r- % %	—i
Or. % Pr- "h-osimo, poglejte nI itev. A aslova za dan, ko Vaia o- ^ oteče. Y teh časih I splosn ? 1 ja cen, potrebuje list % % vanje. Skušajte imeti m \ vnaprej plačano. I
GLAS NARODA
_	Ost - sloveti sluh delavcerr AmerfEL
*m — PhibI Q— MmtitK B^iwfcw na, W II the P—< Offl— «t New Xwfc. N. J, nte Act «1 Cnpca «1 March M, 18».
■A NEKAJ TEČ KOT
2 na dan dobivate... C 'GLAS NAHODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM
ČITAJTE/KAB VAS ZAHTMA
VOLUME LL — LETNIK LL
No. 18. ~ Stev. 18	(Telephone: CHelsea 3-1242)	NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 27, 1943. — SREDA, 27. JANUARJA, 1943
Roosevelt in Churchill se sestala v Casablanci v Maroku
EDINI POGOJ ZA MIR: "BREZPOGOJNA PREDAJA!"
Rusi odkrivajo nacijske zločine
Moskva. — Posebno brzojavno poročilo, ki smo ga prejeli iz Moskve, obdelodanja strahovite zločine, ki so jih izvršili naciji in njihovi sateliti nad ruskim prebivalstvom v zasedenih predelih ruskega ozemlja, ki je seddaj spet prešlo v ruske roke.
(Minora poročila o never jetnik beštijainostih pa so prinesli raiski armadi partizani, ki so prekoračili frodto, da spo-roče rdeči armadi o stanju na zasedenem ozemlju.
V	okrožju Sramak, v Ukrajini, so Nemci odredili, da morajo vsi prebivalci nositi na hrb-tu taiblice & številkami, po katerih so imeli naciji zaznamovane prebivalce. Te "številke" so morale redno prihajati na delo, ki jim jra je diktiral "novi red" za Ukrajino.
Poleg prisilnega suženjskega deSa, so naciji uvedli tudi davke, katere mora plačati vsaik. Plačati morajo tudi ta-kodmenovani volilni davek, ki znaša 120 rabljev na osebo. — Prebivaj trgov in vasi morajo! plačevati davke tudi za ljudi, ki so prej živeli v vasi ali tr-igu. Dalje so razpisani da vtki:
WR oknft, poljfko rod je, *td. Kdor ne more aH noče plačati davkov, je obešen ali ustreljen ali pa mu vojaki zaspeine armade zažgo domačijo.
V	vasi OrloVka po (naciji obesili kolektivnega farmerja 0-
leinika in njegovo ženo, iker nista plačala davka od treh oken svoje hišice. Trupli sta viseli na vislicah sredi vasi deset dni in vsakiikrat, ko so šli nacijski vojaki mimo na stražo, so od mraza otrdeli trupli prebadali z bajoneti, da so s tem dajali vaščanom svarilo, kaj jih čaka, ako se ne bodo pokorili naciij-r-kemu novemu redu.
Kdorkoli izostane od dela, bodisi radi bolezni ali drugih vzrokov, je strašno kaznovan. V vasi Marbua je zbolel 64 let stari Nikolaj Tverdunov in ni prišel na delo. Naciji so ga privlekli na sredo vasi in ga bičali : taiko do1 go, da je pod udarci s izdfihnil. Ravnotaka 11 kazen" je doletela kolektivnega farmer i ja Gutjanka v okrožju Jampol. Večina vasi v okrajih Kilčamsk in Seredinobuda so naciji po-zgali.
j Vas Štjagailovka v okrožju Sumsk, ki je bila poznana po svoji lepi kolektivni farmi za pridelavo sladkorne pese in rejo živine, je bila popolnoma uničena, Naciji so takoj ob za-
vzetju vasi začeli s klanjem in divjanjem, ki mu je težko najti primero. Prelbivaloe so izgnali iz vasi in jih tirali k "bregu reke Desne, medrtem pa so zapa-liH vas, ki je štela 250 hiš. — Medtem, ko so pfcameni požirali vas 90 nacij=fci vojaki s strojnicami pokosili vaščane, ki so jih 7«rrjnjali pred strojnice kakor živino.
Kljrib strašnim morit vam in divjanju nacijev, se je prebivalstvo v Jamrnol okrožju držalo trdno in ni v nobenem slučaju izdalo partizanov. V resnici tudi ve'ika večina prebivalstva ni niČ vedela o delovanju 5n o skritih postojankah partizanov. Nacnji pa so kljub temu pobrali v vsaki va«-i v o-krož ju po 30 talcev, med katerimi so bile matere z doienčfci na prvih, otroci pod osmimi leti. *A*ri možj»-i* ie^ke. itd. Ko so srfira^i sfenpaj G<M3 talcev, se je rtriČe^ orgija klanja, ki je bilo strašno — o tem masnem poko1ju pa je nemška komanda notem sestavila uradno poročilo, da so nemški oddelki uničili 600 partiznnov . . .
Od Nemcev pri Stalingradu je ostalo samo še 12,000
i
j Od okoli 220,000 Nemcev, ki so oblegali Stalingrad, jih je I ostalo še komaj 12,000, vse druge je rdeča armada pobila ali pa polovila. V dveh ali treh dneh pa bodo še ti uničeni, j Odkar je nemški poveljnik 10. januarja zavrnil ultimatum ruskega poveljnika za predajo, je bilo ubitih 40,000 Nemcev, 28,000 pa jih je bilo vjetih.
Aleksander Weolcott upepeljen
Zmami ameriški pisatelj, kritik, urednik, ter radijski komen j tator, Aleksander Woolcott, ki j je bil posebno dober prijatelj J Roosevltove druiine, ter je bil zelo doma v Beli hiši, si je v ; svojem testamenti izgovoril, da
•peljeoo, kadar umre.
Slovečega avtorja je nenadno zadela smrt 23. januarja, ko je sodeloval pri oddaji radijskega programa, "T h e Peoples Platform".
Po njegovi želji so bili njegovi zemeljski ostanki upepeljen, pepel pa bo prenesen na njegovo malo poletno bivališče v državi Vermont, kjer je v življenju pisal mnogo svojih del.
Požar v vinskih kleteh
Naples, N. Y. — Dne 23. januarja je nastal ogenj v vinskih kleth tvrdke Widmer in uničenega je bilo na tisoče galun vina, poleg tega pa je požar uničil in poškodoval tudi "stiskalnice ter druge priprave v dveh glavnih poslopjih vinskih kleti.
Tudi svoje streljajo
Lonon, 24. jan. — Norveški krogi v Londonu so izvedeli, da je bilo v Kristiansandu u-streljenih 1 8 prominentnib Nemcev, med temi tudi nekaj roemskUi častnikov. Vsi so bili obtoženi, da so podskušafli ubežati, ter da so sodelovali s sovražnikom.
Iz dežja pod kap
London. — Tudi naciji doživijo v industrij almem pogledu razočaranja, ki jčh postavljajo ^ dežja pod kap. ko se skušajo ogniti sabotaži in bombardiranju.
Mnoge težke vojne industrije so premestili v Avstrijo, ker so smatrali, da bodo tu na varnem. Poročila, 'ki so prispela v London, pa govore o sabota«-ži, ki se je zadnje čase taiko razširila, da nadkriljuje sabotaž-no aktivnost vseh drugih indu-strijaJmah centrov v Rajhu. . . Naciji so pred kratkim usmrtili 70 delavcev, todia. sabotaže s tem niso zaustavili, ampak še povečali.
Velik prolblem dela nemški ekonomiji v Avstriji tudi vti-hotapljenje živil in obleke, katero vodijo velike tihotafoske
Preostalo je samo še okoli 12,000 Nemcev, katetre pa so I Rusi že razcepili na posamezne i skupine, ki jih fbodo potolkli ali i pa vjelL
j "'Načrt najvišjega poveljstva rdeče armade za obkolite v in uničenje velike skupine nem : sirih elitnih fašističnih skupin se je temeljito izvedel," pravi IF"^™	rusfcega v^
Kovnega poveljstvi!.'
"Vojna zgodovina ne potema obkoldtve in uničenja v tako velikem Številu redne armade, ki je oborožena z do skrajnosti modernim orožjem."
V svoji ofenzivi, ki so jo Rusi pričeli v novembru, so okoli nemške armade pred Stalingra-dom postavili močan železen obroč, nato pa so vdarrili z močnimi ofenzivami od Voroneža do Kavkaza. Te armade se sedaj nahajajo okoli 80 milj od Harokova, prestolice Ukrajine, 10 milj od Vorošilovgrada, industrijskega središča v Done-eovem bazenu in 56 milj od Ro-stova, velikega pristanišča ob Azovsikem morju. Vse te armade pa zopet obikoljujejo in um-čujejo nemške armade.
Nemci pred Stalingradom so se trdovratno "borili in so držali močno rusko armado, ki 'bi mogla iti v fboj na kakem drugem kraju fronte. Držali so do zadnjega tudi tri železniške proge iz Stalimgrada. Rusi pa 80 jim sedaj te železnice iztrgali iz rok in promet se je zopet pričel.
Po oemftvi vojaških izveden-1 cev so Nemci lansko leto po-■ stavili na rusko fronto 240 divizij (3,600,000 mož), 60 teh divizij so dali Izaveznilki osi-:šča-
I V sedanji zimski ofenzivi je bilo v bojih okoli 180 osiških ; diviziji — olkoli 69 jih je bilo razbfifrSh. Madžari so poslali na rusfeo fronto 13 divizij in <skoro polovico «voje airmaide; Ru-munei 22 divizij aH ^tiri .petine cele armade, Italijani pa 10 diviziji in en alpinski zbor.
Z drugimi besedami: od 60 diviaij, ki so jih poslali na fron to nemški zavezniki, jih je bilo ra^>itih in uničenih in vjetih 33 divizij, ostale divizije pa so razkropljene po raznih krajih in večinoma ok olj ene ter jih prav gotovo čaka popolno uničenje.
ADVERTISE in
"CLAS NARODA"
Češki Žid je polagoma ginejo od lakote
Na Češkem je bilo v normalnih časih okorg 90 tisoč Židov, na Slovatškem in na Morav-skem pa 95 tisoč. Odkar so deželo pregazili naciji, ki so jo! porazdelili po svojem načrtu, je ostalo prav malo Židov. Od, 77 tisoč, ki so bili poamani v; koncentracijska taborišča, jih! je največ pomrlo in nek a i je1 bilo tudi priseljenih na Poljsko v takozvane židovske četrti, kjer tudi polagoma umirajo. Kar jih je še ostalo na o-zemljai bivše Cehoslovaške, ne ■=meio kurKivati obleke in tudi živila, ki jih smejo kupiti so strogo odmerjena, ter ne vključujejo rib. mesa. perutnine, sira, sadja sveže zelenjave in snloh nobenih konzerviranih j živil.
