376
Zgodovinske reči.
Odkod so Kelti (Galli, Vlahi) prišli v Norikum in
Panonijo? lil.
Spisal D. Jerstenjak.
Ker smo se prepričali, da Kelti niso iz Krirne, in da tudi nekdanji Kimmerci niso bili keltiskega plemena, marveč medskega *) Kappadočanooj maloazijanskim sorodnega,2) in ker srno tudi dokazali, da dr. Ilvvofovo terdenje o vlaka Keltov ni temeljito, nam tedaj še ostaja dokazati, kteri keltski rodovi i:i po kterih straneh starega Xorika in Panonije so se po svoji preselitvi iz Gallie nastanovili.
Sicer nam stara povestnica nič gotovega ne pove o času in načinu izseljevanja Keltov iz Gallie, vendar nam verojetno izročuje čas naseljevanja Keltov v It ali i, Ger-manii in Ilirih Brez vse dvombe tu*li niso Kelti mogli poprej v Panonijo in Norik priti, kakor v gori imenovane dežele.
*) Da so Kappadočani bili Med i, pričuje ime njihovega kralja Ari&rathes, kterega je Mithridat premagal (Strabon 12). Za medsko genealogijo Kimmercov govori tudi Genesis. Ja-phetovi sini so bili: Gomer, Magog, Madai. Madai je toraj Ml tretji sin. En del potomkov Magogovih se je podal na Tanais in se je tam z rnongoljskimi čudi fSkyti) zmešal. Iz te zmesi je postal pozneje rod S ar matov. Ze učeni Knobl, profesor eie-senski {v „Volkertafel der Genesis") je dokazal, da Gomerci in Kimerci eno pojenja. Kimerci so toraj bili pradedovi Me do v in Sarmatov, — iransko pleme zendskega porekla, ne pa arjansko-sanskritskega, v ktero spadajo Kelti. Me d i so pervlje stanovališča svoje imeli na Tauru, tam, kjer Jaxartes in Oxus izvirata (Ritter, Erdkunde 8, 27), zato so se Kimerci tudi veleli Taurii, in Krima Ta uri a. Takošna je, moj poštovani nasprotnik gosp. Matija Koch! Vaša je piškava. 2) Primeri Eusebi „Chron. armenic." II. str. 12 coll. I. 6tr. 95, dalje: Syncellus, 91. edit. Diodorf.
Kar Livi J) o času keltiskega izvlaka govori, da bi se bil zgodil za Priska Tarkvinia, ni resnično, in že kritični zgodovinoslovec IViebuhr („R6ru. Gesch." II, 574—583) je to mnenje do čistega poderl. Tudi stari pisatelji, kakor Ap-pian,2) stavljajoupad Keltov v XCVII. olimpiado in Diodor3) v čas obsedovanja mesta Rhegium skoz Dionysa siraku-skega, to ni dolgo pred letom 387. Polibi 4) pa upad Gallov in ujetje Rima leta 382 v eno dobo stavlja. Celo Livi v 17., 35. in 37. poglavji Galle one dobe imenuje „Gens inusitata", „n >vae accollae". Da Herodot za svoj čas nič še o Keltih v Pauonii in Noriku ne ve, 5) akoravno so mu te pokrajine znane bile, sem že pred omenil.
Proti koncu čete r tega stoletja pred Krist. se je toraj zgodil pervi izvlak, in sicer pod Sigovesom v hercinske logove, in  pod Beilovesom v Italijo.
Druga truma je sla pod Kombaulom v Tracio, 6) leta 360—335 pred Krist. Leta 278 pred Kristusom pa je vojvoda keltiski Brennus s keltiškimi četami rinil do mesta Delphi. 7)
Vsi ti vlaki v ilirski polotok so se pa zgajali po kopnem skoz gornjo Italijo — čez Kras do ustja Save, kjer še za Strabona in Plinija nahajamo keltiska rodiča Tauriskov in  Skordiskov.
Po stari Japidii, ktera je izvirno imela medsko-persiške stanovnike, so zaostale pri teh vlakih keltske bet-vice, zato so stari pisatelji imenovali Japide ilirsko-keltsko zmes.s) Pri tej priložnosti se je tudi utegnila ustanoviti kolonija keltiških Tauriskov v Nauportu, ktero mesto Strabon  keltiško naselbino imenuje.
Vse to se je zgodilo leta 350 — 336 pred Krist.9) Iz goruje Italije ni znan noben drug vlak Keltov v Norik in Panonijo, in gori imenovani vlaki pa niso vsega Norika iu Panonije obsedli.
Ostali še so tedaj zmirom po veči strani Norika in Pauouije pervotui slovanski stanovniki, in sicer v zemlji sem od IVauporta kraj kranjske, štajarske in hor-vatske Save do Siska, dalje med Dravo in Muro iu Dunajem (Donavo),  in  po  večji  strani zapadne Ogerske.
