74. številka. Ljubljana, v torek 1. aprila. XXIII. leto, 1890. SOVlSKOMOD. Izhaja vsak dan ivefier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst m-o ge r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa ie po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifttvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vie administrativne stvari. Bilanca izkazuje: (Čita se priloga: Bilanca dne 31. decembra 1889.) Račun o dobičku in izgubi, kakor tudi bilanca izkazujeta torej čistega dobička 1923 gld. 99 kr., torej 348 gld. 70 kr. več ko lansko loto. Uvaživši razne razmere in potrebe predlagamo slavnemu zboru, da Be ta čisti dobiček tako-le razdeli: dividende delničarjevi pripade naj 1200 gld. na posamezno delnico\ torej po 3 gld. Ta znesek izplačeval se bod^ po določbi pravil in dosedanji navadi od 1. '^novembra t. 1. naprej. Dvema uradnikoma se dovoli nagrade 150 gld. Rezervnemu fondu se pridene 550 gld. in ostanek 23 gld. 99 kr. prepiše se na novi račun. Rezervnemu fondu pridejalo se bode torej 250 gld. več nego vlani. Rezervni fond narastel je tekom leta na 4396 gld. 71 kr. proti 3807 gld. 94 kr. vlanskega leta, pomnožil se jo torej za 588 gld. 77 kr. in sicer iz naslednjih točk: obrestij, obligacij io naloženega denarja 171 gld. 77 kr., iz dobička leta 1888 se je pridejalo 300 gld , zapadla dividenda 117 gld. Ako pridenemo k stanju rezervnega fonda sklepom leta s 4396 gld. 71 kr. še znesek, ki se bo, ako občni zbor to odobri, iz letošnjega dobička pridejal, 550 gld. kaže se nam današnje stanje rezervnega fonda 4946 gld. 71 kr. Račun o „JurČičevih zbranih spisih", kateri se vodi vsled sklenene pogodbe samostojno, izkazuje: (Čita se priloga.) Iz tega računa nam je z veseljem opažati, da so se Jurčičeva dela preteklo leto bolj živahno raz-pečavala, nego li prejšnja leta. L«;ta 1888 se je za nje izkupilo le 518 gld. 20 kr., a prošlo leto prodanih je bilo za 868 gld. 52 kr., torej več za 350 gld. 32 kr. V dolžnost si Štejemo vse one dame in gospode, ki so pospeševali razprodajo Jurčičevih del na kateri koli način, zahvaljevati najiskreneje, pri družujemo pa ob jeduera prošnjo za nadaljno podporo v razširjevanje del nepozabnega pripovedovalca. Jurčičevih del imamo po stanji koncem leta še v zalogi in sicer I. do VIII. zvezka 8425 komadov (čitajo se podrobna števila Zvezek IX. pride za 1.1890 v račun). Zadnje tri zvezke upamo, da dovršimo to in prihodnje leto. Razen teh spisov ima „Narodna Tiskarna" še v zalogi: „Kazenski zakon", „Zarnikovi spisi1* I. del Listki 1. in 4, „Ukrajinske dume", ,Nov", „Junak našega Čusa", „Dubrovski", „Knez Sreb-rjani", „Pariz v Ameriki", „Selski župnik", „Časni-karstvo in naši časniki", „Blodne duše", „Undina% „Dnevnik", „Vilenski brodnik", ,Otci in sinovi". Vse te knjige so cenjene v bilanci pod točko „Založne knjige", kot aktivna svota s 457 gld. 85 kr. S tem bile bi važnejše točke bilance I. 1889 označene, predlagati nam je glede te le še: Slavni zbor naj blagovoli odobriti predlog o razdelitvi čistega dobička. Staviti je pa še tudi že začetkom poročila omenjeni predlog, zadevajoč „S1. Narod". V teku leta dohajali so namreč odboru od raznih gospodov delničarjev „Narodne Tiskarne" nasveti, da se list „S1. Narod" povekša glede formata in popolni glede raznovrstnosti vsebine. Odbor sam, želeč prej ali slej to zvršiti, posvetoval se je večkrat o tem in sklenil z ozirom na precejšnje večje stroške to reč prepustiti slavnemu občuemu zboru v presojo in odobritev Ne zdi se nam potrebno te eminentno važne reči preveč priporočati slav. zboru, ker smo prepričani, da vsakdo navzočnih zna ceuiti nasvetovano premernbo in stavimo formalno le predlog: „Občni zbor pooblašča odbor „Narodne Tiskarne", da stori vse potrebne korake v povečanje formata, oziroma pomnoženja gradiva lista „S1. Naroda", dovoljuje v ta namen vsa potrebna sredstva, vender prepušča odboru zvršiti ta sklep, kadar ne mu z ozirom na razne okolnosti potrebno zdi." To poročilo je zbor vzel odobrujoč na znanje ter zlasti po kratkem razgovoru pritrdil vsem predlogom upravnega odbora. Po nasvetu dr. J. Tavčarja je zbor izrekel posebno zahvalo odborniku Antonu Knezu za se-I stavo poročila in trud, ki ga je vse leto imel ve-I lezaslužno z društvenim gospodarstvom. Pri dopolnilni volitvi v upravni odbor je bil izvoljen dr. Fr. Tekavčič i/Ljubljane, a pri volitvi v pregledovalni od->ek: Fr. Ks. Sou- Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobš vse številke. „SLOVENSKI MAR OD" velja za Ljubljansko naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. v pol leta .'.......6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec. ...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom pe računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto .... .... 15 gld. — kr. , pol leta ......<.. 