St. 13. V Gorici, v soboto dne 15. februarja 1908. Letnik X. &0EICA Ichaja Tiak torek in MJRto ob 4. uri popoludne. Ako pade na nLdneva praxnik ixide dan prej ob 6. iveöerNätane po polti prejeman ali v Gorici na dorn poliljan celoietno 10 K, polletno 5 K in Setrtletno 8*50 K. Prodaja sevQorici v to- bakarnan Schwarz v Solakih ulicah, Jellenitx t Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijerera tekaliiču po 8 Tin. ITredniitvo in npraynlitvo m nabajaU r «Narodm titkarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopiie je natloviti na uredniltvo, opiate in naroJnino pa na uprarniitvo >Gorice«. Oglaii ie raiunijo po petit- ˇrstah in ticer ako ¦« tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., 8-krat po 10 Tin. Ako ie reäkrat tiakajo, radu- nijo •« po pogodbi. Izdajatelj in odgOTorni arednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgor. L. Lukežlft). Volifve. S tolminskih hribov. Če atopiä maöka na rep — zami- jayka. Enaki bo tndi naii liberalci. Dovolj, da jim oöitaä zrijačnost in breznaöajnost — že mijavkajo in cvilijo in silno se hadajejo ti sYetnikil A nič ne de to. Le naj bodo hudi! Vsa la ometna razjar- jenost nara t prari lači kaže njihoTO zvijačnost in breznačajnost. Vsaka pre- tveza — a ktero mislijo Ijndstvo zbegati, jim je dobrodoila — tem zrijaöneiem. Tako tadi sedaj, ko se bliiajo volitve za deielni zbor in ko že gledajo v daha preteöi stoj pora/ — se t afojem obupu poslažajejo poaebno te pretveze proti diönema poalanca naiih gor: ,Ür. Gre- gorčiča je IjodstTO skazalo svoje za- apanje že za öaaa držaTnozborskih vo- liter. Kaj če Teč?! Ta svoj posel naj vestno izpolnjnje — pa bo prav zanj in za Das." V svoji ?eliki Ijabezni do Gre- goröiöa modroje dalje „čema n&kladati moia noTO breme z izvolitfijo t de- želai zbor — Tolimo raje drage moie" — (razuaie se liberalne, kterim poslansko breme, <5e ga sploh dobe, ne Ikodaje, ker uploh ne delajo). Da je tako modrovanje zfijaöno in breznaöajno, dokažem: 1) Ko bi imeli liberalci enega tako Tzornega moža, imenitnega poslanca, ki bi imcl ob enem tndi dosti dela, bi se ga inorda zato branili kandidirati ga ˇ deželni zbor? GotOTO ne. Ravno vse- stransko pridno delovanje Gregorčioevo nam je t zagotoviio, da bo kakor vedno in po?8od tadi kot deželni poelanec po- polnoma na praTem mesa. Za to vsi kot en moL — dajmo stoj gias dr. Gre- gorčiča, kteri je našim naeprotnikom zato trn r peti, kar je delaven. 2.) Pomislijo naj naši liberalci, ko- liko so Be oni pri predzadnjih volitvah za državni zbor trudili, da bi apravili »anj dr. Tnmo — ravno onega dr. Tamo, ki jo ie bit deželni poslanec io tndi bil deiolni odbornik. No, ali so tndi takrat mijavkali „ne, ne Toma, ima že preveö dela?" Raj ie! 3.) Pa praSajmo jib — te liberalce, kako — da nimajo toliko asiniljena do državnega poslanca Štreklja — kteremn kot edinemu za&topniku goriškega libe- ralstra gotOTO ne bi smelo primanjkoTati dela. No, zakaj ae ga ne uamilijo ti ne- hraležni liberalci, zakaj temu „od dela tako obloženemu poslanca" veiljnjejo še breme deželmga poslanca? Vi, brezna- čajneži lajiate prej bremena sfojim ljudem (če sploh ima jo kako breme)! 4.) Rccimo, da bi zmagal pri ae- danjih volitv&h agrarnoliberalai fitez NerazBcdnamasa (dr. Franko) ter da bi ta mož postal tadi delelni odbornik, česar si baje želi. Sicer se to ne bo zgodilo, a recinio da bi se, kaj ko bi potem ta Nerazsodnamasa hotel kandidi- r»ti pri prihodnjih driavnozborskih vo- Htvah — kaj se Vam zdi — bi se libe- ralci — pobralimi Nerazsodnemaae — fcga moža t tem sluöaju branili, čei da ln»a preieö dela? Gotovo ne. Pa čemn Se dalje gOToriti — pra- Samo vas le to — vi liberalci, če bi vi iffieli T sTojih „razsodnih masah" le en*ga takega moia, ki je toliko atoril v bkgor našcga ljadstva, ki se je v do- st go dobrot naiega Ijudstva toliko pctil m delal, r dobrodelne namene našega IJadsttH