, ko se za malenkosti ne bomo več ruvali. Eno je glavno: naša zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati kot večno drevo, ki mu korenine nikdar ne usahnejo! V to moramo delati vsi, na to moramo misliti takoj, ko se zavemo življenja, misliti takrat, kadar se odločujemo za poklic, in predvsem tedaj, kadar se ženimo! Kdor se ženi, naj se ženi tako, da mu bo zakon oklep, ki ga še bolj zveže z domovino, in otroke naj rodi, ki bodo pomnožili slovensko vojsko in armado slovenskih delavcev!»
Jàde! Jàde!
KONEC
Iz Moskve smo z letalom odpotovali v Tiblis, kjer smo obiskali nogometno sekcijo za najmlajše. V Sovjetski zvezi je potovanje z letai tako razštrjeno, kor pri nas potovanje z avtobusi. Vožnja z letalom stane isto toliko kot vožnja z železnico in zato so letališča vedno polna delavcev, kmetov, uradnikov, študentov in žena s torbami, polnimi nakupljene želenjave in drugih gospodinjskih potrebščin, ki se vozijo iz kraja v kraj. Letala so nadvse udobna in vozijo od IS do 25 potnikov ter vzdržujejo retine zveze z vsemi bližnjimi in oddaljenimi kraji ZSSR.
Z letalom smo preleteli Kavkaz, 5.000 metrov visoko goro ELbrus in pristali v prijaznem georgijskem mestu Tiblisu. V tem mestu je lep stadion za 40.000 oseb, v gradnji pa je drugi večji, za 70.000 gledalcev. Stadion. je majhen, toda zelo lep, s številnimi pomožnimi malimi i-grišči za treninge, ograjenimi s cvetočim grmovjem in cipresi. Kot v drugih mestih se tudi v tem stadionu vadijo številni mladeniči in dekleta, pod vodstvom svojih diplomiranih vaditeljev, tudi tu nadzorujejo športnike številni zdravniki, ki imajo na razpolago dobro opremljene am-bulatorije. V Sovjetski zvezi koraka šport vzporedno z znanostjo.
V srednji šoli št. 35 se. učijo dečki od 13. do 17. leta starosti. Nogometni tečaji se vršijo tudi ob počitnicah in številni dijaki ostanejo na tečaju. V učilnici za nogomet, Kjer je Klopi za 4U učencev, so na vseh stenah obešene številne slike, ki nazorno prikazujejo razne gibe pri brcanju žege. Tako je videti slavnega igralca moskovskega «Dinama» Bobrova, ki v dvajsetih pozah pokazuje primer, kako ustaviti žogo, prihajajočo z desne; prvak Timakov pa prikazuje udarce z glavo. Slikam se pridružujejo razni črtež, ki prikazujejo akcijo igralcev v raznih vlogah, označujejo akcijsko področje posameznih igralcev ter razne klasične akcije. Na katedru je igrišče v minijaturi z vsemi i-gralci, ki služi za teoretična predavanja. Šolska knjižnica je bogato opremljena s knjigami športne medicine, anatomije, dietetike in raznimi priročniki za atle-
tiko, nogomet in druge športne panoge.
Tečaj lahko obiskujejo dijaki srednje šole, ki se dobro izkažejo v drugih kulturnih predmetih in teh je okrog 90 odst. Pri nekaterih dijakih, ki se neradi tičijo, služi prav želja, da igrajo nogomet za vzpodbujanje k učenju.
Sola razpolaga tudi z nogometnim igriščem in telovadnico. Mladinci se najprej vzgajajo v telovadbi in lahkoatletiki in šele potem v nogometu. Toda tudi ko ie igrajo nogomet, morajo nadaljevati z lahkoatletskimi vajami.
Na šolskem igrišču v Tiblisu rmo prisostvovali treningu okrog trideset gojencev med 13. in 16. letom. Pred 13. letom starosti se v Sovjetski zvezi namreč ne dovoljuje otrokom igranje nogometa, ker zahteva preveč fizičnega napora.
Pod nadzorstvom diplomiranega vaditelja, so gojenci imeli najprej 20 minut atletskih vaj, 10 minut podajanja žoge z glavo, 40 minut brcanja žoge, 20 minut posebnega tekanja, da se mali nogometaš nauči enakomerni hoji, ki je toliko koristna igralcu. Sledilo je 5 minut tekanja z malimi skoki, da se umirijo živci in slednjič redna nogometna tekma trajajoča 90 minut.
Na igrišču sta se razvrstili dve redni enajstorki, prišel je pritlikavi sodnik, iste starosti kot i-gralci, na kar so sledili medsebojni pozdravi in pozdravi občinstva na isti način, kot to izvajajo odrasla moštva. Na ta način so bodoči igralci naučijo spoštovati nasprotnike, sodnika in občinstvo, ki je bilo v -tem primeru sestavljeno iz številnih sošolcev.
Igra se je razvijala naglo, s preciznimi podajanji, igralci so odbijali žogo z enako z desno kot z levo nogo in pokazovali, da poznajo težino žoge in vsa pravila igre. Mali sodnik je izvajal svojo službo z vso resnostjo in objektivnostjo. Med igrači so se po svojih izrednih sposobnostih posebno odlikovali trije dijaki, ki se bodo nedvomno razvili v bodoče prvake. Mali navijači na tribunah so z uso vnemo vzpodbujali svoje igrače in se po navdušenju niso niti malo razlikovali od milijonskih množic, ki ob vsaki nogometni tekmi pol-
nijo stadione širom Sovjetske zveze.
V	šoli je športni zdravnik, ki neprestano pregleduje dijake in daje nasvete vaditeljem, kako naj pri posameznikih razvijajo razne manj razvite mišice.
V	Sovjetski zvezi uživa v športnih šolah stotine tisočev dijakov takšno nego in športno vzgojo in ko ti dijaki zapuščajo šolo in vstopajo v tovarne, urade ali univerze, imajo vedno na razpolago zdravnike, vaditelje in specialiste, da se lahko dalje posvečajo priljubljenemu športu in prispevajo k vedno večjemu razvoju nogometa in drugih panog športa v domovini, ki jim za to nudi vse, kar potrebujejo.