Na Slovaškem je lutkarska : domača fašistična vlada izdara i lansfeo leto v maju dekret, po jkalterm bi morali b;ti ipignami j jrj; dežela vpi ž'djf» do konca le-j i ta 1942. Deoortacije so se tudi; i vršile v velikem dbsegu in do J j oktobra lan^sra leta, je bilo izgnanih na Poljsko 65 tisoč ži-'dov.
j Nemška vlada je računala j Slovakom $400 za vsakecra. zida. j i ki je bil no slan na Poljsko. To ! je vključevalo račun za trans-i f<portaeijo, um or itev in lkop" • . . večina izsmancev ie. Ibilo namreč namenjenih za iz-| Idelavo nacijskesra ^ersatza",! kot maščobe, mila, itd.
Bratislava je naci jem plačala1 račun.
organizacije, katere vodijo Ge-| stapovci na alsaski meji.
Korupcija narfijskih vodite-j 1 jev samih polagoma izpodko-i puje temelje na»ijskega gospo-
froi irsirvn
Rnsi osvobodili sto tisoč Poljakov
London. — V perzijski pristan je dospelo več kot sto tisoč Poljakov, katere je spustila na svobodo Rusija, da se bodo1 mogli pridružiti Poljski armadi na Bližnjem Vizhodu. Armadi poveljuje general Vladislav Ajnders.
Ta moška sila je bila poslana iz Rusije na Bližnji Vzhod po dogovoru med Sovjetsko' vlado in Poljsko ubežno vlado v Londonu. Pogodba je bila narejena še v novembru, 1941 in' od takrat naprej je bilo o^o-j boienih že več skupin vojnih u-jetnikov bivše Poljske.
Za številno novodospelo moštvo so vzpostavili zasilno taborišče, ki obsega 3 kvadratne: milje prostora. Angleži moštvo; hranijo in o»Vač:jo, Rusi pa
skrbe za orožje nove armade. |
- j
Madžari zahtevajo številke izgub
Istanbul. — Miadža.r?ki prre-| mier in zunanji minister, Ni-' cholas vo-n Kal lav, je v svojem govoru v Kaschau p ritma 1 Madžarom, da so madžarske izgube na ruski fronti težke, toda istočasno je ljudstvu namignil, naj ne dvisra preveč svojega gHasu glede natančnega seznama izgub.
Natančne številike. je rekel Kallay, ne morejo biti objavljene v tem času, ko je še v teku akcija na vzhodni fronti. J
f "Madžari," je dejal Kallay,! "se morajo zediniti v narodni enotnost, neglede na izgube."
Poročila iz Madžarske se glase istočasno, da je bilo zaprtih več sto šol zaradi vpoklica učiteljev k vojakom.
ZAGONETEN UMOR NA VLAKU
Portland, Ore., 24. jan. .— Na vlaku Južno-pacifiške železnice na zapadni obali se je pred nekaj' dnevi završil zagoneten umor, katerega žrtev je bila 21-letna nevesta mornariškega častnika, Martha Vir-ginija Brinson Jame«. Umor je b?! izvršen olkroar četrte ure zjutraj, ko so potniki v spalnem vagonu bili v svojih posteljah.
Le dva potnvka sta izpovedala. da sta silila, da je v številki 13 rekel že^ld glas: "Te-sra ne morem več prenaša.ti!" Nekaj ča?5« nato je bilo vse tiho. potem pa Pf je naenkrat raz1esmi,l krik: "Moj, bog! U-moril me bo! *
V tistem hipu je padlo na hodišče med snažnimi ku-neii truplo mladA	in m^ad
moma.t. ki je spal v gornji št. 13, je skočil iz svoje posnel ie. da ji pomaga, a mlada žena, kateri je vre*!« kri iz vratu, je že bila mrtva.
■Mornair je po'rmiii povedal, da je videl zajeffcnega mošVp-sa v rjavi obleTo z tankimi belimi črtami bezati dol po hodniku vlaika in je stekel za nirtm, ko Jritro je uvidel. da je žen=(ka bilia napadena m umorjena, toda morilec se ie HVril preden era je moirel on dotegi.
Polieija >e mornarja »pridržala, kot pričo, obenem pa aretirala nekega možkecra, H je i-mel riavo obleko, brez črt, to-! da priznal je. da je pred odho-i dom iz Portland« precej popival.
(Zdravnik, ki je prei^ikal truplo. umorjene ženske, je deiail, da ni bila kriminalno napadena in tudi rri bila oronuTra fn radi tega je umor še bolj 7()go-neten.
zvezi z generalisimom Cankaj-šefcom.
5.	Eden prvih ciljev Amerike in Anglije bo Rusiji in Ki-^tajski dobaviti kar največ vojnega materjala.
6.	Predsednik Roosevelt je. obisikal ameriško armado na bojišču in je razun predsednika! LincoMa edini ameriški pred-isednik, ki je obisikal bojišče.
Konfernce so se vrnile z največjo tajnostjo v nekem zelo Izastraženem hotelu v Casablanci
Lahko se reče, da predsednik v desetih dneh ,ni zapusti^ Bele ( hiše, kajti Časa Blanca pome-' ni v španščini "bela hiša".
Kakor hitro je prišel predsednik Roosevelt z aeroplanom v Casablianco, je takoj poslal svojega svetovalca Harry Hop-. ikinsa v ^lo, kjer je stanoval ChuivSiiai in Churchill je takoj prišel in konferenca se je pn-t čela 14. januarja ob 7. zvečer m je^ t rajala do 3. zjutraj.
24. januar ja so bila posvetovanja končana in predsednik Roosevelt je na vrtu svode vile sprejel časnikarje.
Ves čas komiferenoe so nad mestom letali ameriški in angleški aeroiplani.
Na konfemci je bila navzoča edina ženska WAA€ Capt. Louise Anderson, stenografi-stinja generala Dwight Eisenhower ja. — •
Prvi Amerikanec,.ki je prišel, je bil Hopkins, ki se je pripeljal s predsednikovim sinom Lent. col. Elliottom Roosevel-tom, ki je imel na prsih pripet Distinguished Flying Cross, ki ga je nedavno dobil.
Umor revne deklice
New York, 25. jan. — Detektivi in policija išče sled za mo-rUbetn, ki je zvabil v svoje stanovanje 12-letno Mafftho Punt, kateri je potem storil sik) in jo iiaszadnje na divjaški način u-moril.
Morilčevo ime je ETlis Ruiz Baez in mati umorjene deklice j je dejala, da je morilca videla^ in spoznala, ko je s svojim sinom vojakom, iki je prišel na pogreb'svoje sestrice, šli iz vlak Jxidulične želeanice. Re-j kla pa je, da se je bala zavpiti in obrnit pozornost nanj, ker? bi znal morilec kaj storiti še njenemu sinu, posebno, ker je bila ura pozna in ni bilo mnogo ljudi na postaji. Detektivi so izvedeli od morilčevih znancev, da je imel manijo do prevažanja s podzemsko in se je često prevažal pozno ponoči s podzemsko železnico gor in dol po mestu.	j
"Družina umorjen deklice je. b?la v irevnih razmerah, tako, da so sosedje zfoiradi denar za dekličin pogreb. Oče je družino zapustil pred nekaj časom, mati pa je ravno pred par meseci dobila delo čistilke v neiki new-yo<rtBci bolnišnici. Prej so bili odvisni od javne pomoči.
Na tisoče otrok zboli vsako s leto za otroško paralizo. — 1 Prispevajte v sklad za po- ' bi jan je te straine bolezni 1 j


Sinoči so vse radijske postaje sporočile nepričakovano vest, da je bil predsednik Roosevelt v Casabllanki v Afriki, kjer se je sestal z angleškim, ministrskim predsednikom \Y. Churchillom in s katerini je i-mel važne razgovore deset dni. j
Predsednik se je 14. januar-, ja z aeroplanom pripeljal v Casablaneo, kamor je Church- ( ill prišel nekaj ur poprej. Ob času konference sita se tudi se-1 Ftala francoska generala Gi-' raud in de Oaulle.
Predsednik in Churchill sta imela s seboj svoje generalne štabe.
Na konferencalli so razprav-, Ijali o vojnih operacijah v le-i tošnjem letu in so obravnavali vse fronte po vsem svetu.
Poglavitni zaključki konferenc so bili:
1.	Predstavniki 'Amerike in
ni, so se a^razumeli o vojnem'
načrtu za leto 1943, ki una za cilj obdržati inicijiativo na vseh bojnih pozor ižčih.
2.	Churchill in Roosevelt sta se sporazumela, da more priti mir samo po "brezpogojni p re-daji" Nemčije, Italije in Japonske.
3.	Oenerala Giruad in de Gaulle sta se prvič sestala (ter si vpričo predsednika Roose-vel<ta in Churchilla segla v roke) in sta se sporazumela za skupno francosko bojevanje armade, mornarice in zračne feile proti osišču.
4.	Ru>ki premijer Josip Stalin je bil redno obveščan o poteku posvetovanj. V resnici sta predsednik Roosevelt in Winston Churchill povabila Stalina na konferenco in sta bila pripravljena iti na setsanek 4 še dalje proti vzhodu", toda Stalin Rusije iri mogel zapustiti, ker ravno sedaj vodi največje ofenzive.
Predsednik Roosevelt i n dhuncbill sta bila tudi v stalni
ZGODOVINSKA KONFERENCA JE TRAJALA DESET DNI. — STALIN NI MOGEL BITI PRISOTEN ZARADI VELIKE RUSKE OFENZIVE, TEMVEČ JE BIL VES CAS V ZVtZl S KONFERENCO; RAVNO TAKO TUDI CANKAJSEK. — GENERALA GIRAUD IN DE GAULLE STA SE SPORAZUMELA. — OSlSCE MORA BITI POPOLOMA PREMAGANO. — PREDSEDNIK POZDRAVIL AMERIŠKE VOJAKE V AFRIKI
yiB NABOPA" — Now V«rk
"GLAS NARODA"
- •	TMca tr na mni)
OwMd «*d PnMtaM ky fllnwH PuMUldn« Ooapuj, (▲ Corporation) Frank Bakaar, President; Ignac Hod«, Tic—M«; Joseph Lopaha, See. Piatt of tiaSni— of tka eorporatfos aad ailOnin oC ibor* oCCkara; &fl WBST 1Mb STREET, NEW XORK, N. X.
50th Year
uOUa Naroda" la laaad avary day except Saturdays, Sunday* and Holidays.
Za celo leto velja Ust aa Ameriko tn Kanado $6.—; aa pol tata 9&—I m detrt leta fl-SO- — Ea Sew York aa celo lato fl-—; aa pol lata $&S0i Za InoaematTQ aa celo lato S7.—; aa pol lata 9&80.
"Glas Naroda" Uhaja raU dan !■ i aobot, nedelj In praanlko*.