na Goriikem toliko daroval k»kor naS Gregoiöiö, kaj ne, nobeno nebo bi vam ne bilo [visoko dovolj, da bi ga vanj poatavili; toda ker ta mož, ta vzormož ni vaš — zato psajete, slepa- rite naše Ijndatvo, je begate da naj bi ae izneverilo naiemn Gregorčičn. A — zastonj! Ne bo se vain poerečilo. Zaman vse TaSe spletke in pretveze! Naše gore so nam rodiie moža in zato je ta moi nal. In temu naiema moia radi naložimo le to breme, deželnega poslanca, ponoani na to da bo ravno naie gore zastopal voditelj naše vrle, övrste Slovenske Ljndske StrankeJ Dr. Gregorciöevi volivci. Anton Klančič. „Soča" se v svoji zadoji Stevilki pod nasloTom „Klerikalci na dein" roga naäema kandidata za kmečke občine, g. Antonn Klanöiön, čel, da ga dr. Der- mastia prepeljava okoii, da ga je v ne- deljo peljal v ŠempaB in na Cesto, — pa da bi Klančič najbolje storil, da bi ne kandidiral veö, ker je baje sokriv na vseh tifltih krivicah, katere je zakriril deielni odbor v preteklih 6 letih ; pra?i dalje, da je svoje dobro ime otemnil v BerbnčeTi droibi in da je naravnost ikandal, da sedaj zopet kandidira. Nam je to dobro znano, da bi bili naii liberalci kolovodje žo davno prav radi apratili g. Klančiča na svojo stran; a ker se jim to ni posrečilo, zato se se- daj njihoTO glasilo zaletava vanj, hoteč ma izpodkopati zanpanje pri volivcih Toda to je zgrajeno na pretrdno podiago, nego bi se dalo po hodobnem snmniče- njn in obrekovanja pokončatL Gospod Anton Klanöiö ni moi, ki bi se ponoja! ali celo vsiljeval v javne zastope in vendar žnpani nepretrgoma že 35 let (če se prav ne motimo, ie 37. leto) v podgorski inpaniji, je zdaj ie 15 letonaöelnik cestnemo odbora za goriäko okolico, tretjo dobo ad pomnoienema in sedaj tadi ožjema c. kr. okrajnema šol- skoma Bveta in dvakrai ie so ga Rloven- ski Telepo8e?tniki izvolili svojim zaBtop- nikom v deželnem zboro. Vse to nam jasno razodeva, da moi niiva zaapanje ne samo v domači občini, ampak v celem okraja, na celi slovenski strani naše de- iele. In to zaapanje je popolnoma za- slnieno ; kajti g. Klanöiö izpolnnje Testno dolžnoati, ki ma jib nalagajo vsi navedeni mandati. Kot žapan ima občinski nrad v najlepiem redo, OBkrboje Bam vsa aradne posle in ce!o občinsko apravo. Nikdar ni zaumdil nobenega občinskega pre- adarka, nobenega račona, nikdar ni dal povoda pritoibam proti občinskema go- spodar8tva, katero je v vsakem ozira pravilno in zakonito. Enako skrbno in pravilno posluje tadi kot načelnik cest- niga odbpra, pospeievaje neatrndno pro- metne interese svojega okraja. GoriSka okolica je v njegovi poslovni dobi malo da ne dokončala zgradbo in aravnavo vseh svojih najpotrebnejših cest in se sedaj po avojej gosti cestni mreži odli- kaje mimo «rseh dragih okrajev naie de- iele. In kar je šteti gospodu Klančiča v prav posebno zaalago, je to, da so si v 15 letni dobi njegovega poslovanja vsako leto gradile nove in aravnavale obstoječe ceste, pa da ni bilo v vsem tem časa najmanjše pritoibe o kakori- nemkoli izkoriičanja dotičnih podjetij. Tadi kot clan okrajnega iolakega sveta je gosp. Rlanoič moi na svojem mesta, nepristransk in pravičen in skrben ?,a äolake interese svojega okraja. Delovanje deželnega poslanca je javno, razkrito, vsakdo sodi o njem po BTOJem aposnanji. Ko je bil zadnjiö g. Klanöiö izvoljen deielnim poslancem, ni niti sanjal o tem, da bode moral skoro v celej poBlovni dobi nadomeičati de- Želnega odbornika, sicer bi bil v svojej *nani ekromnosti prav gotovo odklooil izvolitev namestnikom deielnega odbor- nika Toda ko je bil poklican v deielni odbor, potrndil se je in podpirale bo ga njegove dolgoletne skainje v oböinskih, cestnih in šolskih zadevah — da je kot veiöak v teh Btvareh, tadi tam vestno in aspeino sodeloral v blagor deiele. — VsakSo, kdor pozna poitenjaka Klančiča, se mora na glas smijati ,Soči", ki mo očita, da je v deželnem odbora delal, ali podpiral