8 ,, — „ 9 četrt leta........4 „ — „ , jeden mesec.......I „ 40 „ B4ST~ Naročuje ko lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uj*ravniatvo „^ov, Nar o (ta* Občni zbor „Narodne Tiskarne". V Ljubljani, 31. marca. (Konec.) Po posameznih točkah pa izkazuje račun prejemkov in izdatkov: (Čita se iz priloge denarni promet leta 1889.) Pomnožili so se posebno stavki: naročnina za 359 gld. 55 kr., naznanila 1374 gld. 54 kr. in tiskarska dela 1676 gld. 12 kr. — več nego vlani. Te povečane svote svedočijo nam, da slavno občinstvo uvažuje vsestranski napredek našega zavoda glede točnosti in tega, kakošna so zvršena dela, ter da se ga obilneje poslužuje. Ta napredek nam bode le v izpodbujo še nadalje po vsej moči truditi se v še popolnejše zadovoljstvo svojih častitih naročnikov. Račun o dobičku in izgubi izkazuje: (Čita se priloga; Ričun o dobičku in ugubi leta 188D.) LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A« S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) (Dalje.) Dne 20. julija je Pugačov pod Kurmišem preplaval Suro. Plemenitaši in uradniki so bežali. Nižje ljudBtvo ga je vsprejelo na bregu s podobami in „hlebom". Prebran mu je bil puntarski manifest. Invalidna komanda je bila pripeljana pred Puga-čova. Major Jurlov, načelnik one, in podčastnik, katerega ime se v obžalovauje ni obranilo, jedina nista hotela priseči in sta mu v obraz dokazala, da je samozvanec. Obesili so ju in do mrtvega tepli z biči kazaškimi. Vilovo Jurlovo so rešili njeni služabniki. PugaČov je zaukazal razdati čuvašem državno vino, obesil nekoliko plemenitašev, ki so jih njibovi kmetje pripeljali k njemu in je šel proti Jadrinsku, pustivši mesto pod uačelništvom štirih jaickih kazakov ter jim je dal na razpolaganje šestdeset pridruživših se mu hlapcev. Pustil je za Beboj malo tolpo, da bi zadržala grofa Mellina. Mihelson je šel proti Arzamasu in odredil Harina proti Jad- rinsku, kamor je tudi hitel grof Mellin. Pugačov, izvedši o tem, se je obrnil proti Alatirju, in, skri-vaje pomikanje svoje, [poslal proti Jadrinsku četo, katero so tudi vojevod in prebivalci odbili, potem jo je pa grof Mellin srečal in popolnoma razkropil. Mellin je hitel v Aiatir, mimogrede osvobodil Kur-miš, kjer je obesil nekoliko puntarjev, kazaka pa, ki se je imenoval vojvodo, vsel seboj za zaslišanje. Častniki invalidnega poveljstva, ki so prilegli samo-zvancu, opravičevali so se s tem, da neso prisege dali iz iskrenega srca, ampak da ohranijo korist njenega caričinega veleča-stva. „Da smo pa mi, so pisali Stupišinu, pred Bogom in vsemilostuejšo gosudarinjo svojo prelomili prisego in temu zlotleju prisegli, za to se kristi-janski kesamo in s solzami prosimo odpuščanja za ta svoj greh, storjen zoper našo voljo, ker nas ni drugo k temu pripravilo, kakor strah pred smrtjo." Dvajset mož je podpisalo ta sramotni izgovor. Pugačov je prodiral z nenavadno hitrostjo, razpošiljaje na vse strani svoje tolpe. Neso vedeli, v kateri se on sam nahaja. Dohiteti ga je bilo nemogoče: dirjal je po stranskih potih, nabiraje svežih konj, in puščal za seboj šuntarje, kateri so po dva, trije in ne čez pet sem ter tja brezopasno jezdili po naselbinah in mestih, nabiraje povsodi novih tolp. Troje izmej njih prikazalo se je v okolici Nižnjega-Novgoroda; kmetje Demidova so jih zvezali in postavili pred Stupišina. Ta je zaukazal obesiti jih na barkah iu spustiti po Volgi doli, memo puntajočih se bregov. Dne 27. julija ustopil je Pugačov v Saransk. Vsprejelo ga je ne samo nižje ljudstvo ampak tudi duhovništvo in trgovstvo . . . Tristo ljudij izmej plemstva, vsacega spola in starosti je tukaj obesil; kmetje m služabniki drli so k njemu v trumab. Šel je iz mesta dne 30. julija. Prihodnji dan je ustopil Mellin v Saransk, vzel pod stražo prapor-ščeka Šahmatejeva, katerega je samozvanec za vojvodo napravil, tako tudi druge važne izdajalce duhovnega in plemenitega stanu, robe je pa zapovedal bičati pod vislicami. Mihelson je šel iz Arzamasa za Pugačovom. Mufel mu je iz Simbirska hitel naproti. Mellin mu je bil za petami. Tako so trije oddelki obdajali Pugačova. Knez Ščerbatov je z nepotrpežljivostjo pričakoval prihoda vojsk iz BaŠ-kirije, da bi poslal pomoč delujočim oddelkom in sam je hotel hiteti za njimi, pa. vsprejemši ukazi z dne 8. julija, izročil je načelnižtvo knezu Golicinu in se odpravil v Peterburg. vjan, Ivan Vil ha r, Filip Tratnik in Filip Zupančič, vsi iz Ljubljane, in Gabrijel Jelov še k z Vrhnike. Perovodjo je bil izvoljen Iv. Triller, pod-pisateljema zapisnika dr. D. Maj ar on in Ivan Žago r j a n. Ko je bil tako rešen dnevni red, zaključil je predsednik zborovanje. Govor državnega poslanca Jakoba Hrena, v državnem zboru dne 11. marca 1890. (Dalje.) In visoka zbornica se danes drugi pot bavi s tem vprašanjem, drugi pot je ta stvar na dnevnem redu, ko vladnej predlogi z dne 7. marca 1883, po katerej je napravljen sedanji načrt, ni bilo sojeno, kakor se je že konstatovalo, da bi bila postala zakon, če tudi jo je zbornica poslancev bila skoro jednoglasno vsprejela. Mislili bi, da se sklepanje zakona, ki se tako strinja z načeli humanitete in umestnosti, in naravnim pravnim čustvom, zakona, katerega že stoletje javno mnenje znanost in zakonodaja priznavajo za postulat pravičnosti, ne bode nikdo ustavljal, pa je vender drugače. Obžalujem, da v vsej sedanji debati pogrešam one jednodušnosti pri obravnavi tega vprašanja, ki je vodila zbornico, ko se je prvikrat o tem vprašanji razpravljalo