-GLAS NARODA", 21« WEST 18th BTKEET, NEW SOU, N. X Maw: CHelaea S—1242
WEDNESDAY, JANUARY 27, 1945
TSTANOVLJEN U ISM
RAZGLEDNIK
Piie Anna P. Krasna
Iz naše kontre . . .
sib, na prvo stran se naitiska novic ocl vseh vetrov, pa jiih ne vidijo. V notranjost lista in na zadnjo »tran se jib pomena med drugo gradivo, a! i kljub temn: novice pisžte!
Če bi bilo res, kar trdi kritik, namreč, da ponavljam lafi od Cpmtra, tedaj bi me bili morali zadnji©, ko w> premerili jugoslovansko vlado v Londonu imenovati vsaj za častno ministrico ali mi pos-lajti kako staro koftajno ali križ ali vsaj kako podvezo po angleškem načinu — pa nisem dobila nič in tudi ne pričakujem. V Jugoslaviji, kakšna je bila, so imeli posdhne i institucije za take "o-pisovalce", kot sem jaz in v teh inf?titucijah je delila batine in m like pro&Ma ginvn jaška baroda, ki je po eni strani sstra-bovala narod, po drugi pa prodajala domovino in njeno bogastvo tujcem zato, da je bilo ! dovolj denarja za vile hi po-
I	čitnice po letoviščih.
II	Kratka pamet je vladata . ljudstvu v nesrečni domovina 1 in ti^i. ki so imeli kaj razuma , in smipla za T^boP^a-nie ljudskega položaja, miso imeli be-
1 jsede in je ne 'bodo imeli po voj-; ni, ako ne bo naTodu dopušoe-' no, da sam odloči, kako hoče fci-" | ti vladan. Niti ne bo rešila pro-" b?emov domovine kakšna zar-" javela avstrijska pamet, ki se
•	boji pogledati današnjim stra-" bolnim problemom v obraz, pa
•	se radi tega potem jezi nad o-1 nimi. ki f=e zavedajo, da živ;mo
v sedanjosti m me v preteklosti.
"Laži", ki jih razpošilja Jugoslovanski Center, prinašajo vsi slovenski liytj in ne samo"
G-lai« Naroda. Verjame jim lah-I ko vsak po svoji razsodnosti.
Sicer pa miti ne potrebujemo ; teh poročil, kajfti po radija in [ po časopisju najdemo dovolj po ročil o strahotah, ki jih deli naci-fašizem ljudstvu po zasedenih deželah, da ni treba prav j nič dvomiti v to. če je tudi nas 5 narod deležen dobrot "novega reda". Pisma iz Saksonskega in iz. taborišč, v katerih polagoma ginejo pregnani Slovenci, govore dovolj jasno, da se zvi-j ja Slovenija pod neusmiljenim _ bičem Neme* in Laha. i Ali med nami se se dobe taki, i ki ph boli srce, ne zato, ker morijo nemški in laški barbari naše ljudi, ampak zarto, ker so v njih očeh Nemci vedno bili ffrrasno kulturni in imenatni ljudje, pred katerimi je bilo .. treba sneti Hobuk z glave.
I Well, sever je vrgla raz sebe
-	spat enkrat svoj ovčji koeu-
-	seek, in je pričela s klanjem... ko bo nehala, jo njeni ljrdbitelji
t zopet lahko Časrte. . .
Dragi čitatelji, pri fem news- g pa(per businessu je že tako, da i pride včasih po pošti kaj hvale \ in priznanja, včasih pa tudi kaj 5 prav ogrske paprike, katera pa a je tudi potrebna «— zdravniki i celo trdijo, da paprika utrja fcifte, kite pa dajejo moč in tako 4 sprejmemo tudi žgočo papriko < zafirklie v temi smislu, pa ni ] nobene ■zamere.	-
Pred leti je sloveči ameriški j fmaitelj Upton Sinlelair prav i- a memtno in krepko opisal cika- j ške "«toe(k yardo", v katerih jo ] carovala korupcija in umaza- , j nost, raskritev katere je marši- ; koma obračala želodec. Od tii- , tih časov se je v klavnicah 1 marsikaj spremenilo in tudi delavci niso več tako nesramno ; izkoriščani, kot so bili prej, pa čistoča je sedaj bolj nadzirana i po vladnih oblastih, itd.	<
Toda naj raje povem, da sem , omenila Sinclair je vo dfetunglo zato, ker je bilo pred kratkim | v tistem okolju oddano na po-' sto mnenje, (ki trcE, da se je naš | nesrečni lkt prodal meni in JJa; Jugoslovanskemu centru. I Žalostno, kaj ne? A poča-I ka^te, najhujše še pride, ker ne-! ^ podpisani kritik pravi, da sva1 j jaz pa Center dve klepetulji,! I kakršnih je najti dosti v vsaki I "kaimpi" in to brezplačno. — l Cenfcrove "laiži'! -in "iaani&lje-k|no^ti,, jaiz popisujem in po-j navijam in ljudje po Ameriki, j pravi kritik, so tega naveličani. V tem smislu apelira na list. naj raje prinaša kaj novic iz "te kontre." ' Težave so z ljudmi res vča-
:-—I
l
. lih sobic, o kaiterih se je lah-1 ko prepričati, da so med mno-, gimi leti bile meniške celice. Od i tam vodita dva hodnika do o-i stankov samostana in bližnje , cerkve — Gminpendorfer Kir-
-	ohe. Ne bom opisfovala, kakš-i nim smotrom so evoječaeno slu-> žili ti, danee tako mrki in ne-1 prijazni prostori bližnje in dalj » ne preteklosti. Saj mi to tudi
-	ni znano, odnosno le toliko ko-i lJkior sem slišala, vse je obda-1 ■.Ino z pajoolanom materijoeno-l'rti, nesrotovosti in se na no-a'ben način ne da dokaizati, kaj 3 in koliko je resnice na podat-i kih od ljudi, ki jih danes ni več
-	med živimi. .
r (Nadaljevanje prihodnjič.)
NA ZNANJE.
Sv. maša zadušnica za mrar-
-	lega Pran jo Brkljačiča, bo x
-	slovenski cerkvi sv ^.Cirila v eo-s boto 30. januarja ob 8. uri zja-Jtraj.
Rev. Pins J. Petrič, OFM
6
§ THE NEW ENCYCLOPEDIA of In: ^ MACHINE SHOP PRACTICE ^
p^	Spisal mani prafeaer an Starana	^
QQ	InstitaU of Tedmolaor t andeUinl	>
O	George W. Barnwell
Z Ne slede na to, ali ste ftele poŠetntk. Via bo to knjiga ^ telo koristna in mnoge vredna. NAROČITE JO DANES! C
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
2H WEW mh STKEET	NEW YORK CITY
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vaiim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA tf^JE D N 0 T A
Najstarejsa slovenska podporna organizacija
v Ameriki t . . Posluje že 48. leto Olantfcvo 37^00	Premoženje $5,000,000
80LVEMTN08T K. S. K. JEDNOTE ZNAfiA 127^4%
te Mei Mn mM fa avajte dn^m, savnrnj aa pri najbaljfii, polteni In nMiatd psJpiial eesanlaadjl, KRANJSKO SLOVEN SKI RATOUfiKI JEDNOT1, kaa lahka anenrajei ta wmrtml** rasne peikodhe, aperarije. prati baloni tn----ij-nil
S. S. K. JEDNOTA aprejema Mika in ienriu ed lt. de M. Mn; •Mu pa tok«} pa rojatra to 4a 1C lato pa« avaja akriUe,
K. S. K. JEDNOTA Maja Mj^eilmujto vnto certifikat« ae-im*h Seka ed fSMjN da IMtMS.
K. a a. JEDNOTA Jo prava toll vdov to rini Ce ie bU fian na flMto to Bapitoi to fcajrte kataliike padpama onaniaarija. po-Mi aa to priatopl totaj.
Za pajaanlla a to^uvmintol kam drw« ji i ii ik i ali m abrnlte na aratodku to aratolia bnjevnlh MM
^ a. a a. JedMto .a p.
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicsffo Street.	Joli« TUlnoto
Naši naročniki in čitatelji
ftrtrideeri let rito na« Uri rojakinja Mary Eaaee, ki pito, da Ji Je umri. pred par loti met, ki Jo bil stalen na-, rožnik Glaa Naroda. Nato rojakinja 1» Yukon, Pa, pravi, da bi Uri težka pe-treiaia, ker ca čito le tako dolto.
M«. Mary Patori la imUri Je tudi poa'nto i naročnino vaem i ure-i dniitvu lepih poedravov to pravi eb-' enen, da bo akrbeto. da Ji bo Ust vodno prihajal v bilo, kar ca sala rada prečita.
* i Is CMeace ae Je ociaaiia t naročnine rojakinja Karle Mranla, ki nam ie-j 8 napada ta adravja v Novem letu. | V teh kritičnih fesih, pravi, Je zdrav-Je to največ vredno.
Is Kanade se Je eclasfl John Bencina, Lmii Bukovec, ter to mnogi drugI, kt vri Iriljo, da M aa Sat raeUr-Jai in lepo uapevaL ¥
TrUnoeemdeaet let atari rojak lack Janes, Is Feet Smith, Arkanaaai m Je topel nanovo aaročB na Uri tar pra^ vi, da ga rad člto toda v Ameriki Je Imel vaskojake. dobro In slabe feae, pni taka ni bila amrofe vedno daKtl do-' narja za stalno naročnino na Bai, k'Jcb temu Je bO večkrat naročnik to se prilteva med nate stare Atatelje fn narotafee. — trn m mit tako vtee-kfh let tanhna, da al ponovno narofi list, ker mu razmere anri dopulčaio, daj at pritrva par dolarW.	J« ta|
le res spodbuda drugim mlajttm.