krivice. Če tndi ni moi aöenjak, pa je preskaian v javnem iivljenjn, kre- menit značaj in poiten rodoljab, da bi bii res prsTi ikandal, ako bi ga tadi zdaj ne izToIiii sTOJim poslancem. Da je g. Rlančič moi, ki smemo zidati nanj, nam dokazoje tadi to, da ma je dr. Franko ponndil mandat, če se od- poTe načelom naše stranke. Ko je g KlanČič to odloöno odklonil, je pa potem dr. Franko zabaTljal čezenj, čea, da bi ga na noben način ne hotel! imeti »grarci. Ne vemo, kako se to atrinja z „Teleizobraienostjo" dr. Frankota. \z Bovca. Minolo nedeljo, dne 9. febru- varja, sino položili temeljni kamen k zgradbi boljšega blagostanja v našem doslej od vseh strani zapuščenem in v velikih stiskah vzdihujočem okraju. Naše „Katoliško politično društvo" je inielo namreč minulo nedeljo v dvo- raiii „pri Pošti" dobro obiskan voiivni shod, na katerem so govorili razni go- spodje: dr. Brecelj, zdravnik v Gorici, kandidat za splošno kurijo, gospod A. Kosmač, župan v Cerknem, kandidat za tolminsko kmečko skupino in gospod Franc Kremžar. Veselilo nas je, da smo dobili lpp pregled o našem političnem položaju. Vsi kandidatje S. L. S. so bili z nav-* dušenjem sprejeti. Spoznali smo, da bomo volili zavedne katoličane, vnete Slovence in iskrene prijatelje našega delavca in kmeta-trpina. Temu dejstvu so nam porok: [njihove izredne zmož- nosti. Med burnim odobravanjem vsega navzočega občinstva je bil proglašen na predlog preč. g. dekana g. Leopold Jonko, veleposestnik in podžupan v Bovcn, kandidatom v slovenskih trgih. Mogočni živio klici so pričali. da je izrazil soglasno željo našega vrlega bovškega občinstva. Tudi naši politični nasprotniki slovesno zatrjujejo, da ho- čejo podpirali Jonkovo kandidaturo, in prav tako. Na ta način bi jbila uglajena pot do splošne edinosti, po kateri vsi željno hrcpenimo, saj znan je pregovor: „V edinosti je moč!" Če kateri slovenski trg, je potre- ben Bovec svojega zastopnika; saj bolj zapnščenega in od središča oddaljenega trga ni, kakor je naš. In zato , upamo, da nas bodo v tern oziru podpirali tudi drugi sloven- ski trgi. Iz Kobarida. Lepo zimo imamo na Kobariikem letos pri nas; to je nekaj redkega. Ker smo torej prosti snega, imamo temveö stika z drugim, zananjim svetom. Uliža- joOe ae volitve nas precej zanimajo. Nas triane, ki voümo v skopini trgov, za- nima seveda naj bolj volitev v trgib. Čaje se in bererao tadi, da hoče v trgih kan- didirati Andrej Gabriček. Ta moi jeoicer nai rojak; a ga nikakor ne moremo pri- poročati. Če bi ne imeli dragega vzroka proti njema, imamo tega, da je bil on tiiti, ki je napravil razkol med goriäkimi Slovenci, da se sedaj bijemo med aeboj. Gabriček Andrej je rojea ta pri nas ; a vsi naii triani, razan najbolj zagrizenih, javljajo : „Ne, Drejca pa ne bom volil". Naie mnenje je, naj bi se slovenski trgi sporazameli med seboj za takega moia, ki je res trian, ki je izobraien in ki bi torej znal zaetopati koristi slovenskih trgov. — Zato smo bili zeio zadoToljni, ko Brno sliiali, da Bovčani priporočajo kot kandidata g. Leopolda J o n k o t a. Po- znamo g. Jonkota in reöi moramo, da nam je njegova kandidatnra simpatična. Moi je veliko storil za domačo občino, a Be ni nikdar po nepotrebnem vtikal v politični boj. Slovenski trgi pa potreba- jemo takega moža, ki ne bo nosil boj?. v deielni zbor, ampak d e 1 o. Mi mo- ramo pri Tolitrah gledati na to, da bodo naši poslanci složni, da se ne bodo pre- pirali med seboj. Tega pa ne priönkajmo od Qabriceka! Pričakajemo pa to lahko od goapoda Jonkota, o katerem smo pre- pričani, da bo moi na svojem mesta. Shod v Vetikem dolu. Sbod v Velikem dolu na Krasu bo je vriil v petek 14. t. m. Navzoöih je bilo nad 50 mož, med temi par nasprot- nikov, ki bo pa molöali in proti konca, ko je bil govor o liberalnihuöiteljih, tiho odšli. Mnogo naših moi ni bilo doma. Govoril je karat Abram. Vsi so posla- iali z veiikim zanimanjem in