(Nadaljevanje sledi)
MARTIN
Kitajska mladina / deželah socializma
Kitajska je poslala letos na študije v Sovjetsko Zvezo 506 študentov in 60 aspirantov. V dežele ljudske demokracije pa je bilo poslanih 90 študentov. Studenti, ki so bili poslani v Sovjetsko Zvezo in dežele ljudske demokracije se bodo v glavnem specializirali za industrijske in transportne strokovnjake, dalje za univerzitetne profesorje in znanstvenoraziskovalne delavce. Vsi študentje so se pred odhodom na posebnem tečaju v Pekingu eno leto učili ruščine Med študenti so tudi takšni, ki so končali delavsko-kmečke srednje šole.
Studiranje kitajskih študentov v Sovjetski Zvezi in deželah ljudske demokracije pomeni hkrati tudi izredno važen člen pri vzpostavljanju najtesnejših kulturnih vezi med prijateljskimi narodi.
mm.
VSAK DAN ENA NOVA — Vsem je znano, da titovci kljub tolikim plačanim priganjačem, ne morejo zbrati okrog sebe na sestanke toliko ljudi, da bi bil sestanek v resnici vreden tega imena. Zato je potrebno, da se poslužujejo najrazličnejših izmišljotin in napeljavščin. Ta teden so mnogo govorili in pisali o nekem sestanku, ki je bil v ulici Montecchi. Pri Magdaleni je hodil po hišah celo neki možakar ter trdil, da bodo na sestanku povedali nekaj novega. To naj bi bilo sledeče: «Rusi so se sprijaznili s Titom. Te dni je imel njihov poslanik v Beogradu sestanek. Kaj so na tem sestanku govorili in sklenili bodo povedali na sestanku». Seveda tem limanicam niso ljudje nasedli in kljub vsem vabilom je bila udeležba na sestanku kot vedno — pičla.
MARCOVA ZGODBA O SZ — Na četrtkovi seji občinskega sveta v Dolini se je titovski svetovalec Marc obregnil ob Sovjetsko zvezo, zakaj nas ni branila leta 1914. in zakaj je takrat dopustila, da so nas prodali Italiji. Brez komentarja.
NAJNOVEJSA O DOGODIVŠČINI STOKE VELIKEGA — Ko je ta nekega dne obiskal svojo sestro, ga je nahrulila, kaj neki dela. Nekako takole je dejala: «Ma ti, kaj vendar delaš. Ti kričiš, da bomo prišit pod Jugoslavijo. Se taku je velika mižerija. Kaj neki bo šele potle, ko ne bomo mogle več v Trst...»
Ubogi Stoka, celo lastna sestra se jezi nad njim. Skoro, da je usmiljenja vreden.
DVE RADIJSKI POSTAJI, EN GLAS — Pred nekaj dnevi je poročala neka italijanska radijska postaja: «V goriških Brdih je prešel na italijansko stran jugoslovanski tank z več vojaki, ki so bili oboroženi do zob. Vojaki so izrabili ugodbo priliko, da pobegnejo. Med drugim so povedali, da med jugoslovansko vojsko vlada veliko nezadovoljstvo, da je morala zelo nizka in da se nihče ne bo boril, če pride do spopada.»
Nekaj dni za tem poroča neka jugoslovanska radijska postaja: «Pri Gorici je zbežal nek italijanski vojak na našo stran. Oborožen je bil z brzostrelko in ročnimi bombami. Med drugim je izjavil, da v vrstah italijanske vojske vlada veliko nezadovoljstvo, da je morala zelo nizka in da se nihče ne bo boril, če pride do spopada.»
In vendar sta obe vojski v službi enega in istega gospodarja...
NAJ LE PRIDEJO MED LJUDI — «Sedaj je naša naloga, da gremo med ljudi...» tako se je širokoustil na nekem «aktivu» titovskih «ojarjev» tretjerazredni Kraigherjev adjunkt Stoka. Naj le gredo med ljudi popularizirati Titov predlog o internacionalizaciji Trsta in naj povedo, da hoče imeti njihov gaz da vse podeželje, da bodo slišali... koliko je ura.
Tov. Milič nam piše
0 nakupu plemenske živine
Preteki mesec so šli predstavniki Kmetijskega inšpektorata v pokrajino Valtelino, ki leži v bližini švicarske meje z namenom, da nakupijo nekaj plemenske živine za naše kmete. Tudi prejšnja leta so se vršili podobni nakupi, le da ni z gospodi . od Inšpektorata nikoli potoval noben predstavnik zainteresiranih kmetov. Zaradi tega je Zveza malih posestnikov večkrat reklamirala. No, in letos je šel skupno s predstavniki omenjenega Inšpektorata tudi zastopnik kmetov, naš znani prijatelj in tovariš Anton Milič iz Saleža. Po povrarku domov nam je tov. Milič poročal naslednje:
«...Po približno 500 km vožnje z avtomobilom smo se 24. 9. zvečer ustavili v kraju Tirano v bližini švicarske meje, kjer je bil 26.9 velik živinski sejem. Naslednje jutro smo naprosili obmejne organe za prelaznico preko meje. Tako smo si lahko o-gledali tudi živinsko razstavo u kraju Poschiavo v Svici, kjer navadno razstavljajo čistokrvno živino. Takoj popoldne pa smo se vrnili v Valtelino in smo pričeli z ogledovanjem živine ter z nakupovanjem. Kljub silno neugodnemu vremenu smo obiskali številne hleve ter že proti večeru kupili štiri lepe junice, ki so jih nekaj dni prej pripeljali iz Svice. Se isti večer bi bili radi kupili nekaj plemenskih bikcev, pa se nam to ni posrečilo; kajti pred razstavo jih nihče ni hotel prodati. Naslednje jutro smo sl ogledali razstavljeno živino in nato kupili še štiri krave in štiri bikce».
SLOVENCI, STRNIMO SE V ENOTNO FRONTO
proli listini, hi hočejo razhosali naše Ozemlje!
NIKOLI NE BONIH PRIVOLILI V TO DA TRST ODREŽEJO 00 PODEŽELJA
Po vsej coni A je v polnem teku nabiranje podpisov proti razkosanju Ozemlja - Plenum KP - Tov. Vidali je pohvalil slovenske tovariše, ki uspešno odbijajo titovske provokacije
Tov. Milič nam je ob tej priliki povedal tudi kako se so se predstavami Inšpektorata gg. Perko, Tagliaferro in živinozdravnik Le-giša zanimali za to, da izberejo res dobro živino in kako so pri tem gledali tudi na to, da bi ta živina ne bila preveč draga ter zaradi tega nedostopna našemu kmetu. Mi smo pa prepričani, da se je za to prav tako zanimal tudi tov. Milič ter da so kmetje, ki so omenjeno živino naročili, v resnici zadovoljni.