Nemška vojaška priprave na Balkanu
N. Y. Times j« objavil poro- nfte in blago je od novega teta čilo ia Cariguda, ki pravi, da prekinjen na vseli grških vojaSki opsaoralci v Tnn5iji jngoeiovMiekih, <bolgarekik in trde, da bo vee ceste in želez- i rmnsmekih železnicah. Akora-niee na Balkanu strahovito na- vno guerilska sabatača ta pro-trpane nemških vojakov, oro-( mei mnogo moti, gredo vendar žja, mtmicije m drnge vojaške, tisoči in tisoči mož ter ogromne opreme, na pertn na balkanske količke materijala na jug, v| obale db Jadranskem, Sredo- Grčijo, Tracijo, proti Solnim samskem in Egejafcem morjn. | in v Jngodtnjo, predvsem na
Yes privaftni ipromet za pot- HrvaŠko m v Dalmacijo. ■ I
ČRNO DESETLETJE	'
Bred oknom palače nemškega koawlerja je zvečer dne 30. ■ junija 1933 stal star gospod, ki je trodno mahal z roko in te klanjal veselo vpijajočitn množicam v WHbefanetrasee. Čast- ] ljivi von Hindeandourg, predsednik "drugega rao^a"t je na ' lahko povrocal poadrave trdo racitegnjemah rok nacijs&Si 1 4' bturmerjevki so spodaj defiliraHL
Kakih sto metrov daleč je pri dragem okrni stal mlajši \ mož v rjavi srajci Kamorkoli je segalo njegovo oko, divjala je le 6ma dava njegove kljukaste svastafce. Ta mož je bil Adoflf Hitler in ta je bila njegova ura. Nacijonaini socijalizem je bil.' zavladal. On, ki je bil nemAki državljan če le komaj leto dm. je bil postal kancler rajha — in "črno de&etetje'* je započeLo.l
Hitler in njegovi podrepniki, naduti z oblastohlepnostjo in polni zaničevanja za priprostega človeka, bili so naSi sovražniki že od tega 30. dne januarja leta 1933 najprej.	i
l
Ti ljudje so od onega samega trenotka začeli odločno, si- < shematično in zavedno osnovati svoje načrte za svetovno nadvlado Nacijev. Vse, kar »o storili od 1. 1933 naprej, predstavlja j os topno izvrševanje nacijske zarote.	i
Ni politična potreba, ni vojna qd prisdlRla nsacijev, da so izvršili svoje čine, uiti najotrtudmejsih ne. Nika&a vižja sila jih ti prignala k takim činom. Straenejša kot strahota sama, nacš-jevih grozovitosti je bila okolMma, da so te grozovitoeti bile nalašč storjene, da so bile namenoma premišljene; i«to so bile hladnokrvne, začrtane mere za dosego ciljev, ki so jih zavedno želeli. Naeiji so zgrabili vsako priložnost, da vresni&jo svojo zaroto m svoj načrt; oni so hoteli rabiti nasilje, streljati taloe, terorizirati premagana ljud&tva, zasedene dežele, Združene narode.
Vojna proti Združenim državam ni "izfcruihnfta" Se le pri Pearl Harbor ju; tedaj je enostavne prišla do svoje vojaške faze. Nacijska vojna proti svoboda in dostojnosti se je razširila na zunanji svet iz Berlina in Nemčije. Na Nemškem je bfla demokracija uničena, vera natpadana, državljanske svoboščine pokopane, delavske skupine zaltlačene. Potem pa se je črna oblak fašizma raztegnil na zunaj po skibno začrtanem časnem redu — čez Avstrijo, Cehostovakijo, Poljsko, Belgijo, Nizozemsko, Dampfeo, Norveško Jugoslavijo, Grško. Tik pred 7. decembrom 1941 so bili naeiji in Jatponci sklenili, da je čas dozorel, da se udari na Združene države in dežele Severne in Južne Amerike.
Naskok proti "demokratičnim" ali "liberalnim" deželam oziroma "svobodnim narodom'* je bil napad na nas same ne m am j kot na ljudstva Združenih narodov. Ves rekord "črnega desetletja" dokazuje, da je bila fašistična -zarota naperjena proti nam ravno taiko, kakor proti vsaki svobodni deželi, ki je bfla v fašističnem vzporedu, da bo vsaka ob svojem času premagana in nadvladana.
"Črnega desetletja" je konec —> razdira se za večne čase. Leto 1943 predstavlja zvrietek Črnega Desetletja. Črno Desetletje ?e ne sme nikdar povrniti. Svobodna ljudstva Združenih narodov bodo ustvarjala novo desetletje, novo dobo v človeški zgodovini.
Skrivnostno pismo
Kt OA JE 6PR2JEL MB. IVAN BTJKOVINSKI IZ JU2HB AMERIKE.
- Nadaljevanje.---
dolf. Tudi v grad Mayeriing eo Strohfrnayerjevi Šaljivi mu-zikanti bili dostikrat povabljeni. Arh in Stirobmayer sta se živahno pogovarjala o onih Časih, o Rudolfu in Johannu Or-tihu, tn o mnogih dogodkih iz * on£h časov, ki to bili obeima, kakor je bilo oeividno, še živo v spominu in nepozabljivi. Pri- ' srano sta se poslovila in stari 1 Strohni ayer je rekel Arhu, da : ga mora Imalu *5>et obiskati, 1 če ga Show najti še živega, ker 3 'bo trdba kmalu rabati. Toda oni, ki je od teh dveh prvi raj-' žal, je bil več ko 10 let mlajši-Arii, ki je umrl 3 leta po istem pogovora. Toni Strohmayer pa je dočakal 90 let, je baje umrl •o Božiču leta 1937. Meseca av-Igusta istega leta je umrl tudi pisatelj Felix Beran, ki je bil! takrat z nami, bratranec moje-1 ga očima in blaga duša.
Vidite, take navidezne brez-j pomembne stvari je treba o-meniti, če hočemo razumeti tako zagonetno afero, katoor je mayerlinSka. Iz sestankov, po-' govorov oseb itd., ki so živele v onih časih in v krogih, v katerih je posredno, ali neposredno potekate takrat življenje po
Ikejnega Hudolfa, oziroma, oseb in dogodkov, ki so bili na eden j ali drugi način s njim v zvezi, ie mogoče razsoditi, kaj je res ali ne, kaj je mogoče in kaj ne. i V teko mnogih let dobi človek priliko spoznati ljudi in največkrat je slučaj, da ae najdejo važne niti, ki vodijo na sled resnice. Časnikar se ne more baviti s posamezno zadevo mesece in leta, da bi iskal potrebno gradivo, ki je skrito Bog zna kod, tudi so mu v tej važni zadevi zaprta pota in dostop do oseb. katerih imena, naslovi itd. so mil oestokrat neznani. Pa tudi če jih zve, se dostikrat zgodi, posebno po preteku mno gih let, da dobi odgovor: "Gospod ali gospa — je že v večnosti " To je tudi glavni vzrok da je najmanj 99 odst. od vsega, kar se je v zadnjih 50 letih pisalo o tragediji v Mayerlin^u neresnično, pretirano ali zarolj sad bajne domišljije. Mogoče ste Sitali pred več leti izjave i eoticve baronice Zenardi, gledališke igralke Elise Laiidi, I M5me. Havnes, ki je zelo eamo— i vestno trdila, da ona, kot hči • cesarjevega telesnega adravni-
Tam je tudi umrl a spomladi leta 1930, nekaj tednov »a svojo prijateljico, Anno Saoher, ki je bila lastnica znanega hotela istega imena na Angustiner ftrasse 4, kjer je bilo dolga leta shajališče ne Je aristokratov is cele av^ro-ogr&kt monarhije ampak tudi mnogih Habdburža nov.
V eni sobi istega hotela je hala dolga leta, in je mogoče še danes tista poetel> na kateri se izvnšiia mayerlinftlka tragedija. Povdarjami, da to ni nobena bajka, ampak čista resnica, kar je še danes laihko ugioitoviti. To ni safno potrdila Anna Saciher, ampak todi stari Leopold Kinsohlhofer iz AHanda (to je vas, kjer se nahaja Mayerling), I ki je postelj sprarvil na Dunaj. | Ta maš je v letu 1929 še živel slišala pa sem, da je nekaj let pooneje tsrnrl, kar bo pač res, saj je bil ke takrat ( rletu 1929) kakih 85 let star.
Tretja dama, ki je bila neka markka Maria de Boejuefcem, (ali sličtao) ki je nta^novala v Baden in je vedno prišla skupaj z Baltaazijevknd, ki so tudi tam stanovali. Njen mofc, ki ga nisem nosnala, je bil baje visok uradnik pri najvišjem upravnem aodis6u na Dunaju. Bila je sestra grofa Artburja Polker Hodita, ki je bil šef kabineta cesarja Franca Jožefa. Dostikrat je Sla cela dražba v Dorn-bach. kjer so imeli svoj takozv. "Stammlokal" v popularni gostilni "Waldenschnepfr". Tam je igral s svojimi "Sohramjmel muzikanten*' splošno znani dunajski original Anton Strohmayer, ki je pozneje imel v Prstni znano gcstftno "Zum Grnnen Jaeger." V letu 1929 «no ga obiskal^ ko je živel, star takrat 63 1st, pri svoji omofeni hčeri v Gnpfe^lingengasse 33. Z nami je bil pokojni Arh, katerega se je pokojni Strohmayer izred no razveselil in sem se na mah prepričala, da sta bila res stara znanca. Arih je namreč prej pripovedoval, da je Strohma-ver v letiih, ko je bil on (Arh) oskrbnik grada Orth, s tremi I drugimi mozikanti in pevci, ki so že vei pomrli, večkrat bil povabljen v grad, kjer «o krrali in peli pred nadvojvodo Johan Tii^i i m njecrmmi posti, med katerimi je bil dostikrat fcndi nesrečni prestolonaslednik Bu-
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
StMiTl—Na Marijanee. polka Kje so moje rožice Marička pegla—polka DiKjuesrve Uulverity tamburlca orfcwrter
fit. M575—Terpzinka polka
Na plualneata—valfek Jerry Koprivfiek in orkester Za t oz. cenik tn cene ploftč m obrnite na: JOHN MARSICH. Co, Ž51 W. 42nd SU, New York
ka Widerhoferja, pozna celo a-fero itd. Kaj naj rečem k takimi nesmiselnim trditvam! Neunmast! Widerhofer Bi imel nobene hčere, pač pa dva sinova, kakor sem omenila drugod. I Na ta način je mogoče ločiti puhle smeti od klenega zrnja.
Kakor sem že prej enkrat o-menila, spada trditev, da nihče i ne ve na tanko podrobnosti o' dogodku one usodepolne noči ! od 29. do 30. januarja 1889, med | legende. Res je, da cesar ni ni-fkdar tfvedel polne resnice in to | je bilo dobro. VedeH pa so drugi, med njimi todi Widerhofer. Rudolf ova skrinjica z origin al-! nimi dokumenti pa je trenotno I manjkala. Slutili so, da jo u-I tegne imeti Johann von Tosca-1 na, vedeli pa niso za gotovo, še manj kdaj, kako in kam je romala. In e tem je manjkalo pozitivnega dokaza. Ko je naslednjega marca Johann odjadral v Južno Ameriko, so bili v»i pri dvoru prepričani, da je vzel skrinjico s seboj, nihče ni mislil na Narootnifca. Arh je molčal ko grob. kdai je tajnost zaupal
■	Andrejki, mi ni znano. Vem , le. da je bilo sklenjeno, da se » ničesar ne ukrene, dokler živi
ee=ar Franc .Tošef. ker bi ga prffvar le neno+^obno razburjala, • kar ie bilo boljše preprečiti.