odobrava- njem, obijnbljajoč zvestobo in jekleno- stanovitnost. Najprej bil na kratko pojasnjeno- agrarno praianje in pripomočki o re- iitvi kmečkega stano. Nato seje navedlo kaj je v to svrho ie storila kat. nar. oziroma Sloven8ka Ljadska Stranka po deieli in v dež. zbora. Žgala je posebno ažitniua. Na to se je označilo dosedanje liberalno razdorno delo po deieli in v deželnem zbora in »grama zvijačnost in nedo- elednoBt in slepenje. Označil je ostadne napade liberal- cev na dr. Gregoröica in pojasni) načrt „Kmečkih zvezu za deielni zbor- R sklepa je gororil o kultarnoTerskih na- čelih »Slovenske Ljadske Stranke". Fikfakarski shod. Škoda, da niso Šlitistiomahljivci, ki ne vedo s katero stranko bi šli, v nedeljo po- poldne na predpustno šalo- ali žaloigro, ka- tero je priredil za Vipavce znani liberalno- agrarni-socialnodemokraški, za svoj narodni blagor skrbeči Vrčon v Skriljah. Spoznali bi bili babilonske zmešnjave, ki siede v naprednjaških možganih. Kokodakanja je bilo obilo, jajc pa nič, ampak sami klopotci. Dr. Levpušček, odposlanec nar. napr. odbora je povedal, da so se zbrali zato, da izberejo kandidate, ki bodo skrbeli za kmecki blagor in ne bodo nabirali tisočakov. V^rČon je pozivljal, naj bi šli vsi skupaj v boj, vsi smo Slovenci, ene matere, eno nro pod Tolminom do Hublja, namreč liberalci, agrarci in socialdemokrati. Le krščansko ljudsko stransko je izpustil iz svoje ljubezni. Razvi- jal je svoje naČrte, kako združiti vse stranke in izbrati kandidate iz vseh stanov: kmetov, učiteljev, obrtnikov, trgovcev in krčmarjev • spoštovati je treba tudi sociatne demokrate, ki tvorijo znalni del naSega Ijudstva, skoraj 2000 jih je na Goriškem. Zato priporoča za kandidata učitelja g. Petra Medveščeka. Medveštek se odločno brani sprejeti ta križ in dati svoje ime časnikom pod zobe. Luštno je biti kandidat, biti izvoljen je pa druga; Bog je dal letos dobro letino za vino pa tudi za kandidate. Njemu se zdi, da je vseh treh strank, katere hoče Vrčon združiti, še premalo, treba je segniti tudi na četrto stranko, kateri pa ne ve lmena, če- iudi je malo prej zabavljal čez ime Ljudske stranke. Sicer pa so dobili navzoči vtis, kakor da se Medvešček norčuje iz zmede- nosti naprednjaških strankarjev. Vrčon se je izjavil, da je on priprav- ]jen sprejeti težki križ posianstva, saj ve, da ga čaka le napadanje po časrikih, česar je že vajen. (Naj lepo pošteno trguje in naj se ne vtika v reči, katerih ne razume; in nikdar ne omenimo njegovega sicer častitega imena. Le črevlje sodi naj kopitar.) Vrčonova kan- didatura ni po godu večini, ker ne poznajo drugih njegovih zaslug za narod, kakor nje- govo lepo hišo in trgovino. Le stari Pejc vpije, da mora Vrčon biti kandidat. Brejski krčmar Lazar priporoča brejskega učitelja Možino, češ, on je kmet in učitelj. Dr. Lev- pušček je bil že nevoijen, ker niso mogli vklub vsemu kokodakanju nie zvaliti. Dobravski učitelj Merniolja je priporo- Čal, naj se cez 7 dni zopet snidejo in naj vsak s seboj pripelje po 2 moža. Morda vendar kaj zvalijo. pouk T kmetijstTa, öe tadi t ožjih mejab. — Jarno je, da te bodo visoka šolska bremeaa še pomnožila, ako [ae bode za- dostilo dejanskim potrebam. Iitotako se da dokaxati okoliäöina, da mnogo občin ne premore šolskih bremen. Tsied tega je bil stafljen aledeöi predlog: Visoka zbornica skleai : „C. kr. vl*da se pozivlja, da pred- loži zakonski naört, v Bmialu katerega se izpremiaja § 62. državnega iolskega za- kona tako, da bode morala prispe?ati država troškom za zgradbo in vzdrže- vanje ljadskih iol". S tem pa je v zvezi tadi notranja prearedba sedanje sole, ki ne 'uži kme- iovim koristim. Kmeöke zveze In kmeöki poslanoi iz vse Avstrije zahtevajo, naj se zniža äolska doba za kmeöke otroke; a namestn tega naj se otroci uSe veö ktaae- tijstva. B1 je že stavljea v tem ozira predlog T driavnem zboro. Stvar je za kmet* prevažaa. Le