Prav gotovo lahko rečemo, da ni prebivalca na našem O-zemlju, ki se ne bi v teh resnih dneh zanimal za vprašanje Trsta. Se posebno so zaskrbljeni naši Slovenci, ki žive na podeželju. Resno se boje, da bodo — če bi prišlo do dejanskega razkosanja STO — odtrgani od mesta. Vsem, tudi titovskim pristašem, je po polnoma jasno, da bi to pomenilo pravo katastrofo tudi na gospodarskem polju.
Po vsej coni A se vrše razni sestanki, na katerih se z velikim zanimanjem razpravlja o borbi za ohranitev STO. Poleg večjih sestankov na sedežih naših organizacij se vrše še brezštevilni hišni sestanki. Povsod je v teku podpisovanje peticije proti razkosanju STO.
Pretekli teden so bili večji sestanki na Pončani, kjer je govoril tov. Gerlanc, v Pod-lonjerju pa je govoril tovariš Gombač. Ta sestanek je bil posebno razgiban. V diskusijo je poseglo mnogo prisotnih. Na Konkonelu je v petek govoril tov. Riko, v Briščikih pa v torek. V sredo je govoril na Opčinah tov. Gombač, včeraj pa sta bila širša sestanka v društvu Risoni in v Nabrežini (za Italijane). Posebno uspeli hišnii sestanki pa so bili pretekli teden pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu in v Miijskih hribih.
V nedeljo so irne1: komunisti zgoniške občine svoj plenum. Kljub slabemu vremenu se je plenuma udeležilo mnogo tovarišev in so bile zastopane vse vasi zgoniške občine. Tovariši so med drugim poročali kaj misli ljudstvo. Lahko rečemo, da ga ni občana, ki bi bil proti STO. Torej ljudstvo ne misli tako kot župan Obad, kli je prav isti dan v Velikem Repnu dejal, da je skraj ni čas, da te kraje zasede Jugoslavija.
zaupanje našega ljudstva v ta veliki branik miru!
V torek je bil osrednji aktiv Partije v Kinu ob morju. Na njem je govoril tov. Vidali. Tudi tokrat je bila dvorana nabito polna. Tov. Vidali je v svojem referatu podrobno analiziral zadnji položaj tržaškega vprašanja. Ob tej priliki je pohvalil komuniste in mladino, ki vestno vrše svoje dolžnosti v teh kritičnih trenutih. Posebno je pohvalil slovenske tovariše iz okolice zlasti one, ki žive v krajih ob meji, odnosno ob demarkacijski črti, ki odlično razkrinkujejo titov-
skutirala z vaščani o vprašanju Trsta. Skoraj vsi vaščani odobravajo naše stališče do tega vprašanja. Prav za prav je naše stališče enako njihovemu. Le neki možakar, oče znanega udbovca se je postavljal po robu ter med drugim dejal, da je prav, da pridejo Tržačani pod Italijo zato, ker da so hinavski. Mnogo Bazov-cev je rade volje podpisalo peticijo proti razkosanju STO.
Po zadnjih, a še nepopolnih podatkih je ta teden podpisalo peticijo proti razkosanju STO pri Sv. Alojziju v Trstu 138 ljudi, v Dolini 220, v Podlonje-
ce in njihove provokacije. To
so vsi navzoči pozdravili z navdušenim ploskanjem. Nadalje je tovariš Vidali ponovno priporočil komunistom, naj budno pazijo na svoje sedeže in naj bodo neprestano v stikih s sekcijami in celicami. Na koncu je še poudaril, da je zlasti v teh, tako občutljivih časih, tisk izredno velike važnosti ter priporočil, naj se ga vedno in povsod širi.
V soboto popoldne je skupina naših prosvetnih delavcev obiskala Bazovico, kjer je di-
rju 327, pri Sv. Ivanu 92>2, pri
Tomažiču 934, v VOM 306, pri Sv. Vidu 346, v Trebčah 303, v Boljuncu 466, Bazovici 132. V Domju samo dve družini nista podpisali, v okraju «Pečar» (Kolonja) so podpisali vsi prebivalci. V repentabrski občini pa je bilo doslej nabranih 200 podpisov. To je krepak odgovor titovskim tolovajem, ki groze «onim dvem komin-formistom» z jamani!
Peticijo proti razkosanju STO je doslej podpisalo preko 24.000 ljudi.
Poziv slovenskim (lijakom
Slovenski dijaki!
Zadnje čase se nam približujejo titovski provokatorji ter nas skušajo pod različnimi pretvezami zvabiti, da bi šli manifestirat na ulice. Tako se med drugim poslužujejo tudi gesel: «Proti razkosanju», «Za svobodno tržaško o-zemlje», «Za guvernerja», «Nikoli več pod Italijo» in podobnih. Ze v tem se vidi vsa njihova licemernost in zahrbtnost, ko je vendar že vsakemu tržaškemu Slovencu znano, da prav ont, titovci, hočejo razkosanje Ozemlja in prepustiti Trst in tržaške Slovence Italiji. To je ponovno potrdil Tito v svojem nedavnem govoru v Leskovcu in ob drugih prilikah.
Zato ne nasedajmo tem lažnim geslom ter ne pustimo se zavesti v akcije, katere titovci izkoriščajo v svoje podle politične spletke na škodo tržaškega prebivalstva, posebno še nas Slovencev! S tem bi se samo brez potrebe izpostavljali nevarnosti fašističnih napadov na nas in na slovenske šole. Za to se bomo priključili veliki skupni manifestaciji slovenskih in italijanskih demokratičnih množic proti razkosanju STO, za uveljavitev mirovne pogodbe, za obrambo narodnih in drugih demokratičnih pravic. Tržaško delavsko gibanja s KP STO in Zvezo komunistične mladine STO na čelu je odločeno do kraja braniti slovenske šole pred napadi fašistov, če treba tudi z napovedjo splošne stavke.
Zaupajmo v sile delovnega ljudstva in zanesimo se na njegovo brezpogojno pomoč! Pravta-ko pa zavrnimo vsak poskus brez-
vestnih agitatorjev, ki bi skušali škodovati ugledu in ogražati obstoj slovenske šole.