(Prišla je svetovna vojna,
>	med 'katero je cesar umrl, potem porvfojne zmešnjave. Mno-
■	go ljudi je pobrala anrt, med
■	istimi je bil trudi škof Napotnik. » Šele nekako takrat ( okoli leta
-	1923) so se začeli resno baviti, kako porabiti gradivo, ki ga je
: bil nabral Andrejka. Slednji
>	je čutil, da ga je čas prehitel, da je do Teta 1939 za njega pre-
[ dolgo čakati in je treba zaupati i stvar mlajšim rokam. Poeveto
>	vanja so se vršila v onih letih s skoraj izključno v hi5i gospe
-	Widerhoferjeve v TaubBtum-» tmeneasee, pozneje pri obitelji
-	von Bienerth v Stradiongaese. i Marija von Bienerth, zmožna in
-	diskretna mlajša pisateljica je prevzela glavmo vlogo. Vbled nestalnih razmer in odsotnosti od Dunaia, jaz od leta 1924 nisem m orla več redno zasledovati dogodkov. Bila sem sicer pismeno v zvezi z znanci in sorodniki prejBnjili let, toda to ni isto, kakor biti osebno na-v»>ča. Eden za dragim so za-nu^tfli Dunaj, oziroma Avgtri-■Sft. drar! umrli. Od spomladi T?*a 1938. ko 5e trmria moia •ne^kinja ŠtefaniTft Ferman, ■nhnsm nobene zveze več tam. Tl»-nfls Hi tndi ne bfV» <1n.V+i i-ed-nih inornčil. tudi če bi
fronta Vkwrar twn. Ostanejo ♦oi^i le Se smomini...
Da, spomini! Med te spada majhna, enopadstropna hiša na Gounpend orf erstrasse 89, sta ra gotovo čez stto let. Stoji malo naprej in tako ovira promet. Čudo, da je še niso podrli. Nič posebnega: s ličnih stavb je bilo in menda je še dosti na Dunaju. In vendar skrivajo temne stene te stare hiše mnogo tajnosti preteklih deset letij. Bas tam so se dogodile stvari, ki niso smele na dan v onih dneh habsburškega absolu tizma in ki jih ne najti v nobenih uracfmih dokumentih, dasi bi morali biti ovekovečeni Nič posebnega v pritličju, nič v pr-vem nadstropja, todi v kleti ne. In vendar je nekaj, kar druge take hiie niso imele, namreč — spodnjo klet (Unterkeller). Doli se je prii&o po stranskih, čisto ozkih stopnicah. Doli je ka kih Sest, že popolnoma razpad-
-OLAS NAHODA- - New York	WEDNESDAY, JANUARY 27, 1943 "
V VAfiX BUŽDtl JB BOJAg, KI MI SB WABOOBH MA 8IX>VKimP DKBVHIK. KOT ZAVEDNI SLOVEHBO, AIJ MO HE BIIZBOČILI TO ftTEVTLKO T »VEHO, DATZ^T
REŠENI S TOafrEDlRAHEGA TARKIKA
Skupina angleških žena in otrok, ki so bili rešeni in so se iskrcali v Gibraltarju, ko Je aeka sovražna podmornica torpedirala in potopila parnik, na katerem so se vozili.
Slovsmjdi v JicmadL
NE BODIMO SSBIČNL
za katere ce sedaj bori a tolikim navdušenjem, pa tudi s toliko hrabrostjo in tolikimi potoki kivi, da zasluži občudovanje vsega sveta, pa da tudi %Br služi, da mu zavetniki, slasti Amerika, prizna vse pravice *u verenega naroda. .
Na tk> «o odborniki deputaci-je povedali vsak svoje misli gle de vsega tega, kakor tudi glede raznih zahtev naroda doma za svojo bodočnost. .
Razgovor je bil zelo živahen in so mu v»i trije zastopni'ki vlade sledili z velikim zanimanjem in z naklonjenostjo; in poslušali so njihova izvajanja, s katerimi go dokazovali pravice naroda v Evropi da se mu da v^a pravica, ki bo samo podlaga miru v tf*m kotu Evrope.
Ob efelepu je povzel besedo M". Bool earn, se zahvalil depu-taciji, da je obiskala tudi nje-
gov urad, in za dragocene in formacije ki jih je dala fljego vemtu uradu. Ker je pa to urad ki samo zbira razne infotmaci je glede ureditve sveta po voj ni, da bo mir trajen na podlag pravice Vsem narodom, je ob ljubil, da bo vse informacije, k mn jih je dala deputacija, ejjo ročil višjim krogom v viadi Raajgovori so se VT&li v glavnem glede »toverakega Prkrior ja in Trsta, glede združene Slo ven i je in glede federativne no ve Jugoslavije. Poudarili w zlasti neizmerno trpljenje Slo vencev, katere je zadnja miro* na konferenca takfc Wez sm predala v nem3ko in italijanske sužnjost brea vsake manišine. Krutosti, g katerim: «o Italijani, Nemci in Madžari nastopili v teb delih Slovenije t*r jim vzeli vsako pravico, da Tih obdrže še naorej, kar #o se izkazali ti narodi, da ne znajc biti pravični, niti ne &ove£ki
Razgovor je bil zelo pfferien, <ia je depotacija dobila vtis, da «e naša vkda živo zanima za Slovenijo in njeno vprašanje po vojni, da pozna njeno veliko važnost za bodočo ureditev Er-repe v duha pravice in deroo-'k racije, pa da smemo ameriški Slovenci zaupati svoji vladi, da pravice našega n&foda tadi ščitila. Mr Podi at je de-putaciji zahvalil in jo pttfcil, da še pride in bo v« War vesel se razgovarjati o slovenskem vprašanju.
Pozneje, ob pol peti fflrf popoldne, je bila pa depata^ja sprejeta pri državnem podtaj-t*5 Sutmner Wellesu. Tudi Mr. Welles jo je sprejel teredno prijazno. da »o .člani dobili popolno zaufDanje v Mir. Wellesa in se je potem cel sprejem ^tšil v tem duhu.
i—i-
(Nadaljevanje prihodnjič.)
FTCHDO JTTVANBO:
ZJSfftJ.......................»
RToraoaka ..................
PRTBR JBRBB: Pelin rob; VABILU MIRK: PodoknW........J«
5W1RKO PRELOVEG:
Lt enkrat h ................jo
Slava delo ..................jf
HR- VOLARI0: Rotoarin; JOS PAVCfC: Potrkan plea ......J«
IZ STARE ZALOGE pa ima m o še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene t
AmrHikm M;rm+š Un, HMftnr) Ji
*------ji..111 %	fla
UTItrHC HMM \vMVpi?VC/ m— n
Slavfttflkl akardi, IS mttaašk fel
mtVkfk atom (Kari MmH) M Trije BMiaol abarf (OUwkew Ma- ^
v 9«P(MM mB, iMMi a ak ikar In wfcerter, (P«tfr>~. M
Mladi*. ptmmk m Mlatim « taartr
(B. iilaili) , , ......■>... JI
Dve p i'—i. (Pnhtw) » mM tWlaaala_ JI
Oataki itoMl, (lakrar), O. ^ ZA tAMBOUtii
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri ikh venskih narodnih pesni za tamburioe, zloiil Mar ko Bajuk.......7§
s,*f3S *tT%Em "5LL11. m
ecM ig fta ihiiiii; mtm. ^ 2A MBit
Paduk ta aKte. — « naU —
(KaCriJaU) -fc-
j . . . ■
U KLATR:
RnM nrLUU _ CaM^a __■
dui i hnirju. • nsnfuia ••	^
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALLJE
SLOVENSKE PESMI
Zbirka 9 narodnih pesmi
Izdala Glasbena Matica a Cterelandu.
Gena — *LM
Krnil Adami«—16 JUfiOSLOVANSMIl narodnih pesmi ra adU ^
i
ft est narodnih pesmi m mm- | Ud »bor ....................-M
Sest narodnih pesmi aa
lam tfaor ...................JI
^^^	mm mmww-m
fYaoe Veutorlnl—SEST MEŠANIH
in moških zborov ......JI
Perda Juemnee—Ik MLADIH 1*1. noAki abort ............... M
_____I
Peter Jereb—OSEM ZBOROV
ib) ta atUri) ....	JI '
__"____ i
I
Moški zbori
OSKAR DEV:
Ba rilca; OJ. moj flocet *o»; tli mL fantje, dtev ▼ rti pol-demo .......................<M
OSKAR DRV:
•Srefino, ljubca moja; Ko ptta-ca aa to Je gre; Soči; MoJ o&t ma konjiaa dva; Dobi« aem p! •emee; Sloeo; Je epikalM laC M
f
BMIL. ADAMIČ.
Modra derojka < belrkranjakn. .JI
Vso aoC pet potort ...........JI
Jkrjeva ..............iatt.ti.JI
Hodi Micka domo; Kaj drnce-ga hočem; Kdraetee ........JI
VASILIJ MIRK in A. GROBMINQ:
\ VetiK; Pe gradlat ..........JI
KNJIGARNA SLOVENfC PUBUSB3NOCO.
} 216 West 18th Straat,	_ Hew York, %*.
putacijo tudi vodil in precksta-viL.
Najprej se je* deputacija ogla sila pri Mr. DeWitt Poolu, Šefu 0€S9, kamor sta prišla k sprejemu deputacije tudi Mir. Allan Cranston, šef tu je jezičnega oddelka 0W1 in Mr. Claieon.
(Mr. Louio Adamič je najprej pojasnil namen prihoda depu-taci je v 'Wasliiug'toiL, in poudaril, kako ameriške državljane slovenskega Hodu razburjajo časnikarska poročila o poklonili nase vlade Italijanom in Av Sfcriji, zlasti grofu Sforzi in 0-tonu Sabsburskemu. To pa ima naravni vpliv na nje, da izgubljajo, četndi nehote, tisto navdušenje aa sodelovanje s stlojo vlado za zmago,, zlasti za nakupovanje vojnih bondov, ki bi ga drugače kot navdušeni Američani imeli in so ga imeli. Eteputacija ja prišla, da pove vladi v imenu teh svojih državljanov, kako jih to boli in ks&o se naravno radi tega boje, da bi tako slovenski narod po ^jni zoipet ne moral pretrpeti s tolikih krivic, kalkor jih je po zadnji vojni Boja se, da bi ne 1 dobil vseih tistih tvojih pravic,
Bolezen predsednika Mr. Et-bin Kristana je začetno delo 8A233 nefcolikfr zadržala vendar samo na zn^aj. Velika politična naloga pa, ki mu jo je izročil Slovenski narodni kon-igree, ni prav nie zaostala, nasprotno razmahnilo se je delo, kolikor so pac razmere dopuščale..