liberalni aöitslji ji nasprotajejo. Za preosnovo ljudske sole. Opetorano smo že povdarjali, da je treba prenrediti naie ljadako šolatvo. Di- žela preveö trpi pod stroški Ijadskega iolstfa; to je eno. Dragič pa ta sola ne ustrega kmečkim zahteram. To smo pri- bili že veökrat. A liberalni ačitelji, ki so sedaj pri agarcib, so nas v „Sdči" Ijoto napadali radi tega. jVendar se bo stvar rešila preko ten ljadi. Njihovo ravnanje pa kaže, da to agrarno-liberalno aöitelj- stvo nima srea za kmeta, ampak vidi porsodi le isebe. V pretekli zakonodajni dobi sta se deželni zbor in odbor vztrajno borila, da bi doredla c. kr. vlado do tega, da bi prispevala iz državnih sredatev za zgradbo t vzdrževanje Ijadskih so). Ysi argamenti, ki sta jih navedla t podkrepljenje te zahteve, zadeli so na „non possamas" (ae rnoremo!) c. kr. viade. Ta zadeva pa je prišla zopet na površje T poslanski zbornici, kjer so vlo- žili nekateri poslanci koncem leta 1907 formalen predlog, ki stremi za tem, da bi prispevala država troškom za zgradbo in vzdrževanje Ijadskih sol. Predlog je etavljen v tem smisla: Ker je ljadska sola za večji del prebivalstva aa deželi edino torišče, kjer jse more izobraževati, je naj no potrebao, da se skrbi za radikalno prearediter sole. — Za povoljen razvoj sole je mej drngim neobbodno potrebno, da odgo- yarjajo Soliki prostori toliko zdravsWenim, kolikor tadi vsem dragim zahteram. Toda, zgradba sličnih posiopij pro- Tzroča tako Tisoke troške, da presegajo finančno moč tistih činiteljev, ki jih imajo prenašati. Nekateri okraji so primorani nala- gati gospodarsko že jitak preveč oslabe- lim davkoplačevalcera 60 do 200 odstotne doklade za amortizacijo šolakih dolgov. V dokaz, da se mora ta odpomoäi ˇ svrho, da ee obvaruje kmetsko Ijad- 8tro popolne bede, zadostaje, ako ome- njamo prekären oböi kuneiijski položaj, popolnoma zadolženo zemljiäko posest in pa okolisöino, da ni nade, da bi se ek- sistenca uredila, (kar ima za posledico, da se poaestniki že izseljajejo). Kmetsko Ijudstvo bode v saniranje slabega gospodarskega položaja z vsemi moömi sodeloTalo, to pa v najveöji meri, ker bode deležno oböe izobrazbe, katerej pa se mora pridražiti öimprej Btrokovn Velika blamaža posl. SfrekIJa! Z debelimi črkami prinaša torkova »Soča« veselo vest, da je fi- nančni minister obvestil poslanca Štreklja, da je vlada dovolila, — ne kakor prvotno poročano — samo 75.000 K, ampak UO-OOO K kakor prispevek za nabavo sena. Nikdo bi se tega bolj ne veselil kakor mi, ako bi bila ta vest reS- ničiia. Mi smo v neki številki pošče- getali »Sočo«, naj nampove, kakšno yladno podporo je dosegel poslanec Štrekelj za svoj okraj v svrho na- bave sena : na to naše vprašanje je bilo treba seveda odgovoriti in sedaj ljubi čitatelji berete v »Soci« odgo- vor tiskan z najdebelejšimi črkami. Ampak stvar je nekoliko dru- gačna: Finančni minister dr. pi. Kor y tow ski je našemu poslancu Fonu povedal vže 19. deceinbra 1. 1., da je nakazal polje- delskemu m i n i s t r u na nje- govo zahtevo, sicer ne 140.000 K, kakor sedaj piše »Soča«, ampak 145.000 K: poljedelski minister pa je dal tržaškemu namestništvu na razpolaganje saiuo 79.000 K vkazavši mu, naj pred vsem od te svote takoj nakaže deželnemu od- boru Goriškemu znesek 10.000 K za Goriški okraj; svoto 9000 K naj pridrži namestni- štvo kakor reservni zaklad, ostalih 60.000 K naj pa razdeli mej posamezne okraje. Namestništvo je na to nakazalo goriškemu deželnemu odboru še 9000 K za goriški okraj, toraj skupno 19.000 K, za sežan- ski okraj, kjer je Štrekelj poslanec, 30 0 0 K, tržaški okolici pa tudi 3000 kron. Nakazane svote so bile prenizke z ozirom na izjavo finančnega mini- stra. Dne 12. januarja t. 1. je za to poslanec Fon govoril s poljedelski m minis trom dr. Ebenhoch- oni, k a t e r i j e o b I j u b i 1, da podporo /visa. Na prip'orocilo poslanca Fona (dne 14. januvarja t. 1.) je