v tej zbornici. — Obžalujem tudi, da mej nasprotniki pravnega stališča nahajam v tem vprašanji tudi jako čestitega moža pravne znanosti, kateri se, kakor sem razumel, postavlja tudi le na stališče umestnosti in humanitete, ki se pa v tem oziru ravna le po drugem velecenjenem glasu, ki doni k nam iz druge zbornice. — Obžalujem pa še mnogo bolj, da se je velespoštovaui glas iz visoke gospodske zbornice tukaj v teku debate porabljal v tendenci, ki očitno ovira, da bi se sklenil dober zakon. Velespoštovanega glasu mi ni treba natančneje označiti, to je glas po socijalnem in hierarhičnem položaji odličoega, po svojem globokem znanji v vseh strokah zakonodaje znanega in za zakonodavstvo vsekako zaslužnega moža, ki je v 95. seji prejšnega zasedanja visoke gospodske zbornice, ko je bil razgovor o zakonu, katerega je vsprejela zbornica poslancev tudi v tretjem branji, ta zakon pobijal z vso odločnostjo in z vso svojo ostro zgovornostjo in ga tudi pobil. Gotovo ne odrekam važnosti pomislekom, katere je navel oni velečastiti odlični govornik visoke gospodske zbornice, tudi čutim, kako težko bode z mojim skromnim znanjem boriti se proti sili onih argumentov, pa vender te dolžnosti ne morem odriniti od sebe, ko gre za to, da izrazim svoje nasprotno mnenje in to mnenje tudi na zunaj zastopam in opravičim. Gospod poročevalec je že v svoji lastnosti kot predlagatelj pri prvem branji zakona obširno se bavil z argumenti, katere je navajal omenjeni gospod v gospodskoj zbornici iu sicer tako temeljito in podrobno, da v tem oziru imam le malo pristaviti in sicer le toliko, v kolikor se mi dozdeva, da se argumenti neso dovolj osvetlili Odlični govornik visoke gospodske zbornice vprašuje pred vsem po pravnem naslovu za odško-dovalno dolžnost in se sklicuje na določbe državljanskega zakonika. § 1294 državljanskega zakonika določa pogoje, pod katerimi se odškodovanje zahtevati more. Odškodovanje pa se sme zahtevati le, če je kaj zakrivil oni, od katerega se odškodovanje zahteva. Zakrivljenje je namreč dolosno ali kulposno; dolosno, če se je škoda s hudobno nakano nalašč naredila, kulposno, če se je škoda zgodila iz nevednosti ali iz pomankljivosti potrebne paznosti in previdnosti. Odlični govornik vpraša : kje naj se išče do-lus ali culpa pri sodci, ki je postopal po določbah kazenskega zakonika, ki je dal zatožencu vsa sredstva za obrambo na razpolaganje, ki je dopustil vsa pravna sredstva, in je izrekel potem svoj „kriv" po prepričanji, katerega je dobil iz doprinesenih dokazov? Tu ni niti dolus niti culpa, torej ni pravnega uzroka za odškodovalno dolžnost. Po mojem mnenji se pa lahko misli, da v jednem specijalnem slučaji tudi sodca zadeva krivda v zmislu državljanskega zakonika. Nečem trditi, da je nalašč krivo razsodil in si je s hudobnim namenom napravil napačno mnenje o krivdi zatoženca. Mari si ne moremo misliti, da so je sodeč, katerega dolžnost je slediti za strogo objektivno resnico in pretresati dokaze za in proti, izneveril tej dolžnosti, ker nema dovolj skušnje in dosti ne pozna ljudij, ker se mu ni ljubilo toliko natančno stvari doganjati, ali pa je z delom preobložen. V tacih slučajih bi labko mislili, da se nahaja vsaj culpa v /mislu državljanskega zakonika. Da se pa dogajajo taka pomanjkljiva poizvedovanja, vemo možje prakse, naj si že pripadamo sodnijskemu ali zagovorniškemu stanu. Dokaz temu, da se preiskovalni akti večkrat vrnejo prvemu sodniku, da jih popolni, bodi že od javnega tožitelja, razsojujočega ali prizivnega sodišča. Mogoče je pa tudi, da sodeč zakon napak razume in napak rabi, da kaj zmatra za resnico, kar ni, da kazen odmeri po kakem člauu, ki ni primeren za dotični slučaj in torej koga strožje kaznuje, nego bi ga smel. Ravno tako je lahko tudi povod krivičnej obsodbi napačno, če tudi optima fule izrečeno mnenje izvedencev kakor sodnih zdravnikov in izvedencev v pisavi. Tudi v tem oziru se lahko pripete pomankljivosti in zmote, dogajale so se in se bodo še dogajale. Tudi v takem slučaji 86 da govoriti o zakrivljenji, v kolikor morda sodee pri izbiranji iz-vedeucev ni bil dovolj previden, in ker je izvedenec pomočui organ sodišča torej zadeva sodišče krivdo v njenem pomočnem organu. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje <1ežele. V Ljubljani, 1. aprila. Levičarski listi očitajo Staročehom, da skušajo spravo na <0eSkem za.vleči in kolikor je moči zožiti območje nemščine. Predbacivajo jim celo, da z vso spravo niti resno mislili neso. Posebno seveda Nemce bode, da Cehi ne marajo nemščine priznati za državni jezik, kakor bo vidi iz interpelacije dr. Riegra v državnem zboru. Nemci bi Mej tem se je Pugačov približal Penzi. Voj- I voda Vsevološki je nekoliko časa obdržal nižje ljudstvo v pokornosti in je dal časa plemenitašem, rešit?. Be. Pugačov pokazal se je pred mestom. Prebivalci so mu šli naproti s podobami in „hlebomH in pali pred njim na kolena. Pugačov je ujahal v Penzo. Vsevološki, katerega je mestna vojska zapustila, se je zaprl v svojem domu z dvajsetimi plemenitaši in je sklenil braniti se. Dom je bil zažgan ; hrabri Vsevološki je poginil s Bvojimi tovariši. Državna in plemenitaška