Hue 15. januarja je pa iavr-žil SANB prvi veliki korakt ki bo močna (podlaga za Vise naše nadaljnje slovensko delo v bodočnosti. Ta dan je namreč uriala v Washington posebna! deputacija odbornikov, da i«-' -oči uradno vladi resolucije, ki lih je sklenil SNK in da ji ipred loži slovensko vprašanje v ce-'oti in jo prosi, da ščiti koristi I slovenskega naroda dama. V doputaciji go ,bili: obolelega predsednika je zastopal Mr. V. Cainkar, prva podpredsednica Mha. Marie Frisland, drnsi pod oredwednik Mr. Jankio N. Rogelj, tajnik Rev. Kazimir Za-/krajsek in blaigajnik Mr. Jože i Zalar. Sprejem pri državnem |/podtajniku Mr. Sunrner. Welle-' jsu je iuposloval 5aetm predjed-1 ;nik Mr. Louis Adami«? m je de-l
Slovenski ameriški nar. svet na dflu
ŽENSKE V VOJNI XKDP&TK1JI.
Kanada ima en milijon delavcev zaipcslenih v msuniaaj-iskili tovarnah, in cd teh je 20 odstotkov žensk, kakor piše revija 4'Wide World."
■ i
V VOJNI JE V6S SUMLJIVO.
i
Neki kanadski list prinaša "pojajsnilo", ki čitateljem ob-jasni zakaj so bile ponekod na okrajnih stebrih vrtov naple*-kane majhne rumene suliice, katerih konica je obrnjena navzdol.	« ljudje so opazili te sulice in so takoj zaceli sumiti, da je to' kako skrivno znamenje, gotovo jpetofcofon&ke organizacije ali kaj slišnega in govorice so ee tako razširile okSog, da je bilo treba zadevo v tisku pojasniti.
Vsem je bržkone odleglo, ko je bilo povedano, da so t« sulice n »pleskali delavci vodne drt»3be, ld imajo v «in»kih mesecih mnogokrat velike težave pri iskanju vodovodnih zatvtor i nie, kadar je treba kje poprav-liaii počeno ali drugače poškodovane vodne cevi.	i
Neka bistra giava si je omislila pieskanje sulic v neposredni bližini vodovodnih zatvoroic ' v različnih krajih m na ta način ni treba deUavcem. šele sti- . tati okrog po enega in ledeni 1 temi ji za mestom, kjer se flaha- i iajo aatvorne oevi, amfpak eno- , itavno pogledajo, kje so na o- i erajnih stebrih nawpleskane ru- , mene sulice.. _.
Kojake prosimo, ko j pošljejo ta naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY
ORDER, _ 1 ako je vam le priročno i
l)
KUHARSKA KNJIGA:
a Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane aamo
^•Knjiga je trdo vezana in ima »21 etrani^ E«capti so napisani v angleškem iesikn- noiMimrf ^
CiLtt č,,° ' Bi4m a^4"« ««««»»« 1»
^ ^ i. „
pri TtttrT:?;; ^
KNJIGARNI SLOVENIA PUBLISHING CO
218 West 18th Street	York, K. T
Iz uvodnika za ženske
(Ukrajinci sedeli nagnjeni naprej v »svojih sedežih, da bi jim tako ne ušla ena sama nota pesmi njihfoveiga rojaka. Zdelo se je, da so hrepeneli po melodiji t?voje domače pesmi, kakor bi hrepeneli mi, ako bi živeli ne-.kje od naše domovine. Videli smo dve mladi, v Kanadi ro-I jeni ukrajinski dekleti, ki sta : svetHih oči in s ponosom po?lu^ šali pesmi Ukrajine, domovine njunih očetov In videli smo star parček, ki se je potopil v melodije podanih pesmi, kakor v sanjah. .
"Ali z vseui tem nikakor nočemo oproačevati slabega vedenja publike, amrpak v resnici obžalujemo, da imamo v sever-i ne<m Ontariju tako malo smisla fza kulturo, da jo podimo od sebe, kadar se nam približa."
—t—f-——
'PREMOGARJI V ARMADI 1 BODO DOBILI 3-MESEONI DOPUST.
1 Department za obranribo je j nasaianil pred nekaj dnevi, da j bodo dobili bivlši premogarji, ki so zdaj v armadi, trimesečni ! dopust, da bodo tektan te^a 6sl-,sa mogli pomagati nakopati do I volj premoga za tekoče potrebe deiele. .
V lokalnem listal Kirkland Lake je bil natisnjen pred nekaj dnevi značilen uvodnik, v katerem je bilo odkrito povedano kalko se je zadržalo občinstvo ob priliki nastopa ukra jini-kega tenorja v gledališču Strand. Uvodnik »e deloma slnei:
"Udeležili smo se koncerta ukrajinskega tenorista Mihajla Molyniffldja in nič nismo bilfi presenečeni, ko nam je izrazil na koncertu odkritosrčno svioje mnenje o Kirkland Lake občinstvu, ki jo prisostvovalo koncertu.	,
"Holynski je dejal, da je bilo to pot prvič, da je moral rabiti zvočnik. Ljudje so bili tako glasni in nedisciplinirani, da jih je moral s pomočjo zvočnika preglasiti in zainteresira-j ti v 'SVeje petje. V majhnih podeželskih in farmrskih krajih, je rekel pevec, se celo otroci lepže vedejo pri koncertih, kot so se v tem slučaju mnogi od-1 ra^čeni.
"Kot tenorist sam, smo tudi1 mi opazili marsikaj, kar nam nI1 bilo ljubo in prijetno, toda po-j leg tega pa amo videli tudi etva1 ri, ki jih pevec ni mogel opaziti z odra in ki so odtehtale slabo' zadržanje nekaterih poeetuik<yv! koncerta. Videli smo, kako so
Jeklarska stavka končana
ODBOR ZA RUSKO POMOČ t ZAZNAMUJE USPEHE.
Iz vež krajev Kanade prihajajo poročila o uspešni kampanji za abiranje prispevkov za lusko pomoč. Ponekod so lokalni odbori določili posebne tedne v to svrho in odziv je posebno dober od strani slovanskih sikuipin in organizacij, ki so «e dolgo aktivno v zbiranju denarne pomoči za ruski vojni relief. .
Seveda sodelujejo tudi doma Čini in naibira se vsepovsod prispevke, kakor tudi toplo obleko, ki pa mora biti v debrem stanju, ker drugače se je ne »prejme.
■Centralne organizacije za vojni relief so že darovale večje vsote za Ruski relief.
V Kirkland Lake bodo zaključili poseben teden za naibira nje prispevkov za Ruski relief s kjoncertom v Strand gledališču. To bo v nedeljo 31. ja nuarja. Lokalne narodnostne Skupine bedo nastopile na tej koncertni prireditvi z narodnimi pleei in pesmimi." Po kon certu bo podano poročite o uspe hiu celotedenekega delovanja za nabii anje prispevkov.
cev vztrajali pri tem, da so upravičeni do svojih tozadevnih zahtev, ker zamuznenje njih tedanjih plač ni bilo pravično in vlada jim je deloma to tudi saana prizma 1 a, radi česar ni bilo nobenega dvioma, da se bo s ta vik a jeklarjev končala zadovofljivo za obe strani.
iFri razgovorih so sodelovali poleg pnvega ministra W. L. Mackenzie Kinga, tudi mednarodni umijski predstavniki, med temi Philip Murrayevi zastopniki Ehner J. Malov in John tDoherty ter drugi. .
Sporasirm je bil v splošnem »prejet z navdušenjem, ker se je Da stavko gledalo s stališča oviranja vojne produkcije, posebno, ker je ta bila dklicana1 pozimi, ko je prevažanje in do-vazanje materiala že tako-otež-kiočeno zaradi hudega mraza in sneg, radi česar je potrebna nemotena produkcija, da je moč irde^ani material stalno odvažati in dostavljati za prekomori dki prevoz.
iMJed v'lado in predstavniki jeklarjih delavioev, ki so bili na stavki zadnjih dvanajst dni, je bil dosežen sporazum in na-daljna podrobna poročila dogovora bodo podana v uradni cib-javi, ko ibo kjončano posvetovanje z lokalnimi unijami. .
Zahteve sftavkarjev so bile vladi zelo kočljiv predmet, kajti povzročile so bojazen, da bodo industrijski delavci v spKož nem zahtevali povišek temeljnih plač in mezd, ako se jeklarjem ugodi v njih zahtevah po povišanju temeljne mezde. To bi podilo celo skrlbno zgra-l jeno strukturo za kontrolo plač in cen, ter povzročilo zmedo v tozadevnih področjih. .
ISpor ni namreč bil med delavci in jeklarskimi magnati, amipak raje med delavci in vlad no stabilizacijo plač ter kontrolo cen. Stvar se je pričela raz vnati že v samem začetku sta-bi^ziranja plač in cen..
takrat so jeklarski delavci zahtevali povišek plače in «o potem skozi petnasjt mese-
Cujejo se rasne govorice, saj menda ni takto, kot pišejo V prvi svetovni vojni so ravno ta ko vpili, pa je prišel domov iz Amerike in je bilo tako kot poprej. Jaz sem bila stara 9 let, ko je bila vojna končana, dva moja brata sta se vrnila domov eden zdrarv, drugi ranjen, ki je vedno rekel, da bi moral tej 'a ni pod leči. Zopet drugod marsikatera mati je izgubila fina ali dva. To lahko ve vsak krnet, ali študiran goepod, kajti za to ni treba hoditi v gimnazijo, vseeno smo lahko opazili, koliko je ostalo vojnih vdov in vojnih sirot, zato lahko rečemo da je vojna zapustila dosti vid-nih m nevidnih ran. Prilika [je dana touK nam ženam, da se j pogovorimo še kaj in ne samo jo ^otspodinjfetvu. Sedaj nas | kličejo, naj pridemo pomagati [vzdrževati vojne napore in res ta klic ni našel gruha ušesa. Žene se se vzdignile in so šle na naporna mesta,, kjer opravlja-^o razna dela v tovarnah za nxnnicijoT ladje, aeroplane itd. Teh žen je danes na tisoče in tisoče, h koflon pa gospodinjstvo ni nič prizadeto, tako da je danes še nepotreben izraz, da je žena samo za v kuhinjo in sobo. -Marsikatera žena je se •■Vb tem ponosna, ko vidimo, kako se ča?oD:sie pohvalno izraža o na«ih vestnih in naprednih delavkah v splošnem.
Anna Starič, Thiamins, Qnt., Can.
ko priredimo zabave, bodisi kmtjie, rojstne aH svadbe-ne, ali če smo povabljeni, vedno ne*kaj potrosimo. V ta namen priredimo tudi mi tu večkrat kakšno zabavto, da zberemo skupaj malo vsotioo, ker je tnajhna udeležba in s tem sku-šamo olajšati vojne napore.