Skupina slovenskih demokratičnih dijakov
Protest KP STO
V newyorskih zaporih je skupno s številnimi tovariši zaprt tudi predsednik Komunistične partije — sekcije New York —■ tov. Robert Thompson, ki ga je te dni težko ranil v glavo neki titovski provokator, poslan nalašč za to v njegovo celico. Nesramen atentat je zbudil veliko ogorčenje med vsemi demokrati sveta. Splošnemu protestu se je pridružila tudi naša Partija z naslednjo brzojavko:
«Komunisti Trsta pridružujejo svoj glas protesta proti podlemu atentatu na hrabrega komandanta in borca za mtr .in svobodo, Roberta Thompsona — Vittorio Vidali.»
Čestitke
Titovski priganjači
so vedno bolj osamljeni
Komedija pred spomenikom padlih v Velikem Repnu - Grožnje z jamami
Titovski priganjači se še ve-, Udeležili so se ga nekateri na-dno šopirijo po naših vaseh. I ši tovariši. Po govoru Jelinči-Povsod, kamor pridejo, terori-1 ča je posegel v diskusijo va-zirajo ljudstvo. Poseben pri- ščan Albin Škrk. Razkrinkal je tisk izvajajo pri tistih ljudeh, titovsko demagogijo ter dej-ki so od njih na kateri koli na- stvo, da ljudem ne govorijo čin odvisni, zlasti pri materah resnice o Trstu. Poudaril je in ženah padlih partizanov, ki tudi, da je prav Tito tisti, ki dobivajo podporo, pri sirotah je prodal Trst in z njim nad
Glavnemu uredniku lista «II Lavoratore», tov. Mariu Kolencu in njegovi tovarišici Giordani se je v sredo rodila ljubka hčerkica
prvorojenka, kateri so dali ime veda^ je^«Primorski^^dnevnik» Karla. Srečnima roditeljema t-
padlih partizanov, pri roditeljih, ki imajo svoje otroke v dijaškem domu. pri družinah, ki imajo svojce v Jugoslaviji ali v coni B, in pa seveda pri družinah, katerih svojci so zaposleni v titovskih podjetjih. Toda kljub vsemu terorju jim postajajo tla vednobolj vroča. Ljudstvo jih vedno bolj sovraži. Nihče ne verjame njihovim besedam. In kako neki naj jim verjame, saj govore vsak dan drugače. Celo oni sami imajo zmešane pojme o tem kar govore.
Tudi ta teden je osrednje titovsko vodstvo iz Trsta razposlalo po raznih vaseh vrsto govornikov. Toda povsod so govorili le pičlim skupinicam ljudi. Tako je Jelinčič govoril v Sempoiaju pred kakimi petnajstimi ljudmi iz 4 vasi. Se
skreno čestita uredniški kolektiv našega lista, mali Karleti pa želi obilo sreče na njeni življenjski poti!
poročal o tem sestanku kar na prvi strani in pod naslovom na šest stolpičev.
Pa še nekaj o tem sestanku. Nanj so vabili vse vaščane, ne glede na politično opredelitev.
Razpis tekmovanja
za včlanjevanje v ZKM
Kampanja za obnovitev iz- sanih v letu 1953, bo nagraje-
kaznic se začenja 1. novembra s ciljem, da se do 30. novembra doseže 100% obnovitev izkaznic vseh včlanjenih v letu 1953.
Upoštevajoč, da bo del mladih komunistov prestopil v vrste Partije, ker so izpolnili 21. leto, se postavlja naloga rekrutirati v vrste ZKM nove mladinske sile, posebno naj-Na tem plenumu so tovariši mlajše.
poročali tudi o tem, da so v nekatere vasi prišli razni propagandisti iz Jugoslavije, od-iz
Obveza, ki si jo je zadala ZKM bo lahko uresničena, če se vsak celični in sekcijski ko-
nosn?„ iz cone B. Sicer se o- mjte> vsak mladi komunist loti oiavičujejo, da so prišli na de[a z navdušenjem, če se bo dopust, toda njihovo obnaša- vsa kampanja razvijala v ve-nje potrjuje, da to ne odgova-1 likem duhu tekmovanja med rja resnici, temveč, da so bili sekcijami, med mladimi komu-poslani za to, da bi rovarili nisti proti STO in proti interesom
lašega prebivalstva.
Bolj kot kdaj koli prihaja
Da bi prispeval k ustvarjanju takšnega duha tekmova-
danes do izraza hvaležnost na-	rfZ1PÌSUje IzVrŠni kolpit/
ZKM tekmovanje po nasled-
šega ljudstva napram Sovjetski zvezi, ki od vsega počet-ka zagovarja naše stališče do
njih pravilih:
1. sekcija, ki bo z največjim
vprašanja STO. Neomajno je odstotkom presegla 100% vpi-
na z zastavo graditeljev ZKM in popolno opremo v majicah in hlačkah za ekipo košarke.
2.	sekcija deklet, ki bo presegla največji odstotek vpisanih v letu 1953, bo nagrajena z nekaterimi igrami.
3.	sekcija, ki bo rekrutirala največje število mladincev do 15. leta starosti, bo nagrajena z miniaturnim nogometom.
4.	sekcije, ki bodo dosegle 100% vpisanih v letu 1953, bodo v znak priznanja prejele diplomo.
5.	dva najboljša tovariša, ki bosta obnovila izkaznico največjemu številu mladincev, bosta nagrajena: prvi s kolajno graditelja ZKM in Mitrea Co-cor in drugi z značko IV. svetovnega festivala mladine.
IZVRŠNI KOMITE ZKM
VOJAŠKE OBLASTI BODO ODPUSTILE Z DELA 5968 DELAVCEV
Enotni sindikati se bodo
uprli vsem diskriminacijam
Tudi CGIL bo napravila potrebne korake za zaščito prizadetih delavcev
Te dni so pričele ango-ame- odnosno v veliko jamo pri Ba-riške okupacijske oblasti od- zovici. Baje so zmetali v ome-
SKODA CASA
puščati številne delavce in nameščence, Kot je znano, je bilo zaposlenih za razna pomožna dela pri okupacijski vojski skupno 5968 ljudi. Po večini so to družinski poglavarji. Zaradi tega postaja vprašanje brezposelnosti zelo pereč problem. Odpuščeni delavci so imeli po večini neurejen staiež, zaradi tega se nahajajo v zelo kritičnem položaju. Kot je znano, je za nameščence in delavce, zaposlene pri oboroženih silah, veljal poseben pravilnik.