tržažko na- mestništvo zahtevalo večjo podporo. Že dne 29. januarija je dobil poslanec Fon od poljedelskega ministra spo- ročilo, kaj se o lem vkrene. Naravno je, da ta stvar za sedaj ne liče javnosti. — Govorili bomo o tem pozneje. Iz tega se razvidi, da je posla- nec Štrekelj izvedel' za razbobnanih 145.000 K nekoliko prekasno ! Na vsej >Sočini« novici je samo to resnično, da we pod- p o r a n a j b i z e p o v i ä a, t o d a n e po Štrekljevi ampak po Fo- lio vl zaslugl. Kako pa je prišlo do tega, da je finančni minister nakazal 145.000 K, povemo prihodnjič, da bo jasno, komu ^ast. Volitve se bližajo, »Soča« rabi za to Štrekljevih »U9pehov«, toda laž ima kratke noge, tudi če je še tako debelo — tiskana. »Soča« je sama blamirala ŠtrekIjaT Polifični pregled. Proračunski odsBk drž. zbora je 13. t. m. razpravljal zelo obširno o gozdarskih iolah, državnib gozdovih, gozdnih dela?cih in lorskih pravcah. Po- roöala sta o teh stfareh med dragim tadi dra poslanca Slorenakega klnbadr. Ž it- nit in dr. K or o Sec. Katoliška Ijudska zveza na Ogerskem' Minolo nedeljo je imela katoliška Ijadska zraza shode t stotini oböin. Na veö sho- dih so gOTorili delegatje centralnega vod- stra in državni poslanci. Predmetom go- Toror so bili naörti in organizacija ka- toliške Ijndske zveze. Ta akcija ljadske zveze, ki stoji pod zaščito ljadske stranke, je neprijetno dirnola drage parlamentarne stranke. .«>'. :••;..,;> .,*^:.-., Kv>v.*: ¦ ¦¦;' Zakon v varstvo otrok. Aogleika vlada je predložila po- slanski zboriftici široko začrtan zakon t ?arst?o otrok. Vse že obatoječe toza- derne zakoDske določbe se kodificirajo v korist otrok do 16 lot. Poleg tega imajo stopiti ˇ Veljavo nova stroga določila. Kaznovalo se bo n. pr. prodajanje smodk, s?alčic, papirja za cigarete deci. Policija bo smela otrokom konfacirati tobak in potrebičine za kajeaje. Zikonski načrt odpravlja vae zaporne kazni za prestopke otrok. Ustanovi se posebno sodisöe, ki bo kaznovalo prestopke otrok. ¦ ; Dogodki v Rusiji. Vojno sodišče, pred katerim so stali kot obtoženci „branitelji" portartaski general Stöisel, Fock in Reiss, se je iz- reklo za smrtno obsodbo, katere pa samo ni izreklo. G)neralotna Focka in Rsissa so se priznale olajäalaeokolnosti. Konöna sodba torej še ni izreöena, kakor so po- ročali nekateri öasniki. Francoski listi so prinesli vest', da je carica našla na postelji svojega sina preatolonaalednika pismo, v katerem se prestolonasledaik obaoja na smrt in se nadalje trdi, da ne bo niti car niti care- vid ašel nasilni amrti. Obenem so naili po nakljačja žico, ki je bila v zvezi s sedemnajstimi, na raznih krajih carske palace skritimi bombami. To bi kazalo, ako je stvar resnična, da ima carska rodbint». v svoji najbližji bližini svoje smrtne sovražnike. R&vnotako se tadi poroöa, da bo našli v Petrograda v kleti politehaičnega zavoda devet bomb in štiri artilerijske krogle. Vprašanje vojaških zastav. O vpranja zastav in emblemov se poroča: Polkovne zaatave bodo na eni strani imele avstrijski in ogrski grb, ob- dan od lavorjevega venca, na dragi strani pa se bo, kakor dozdaj, na vgak naöin ohranila podoba Matere božje. Obrobek zastav pa ne bo več črnormen in rdečebel, ampak črnormen in rdeče- belo-zelen. Vojna zastava mornarice bo rdeoo-belo-rdeča, kakor dozdaj, toda bo imela tadi ogrski državni grb. Na vojad- nicah bo povsod namesto orla avatro- ogrski grb. Častniki bodo na portepojih in na častniškem pasa imeli tadi ogrski grb. Sicer ni ae ničeaar definitivno skle- njenega, ker radikalni Ogri niti s tem niso zadovoljni, v Avstriji pa najbrž za ta naört tadi nihče ni preveö navdašen. DarovL ZanŠolskiDom. Pred8edništva so plaöali: Fran Hmelak, veleposesjnik v Lokavca 10 K; Jarij Peternel, dekan v Kobarida 10 K; A. B. E. (polta Bfe?lnj) 10 K; dr. Ait Grdgoröiö v Gorioi 20 K. Našemn npravniitfa je dollo: Mat. Ivanöiö, vikar v Csrovem 10 K (ravno toliko ZR nAlojzijevisöeu). Srčna hvalal Za GregorČioev spomenik: Bralno draštvo „Elinost" v Srediiöa na Štajerskem 20 K; M. Vrbnjak, c. kr. poätni komisar v Gradca 050 K. Novice. Zdru^eni noodvmni ve'eposestniki so imeli v četrtek posvetovanje, da so posta- vili novega kandidata namesto odstopivšega L. Bolka. Kandidati združenih veleposestni- kov ljudske in agrarne stranke so gospodje: Ignac Kovač v Ajdovščini, Anton Mo- zetič v Solkanu in Anton Zucchiati v Medani. — V izvrševalni odbor so izvoljeni: Anton Klančič, načelnik, Žiga grof Attems, Anton Možetič, Anton Zucchiati in Leopold Bolko. — Mnogo veleposestnikov je izpuščenih iz volivnega imenika. Ti naj reklamujejo svojo volivno pravico. — Zdaj pa vsi na delo, in zmaga bo naša! Kako je dr. Franko J.aiil niiše ]jud8tvo? — „Naš Glas" omiva dr. Fran- kota ter zavija njegove besede o „klerikalni nerazsodni masi". Hoteč se oprati, se Fran- ko še bolj umaže. Piše namreč: „Ko je med govorom dr. Frankota na shodu pri Rebku napravil nekdo medklic, češ, da so sami bivši naprednjaki pri naši stranki, je dr. Franko odgovoril v tem-le smislu: Res je, da stoji v naših vrstah mnogo bivših n aprednjakov; to pa radi tega, ker so ti bolj prosvi t ljeni, ker čitajo to in ono, in ker sami uvidijo, da po tej poti ne more iti dalje. Klerikalna klika pa ima aa seboj bolj neraasodno maso, ljudstvo, k i v e č i n o m a ne ana niti či- tati, zato ne more miüiti a lastno glavo in slepo drvi za klerikal- n i m i k o 1 o v o d j i." Ali ni to kruto žaljenje našega ljud- stva. Naprednjaki so, ki znajo čitati in misliti; 1 j u d s t v o je, ki ne zna misliti ne brati! Ali je sploh mogoče hujše žaljenje? Niti od strani Lahov in Nemcev nismo še slišali, da bi naše ljudstvo večinoma ne znalo ne čitati, ne misliti s svojo glavo. O, razumemo, da se boji Franko lastnih besed. A čim bolj se pere, tembolj bo umazan! Od tako učenega in izobraženega moža, za kakoršnega se ima dr. Franko, bi pač ne bili pričakovali takih besed. Te žalitve so, kakor bi jih bil govoril pristen Karnjel. A ve naj ta karnjelski potomec, da takih žalitev nekaznovan ni še in ne bo govoril nihče! Doslej smo slišali le enkrat iz slovenskih ust sramotenje slovenskega ljudstva, ko je dr. Tavčar govoril o surovosti in zabitosti slovenskega kmeta. Tavčarju se je pridružil Franko. Tavčarja je že s o- d i 1 o kranjsko; Frankota bo o b s o d i 1 o go- riško slovensko ljudstvo. Poln strupa, srda in sovraštva je „Nari Glas". Agrarce je zadel v živo govor dr. Pa v let iča, ki je do golega razkrinkal dr. Frankota in jnjegovo stranko. Če pa misli dr. Franko, da bo z Ioparjem, ki si ga je izposodil pri Gabr* Sčeka, aničil vtis Pavletiöevega gjvora, se bridko moti. Ravno njegovo divjanje nam dokazoje, kako zelo je prizadet. Naj bo ta advokat prepriöan, da njegov smehljajoöi se obraz nima na Ijudi nobe- nega opliva ; njegove sarovosti v „Na- äem Glasn" pa da dokazajejo resnico na* ših trditev. Kaj se še bere v „NaSeiu Glasu*? Beremo tadi to le : „Z V8O silo so se že vrgli dahov- niki v agitaeijo. — Tam kjer dahovniki sami niso dosti bojeviti ali kjer jim ven- dar ne gre čez veat, da bi se npali na )jadstro vplivati z lažmi inobrekovanjeni, tam morajo seveda priskoöiti na pomoč agitatorji a la Kremžar, dr. Brecelj, dr. Darmastia ltd." „übogo ljadstvo seveda veraje da- hovnikom, ker jih ima za božje namest- nike; niti misliti si ne mere, da bi bilo laž in obrekovanje, kar pride öez, nje- gova politična aatau. Tako izgleda vejica mira in sprave pri agrarcih, tako delajo aa kmeta ti Pa" tentirani „kmeöki prijatelji". Ali Be v četa razlikajejo od GabrSöeka, Tavöarja, »Na- rodaM, „Soöe"? Le ? eni stvari se rasli- kajejo od teh. „Narodu io „SocV sta odkrita, öe prav surova, „agrarci" so pa poleg vse surovosti še brezmejmo hinav- ski. A krinke jim potrgamo ras hinavpkih, sladko se smehljajoöih obrazov, da jih bo