Meseca decemibra je bil prirejen koncert za pomoč stari domovini. Imeli smo tudi ve-čeriiakto za božična darila slovenskim in hrvatskim vojakom i« Thngmiisa. Od zbrane vsote je bil poslan vsakemu en pa ket. In ko smo prehajali iz sta rega leta v novo leto, so našta in razna društva pomagala olaj šati vojne napore jb. tem, da so prodali preeei&i je £tevi 5o boit dov in tudi za porrtoč Sovjetski Bnfciji nismo izostali. Nabralo se je en večer Čez 3.800 dolarjev. Imenitno so se izkazali predstavniki raznih rudokopov za njimi «e je začelo število nižati, da je prišlo na našo stopnjo rto $50 slovenske in hrvaške pletilje in Zveza Kanadskih Slo vencev $50, Čeravno je malo Članov nase zveze, je pa zelo pcžrtvovahio. Danes, ko črtamo o tako strašnih dogodkih, ne bi ffrnelo biti dtnžine aH samica, če le more. naj daruje Fsaj 25 centov v doibuodelne namene. Ce razmislimo življenje nas ali onih v domovini, SVvencev ali anloh t*eh pod-iarmlienih narodov, ne pozab i-rno jihl
"GLAS NARODA" t- New Imk '
WEDNESDAY, JANUARY 27, 1945
VBTANOVLJKN L. 1»»
'..help me uiii^pHjlly llictor^
"Kako sem vedno v preteklosti zaitr-	X	y
jevaJ, tako tudi sedaj po navijam—nič	euBwi^^iSi	\/ ^AKO LETO na tisoče otrok
mi ni bolj pri srcu kot zdravje naših	THfalm^mL^m^uMštr	^ postane žrtev otroške para-
otrok, mladih mož m žena Za mene je	JHKSIRglOH	lize. Na vas se obračajo za pomoč
to aomaica frontna črta državne olbram-	^HSLTjFIkRP^CJOmHf-	v -u- j _ , . .
be.	v borbi, da se jim vrne zdravje in
,	. Mfnioč—da jim je vrnjeno neprecen-
lndrao se zavedam, da je treba po- Ma\	m^l^faffll „j.„„i»i
spešiti deLo National Foundation in ve-	BClIiHara bogastvo-njlhovo «dravje!
seH me, da si organizacija vzame moj P^l	j^MBM^S^BjffMI Amerikanci niso bili nikdar glu-
rojatni dlan Teta 1943 kot kampanjo za B/Jffi	jHj^R^pHB^^W	hi do svojih otrok. Tudi SEDAJ ne
"Z največjimi željami k uspehu kam- Mfl^^Wk wvwVaf Pridružite se tej borbi! Pošljite panje, ostajam	^I^^Ht	svoj prispevek še danes! Poiščete
pobiralce in podžgite svoje prija-
fll telje za to plemenito stvar! ^F	Zapomnite si: — VSE TO JE ZA
OTROKE — KJERKOLI SE NA-HAJAJO.
VflB	SODELUJTE V BORBI PROTI
ElUlP • OTROŠKI PARALIZI
M K	S TEM DA DARUJETE
W	NEKOLIKO V TA SKLAD!
^^ ^	AVA M MHlV	President Roosevelt
V ™	Tli« National Foundation for InfantU« Paralysis
M V^B	342 Madison Aventie, New York. N.
"	^^	D^ Mr. President
™ ^^ ^fl^k	I want to enlist In the fight again* In-
g|K|| Bm^U^	^	_	fantile paral, ris.
UlA^^^^ ^^^^^^flflL	1 ^^$__________________________________
contribution.
^^	Name____________________________________________________________
Address_________________________________..........______________
................................................................
Send me ----—.....n i — signature sheets
i i W,	(25 names on each) so that I may enlist «ny
friends in this great cause.
Cffi	H-«
_______ _______Space Contributed by "Glas Naroda", Slovene Daily
Dr. Boža Ravnikar
ANA FURLANOVA.
C. L. Sulzberger, dopisnik lista "New York Times" je javil 22. januarja, da je zdravnica "Ravnikar" usmrtila nekaj v guerilskem spopadu ranjenih, italijanskih vojakov in potem še sama sebe.
V tujem časopisu smo našli vest, da je mlada slovenska zdravnica usmrtila nekaj v gue rilskih spopadih ranjenih Italijanov in potem še sama sebe. Ime je bilo samo nekoliko spa-oeno: Rarvniishar. Mene je vrglo pokonci- Saj to je Boža!
Kdo je Boža Ravnih ar? Boža Ravnihar je ena najlepših oseb nos ti med našo mladino doma, med tisto mladino, o kateri se je resnično lahko reklo, da je bila upanje in nada na boljšo bodočnost v najsijajnejŠem smi slu.
Dve leti bo tega, kar sem te zadnjikrat videla, ljuba, mala Boža! Drobna si bila in nežna, kakor prve cvetke spomladi.
Ko smo prišli iz Trsta v Ljub Ijano, si bila še otrok, tako da smo te komaj šteli v odraslo družbo. Bila je to najlepša družba, kar si je more kdo pred Javljati: pogovori o najnovej ših knjigah, o izvirnikih in prevodih, o novih predstavah v o-peri in drami — nobene nismc zamudili — o umetnostnih razstavah in koncertih. Potem pa o politiki in razvoju svetovni! dogodkov. Lepi in bridki sc 1 Fpomini na tiste čase. Čudne tesno nam je postajalo pri sr cih in nismto se mogfi znebiti težkih sluteni.
jateljev. Vrnila sta se domov ogorčena nad dogodki, ki 6o se vrnili v Pragi po Hitlerjevem vpadu. Da ni in ni mogoče, da bi vsi tisti zločini mogli oeta ti nekaznovani in da se mora nekaj zgoditi, kar bo zaustavilo grozo, ki gre Čez svet. .
{Kako jima je bilo z Bačem' žal, da sta zaradi drugačnega vratnega reda izpitov na, beograjski univerei izgubila cel semester! In sta po doktoratu sklenila, da bosta začela z znan stvenim delom in ne s prakso. To se pravi, mnogo dela in malo zaslnžka, samo, da bi koristila znanosti in človeštvu.
Z vsemi silami smo se borili, da si ustvarimo sami iz svojih moči boljši svet, boljše življenje. Naša država je bila tako mlada in zavedali sme se vseh napak, ki jih je imela. Bili pa smo trdno prepričani, da nam z boljšo mladino pride boljša bodočnost. In naša država je bila tako lepa! Kako jo je ljubila mladina! Pozimi se je ra^bežala na smučeh na i vse kraje in se vrnila domov nasmejana in navdušena, poleti pa so prelezli vse hritbe. Vsaka pot in bližnjica,- vsaka strmina, vsaka kočica in vsako drevo jimi je bil ljub znanec. Koe pa je pravica na svetu, da bi nam razbojnik smel vzeti vse, kar imamo?
Bolj in bolj jt pričela dozorevati v vsakem posamezniku zavest, da se moramo pripraviti na borbo. Cnorje mu, ki se bo upal stfepiti na naša tla! Vsak, komur je bila pri srca Čehoslovaška, vsak. ki je sočustvoval z nesrečno Poljsko, vsak Primorec, ki se je moral umakniti pred fašisti v Jugoslavijo, vsi so stiskali pesti. Samo po'd? kosijo naj!" -
Vlada je podpisala pakt z Nemčijo in Ijradstva je bilo . sram. Pa so -uprli, čeprav
mladega življenja ni bilo nič več mar. Z rokami, ki so bile 1 namenjene, da pomagajo tujini otrokolm na svet, da božajo tvoje lastne otroke in pomagajo z vso previdntostjo možu pri znan stveniih raziskovanjih, s tistimi rokami si pokončala življenje nekaj sovražnikov in sebe.
In danes te ni več, Boža, kje pa je Bač? Za vami, z otroci hodim vsako noč in vas iščem. Mihe Erzina ni več in Milkma Česnika ni več ... To so biK junaki, mladi in lepi in jaz se ne morem potolažiti, da eo jim rekli raTfbojniki, njim, ki so se borili za svojo lepo domovino in za pravično bodočnost. .
LONDONSKI RADIO O
SPLOŠNEM POLOŽAJU.
(JIC.) — V oddaji za Jugo-1 slavijo poroča govornik o član fcu angleškega lista "News . Chronicle", ki trdi, da šteje po . lom Hitlerjeve avanture na . Kavkazu med največje poraze, j ki jiih je zabeležila svetovna i zgodovina. .
Citiran je tudi pariški radio, . ki je trdil, da se bo Nemčija, ? ako bi bila poražena na Ruskem \ nadalje borila na Poljskem, po-. tem v Nepničiji in ako treba v y Franciji rn Španiji. , V oddaji v slovenščini je govornik povdarjal, da se bore t Slovenci in visi zavezniki za isto t stvar, za zmago pravice, katere L bodo deležni vsi — natfi ljudje r umirajo za slogo in solidarnost vseh širokih narodnih slojev.
Italijanska vlada ima že več >;dni skoro nepretrgane seje, na < katerih razpravlja o položaju j na Sredocsemlskem morju.
United Press poroča dne 23.
-	jan. iz Berna, da so nemške če-i te začele veliko ofenzivo proti
-	jugoslovanskim gue rilcem, ki
-	na ozemlju od približno 6.000
-	(kvadratnih milj vodijo uporno i vojno proti hrvaškim oblastem.
Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo
AMERICAN
V knjigi Je natančno popisano življenje posameanlh iiraU, živečih ca Botaem, t morju ln t zraka, tako da bo vsakdo* ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral i velikLn zanimanjem, ker bo t njej naSel marsikaj ia življenja divjih živali, kar mu dosedaj Se ni bilo znana
Prvotno je bilo nameravano to ve-I llko delo izdati v petih knjigah, toda
>	Je slednjič izšla, v eni aami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenja prinaša
L POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMH-, RIŠKE divjačine, t Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse Šivali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati;
>	farmer, ker so popisane živali, ki na , polju koristijo ali Škodujejo ter sled-t njlč ribič, ker so t knjigi naštete VSE 1 UIBE, KI 21VE V AMERIŠKIH VO-- D AH.
Poteg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik t naravnih barvah, " v velikosti cele strani, ter ima 778 ? strani. Velikost knjige Je » x 6 lotev.
>	Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, ka. , ie ln živali, ki m ravnotako na sobem
kot v vodi doma. — Vezana je v močno 1 platno s zlatimi črkami.
t POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj »3.60
i
j Naročite pri;
KNJIGARNI
: Glas Naroda
| 216 WEST 18th STREET l	HEW YORK
eo vedeli, kaj jpi čaka. Pri- i hrumeli so tanki od vseh stra- 1 ni, srdito so se borili ljudje, ta- i korekoč z golimi rokami. Pet- < krat je menjal Maribor goepo- , darje, toda tanki so šli neizpros no čez naše kraje in 5e» srca i naših ljudi. .	3
Strašne so bile vesti, da strašnejSe niso mogle biti. Pričele so pa prihajati tudi druge vesti: sabotažna dejanja na želesnicah v Trbovljah in Jesenicah, sama domača imena. Preprosti ljudje in intelektualci, naprednjaki, klerikalci in levičarji, partizani.	•
Takoj spočetka so bili vsi samo uporniki pwti tujcu, razjarjeni po krivici, ki se jim je zgodila. Vsi samo v eni misli, da morajo udariti po sovražniku, ki jim jemlje dom, družino, cremljo in svobodo. Udarili so po sovražnikih in po izdajalcih.
