Kolofon 50 NAJBOLJ ZAHTEVNIH, NEPRIČAKOVANIH, STRESNIH IN PROVOKATIVNIH VPRAŠANJ NA RAZGOVORU ZA ZAPOSLITEV z odgovori, komentarjem in konkretnimi navodili Izdala in založila: Založba Reforma d.o.o., marec 2022 Sestavila in uredila: Založba Reforma d.o.o. Oblikovanje: Urša Rems Accetto Elektronska izdaja url: https://zalozba-reforma.si/eknjige/prevzem/ format: epub Copyright © Založba Reforma d.o.o., Ljubljana, marec 2022 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 99667715 ISBN 978-961-94988-8-0 (ePUB) Cena: 37,80 Eur Založba Reforma d.o.o., Tomšičeva 1, 1000 Ljubljana, zalozba.reforma@gmail.com, https://zalozba-reforma.si Kolofon NEPRIČAKOVANA IN STRESNA VPRAŠANJA Pri razgovorih za zaposlitev se kandidati najbolj bojijo nepričakovanih vprašanj, ker nanje ne bodo znali odgovoriti in zato ker jih, kar je še huje, spraševalci včasih postavijo ravno zato, ker se povsem zavedajo tega dejstva. Ta vrsta vprašanj je znana pod imenom “stresna vprašanja” in so namenjena ustvarjanju zadrege ali celo šoka. Včasih spraševalci postavijo tako vprašanje ne zato, da bi vas opazovali, kako se v zadregi presedate, ampak zato ker hočejo oceniti, kako dobro bi znali reagirati na pritisk ali na trenja na delovnem mestu. Na stresno vprašanje najbolje reagirate tako, da ohranite mirno kri in da nanj odgovarjate umirjeno in diplomatsko. Nikar se takoj ne postavite v bran in ne izgubljajte samozavesti, na neugodno vprašanje poskusite odgovoriti tako, kot pač najbolje znate. Če nikakor ne morete odgovoriti na vprašanje, si vzemite še nekaj trenutkov premisleka, nato pa s samozavestnim nasmehom in brez opravičevanja preprosto recite: “Na to vprašanje ne znam odgovoriti.” V nadaljevanju boste srečali petdeset najbolj zahtevnih vprašanj, s katerimi se boste kdaj koli srečali in če boste znali odgovoriti na takšna vprašanja, boste pripravljeni praktično na vse, s čemer vas želi presenetiti vaš spraševalec. V: Povejte mi kaj o sebi. O: Sem pomočnik produkcije z opravljenim magisterijem iz komunikologije in s tremi leti solidnih izkušenj na področju televizijskih oddaj in stikov z javnostmi. Bogate izkušnje pa imam tudi s pripravo in z raziskavo tem, s predhodnimi pogovori z gosti in snemanjem prispevkov na terenu, poleg tega imam neverjetno veliko energije in imam rad izzive. Nenehno poskušam prevzeti dodatne odgovornosti in se naučiti novih stvari. Vašo televizijsko postajo gledam že nekaj časa in navdušila sta me predvsem vaš inovativen pristop in hitra rast popularnosti. Zato bi rad postal član te zmagovite ekipe. K: To je odlična priložnost za “prodajo” vaših kvalifikacij spraševalcu. Z uporabo enominutnega “prodajnega nastopa. Na kratko opišite svoje izkušnje, svoja znanja, dosežke, cilje in osebne lastnosti. Razložite svoj interes za podjetje, s katerim se pogovarjate in poudarite predvsem to, kako nameravate dati svoj prispevek. Če ste pred kratkim diplomirali na kateri izmed visokih šol, ne pozabite omeniti dosežene stopnje izobrazbe, s še dodatnim poudarkom na konkretnih predmetih, ki ste jih študirali in ki so povezani z razpisanim delovnim mestom. V: Kaj je vaša največja slabost? O: Priznam, da sem perfekcionist. Zelo sem ponosen na svoje delo in prizadevam