Italijanska vlada je obljubila, da bo rešila vprašanje nameščencev sedanje vojaške u-prave. O tem obstaja celo zadevni zakonski osnutek. Toda v tem osnutku pa ni govora o delavcih in nameščencih, ki so bili zaposleni pri raznih pomožnih delih po vojašnicah, garažah in skladiščih okupacijske vojske
Zveza Enotnih sindikatov je to vprašanje resno preučila ter zanj zainteresirala tajništvo CGIL v Rimu, ki bo napravilo s svoje strani tudi potrebne korake za to, da se preprečijo politične špekulacije na račun prizadetih.
Učitelj gre med odmorom po dvorišču in vidi v kotu nekega malega šolarčka, ki se drži za trebuh.
«Kaj pa ti je?» tel j.
ga vpraša uči-
«Trebuh me boli, gospod učitelj!»
«Zakaj pa ne greš na stran?»
Mali ga z velikim začudenjem pogleda in pravi: «Kaj? Sedaj v ■odmoru?»
Ali se res pripravljajo na odhod?
Ze par tednov se nadaljuje izpraznjevanje številnih skladišč angio-ameriške vojske v naši coni. Ponekod se dogaja pravi vandalizem. Vojaki razbijajo raznovrstno pohištvo, nato pa ga vozijo na smetišča,
njeno jamo tudi mnogo drugega materiala, starih tankov, jepov in podobnih predmetov. Govori se tudi, da so velike količine krompirja vrgli v morje. Ne vemo sicer zagotovo, če slednje odgovarja resnici, vendar pa moramo poudariti, da zaradi takega početja okupacijske vojske vlada med našim ljudstvom veliko nezadovoljstvo. Zakaj ne bi raje material dali na razpolago siromakom, zlasti brezposelnim Tržačanom?!
Ze pretekli teden so napravili Angleži mnogo propagande v Trstu za prodajo rabljenega blaga. Blago so prodajali na dražbi v prostorih tržaškega velesejma. Toda tudi nad načinom te prodaje se je ljudstvo zgražalo. S to razprodajo so se okoristili le nekateri prekupčevalci, ki so pokupili na stotine stolic, omar, miz, žimnic in drugih podobnih predmetov.
Doslej je zapustila Trst že večina angleških družin. Z zadnjim posebnim transportom se je odpeljala tudi žena gen. Wintertona. Ameriške družine pa čakajo na odhod. Slednje se bodo baje začasno naselile v Zapadni Nemčiji, medtem ko so se angleške družine po večini vrnile domov.
Delavci in nameščenci, zaposleni pri okupacijski vojski, so bili kmalu po objavi note z dne 8. oktobra obveščeni, da bodo odpuščeni z dela. Te dni so nekateri že prejeli nekaj odpravnine. Zaposlitev teh delavcev in nameščencev je ime-
la začasni značaj, zato je njih položaj v tem času zelo kritičen in nejasen.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
ODBITE PROVOKACIJE
litovskega svetovalca Marca
Odobritev sklepov občinskega odbora - glede nakupa kuriva in nabave novega pohištva za davčni urad -13. gospodarski načrt
Trebenske gospodinje protestirajo
Pogostoma se dogaja, zlasti pa ob nedeljah, da v Trebčah in po drugih okoliških vaseh zmanjka elektrike. Navadno manjka ves dopoldne. In vendar prav ob nedeljah naše gospodinje rabijo e-lektriko zlasti za likanje. Marsikatera družina si je napeljala tudi industrijski tok ter si uredila električni štedilnik za kuhanje. Toda zaradi pogostih prekinitev toka se morajo še nadalje pusluževatl štedilnikov na kurivo. Zaradi tega so gospodinje zelo nejevoljne. Popolnoma prav imajo, če protestirajo zaradi tega. Pri tem jih bomo vsestransko podprli.
V kolikor nam je znano prekinejo električni tok vselej, ko je v teku popravljanje linije, odnosno, ko urejujejo električno napeljavo v kaki hiši. Toda popolnoma nesmiselno Je, da je prekinjen tok ves dopoldan. Za spojitev nove instalacije z električnim omrežjem bi bilo dovolj le neka) minut. Ce bi v mestu manjkal tok vsakokrat, ko ga spajajo z novimi instalacijami, potem bi bili meščani menda vsak dan brez toka.
Pozivamo družbo, ki vzdržuje električno omrežje na podeželju, naj poskrbi za to, da se v bodoče ne bodo dogajale prekinitve električnega toka po nepotreb-
nem.
V četrtek zvečer je bila seja občinskega sveta v Dolini. Po običajnem prečitanju zapisnika je prosil za besedo titovski svetovalec Miloš Marc ter dejal, da ima dve točki o katerih bi bilo treba govoriti na seji. Poudaril je, da je potrebno diskutirati o STO «zato, da bi pomagali zaveznikom, da bi na lepši način rešili to vprašanje». Predlagal je tudi, naj svet zavrne sklep, po katerem bi naše slovenske vasi pripadle Italiji. Naštel je vso kronistorijo iz časov fašizma, kot da bi je nihče izmed prisotnih ne poznal. Nadalje je predlagal, naj se prekliče sklep o odstranitvi slovenskih zastav in zbrisanju titovskih napisov. Z drugimi besedami povedano, je zahteval, naj bi se dalo titovskim teroristom in priganjačem popolno prostost za njihovo rovarjenje po naših vaseh. Pričakovali smo, da bo končno le privlekel na dan morebitne predloge, toda teh ni bilo od nikoder.
Zatem se je vnela diskusija, Zupan je odgovoril titovskemu svetovalcu. Predvsem mu je objasnil, da je občinski svet že iznesel mnenje našega ljudstva glede stališča do vprašanja STO na zadnji seji, ko je bila soglasno izglasovana resolucija, v kateri se zahteva spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo. To je želja našega ljudstva.