Ijadatro spozoalol „Soča" pobere kamen proti oerkvi in daboTnika, kjer ga dobi. Nedavno je poročala z deviäko sramezijivostjo in oöi- vidno ikodoželjnostjo, da katehet t „Ma- lem Domu" je v dekliikem razreda ra- bil nedostojen izraz. Preiskava, ki se je na to avedla, je dokazala, da je vest ne- resnična in kdo jo je raznašal. Vsled tega ja bila izkljnčena ena aöenka, kateri poakrbi najbrže „SocV nadaljni pouk. Klerikalna zmaga? Gabriček s BTOJimi proroikimi odali že vidi zmago klerikale ev. Nam je to prav, če ježe Gnbrsček sain avidel, da njegov libera- lizem ne vleče. Ie „Soöinega" članka öu- jemo todi javkanje, da tadi noro pofar- bani liberalizer „«grarcev44 ne bovlekel Ijodstfa za seboj. Kdo pravzaprav ječl?— „Sjßa" piše, da „klerikale! vriskajo, da pojejo in rajajo. Ljadstvo ječi..." — Kot verni brarci „Soße" prosimo Gabräöeka naj tadi nas pelje tja, kjer tako „vriskajo, pojejo in rajajo". Tudl mi bi tako le radi malo za?riakali. Ssveda, če pa zra- ten Ijadstvo jeöi, je strar čisto draga. Hodili smo okrog in iskali tistega Ijadstva ki ječi. Posrečilo se nam je in naili smo da je tisto ljadstro sprarljeao t G)- spoaki ulici 7. Uvedeli smo pa tadi, da se tisto Jjadstvo" z navadnim izrazom imenaje „Gabrsöekov žep". Pfoti 8vobodui šoli. V Turinii na Laškem se je vršilo veliko Ijudsko glaso- vanje glede na svobodno solo. Glasovalo je 27 tisoe starišev; od teh 27.000 pa jih je bilo le 550 za svobodno šolo ; vsi drugi so bili proti in zahtevajo, da bodi šola krščan- ska. Framazoni so zaradi tega zelo slabe volje. — V „SloTcnski krSffcnsko-socialni zvezi" je zadnji torek lepo poljudno razla- gal g. Vuga n--»H 70 slik iz sveie dežele. Navzočih je bilo izredno mnogo poslašavcev. O Mnuovh v grednjem Vfrku bo prili. torek predaval dr. K. C a p u d e r. Vstop prost. Poroka. V ponedeljek dne 17. t. m. Be poroci v Mima g. Anton V a k, organist, z gospodično Rozalko M u ž a- 1 i n. — Vrli dvojici kliöemo : Bogdaj sreöo 1 Slovenska uuiverza. Pri seji de- vetorice nemikih strank je 12. t. m. go- voril nauöni minister dr. Marchet o vse- nöiliäkem vpraianja. Minister je naglaial, da je vpraianje o ustanovitvi češkega vseačilišoa na Moravskem, sloren. vse- nöilisöa t Ljobljani in italijanskega do- zorelo v toliko, da ga je treba rešiti Dr. Marchet je svetoval Nemcem, naj se 8 to reiitfijo sprijaznijo, ker bi se sicer ta zadeva nredila proti vclji in brez so- delotaDJa Nemcev. Nemci so rniniatrov nasret odklonili ter se v prvi vrsti izre- kli proti ustanovitvi ( italijanske prarne fakultete na Danajn, öes, da bi Slovenci in Malorasi takoj zahtevali, naj se za nje ustsnove enaki zavodi ua Danaja, öim bi Nemci dovolili, da se italjanska fakalteta kreira na Danaju. — Na tukajŠDjem c. kr. ženskem učiteljišou je bilo koncem Ia polaletja 1907J8 in sicer na a) izobraževališču skapno 301 gojenka, b) raoški vadnici skapno 444 učencev, c) dekliäöki vadnici akaprio 295 uöenk, d) na mešani nemiki d"orazredni vadnici skapno 112 otrok, v pno je bilo vse mladine na tern za- tyda 1152. Oi teh je dobro vspelo in sicer na a) izobrazevaiisöa 275, b)moski vadnici 360, c) dekliiki vadnici 247, d) raešani nemški dvorazrednici 89. Torei skupaj 971. Ako se odbije ätevilo onih gojenk °ziroma ačenk in aäencev, kateri se niso rcogli klaaificirjiti radi bolezni in sicer Q& a) izobrazevaliSöu 9, b) dekliški vad- n'ci 2, c) deöki vadnici 17, d) nemäki vadnici 3, to je 31, potem ostane slabih jspehov na a) izobraževališou' 17, b) de- khäki vadnici 4C, c) deöki vadnici 67, ») nenaSki vadnici 20, skopaj 160 ali 13»/0 1 1- 87%, ta zavod obiikajoöih je dobro vspelo. Specielno iteje aöiteljiiöe kot tako 9388% povoljnih nspehor. — Smrtna koea. — V Kopra je omrl v petek 14. t. m. bivii ravnatelj aöiteljisöa v Kopra Ivan Uerelante, star 85 let. Pogreb bo v nedeljo ob 8h zjntraj. Pokojnik je bil vitez Franc Jože- fovega reda. R. i. p.! — 1z pnlit