poslopja so bila oropana. Pugačov je postavil za vojvodo graščinskega kmeta in šel proti Saratovu. Zvedši o vzetji Penze, jelo je saratovsko na-čelništvo delati svoja razpolaganja. V Saratovu se je nahajal takrat Državin. Odposlal je bil (kakor smo že videli) v selo Malikovko, da bi odtod preetrigel pot Pugačovu v slučaji po begu njegovega na Irgiz. Državinu, zvedšemu o zvezi Pugačova s kirgiškimi kajsaki, se je posrečilo odrezati jih od kočujočih ord po rekah Uzenjah in se je namenil iti na osvobojenje Jaickega gorodka, pa ga je že prehitel Mansurov. Konec julija je prispel v Saratov, kjer so mu red gvardije poročnika, bister um in ostra nrav pridobili važen upliv na javno mnenje. (Dalje prih.) Ljubljana, 30. marca 1890. Gospod ureduik! Sklicevaje se na § 19. tisk. zak. prosim za sprejem sledečega popravka predzadnjega stavka »Nedeljskega pisma" v Slovenskem narodu ste. 27 z dne 29. marca, ki meri na mene. Res je, da sem se brez namena zaletel \ jed-nega neznanega mi gospodu, ker se v sredi tlaka gredoč izogibati ni hotel, nikakor pa ni istina, da bi bil na to omenjeni gospod izustil besede „Laus-bubeK in „Sie haben schon genug". Rekel sem mu sicer, da sem pripravljen k VBa-kemu zadostenju, ako se čuti razžaljenega, a on je samo odvrnil: „Das haben Sie in Graz gelernt". Ferdinand Eger, Html. iur. Opomba uredništva: Popravek ta smo vsprejeli, ker nas nesrečni § 19. tisk. zak. k temu sili, dasi smo bo preverili, da je naš listkar resnico pisal. Da se je g. Eger v nekega gospoda zaletel, to sam priznava, glede besed „Lausbube" in „Sie haben schon genug" pa smo vprašali našega listkar j a „h.u in on je rekel, da so se te besede faktično govorile, kar bode on, ako treba, pred sodiščem dokazal. Toliko v ilustracijo tega popravka. radi, da bi Cehi kar privolili v njih želje in se posebno okraji razdelili, kar po dodatkih, ki so jih sami nabrali. Premembo volilnega reda za velepo-868tvo pa sami zavlačujejo, ker se nečejo zadovoljiti s tem, da bi se državnozborski volilni red vzel za podlago. Saj se je pri konferencah na Dunaji vender mislila le taka prememba volilnega reda. Viijiiije fitva je sklenila, da se prepove popolnoma uvažanje žganja v one afriške kraje, v katere se dosedaj ni ali so je le malo uvažalo, v druge kraje bode se pa dopustilo uvažanje proti plačevanju carine. Ta sklep se na papirji lepo čita, v Afriki bode pa najbrž težko izvedljiv, ker ondu ne bode moči vzdržavati povsod potrebnih straž. Tudi je trgovina v Afriki bolj razširjena, nego se je nekdaj mislilo, če se bode v jednem delu prodajalo žganje, se bode kmalu razširilo v drugi kraj, za afriškimi karavanami ne bode nihče sledil. Novi nemdki tajnik za vnanje zadeve Marše! i al pl. Biberstein je že sedem let član zveznega soveta. Rojen je 1842. leta in je po do vršenih vse-učiliščmh študijah stopil v badensko državno službo. Svoje parlamentarno delovanje je začel 1875. leta kot poslanec veleposestva v badenskej prvej zbornici. L. 1878. je bil voljen v državni zbor. Od kar je bil badenski poslanik v Berolinu, Be je mnogo brigal za državne zadeve in cesar mu je nedavno za njegove zaBluge podelil red rudečega orla 1. razreda. Po svojem političnem prepričanji je konservativec. Kralj begijskjI odpotoval je za nekaj dnij v Anglijo. To potovanje ima baje velik političen pomen. Kralj se bode baje z angleškimi državniki pogajal o važnih zadevah, ki se tičejo Belgije in kongiške države Zagotoviti si hoče Anglijo, da bi varovala belgijsko neutralnost, ko bi prišlo do evropske vojne. Glede kongiške države se pa ima kralj dogovoriti o več vprašanjih trgovinskega značaja. Kralju je mnogo ležeče na tem, da ta dežela napreduje, to je pa le mogoče, če Be pouzdigne trgovina. Sporočilo. osnovalnega odbora delniškega društva I. narodni dom v Rudolf'oveni občnemu zboru za konstituiranje društva 18. marca 1890. Ne samo delničarje delniškega društva I. narodni dom v Novem Mestu, ampak vse domoljube razveselila je vest, da je po dolgoletnem trudu mogoče to društvo konstituirati. Po pravilih od vis-mtnisterstva potrjenih mora se vseh 2O0 delnic popolnoma uplačati, da se konstituira. Ta pogoj se je spolnil vkljub temu, da so nekateri dali se preplašiti, in so vsled tega uplačevanje ustavili; toda tudi od teh je večina izdatne zneske uplačala in čitalnici, kot lastnici poslopja „Narodni dom" darovala in sicer gg. Ivan Lapajne 15 gld. 10 kr., dr. Fr. Celestin 14 gld., Franjo Benigar 14 gld., Teodor Vidic 8 gld., dr. Kopač 14 gld., Ferd. Seidl 12 gld., J. Verderber 6 gld., J. Gregorič 6 gld., J. Anžiček 5 gld., M. Avsee 6 gld., Ludevit Stergar 10 gld. in Ivan Vrhovec 15 gld. Skupaj 120 gld. 10 kr., za kateri znesek je Čitalnica 2 delnici kupila. Drugi so podpisali, uplačevanje pa ustavili brez izjave, namreč gg. dr. E. Barčič, J. Koračin, Kari Krištof, J. Rohrmann, E. Kmetic, J. Kurent, dr. Gspan, A. Jugovic, J. Vidmar, grof Margheri. Navedeni so se po 3kratnem opominu po čl. 221 trg. zak. izbrisali. Uplačanih delnic so čitalnici darovali gg. A. Pauser 1, Karol Pleško 1, dr. Poznik 2, R. Perušek 1, A. GerdešiČ 1, F. Perko 1, M. Pleteršnik 1, F. Šuklje, J. Hribar 1, Fr. Žužek 