Toda to pa ni po volji titovskim krogom. Ravno danes, je dejal tov. Lovriha, piše beograjska «Politika», da je treba pospešiti z rešitvijo tržaškega vprašanja ter da je treba priti do rešitve še predno bo o tem razpravljal Varnostni svet in to zato, da bi se s tržaškim vprašanjem ne okoristila Sovjetska zveza. Nadalje je dejal tov. Lovriha: Tržaško vprašanje danes rešujejo v Parizu gospodje Anglo-američani in Francozi ter Popovič in Pella.
Naše stališče o tem vprašanju je jasno Mi smo za STO. Zato smo na strani SZ in na strani vseh tistih ki hočejo in želijo STO. Smo kot smo ved-
no bili prijatelji jugoslovanskega ljudstva, a sovražniki tamkajšnje vlade kakor tudi vlade g. Pelle. Tudi če bomo priključeni k Jugoslaviji ali Italiji, se bomo še nadalje borili za spoštovanje mirovne pogodbe kot to zahteva SZ.
Glede odstranitve napisov pa je dejal tov. župan, da ni res, kar trdijo titovci, da se je občinska uprava hitro pozanimala za njih odstranitev temveč, da je prišel tozadevno strogi ukaz od samega poveljnika cone Wintertona, ki je kot je vsem znano zaveznik in prijatelj Tita.
Za tem je občinski svet razpravljal o gospodarskih in u-pravnih vprašanjih občine. O-dobril je nekaj sklepov ožjega odbora med drugim sklep o nabavi kuriva za šole in ob-
činske urade, sklep o nabavi predalov za davčne listine itd. O teh in o drugih točkah dnevnega reda bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
60.000 Slovencev Italiji. Nadalje je ožigosal gdožnje titov-cev, zlasti grozilna pisma. Prisotni so se zgražali nad takim početjem, nekdo izmed njih pa je zanikal, da bi grozilna pisma pisali njihovi. Vedel je povedati, da si jih naši tovariši pišejo sami. Seveda ga je tov. Škrk kategorično pobil.
Na tem titovskem sestanku je tov. Škrk prečital tudi sledečo resolucijo:
«Varnostnemu svetu OZN Prebivalci Sempolaja, Prečnika, Praprota in Trnovce, zbrani na množičnem sestanku ostro obsojajo anglo - ameriško noto, ki prepušča upravo cone A STO Italiji; odločno odklanjajo vsako razkosanje STO ter zahtevajo u-stanovitev STO, po duhu in po črki, kot določa mirovna pogodba z Italijo».
Za teden --- dni —
Sobota, 31 - Volbenk NOVEMBER Nedelja, 1. - Vsi sveti Ponedeljek, 2. - Vseh mrtvih dan *—
Torek, 3. - Just	---
Sreda, 4. - Zahvalni dan - Karel OE Četrtek, 5. - Elizabeta Petek, 6. - Lenart (Lenko) (mlaj) l
ZGODOVINSKI DNEVI
31. 1941. je bil ustanovljen SNOO
3. 1905. je umrl v Moskvi Ivan M. S-ečenov, znameniti fizioloS in naravoslovec.
r
4.	1918. je bila proglašena polj'
ska republika.	; Žf
5.	1893. je umrl slavni ruski skla- L„ datelj P. I. Čajkovski. Rodil
se je 25. 12. 1840.	6o ]
5. 1947. izjava Molotova, da tudi lato Sovjetska zveza ipozna posto* . pek za proizvajanje atomske «m energije.	rož
RADIO ODDAJE
TRSTIH.
ate ?ga u s
ja o ‘Ova
NEDELJA: 8.45 Kmetijska od' jj, diaja - 12. Od melodije do melodi-je - 13. Glasba po željah - 1“- le, ] Malo za šalo - malo zares - 20.03
V Velikem Repnu so priredili titovci v nedeljo nekako proslavo pred spomenikom padlih. Zanimivo je, da so se komaj letos spomnili na take «proslave». Tu je govoril tudi zgoniški župan Obad. Ta je med drugim rekel, da je že čas, da pridejo ti kraji pod Jugoslavijo! Torej, tudi on, kot ostali titovski kolovodje, kar tjavendan menjavajo svoje stališče do tržaškega vprašanja. Kot je znano, je pred par tedni isti Obad na seji občinskega sveta v Zgoniku glasoval za resolucijo, ki zahteva spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in torej dejansko ustanovitev STO. Danes pa govori proti STO in interesom tukajšnjega prebivalstva.
Titovci ugrabili partizanskega invalida
Ze pred nekaj dnevi je izginil iz Trebč partizanski invalid Mario Cuk. Nabiral je gobe v bližini meje ter jo verjetno nehote prekoračil. Jugoslovanski obmejni stražniki so ga prijeli in odpeljali v sežanski zapor, kjer se verjetno še vedno nahaja. Mario Cuk je državljan STO, zato bi ga morali vrniti kar se pa še ni zgodilo. Zakaj tukajšnje merodajne oblasti ne napravijo potrebnih korakov?
Tako skrbijo za invalide NOB
Vsakdo v Sežani pozna bivšega partizana «Starega». «Stari» je v borbi za svobodo svojega ljudstva dal svojega sina, izgubil svojo ženo in sam postal 60 odstotni invalid. «Stari» ni več sposoben za delo in upravičeno pričakuje, da mu bo država kot invalidu zagotovila invalidnino na stara leta. Toda do invalidnine ni danes lahko priti v Jugoslaviji. «Staremu» so prav tako kot tisočem drugih invalidov iz narodno-osvobodilne borbe priznali, da je invalid, ker tega očitnega dejstva ni mogoče odrekati. Toda meseci prete-kajo drug za drugim in «Stari» ne dobiva nobene invalidnine.
Danes predavanje pri Sv. Barbari.
Danes, v soboto zvečer 31. t. m. bo predaval v Ljudskem domu pri Sv. Barbari tov. Stane Bidovec o Sovjetski zvezi. Začetek ob 20. uri.
Korošci, pridite ter dokažite, da visoko cenite prizadevanje SHPZ za slovensko napredno ljudsko prosveto!
Ricmanjci gostujejo pri Sv. Barbari.
Drugo nedeljo 8. novembra bodo gostovali ■ Ricmanjci v Prosvetnem domu pri Sv. Barbari s svojo zelo uspelo zabavno igro v štirih dejanjih «Divji in nedeljski lovci». Ob tej priliki bosta nastopila tudi ricmanjski pevski zbor pod vodstvom povovodje Mirota in godba pod vodstvom kapelnika Zuijana. Začetek ob 16. uri. Po igri bo prosta zabava s pevskim in godbenim koncertom. Obeta se lepa, zabavna in zanimiva kulturna prireditev, na katero — smo prepričani — bodo v obilnem številu prihiteli Korošci in okoličani. Poziv članom prosvetnih društev.