Velika množica slovanskih prebivavcov, kteri so segali čez Drino in Tiso, je bila veržena po Vlahih deloma nazaj čez Karpate, deloma proti iztoku med Gete in Dake. 10) O tem preganjanji Slovanov po Vlahih je se vedil Nestor povedati. n)
Al nasprotniki mojih terdenj bi mi utegnili reči: „Xorik in Panonija pa nista samo dobila keltiških na-seljencov iz juga, temoč tudi od za pada". Xe tajim tesra. Slišali smo, da je truma Keltov šla čez hercinske logove pod Sigovesom. Iz te trume so znani keltiski Boji kot sosedje Norencov in Pa no no v. Boje pa nahajamo v naj-stareji dobi v treh sosednih deželah. Livi ,2) piše od ene betve Bojev, da so se po svojem izvlaku združili s Hel-veti , v kerih zemlji še ho tudi stanovali za Caesara,13) Plinija in Tacita. 14) Mannert jim odločuje dnešnji severni t nunski departcment, kjer je stalo njihovo poglavitno mesto Gergovia. 15) Druga betva Bojev pa je Rta nO vala od virov Dunaja  in venetskega jezera (Bodensee) proti iz         kraj
dunajskega pobrežja, proti severju do smrečhiega pogorja, in na jugu proti mejašnim goram bavarskim iu trroljskim, dalje proti iztoku prek čez reko Anas do gore cetinske (raons cetius) ne daleč od Viudobonc. l6j    Obsedel je toraj ta del
*) Liv. 5, 34. 2) Appian in Kelt. 2. 3) Diodor, 14, 113. 4) Polybi 2. 17, 18. 5) Primeri: Herodot 2. 33. 4, 49. 6) Pau-san. „Graec." X. str. 750. 7j Diodor „Excerpta" 22, 13. 8) Ob-širniše v mojem članku: „Kako daleč je segala zemlja starih Japudov?" Novice leta 1858. list 51 in 52. 9) Obširniše pri Mannertu „Germanienw stran 494 — 495. '•) Primeri: prof. Va-niček „die Vorzeit und die erste Geschichtsperiode der osterreich. Monarchie44 v programu vinkovšk? gimnazije" 1853/54, stran 5. n) „Nestor" str. 3. edit. Timkovskij. ,2) Liv. 5, 35. 1S) Caesar „Bell. gall." 7, 9. 14) Plin. 4, 32. Tacit. „Histor." 2, 61. l5J Primeri Caesar 1. c.    ,s) Strabon 7, 292. 4, 206.
Bojev jažoo stran dnešnjega Švabskega, Bavarskega, dalje Tiroljsko severno stran in vso solnograško in gornje-avstri-jansko okrožje, potem Bohemsko (zato ime Boj o ne m um), Moravsko in moravsko-sležko mejašno pogorje. *)
V celi južni strani Koroškega, dalje v celi zapadni strani Kranjskega in po vsem Stajarskem še v ti dobi ne nahajamo nobene keltiške naselbine, tudi ne v zapadni Pa no ni i, temoč tukaj so še stanovali pervotni slovanski  rodiči.
Najprej se keltski Boji kot stanovniki goratega gornjega Štajarske^a in Koroškega imenujejo leta 58 pred Krist., ko so norejsko okrožje obsedli2) in se s sorodnimi Helveti združili. Pri tej priložnosti so prišli pra-stanovniki tik pokrajin pervikrat pod oblast Keltov, iu ta upad je vrata odperl za druge naseljevanja.
Brez dvombe so ti po gornje-štirskih in koroških planinah naseljeni Kelti v ti dobi dobili ime „Ta u risci'% to je: prebivavci tor — visokih planin, v razloček slovenskih prebivavcov — nor (Vertiefungen), ker Plini piše, da so se prebivavci ^rimske provincije4* nekdaj veleli „Taurisciu, sedaj pa ,3Noriciu.
Da ti keltiški „Taurisci(< niso po srednjem in južnem Noriku stanovali, ampak v severnem blizo slovenskih Kamov,3) sam Plini terdi, pisaje, „Poleg Karnov so No-renci, nekdaj ,?Taurisci" imenovani". On je hotel reči: V soseščini Karnov, toraj po karnskih in norenskih planinah stannje rod, kteri se sedaj po političnem poznam-lovanji veli „Norici", ali nekdaj so se veleli „Tauriscia; — ta okoliščina tudi dokazuje, da je rod slovenskih Norencov bil v Noriku veči in številni si, kakor keltskih prebivavcov, ker a potiori fit denominatio.
(Konec sledi.)
377
*) Obširniše Mannert „Germanien", 478. Kufahl „Gesch. der Deutschen" I, 21. Tacit. „Genn." 42. 2) Caesar „BsIium Gall.u l, 5. 3) Dokaze o slovenšnosti starih Rarnov najdeš t mojem spisu: o starih Kam i h v wNovicah"  1859. str. 249 itd.