1, dr. Tavčar 1, J. Arce 1, O. Skale 1, obrtnijsko društvo v Ljubljani 1, Fr. Souvan 1, Souvan F. 1. Umrli so sledeči delničarji gg. Fr. Durini, Iv. Jagodic, dr. J. Rosina, Karol Rudež, dr. V. Zarnik, dr. M. Razpet, Fr. Kuralt. Po zadnem poročilu to je 31. decembra 1887. je znašala podpisana svota 7400 gld., uplačana 5818 gld. 10 kr. Danes 10.000 gld. uplačanih. Po izbrisu zgoraj navedenih delničarjev in po pristopu novih delničarjev, mej kojimi je jeden sam 44 delnic vzel in blizu 200 gld. za doplačilo malih zaostankov drugih delnic založil, znaša število popolnoma uplačanih delnic 200. S tem se je omogočilo konstituiranje delniškega društva, katero je bilo odvisno od uplačila vseh 200 delnic. Istina je, da so se temu podjetju dolgo stavljale razne zapreke. L. 1884. in 1885. se je kazal živahni promet; potem je društvo dve leti slabo napredovalo. L. 1888. pa je osnovalni odbor sklenil najeti popotnega agenta, da bi širil zanimanje tudi v drugih narodnih krogih po vseh slovenskih pokrajinah. Isti je pohodil vse važnejše kraje in v teku 3 mesecev spečal nad 20 delnic in kar je še manjkalo, nabralo se je mej Novomeškimi domoljubi. Kakor je razvidno iz računov, posodilo je delniško društvo čitalničnemu društvu skupaj 5698 gld., da je zadnje moglo plačati najnujnejše dolgove in Btavbine stroške dogotovljenja poslopja. Od navedene svote je 5300 gld. na poslopji I. „Narodni dom" zastavno zavarovanih. Za obresti do konca 1. 1888. se je delniškemu društvu zastavilo premično premoženje, katerega vrednost trikrat presega svoto zaostalih obrestij. Za 311 gld. 30 kr. se je nakupilo nekoliko srečk, katerih vrednost nadalje bolj narašča ne glede na mogoče dobitke. Nadalje Be je prevzela pupilarno varna terjatev 400 gld. potom cesije, preostanek se je na ložil deloma v Ljubljanski mestni in deloma v kranjski hranilnici; le kar se je v zadnjih dneb uplačalo, še ni naloženo in se bode gotovina porabila za posojilo, za katero prosi vnovič čitalniško društvo, da se reši drugih zavez in da obrani poslopje prvotnemu nameuu, ako se posojilo dovoli. Da bode moglo čitalniško društvo amortizovati pred zgoraj navedeno terjatvijo delniškega društva I. „Narodni dom" v Novem Mestu 5300 gld. uknjiženo terjatev mestne hranilnice Ljubljanske, prosi ono, da bi 8e ne samo od novega posojila ampak tudi od prejšnjega posojila ne zahtevalo več ko 3°/t obresti. Ker po amortizaciji delniško društvo večo varnost doseže in je ravno namen tega društva narodni zavod rešiti, se priporoča, da se ponudba vsprejme in da se obresti od 5% na 3% znižajo od onega trenotka, ko postane čitalnica lastuica vsaj petdesetih delnic. Natančni račun se razvidi iz računskih sklepov za 1. 1889. in I. četrtletje 1889 in iz bilance je razvidno, da je društvo aktivno in ker je zanaprej tudi redno plačevanje obrestij od strani čitalniškega društva zagotovljeno, se bode začelo izplačevanje kuponov po občnem zboru. Iz priloženega izkaza in imenika se razvidi, da je bilo delnic uplačanih do konca leta 1886: 79, 1887: 27, 1888: 13, 1889: 20 in 1889 do občnega zbora 61. Skupaj 200. Jednoglasno sklene občni zbor: 1. ) Delniško društvo se izjavi za konstituirano. 2. ) Poročilo o delovanji osnovalnega odbora se v spre j me na znanje in se odobri. 3. ) Račun za leto 1889, računski sklep do 18. marca t. 1. in bilanca se odobre* in osnovalnemu odboru da absolutorij. 4. ) Iz premoženja delniškega društva se posodi vnovič svota 3000 do 5000 gld. čitalniškemu društvu v Novem mestu na 3% obresti in proti zavarovanju na društvenem poslopji I. „Narodni dom". Sklene se nadalje, da se: 5. ) Obresti od dozdajnega posojila 5300 gld. se znižajo od 5% na 3%« ob jednem z oddajo novega posojila. Glavnica se čitalniškemu društvu ne odpove, dokler se bodo obresti redno plačevale ; v sodniJBki Jporavnavi 16 maja 1889. št. 10521 priznana svota na obrestih do konca leta 1888. iu na stroških znašajoča 722 gld. 671/« kr., odloči se za neobrestovani reservni fond ; obresti od 220 gld. se do konca 1888 opuste izterjati. Obresti za leto 1889. in naprej se poračunajo z najemščino od društva .Čitalnica" nakazauo pri mestni blagajnici, dokler najem trpi. 6.) Dividenda za leto 1887. in 1888. se do loči na 3% po odbitku 10% za reservni fond po § 25. pravil in se izplača za kupone 18. decembra 1888. istim, ki so celo delnico do konca 1886. uplačali in za kupone 18. decembra 1889 istim, ki so celo delnico do konca 1887. uplačali, po 1 gld. 35 kr. od kupona proti uložbi dotičnih kuponov iz dohodkov 1. 