SHPZ vabi članstvo prosvetnih društev naj se v čim večjem številu udeleži proslave žrtev v Rižarni, ki bo jutri v nedeljo, 1. novembra. Spored proslave je razviden na drugem mestu. Pri proslavi bo nastopil tudi pevski zbor Lonjer-Katinara pod vodstvom Čoka ml.
Prav tako naj s udeležijo Sa-ležci in Zgoničani svojih proslav pred spomenikoma padlih v Saležu in Zgoniku, ki bosta jutri, v nedeljo, 1. novembra. Govorila bosta pred spomenikoma člana gl. odbora SHPZ Just Pegan in Alojz Markovič. Sodeloval bo pevski zbor Sa-lež - Zgonik - Mali Repen pod vodstvom pevovodje Miliča.
Članstvo naj se udeleži in sodeluje pri vseh proslavah
padlih, s tem bomo dostojno počastili spomin onih, ki so darovali svoja življenja v borbi proti nacifašizmu, za mir, bratstvo med narodi in lepšo bodočnost. Slava padlim za svobodo!
«Divji in nedeljski lovci v Podlonjerju.
Lep uspeh so dosegli Ricmanjci prejšnjo nedeljo v Podlonjerju z uprizoritvijo štiridejanske igre «Divji in nedeljski lovci». Kljub slabemu vremenu je prireditev privabila toliko ljudi, da niso mogli vsi v dvorano. Igralci so v polni meri izpolnili svoje naloge ter so skladno in živahno zaigrali, lahko rečemo nadpovprečno v diletantskem merilu. Ne vem katerega bi bilo bolj pohvaliti: ali Laskarja, ki je bil sijajen, ali Cilko, Logarja, Stefana, Barbko, kneza in princa Sakraydolska, ki tudi niso zastajali; imenitni so bili tudi lovci in kmetje. Vsi so tvorili skladno celoto, kar je pripomoglo k uspehu predstave in navdušenja ni bilo ne konca ne kraja, tako da po dveinpolurni predstavi občinstvo kar ni hotelo iz dvorane ter je navdušeno ploskalo. Ric-manfski pevski zbor, ki je nastopil že ob začetku, je moral zaradi tega ob koncu dodati še nekaj pesmi. Tokrat je pristopu kot dirigent tov. D. Pertot namesto službeno zadržanega pevovodje tov. Mirota,
Bila je zares lepa ljudska prireditev, kakršnih si želimo še več!
Obadovemu in drugim govorom je sledilo še to, kar je dalo titovski prireditvi pravi pečat. Neki titovec, ki je tedaj, ko je bil še pri Čerinih, nastopal tudi proti slovenskim partizanom, je vzklikal: «Smrt fašizmu» in podobno ter dodal: «Se so jame za par ljudi». Pri tem je mislil na komuniste. Zaradi teh vzklikov se danes celo titovski pristaši Zgražajo. Celo v vaseh instran meje je naletelo to vzklikanje na ostro obsojanje. Titovcem lahko čestitamo k temu, da se taki vzkliki ponavljajo na «žalni» proslavi.
Slovenski motivi - 21. Pucoffl1-lA BOHEME, opera v 4 dej.
PONEDELJEK: 14. Lahke me- i , lodije igra pianist Franco Rus?« Ul - 18.40 Koncert baritonista M*" m . rjana Kosa - 19. Mamica priiP0- ? «edujie - 20.15 Slovenski vokal«1 j S( oktet 22. Beethoven: Simfoni» št. 9.	PVci
TOREK: 9. Slovenski motivi1.' Up« 13. Glasba po željah - 16. Oddaja )je za najmlajše - «Legenda o tera- ' nu» - 19. Sola lin vzgoja - 20.3« jan Koncert Tržaškega komornega |
zbora - 21. Radijski oder mannstahl: SLEHERNIK.
Hol' 'Cm
a j n
SREDA:	9.30 Musorgski: Sest tr>Sf
samospevov za sopran in orkeste* ,
-	16. Malo za šalo - malo za, es ' «er 19. Zdravniški vediež - 20.30 Ko"' [,
c e rt zbora «Tanče» iz Nabrežine ' dr
21.30	Richard Strauss: S AL O ML l,ini opera v enem dejanju.
ČETRTEK: 13. Slovenske peslfli j
-	19. Mamič ine pravljice - 20.3« Koncert tenorista Dušana PertO" ta - 21. Dramatizirana povest
22.30	Prokofjev: Aleksander NeV' i0y
ski'	io
PETEK: 13. Glasba po željah '
21. Tržaški kulturni razgledi. '	*
21.45 Dvorakovi slovanski plesi ' igra 22.15 Iz angleških koncertnih dvoran.	Ki
■MB
NOGOMET
'«lo ia s
jo?
0<
iti ji
V nedeljo, 1. novembra, se h°' e. 1 do vršile naslednje__nogometne ^
tekme za prvenstvo STO:
Na igrišču v Trebčah: ob_ rst<
uri Trebče - Rojan j ob 10.45	« i
— PricfoniiAnillčiii* v-ih 13.**'
čine - Pristan iščniki; ob	.
Stara luka - Primorje; ob *s’ 1, Kolonja - Rozandra. Na igrišču v ,. Boliuncu: ob 10. uni Sv. Marko '	*11
Ambrosiana; ob 15. Costaluinga '
Primnriu Dlč • rvnAitrn fLr-of n
Primorje PK; počiva Greta.
11. gospodarski načrf nabrežinske občine
ijai
P
raz
cel]
Pso
Občinski odbor občine D6' r°* vin-Nabrežina je sestavil 1°’ je, gospodarski načrt za prvo P°' ela lovico prihodnjega leta. Ker le h v bil rok za sestavo in predloži’
XOI
Najboljši odgovor titovskim priganjačem glede želje našega prebivalstva o rešitvi Tržaškega vprašanja so dali te dni dolinski občani v podpisni akciji za ustanovitev STO in proti razkosanju našega Ozemlja.