Strahoten je položaj v domovini, v Sloveniji in v vt?ej Jugoslaviji. Neizprosen boj na življenje in smrt divja preko vse dežele, boj, ki ne pozna xtsmilje nja. Mesta eo obdana z bodečo žico, telefoni so samo za tujce, pošta ne hodi, avtobusi ne . vozijo in iz kraja v kraj sme« „ samo s sovražnikovim dovoljenjem. ljudje nimajo denarja, ne obleke, ne hrane, ne orožja, da bi se branili proti nasilju.
Ljuba, mala Boža, vidiš, in danes ee jaz v tem tujem evetiu tepem za tvoje dobro ime, in za dobro ime tvojih tovarišev v boju. Dejali so, da so partizani razbojniki in cigani in ubijalci in tatovi in morilci, tako so rekli in ponavljajo to laž , iz dneva v dan. Ti, najboljša ! med najboljšimi, si se v parti-. zanskih vflstah tepla za svobo-, do svojega malega naroda, za boljšo bodočnost vseh Jugoelo-: vantov in vseh narodov na eve-> tu. Mlada, — komaj 26 let,.— r so te pripravili do tega, da ti
Čas je bežal in Boža je naredila maturo. Oce, odvetnik in častit rodoljub ne več mlad, je kupil Boži za maturo kolo. Ker kaj bi mladina v naših krajih brez koles? Eavne bele ceste med zelenimi travniki in polji kaj je lepšega? Prišla je jesen in vprašanje, kam se bo Boža vpisala? Njen oče je bil takrat precej bolehen in je hotel, da se Bcža vpiše na pravo, da bi imel looimta izročiti pisarno. Že prva hčerka ni hotela in tudi druga ne in zanašal se je na * Božo Ko mu je ona ze>o , boječe povedala ,da bi rajše . medicino, je bil. v prvem razo- ( čaranju tako hud, da je rekel. , da za medicino ne bo plačal , pristojbin na univerzi. Saj bij jih bil, to je gotovo, da bi jih| bil, toda Boža sama ni bila popolnoma gotovi, pa je začetkom semestra potihem prodala kolo in plačala pristojbine .za medicino sama. Z Bačem, to- 1 tovarišem iz gimnazije, sta si 1 izbrala težko pot. Vsa mladina, kar je je takrat zorelo v Skrveniji, je poizkušala izboljšanje in razširitev ljubljanske bolnice, izpopolnitev medicinske fakultete in zavodov za znanstveno raziskovanje.. Medicinska fakulteta je imela v Ljubljani samo štiri semestre, potem je bilo treba iti v Zagreb ali v Beograd. Bač je bil izredno nadarjen fant, bister in duhovit in nasmejan in Boža ' je napela vse moči, da ni zao " stajala za njim. Delala sta iz-l pite vštric v najkrajših termi-
■	nih, kar je bilo sploh mogoče in vedno oba vsakega z odliko.
. Dobila sta Štipendijo za poto-. vanje po Poljskem, da obiščeta , vsa večja mesta in se Fewnanita s tamošnjimi znanstvenimi in . umetnostnimi ustanovami. -
Po dveh letih sta se namenila v Pragjo. Mami obeh nista 1 bili prepričani, da mora biti Praga, oba očeta nista nič rekla, mlada dva sta pa že dokazala, da vesta, kaj hočeta in sta se odpeljala. Izpiti so se vršili enako sijajno kakor doma. Nekoliko več kakor en semester jima je še manjkalo do konca, ko je kakor strela z ja»-1 'noga udaril v Prago Hitler in l|je Ibilo za slovenske dijaka v
■	Pragi vse končano. GestapoVci • so takrat postrelili precej dijakov in že smo se bali, da ne bomo več videli svojih mladih pri
Približevala se jesen. Na Oto>k je prišlo nekaj znanih go- ' spodov. Zbudilo se je hipoma hrupno življenje. Prej skoro smrtnotihi dvor, se je napolnil čez neč 6 šumom in hroščem. 1
Prvi je bil prišel grof Lindenholz. Tenka, dlolga prikazen, postavljena na tenke, dolge noge* ' Če se je sprehajal na obrežju otoškem, je bil \1ideti kakor flatmingo iz afrikanskega močvirja.- Dve strasti je imel ta grof. Bil je v sebe strasno zaljubljen. No, pa <to je strast, ki ni redko sejana po božjem sveta. A da je v sebi občujckoval velikega umetnika in da je ^ svojimi skicami preganjal ves svet, to se je že teže prenaglo. Lazil je po gozdovih z barvami in mazilci v predalu, strašil pastirje ter risal <?anes to, jutri ono drevo. Govoril veliko, a neslano. Pravilo se je, da se je bil čez zirato zagledal v domačo grofinjo,- A sedaj je bil prišel na Otok z namenom, da bi jo izvabil iz vdovskega stanu. Imel je te-nak ongun, in rad je kričal v dražbi.
"'Kriči kakor pavr' je trdil baron Nebelbeng, ki se je bil takoj za grofom cglesil na Otoku. Ta baaon je bil, kakor ^c je vedelo in sploh govorilo, skoraj popolhoma blazen. Ko bil prišel na Otok. je bilo njegovo prvlo dejanje, da je skozi vrzo prijezdil na suhorebemeim konju v družinsko soibo ter prestrašil pri južini sedeče hlapce in dekle.
Nekega dne se je piipeljal tudi vitez Trd, ud stare ple-ieni'ta»k© rodovine. Nekje na Slovenskem je imel malo, za-.olženo posestvo, na pokopališču pa kos zeroise, na kateri so Pokopavali izključljivo santo udje iz njegove rodovine. .NeL\Iaj 90 pokopali ubogo kmetico tako, da je z nogami seli že na arisitokratično pokopališče. Naš vitez Trd se je t n; 1 a ko razsrdil, da so jo morali prekopati in v drug kot v- < :>.<ti, ker to ni bik) vendar strašno, če bi v-sosedstvu tako ; ,-u pokoljenja spala večno spanje ženska, ki je bila samo kmetica! Ta eksemplar je bil torej tudi prišel ter opstavil svoj -otor na Otoku.
^oei! je vedno rokavico in malo je govoril. S seboj pa «> vitez Trd privlekel dolgočasnega svojega sina Rudolfa. Ta m je bil v mali uradni službi, a uipal je pri starem ?voi^m nnenu na lepo kariero.
Z mrtvaško bledim svojim obrazom, kateremu je čepel v sredi mogočen, zakrivijn nos, in s pustimi lasmi ki si jih f ^S mogočnih ušes česal v dolga dva repa, je'bil mladi .1 človek, obleeen v moderno obleko, tip prave dolgočasnosti.
&l fVPog^dal, se ti je zdel kakor živo pokopališče, ki se je leno vlačilo okrog.
(Nadaljevanje prihodnjič.) —*
OTOKin STRUGA
Spisal: Dr IVAN TAVČAR.	<
" -„5_—
Potem so se zoipet povrnile na vrt Zora je zamišljena stopala pred njima. z	1
"Nekaj me peče okrog grča in glava me vedno boli. če sence sije ali dežiuje, glava me vedno boli!"
Ko so dospele do vrtnih vrat, kjer je želetsna ograja me- J jila vrt od dvorižča, je vprašala zopet:	:
4'Kako je že teibi ime!" "Serafina!"
"'In tebi?"	<
"Lucija!"	]
"Vidikš, Lucija, vzeli r,o mi ga ter ga dejali v zemljo. Ali veruješ, da se prebudi, in da se povrne zopet k meni? Ali 1 to veruješ, Lucija?"	]
In ostro je uprla oko v deklico.	1
"Jaz ne vem," je odgovorila Lucija tresoče.
"Ti ne veš. Ti ne veruješ? Moj Bog, in ti, ali ne ve- ' rjješ?"
"Jaz," je dejala Serafina, "jaz verujem." "Jaz tudi verujem, jaz tudi!" In veselo ali skrivnostno • jo pristavila: "Pa prišel bode tudi moj Milani Ali o njem v ania ne smem ničesar povedati, ker Konstantin pravi, da svet' ne sme vedeti, da se imava rada, moj Bog, tako rada!"
"Midve morava sedaj dcimov!" je iizpregovorila Lucija ix>joče, ko so stopile iz vrta na dvorišče
"Vidve gresta — a jaz ostanem sama."
In še bolj mrtvo ji je postalo oko in pri sebi je dejala:
"Sedaj gresta. — Sedtj gresta!"
Tedaj pa je skozi vrata pri dvorišču pridirjal baron Kon-
>	.antin. Pred hlevom je ustavil koščeno, penasto živinče.
>	ckje iz hleva je prikrevsal kiuljev hlapec ter prevzel gospodovega konja in ga odpeljal. .
Baron se je ozrl po dvorišču. Zapazivši tujki, mu je skrila mračna senca obraz.
Urno je pristopil k družbi ter si odkril giavo. Konte-je zalila rdečica lice in v zadregi sta Lili, 'Vidita, to je brat Konstantin!" je vzkliknila baronica -1- "in. ta, Konstantin je Seiaiina in ta Lucija. Danes ■ a p/ "li in z nunoj sta po vrtu hodili."
N( jena črta se mu ni premaknila na obrazu. Oko nje-vo ,;o mrtvo zrlo čez tujki, kakor da bi ju tu ni bilo.
•	Hoteli sta pogle-elati. to bivaliiSee, konte^i?" je dejal s --"•J zakritim sarkazmom, "a moja krivda ni, če nista do-
•	ste romantike, katere sta brez dvoma pričakovala. Pri r. s , ' prozaično vse; in poezija na Stiugi ne poganja svojih c etov. Življenja železna pest nas je premetala in sedaj je v->e podrto, vise razrušeno, vse mrtvo!"
Konteso Serafino je ta sarkastična govorica takoj raz-togotila. .	- "	'' "	• ^
"Gospod baron," je dejala "sprehajali sva se v go®du in d -peli tu sem.^ Hoteli nisva nikogar žaliti, ko sva stopili tu ' tri- Dvorišče je bilo o<iprto. Romantike pa," je prista-v.la z ostrim poudarkom, 4Vtu nisrva pričakovali nikakor"
Blisk mu je šinil iz očesa. Hotel se je raajvneti. Uprli je pogled na njo tako srpo, da je takoj plašno obrnila obraz od njega A potem je odgovoril mirno:
"Kakor vidite, je bilo prav tako. Romantično bi morda bilo, če bi se mi, ki smo si tujci, sedaj prepirali med seboj"
Spremil ju je do raztrganih vrat dvorišča ter se poslovil z lahnim nasmehom. .
Kontesi pa sta plašno odhiteli po slabem potu. Al prav odtočno sta se keeali, da sta se namenili na čudni današnji obisk.	<'	v