1890. Domače stvari. — (To je odločnost!) Česa treba za oftal-mologijski oddelek kranjske bolnice ? Jedne sobe, trideset postelj in pa — dr. Bocka. Tako vgaj misli primarij prof. Valenta, ki je kar hitro te dni odločil jedno sobo in trideset postelj ter postavil mej nje dr. Bocka, da ordinuje. A Čujemo že, da je deželni odbor prevnetega profesorja pozval „ad audiendum verbum". In mi upamo, da mu'bode deželni odbor tudi razjasnil svojo avtoriteto. — („Rublji so tudi denar*.) Naš, pod tem naslovom objavljeni dopis iz Rusije, vzbudil je pri gospodih „Slovenčevih" veliko srditost. V včerajšnji številki pripovedujejo nam cel roman, kako so vabila na „Rimskega Katolika" romala tudi v Rusijo. Kako so prišla tjakaj, je postranska stvar, glavna pa ta, da dr. Mabnič, kjer le more strastno zabavlja na Rusijo, a bi se za svojega „Rimskega Katolika" tudi pravoslavnih rubljev ne branil. To je »skakajoča točka" v tej zadevi, katera je sedaj z obeh stranij konstatovana. Torej „rublji so tudi denar!" — (Velika javna telovadba.) Vse rodoljube na deželi, kateri se mislijo udeležiti izrednega užitka javne Sokolove telovadbe na Velikonočni ponedeljek, opozarjamo, da si pravočasno preskrbe ustopnice in sedeže, ker je zanimanje za telovadbo veliko in bi morda v zadnjem času ne bilo več moč ustreči. — (Mestna hranilnica Ljubljanska,) Meseca marca uložilo je 312 strank v mestno hranilnico Ljubljansko 86.303 gld. 62 kr., uzdignilo pa 85 strank 43 541 gld. 72 kr. — (Iz Litije) prišli so danes kot deputacija gg. Ljudevit Treo, Josip Mešek, Janez VVakonig, Vencel Po lan, Janez Jeretin, Ant. Koprivnikar iu Jože Jaklič v Ljubljano, da bi pri deželnem odboru pospešili preložitev ceste čez Bogenšperk. Rečena cesta je za ves okraj eminentne važnosti in kdor se je kdaj vozil čez zloglasni Bogenšperk, preverjen je gotovo, da je preložitev nujno potrebna ne zaradi ložjega prometa, ampak tudi zaradi varnosti življenja in imeuja. O tej cesti priobčili smo že par dobro utemeljenih dopisov in deželni zbor kranjski je tudi že sklenil, da se ta cesta preloži. Velika nujnost je baš sedaj da se deželnega zbora sklep kakor hitro mogoče izvrši, kajti v Litijskem okraji vlada letos huda beda in ljudstvo že komaj čaka zgradbe nove ceste, da bi se z delom kaj prislužilo. Naj torej odločilni faktorji to zadevo kar najhitreje spravijo v tek iu tako pomagajo bednemu prebivalstvu. — (Vojaški narednik) objavlja cesarjev ukaz, da se u vedo vojaške zaslužne svetinje za pohvalno priznanje v vojni ali za izraz Najvišjega zadovoljstva v mirnih časih. Dalje so za vojaško službeno znamenje za častnike v obče določene tri vrste: za 25-, 40- in 50letno službovanje, za moštvo pa dve vrsti: za 12- in 24letno službovanje. — („Učiteljski Tovariš".) Glasilo „Slo-venskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 7. številki nastopno vsebino: Naše vdovsko društvo. — Jan Lego — Praga: Cenjemu slovenskemu učiteljstvu! — L. Stiasnv — Kamnik: Nekaj črtic iz šolskega življenja v Kamniku v minolih stoletjih. — Janko Žirovnik — Gorje: Zrno do zrna — pogača! — J. Mam: Knjiga Slovenska. —■ Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Vprašanja in 'odgovori. — Dopisi: Iz Ljubljane. — Z Goriškega. — Iz Primorja. — lz Kopanja. — Ve-stnik „Pedagogiškega društva" v Krškem. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — (Vreme) se je včeraj popoludne preme-nilo, zvečer je deževalo, bliskalo in gromelo. Po Gorenjskem padala je toča. Danes je oblačno iu nekoliko deževno. — (V Srednji va«i,) v Bohinju, izvoljen je županom Simon Sodja, posestnik v Srednji vasi, odborniki pa posestniki: Ivan Stare iz Česnice, Ivan Gašperin iz Starih Fužin, Ivan [Ž van, Štefan Arh in Valentin Žmitek iz Srednje vasi. — (Toča) vsula se je včeraj preko 6 ure popoludne za Savo, krog Šmarne Gore, Tacna, Šmartna in Grašice. Padlo jo je toliko, da so bile tla popolnoma pobeljena. Čudno v tem Času! — (V Cel ovci) in okolici bila je včeraj huda toča, debela kakor lešniki. — (IzGorenjevasi nad Škofjoloko) se nam piše, da so dne 28. marca v Malenskem Vrhu pogoreli trije gospodarji. Goreti je začelo ob Va2. uri popoludne pri Pintarji. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. — (S Slatine:) V soboto dopoludne začel je na Boči južni strani goreti gozd g. Karola Jagodica iz Šmarija pri Jelšah. Pogorelo je 13 hektarov gozda. — (Razpisano) je pri deželnem sodišči v Ljubljani mesto deželno-deščnega in zemljišno-knjiž-nega pristava. Prošnje do 4. maja. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 31, marca. Novi ministri prisegli so danes pred člani regentstva. Pariz 31. marca. Oficijalni telegram iz Ria de Janeiro brazilijskemu poslaništvu zanikava vesti, da bi bilo vojaštvo odreklo pokorščino, da bi bilo prebivalstvo nezadovoljno in da bi bila kakšna zarota proti vladi. Povsod je popolen red. Dunaj 1. aprila. „Fremdenblatt" : Konferenci za nemško-češko spravo, ki se snide dne 14. aprila bodo se predložile že izdelane predloge ob organizaciji deželnega kulturnega sveta, o deželnem šolskem svetu in o pre-osnovi onih določb deželnozborskega volilnega reda, ki se tičejo veleposestva. Dunaj 1. aprila. Deželni zbor moravski je sklican na 9. dan aprila, da se posvetuje o deželnem posojilu. Dunaj 1. aprila. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o napravi druzega tiru na ga-liški Karola Ludovika železnici. Dunaj 1. aprila. Strajk zidarjev se nadaljuje. Tudi delavci pri zasebnih zgradbah v prvem okraji pridružili so se štrajku. Razne vesti. * (O zakonih.) Posebno radovedni ljudje jeli bo se pečati s statistiko zakonov ter prišli do sledečih rezultatov: Mladeniči se oženijo pouprečoo v 28. letu, dekleta pa so pri poroki pouprečno le dve leti mlajše. Sploh se Ženijo Angleži in Rusi navadno najprej, Nemci pa, zlasti Bavarci najkasneje; v Ameriki se pa celo često nahajajo poroke petnajstletnih mladeničev s petnajstletnimi deklicami, katerih oba po poroki zopet v šolo gresta. — Najčešće vzameta se mladenič io dekle, potem udovec in dekle, potem mladenič in udova iu najredkejše udovec in udova. Sploh udovci mnogo češče zopet iščejo sreče v zakonu nego udove. *(V Parizu ponarejajo slike) slavnih francoskih slikarjev Detailla in de Neuviila. Zato je Pariška policija prijela trgovca Lamberta, ki je ponarejene slike razprodaja!; ta pa je rekel, da mu je slike pošiljal risar Hartm&nn iz Montreuila, katerega so baš pri ponarejanji zasačili in v čegar stanovanji so dobili še več takega blaga. Tudi je slikar Detaille rekel, da ima doma cele ztboje slik z njegovim podpisom, katerih pa ni on naredil, ter da se mu še ni posrečilo priti ponarejalcem na sled. * (Jako drag pes) je takozvan „Collie-hund", podoben ovčarskemu psu, katerega so pred kratkim prodali za 1000 funtov šterlingov'; o tem »dogodku8 se v boljših krogih na Angleškem jako mnogo govori. Tudi Nemčija je tako srečna, da ima „brata" tega dragocenega psa; lastnik njegov pošlje ga iz Frankobroda na veliko pasjo razstavo v R'i'olin, ki bode od 15—18. maja, kjer si ga lahko tudi večje občinstvo ogleda. * (Kako v Algeriji love leve?) To vprašanje je za tamošnje prebivalce jako važno, da si so levi severnej Algeriji že precej redki. „Gospod z debelo glavo", kakor ga nazivajo Arabci, naznanja z „gromovitim" glasom, da prihaja zopet po svoj plen. Da-si Arabci navadno vse svoje pridelke dele v tri jednake dele, katerih prvega namenijo levom, drugi pripada državi in še le tretji preostaja njim, vender navadno levi pobero desetkrat več nego vzame država. Zato pa tudi prebivalci pridno zasledujejo leve. Lov na leve pa je jako opasen, kajti tam velja: „Ti leva ali lev tebe". Ako je namreč lev ranjen, ne pozna več velikodušnosti, marveč skoči besen na predrznega sovražnika ter mu v trenotji zdrobi glavo s strašnim svojim zobovjem. Ker je pa lov tako opasen, znajo tudi prebivalci čislati moža, ki jih je rešil te zveri. — Še rajše pa zasledujejo ljudje levove mladiče, da tako že v začetku uničijo svojega sovraga; vender to ni nič manj nevarno, kakor ono. prinaša v 6. številki naslednjo vsebino: Obče po-loženje in Slovenci. — O kritiki dr. Mahniča. II. K nasprotniskim razpravljanjem o nam očitanem razširjanju protestantskih načel. (Dalje.) — Slovencem. Pesem. (H. Flegerič.) — Delajmo! — Ruske drobtinice. — Slovenskim bratom v Galiciji na pomoč. — Dopis iz Trsta. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. »Slovanski Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „slovanskega SVETA-v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno t gld. 80 kr., četrtletno 90 kr. Bratje Sokoli! Opozarjamo vse brate Sokole, ki sodelujejo pri veliki javni telovadbi, na glavno skušnjo, katera bode v četrtek zvečer ob 8. uri. ODBOR t*. to) i za vnc leto gl«l. 4.GO: za po gld. 2.30; zu Četrt letu gld »1 leta 1 j . 1.15. J ■^ajčT —^r>r —-- ra-frr-------raj 81. marca. Pri Slonu: ller//eld, YV:ilter z Dunaja. — Geyer iz Aša. — Poachges it, Dulincna. — Hirsebmiui iz Siscka. Lenz is VVeiza. — VVoher iz Schluckenaua. — Mršlinar, Košar z Dobrove. — Seherian iz Sroml. — Muršec L« Zagreba. — Elaler iz Gradca. — Jak Is Katione. — VVebcr iz Budlmpelte. Pri Maliftl t Wil nger, Klaus, Fabek, lioaenthal z Dunaja. — Stomić iz Črnomlja. — c1.ei7.etka iz Prage. — baron Lazzarini, 1 Lultor i/, Gradca. — Dr. Perišič iz Starega trgu. — Depolo z Brda. Pri AvNtriJNkem ccHurji s Eckeit s soprogo iz Šmarija. — Dr. Isling iz Tržiča. — Perko is Jesenic. — Pri Južnem kolodvoru: SLein, Peer, Maver z Dunaja — Kramar iz Kostanjevice« -- Dollak iz Celovca. Ilartuian iz Zagreba. Pri ItavurMkeui dvoru : Kappel i/. Falkenaua. SJmrSi so %' Multljaiii : 81. marca: Katra Klemene, stavbarakega aBiatenta hči, 23/< leta, Parne ulico št. 11, za jetlko, 1. aprila : Koza Jenček, užitninskega pašnika hči, 14 mesecev, Streliške ulico št. 11, za oBpicam. V deželneJ bolnici: 31. marca: Ivan Čerue, delavec, 4U let, za jetiko. Meteorologično poročilo. Cas o pa- 1 bo vanj a Stanje barometra v mm. i 7. zjutraj 2. p o po i. 9.zvečer 7;jl fi mm. 781 3 mm. 7iJ4-3 nun. Temperatura Vetrovi Nebo Moki ina v mm. 5 8° C 22-Jn C 11 BPC si. bvz. 1 iu.jz. z. vsb. jas. d. jas. obL 1-70 mro. dežja. X>u.n.aosl2:a, borza • Ine 1. aprila t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 87 5f> — gld. 87*60 Srebrna renta.....„ 87 65 — „ 87-6;> Zlatu renta......„ 110'lft — „ 11050 5°/0 marčna renta.....10*88 — „ 102 55 Akcije narodne banke . . „ 935- — B 'J35- — Kreditne aketje...... 30925 — „ 308 — London........n 1iy30 — „ 11940 Srebro.........— — „ Napol.........„ V"45«/, — . ^-45'/, C. kr. cekini......„ 5*68 — „ 5*88 Nemško marke.....„ 8880 — „ 58*66 4«/0 državne srečko iz 1. 1854 880 gld. 132 gld. 25 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 177 „ — , Odrska zlata renta 4°/0....... 101 „ 60 „ Ogerska papirna renta 5°/0...... 98 „ 60 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 „ 25 „ Zeml j. obč. avstr. 