384
Zgodovinske reči.
Odkod so Kelti (Galli9 Vlahi) prišli v Norikuni in
Panonijo?
III.
Spisal D. Ter sten j a k. (Konec).
Iz klasikov se toraj ne more dokazati, da bi ob časih Rimljanov v srednjem in južnem Nori k u bili edini Kelti stanovali. Od cerkniškega jezera, na ktero so me-jašili ilirsko-keltiški Japidi, po celem kranjskem Dolenskem, po srednji in južni strani Štajerske, dalje, kar je Ogerskega sem od ustja Tise do štajerske meje je bila zapadnopa-nonska zemlja, in po tej tudi ni najti keltiških rodičev, razun betvice Bojev kraj pleškega jezera (Neusiedler-See). Boje nam še Strabon sicer imenuje v soseščini Skordis-ko v in Ta uriš k o v; al ta keltiška naroda sta stanovala na južni Savi )?in tergo et fronte montis Claudii'4 —gore Krudie, kjer ste bile njihove poglavitne mesti Tau run um
in Singedunum, kjer pa jih je že v pervem stoletji pred Krist. getiški kralj Boerebista tako potolkel, da se je ona pokrajina čez sto let „deserta Bojoruni" velela. Ostanki teh Bojev so se nazaj oberuili k svojim bratom v Bojohemu, pa tudi te je markomanski kralj Marbod 12 let pred Krist. premagal (glej Strabon 7., Taci t. „Ann.a H, 62). Za čas rimskega gospodstva čez Norik in Panonijo, toraj v srednjem in južnem Noriku, dalje v z a-padni Pa no ni i ni bilo nobenih Bojev več v teh pokrajinah, zato tudi tadanji gcrški in rimski pisatelji o njih kakor o minulih govorijo.
Tudi imena mest srednje-norenskih in panonskih, kakor Solva, Celeja, Pultavia, Peto v, Savaria, Scar-batina, Siscia, Segeste itd. nimajo keltiškega zvuka, in če nahajamo na rimskih kamnih najdenih v teh pokrajinah čisto keltiške imena, kakor: Elvia, Adiatulus, Ve po itd., se vendar iz samih teh imen ne more dokazati, da bi tukaj izključivo bili Kelti živeli, ker posamni ljudje in rodbine so se v ono dobo ravno tako preseljevali, kakor danas, razun tega so po panonskih mestih bile večidel keltiške posadke, kakor panonske v Germanii in Gallii.
Cisto slovenske imena, kakor: Jen tu mar (dnešnji Jetrna r) Cepin, Likov, M o g i m a r, S a m u d a , Vol-tor, Voljap, Voltreks, Ilunko, Boujata, Buj, Jarmog, Bubna itd. živo in glasno pričujejo, da so v srednjem in južnem Noriku in zapadni Panonii *) stanovali Slovenci. Rekel sem, da so Vlahi, iz Italije prišli v No-rikum in Panonijo, dalje od germanskega zapada množico pervotnih slovenskih prebivavcov tiščali nazaj čez Karpate. Od tega bojevanja ne govori samo Nestor, kteri piše, da so se Slovani tolkli z Vlahi (Kelti) na Dunaji (Donavi) temuč tudi narodne poljske pesme.
Leta 1220 po Krist. je Polak Kadlubek spisal zgodovino starih Polakov večidel po narodnih povestih. Po onih povestih je prišel poljski pervi kralj Krakus iz Koro-tanskega. Korotansko pa je za one dobe obsegalo stari Norik, skoro celo Stirsko do Marburga, zapadno Kranjsko, celo Koroško in nekaj Avstrijanskega. In kdo se ne spomni povesti o Cehu, Lehu in Mehu, kteri so iz Krapine koračili proti severju in postali praočetje Cehov, Lehov in Mehov? Točni temelji zgodovinski: imena rek, gor in mest, osebne imena na rimskih kamnih nam tedaj pričujejo, da so Slovenci že v starodavni dobi stanovali v Noriku in zapadni Panonii, in da je stari častitljivi Nestor bil dobro podučeu, ko je pisal: „Ot sih jazyk byst jazyk slo-vjenesk od plemeni Jafetova Norici, eže sut Slovjene".
*) Da stari Pano ni niso bili ne T h raki ne Iliri, sem dokazal v svojem članku: „0 panonsko-slovanski boginji imenovani: „Vida Solitana" v Novicah leta 1859 str. 131 itd. Tukaj še pristavim, da poleg Topuskega, v kterih Toplicah se najdi rimski napis: Vidae solithanae sacrum, stojite občine, ktere se še dandanašnji imenujete Viduševec in Solina. Učeni prof. A. Mažuranic je v letošnjem proglasa zagrebške gimnazije iz „accenta" horvatskega jezika dokazal, da so nekdanji prebivavci Panonije bili Slovani.                           Pis.