Skoro 2000 odraslih občanov, pripadnikov ali somišljenikov vseh tam obstoječih političnih grupacij, je podpisalo našo re-
tev zelo kratek ni o omenja nem načrtu še razpravljal oh' eh črnski svet. Vendar pa je upa' Ìqq ti, da se bo ta v glavnem stri' njal z njim, saj vsebuje po v?' , z čini postavke, ki jih je ob' I* s činski svet odobril že v pr?' jen
tekli sezoni, a so bile kasne)? y• zavrnjene od predsedstva ‘
ne, odnosno od VU. Postavk? r< omenjenega načrta so sledeč6’ I Že
1) Sola v Sesljanu, I. d?1 * p 10.000.000 lir). 2) Telefon v «gl, Sempoiaju in Mavhinjah 1 m* ,
sotucijo. Ze v prejšnjih števil-, lijon 500.000 lir. 3) OtrošK1 . kah smo pisali o titovskih re-1 vrtec v Nabrežini, I. del 1° ,ut soiucijah, katere naj bi bile iz- ! miiij0nov lir. 4) Javno kopal*' No
glasovane po. naših vaseh in iče'vlempolaju, Kolški Teleti.
o katerih nihče ničesar ne ve, j ,	-	- • ,	,.c
niti oni. ki so njihovim sestan- i ■*.000.000 lir. 5) Sola, otr. vrt )g0 kom prisostvovali. Zvedeli smo z javnim kopališčem v St*' A da se je tudi v Prebenegu ti- vanu 8.000.000 lir. 6) Poveča' *r tovcem «dobro» obneslo. Po- nje javnega kopališča v Na' ka dobno kot v Dolini, Borštu in brežini 3.000.000 lir. 7) Pov6' Ì s
Čanje slačilnice na šport. igr*' )6n] šču v Nabrežini 2.000.000 l*r; ji 8) Zidana ograja in urediteV j'
, .. ,	.	,	..	.	, , prostora pred in za novim šol’ '*tl
^ TU’ 3 J1,m ]o- d°Sr° Poslopjem v Nabrežini 2.000.00° rj znano, da se preko 9» odst. !ir Javnn s<r$mi8=L <meti-
drugod.
Titovci se zelo bahajo z raznimi napisi, ki naj bi jih napisali prebivalci teh vasi.
prebivalstva zgraža nad tem '> 9)	stranišče, smet*' ^
nnčptiem ih Je h el n -nov v™, sce in vodnjak v SeslianU ? ....
početjem, ki je delo par kra- šce m vodnjak v Sesljanu r ,. ’’	’ ”	milijone lir. 10) Javno kopali' **
jevnih nenormalnih revic in ...—j——	, .
kakšnega tujega priganjača, j šče v Devinu 2.500.000 lir. lJ' kr
.m.ouu6a *ujcga jjj.Agcnijau.ci. .ov-v- v uovuiu c.UVU.UUV 1U .
Kako lažejo nam najbolj na-1 Novo šol. poslopje v Cerovljafl 'Vr£ zorno kaže «Primorski dnev- 6.000.000 lir. 12) Javno strani' r| nik», ki je objavil v nedeljo šče ■	’ ic V P
sliko slovenske zastave v Bo- n .	„5c,v Srez .
ljuncu. Napisali so, da ta pia- P -vlnu 2.000.000 lir. 13) Vz . noia na hnUnnškem zvnnik-n zevanje in nonravilo obč. Pu
.	__ boijunškem zvoniku, zevanje in popravilo obč. P°' ,
medtem ko je v remici obe- slopij 2.000.000 lir. 14) Razš!r' jgjj šena na dvorišču šoferja «Pri- ; jenje javne razsvetljave * 1 i morskega».	I krajih med Nabrežino in Stiva' j:
Val titovskih ustrahovanj ‘ nom 3.000.000 lir. 15) Poveča'
in groženj, ki jih izvršujejo z n*e vodovodnih napeljav v ^31
£>-*■	j lil iz.vibu.jc iu z.	vuuuvuuiiiu uapcij« r	;
obiski po domovih in lokalih, ' občini 6.000.000 lir. 16) JaV**8 h
nn noeti i».	____l ' i i	_	__ < i?l 1
0S
Prosvetarka
SOŽALJE — Včeraj je nenadoma umrl 77-letni Anton Kralj iz Trebč št. 56, oče našega tovariša Milja kateremu krajevna celica KP izreka svoje iskreno sožalje. Pridružuje se tudi «Delo».
na cesti in povsod je klavrno ura v Slivnem 750.000 lir. I?' propadel. Poudariti pa mora- Cerkvena oprema 3.000.000 lir’ >: mo, da je ljudstvo zaskrbljeno 1Qx . . HTr;žnV' Mv za svojo usodo, posebno še, 8) Agitiranje ceste Viz«v |
Mavhmje 3.000.000 *lr z*
ker se zaveda, da ima opravka z izdajalsko kliko, kateri
18)	Asfaltiranje ceste Viž°^
Ije
19)	Razširjenje ceste Sesljatl” *Jo niso mar naši narodni interesi. Vižovlje 3.000.000 lir. 20)
Zato so naše množice trdno faltiranje ceste Nabrežina odločne, da svojo borbo še po- : Sempolaj 4.500.000 lir 21) \	..
spesilo m zahtevajo, da o naši reditev ceste pri Trnovi 3 H**>' I b
c
Tu
potrebno, da se vsi Slovenci ces*; 5.000.000 lir
združimo ne glede na politične nazore, da popolnoma osamimo titovske kolovodje in vsakega, ki je pripravljen slednjim in njihovim gospodarjem pomagati pri tem umazanem izdajalskem delu!
86.750.000 lir.
»*ti
'h
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) Založništvo «DELA» Tlaka tip. riva, Torrebianc»
nnwnll»* |« ATf
DELAVCI, PRISTANISCNIKI, URADNIKI ! Za vaše nabave obrnite se na
ZADRUGO
članov Zveze enotnih sindikatov
TRG PONTEROSSO Št. 2 I, nadstr. tel. 6860 kjer dobite po zmernih cenah bogato zalogo
DEŽNIH PLAŠČEV — PLAŠČEV — JOPIČEV DELOVNIH OBLEK — PERILA BLAGA ZA ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE PLATNA ZA RJUHE — ČEVLJEV NAJBOLJŠIH ZNAMK
«sl
'gel
P
[«ai
%
fvit
«Ž
' o]
Ar ■«el %
L:
'r»j
«t