4Vi70 zlati zast. listi . . 116 „ Bfl , Kreditne sivčko......100 gld. 185 B 75 „ Kudolfovo srečko..... 10 „ 19 „ 25 „ Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ 152 „ fiO „ Trainuiway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . 218 „ 50 „ t Srednja temperatura -j-13'2", za 63u nad normalom. Zahvala. Za vso izraze sočutja prilikom bolezni in smrti preblagega našega očeta J. N. TRILLKR.JA. c. kr. notarja v Skofji Loki za mnogobrojne vence, za krasno petje ter sprem stvo izreka s tem vsem, zlasti slavnemu notarskemu kolpgiju, mestnemu zastopa in požarni hrambi v Skoiji Loki ter gg. pevcem iskreno zahvalo svojo (275) globoko žalujoča rcd"bina Triller, V Skofji Loki, dne 31. marca 1890. I Zahvala. Vsem onim, ki so nam ob bolezni in smrti naše nenadomestljive matere, oziroma stare matere, tašče, sestre in svakinje, gospo MARIJE OBRESE izra/ili sočutje svoje, ki so so tako mnogobrojno udeležili nje sprevoda k poslednjemu počitku in njej s tem skazali zadnjo čast, gg. pevcem za ginljivo petjo in vsem p. n. darovalcem krasnih vencev izrekamo tem potom. najiBkrcnejo svojo zalivalo. Cerknica, dne 1. aprila 1890. (274) Žalujoči ostali. Zahvala. Za obisk in prijaznost mej boleznijo naše ljubo hčere, oziroma sestre in svakinje IVANKE JEMEC kakor tudi za kraane darovano vence in mnogobrojno udeležitev pri pogrebu, izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 1, aprila 1890. (5171) Žalujoči ostali. Prežalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da je Vsegamogočnemu dopalo iskreno ljubljenega sina iu brata JANKA ŠUŠTERŠTČA po dolge j, mučnej hole'.ni, previdenega 8 svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob uri zju- traj, v 18. letu starosti, poklicati v "ečnost. Pogreb bode v sredo due 2 aprila ob 8. uri popoludne na pokopališči na Viči. Svete maše zadušnice bo bodo brale v več cerkvah. Kanji bodi priporočen v hlag spomin in molitev. Na Viči, dne 1. aprila 1890. (273) Žalujoči ostali. Zahvala. Toplo zahvalo izrekamo vsem, ki so so na kater koli način spominjali mej boleznijo in ob smrti našega nepozabljivega očeta, oziroma hrata, gospoda Antona Šego isto tako zahvaljujemo so za krasne darovane vence, slavnemu pevskemu društvu Litijskemu za ganljivo petje in vsem mnogoštevilnim spremljevalcem ranjega k vtčnemu počitku. V Litiji, dne 1. aprila 189). (276; Rodbina Šega. TI? • (259—3) v dobrem Btanji, z velikim vrtom, na lepem kraji v Krakovskem pretimo*!)Kladezne ulice nI. 24, potem zasajen travnik v H*'stnem logu, 7 '/, orala velik in nol ure od hiš • oddaljen, pro«lu ho i« prosio roke skupaj uli vHnko ]»otiebe|. — Cena izve se: S\. Petra nairip li. nI. 55, i. nadstropje, v LJubljani. I Blago 7Ai obleko. Peiuvien iu dosking za visoko duhovščino, preiipisano iilar ssn uniform** c. iu kr. uniiliiikov, potem tudi sa veterance, gatitlve, telovadce, 11 tre. Sukno za billar«! in igralno iuIko, loilen tudi nepremočljiv za lovske Miiknje, i»Iu^«>. ki ho Min*? prati. l*otni plaidi od (Id. 4—12. Vse to ceneje kakor kjer koli in le inijln-ljše trajne baze. Jan. Stikarofsky v Brnu. Največja zaloga Miiknu . Avatro-Ogerskej. Uzorci zastonj. Za gg. krojaške mojstre najbogatejše in najlepši; knjigo uzoreev. 1'ošiljatve nad gld. 10.— Iranko. Pri mojej konstantnej zalogi gl '.. 200.000 in pri mojej »vetnej trgovini se razume samo po Nebi, da ostane mnogo oittaukov, in ker mi ni moč od njih pošiljati nzoreev, vzamem tako naročeno »nI»nke uazuj, jih zaracujam ali pa denar nazaj pošljem. Barva,"dolgost, cena morajo se navesti pri naročbi ostankov. »opisovanje v nemSčini, madjarščini, češČini, poljščini, italijanščini iu francoščini. (141—10) M Št. 4932. Razpis službe. (247—3) Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane je popolniti službo z letno plačo 1800 gld. in s pravico do štirih v mirovnino uštevnih petletnic, znašajočih po 10°/o zistemizovane plače. Pogoj je, da mestni fizik ne sme izvrševati privatne prakse zunaj mesta. Prošnje, katerim mora poleg dokazil o starosti, znanji jezikov in dozdanjem službovanji, biti priloženo spričevalo ob ugodno prebitem fizikatskem izpitu, je uložiti a<> 20. aprila in sicer potom predstojeće gosposke, če se prosilec nahaja v javni službi. Mestni magistrat Ljubljanski dne 20. marca 1890. Župan: Grasselli. ■r V najini založbi je izšla in se začne !i. aprila razpošiljati knjiga Balade in romance. Napisal Anton Aškerc. Pesnik <-orazd (Anton Aškerc.) je vzbudil zadnja lota s prekrasnimi svojimi pesniškimi pmizvodi v Slovencih obče zanimanje. Plastično izrazovanje, lepa dikcija blagoglasni stiki, zdrav realizem in poseben epični talent dičijo vso njegovo, iz narodnega življenja in slovenske zgodovine zajete pripovedne poezije, o katerih so jo že večkrat izrekla želja, da bi jih pesnik v knjigo zbrane dal na svetlo. Ustrezajoči tej splošni želji po-dajeva Slovencem nad deset in pol tiskovnih pol obsezajočo zbirko njegovih balad in romanc tor zajedno vabiva na prijazno naročbo. — Cena broširani knjigi 1 gld. 30 kr., v izvirne platnice elegantno vezani pa 2 gld. (263—2) Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. LaBtniua in tiak -Narodne Tiskarne".