si, da bi vsako delo opravil v okviru svojih sposobnosti kar se da dobro, toda če nisem dovolj pazljiv, grem v tem pogledu morda celo predaleč. Spoznal sem, da ni vedno možno in tudi ne praktično, da človek poskuša izpopolniti svoje delo preko vseh meja - včasih se moraš pač odločiti, kaj je res pomembno in pozabiti na ostalo, če želiš ostati produktiven, gre skratka za vprašanje tehtanja koristi in škode. Veliko pozornosti namenjam tudi časovnemu razporejanju svojega dela, tako da se ne ujamem v izpopolnjevanje vsake najmanjše podrobnosti. K: To je odličen primer tako imenovanega negativnega vprašanja. Takšna vprašanja so med spraševalci zelo priljubljena, ker so zelo učinkovita pri odkrivanju težav in slabosti kandidatov. Ključ za odgovarjanje na negativna vprašanja je, dodajanje pozitivnega prizvoka. Na takšno vprašanje najbolje odgovorite tako, da priznate kakšno svojo slabost, ki ni katastrofalna in ki predvsem ni moteča za vaše strokovno okolje in se osredotočite na to, kako to slabost premagujete ali jo vsaj poskusite kolikor je le mogoče zmanjšati. Na to vprašanje pa nikakor ne odgovorite denimo takole: “Ne morem se spomniti nobene od svojih slabosti” ali pa “V bistvu nimam nobene večje slabosti.” Zaradi takšnega odgovora vas bo spraševalec verjetno izločil iz nadaljnjega boja za delovno mesto. V: Povejte mi kaj več o projektu, v katerem ste bili razočarani nad svojo osebno učinkovitostjo. O: V svoji zadnji službi v proizvodnem podjetju sem moral analizirati vse ponudbe dobaviteljev in pripraviti priporočila nadrejenemu za logistiko. Ker ponudbe dobaviteljev niso bile usklajene, je v moji analizi pogosto prišlo do primerjave med različnimi enotami. To je ustvarilo nekaj zmešnjave v mojem zaključnem poročilu in preden sem ga predelal in predstavil nadrejenim, smo izgubili veliko časa, ki bi bil potreben za izboljšanje našega postopka potrjevanja teh ponudb. Če zdaj pogledam nazaj, bi se moral lotiti tega problema z enostavnejšim pristopom in ga ne bi smel po nepotrebnem tako zaplesti kot sem ga. Odtlej posvetim več pozornosti pravočasnemu pripravljanju priporočil. K: Opišite ovire in to, kar ste storili zato, da bi se jim izognili ter kako so se pri tem izkazale kot koristne vaše sposobnosti. Kaj bi lahko storili drugače, če pogledate nazaj? Kakšne izkušnje ste si pridobili? V: Povejte mi kaj več o svoji najtežavnejši poslovni ali osebni izkušnji. O: Moj sodelavec je bil nekoč po prometni nesreči šest mesecev na zdravljenju in jaz sem prevzel precej dodatnega dela namesto njega, zato da sem mu pomagal in ker vem, da bi tudi on storil isto zame. Zdi se mi pomembno, da imam takšno zaupanje v svoje sodelavce. K: Spraševalec bo želel vedeti, kako dobro se obnesete pod pritiskom. Opišite situacijo, osebno ali strokovno, ki je vsebovala veliko konfliktov in izzivov ter vas je postavila pod izjemno velik pritisk. Kakšni so bili konkretni problemi in kako ste jih razrešili? V: Kaj je bil vaš največji problem na prejšnjem delovnem mestu? O: Starejše uslužbence, ki niso imeli kaj prida računalniških izkušenj sem moral pripraviti do razumevanja novega sistema elektronske pošte. Začel sem z razlago o potrebi po zmanjšanju porabe papirja v službi, potem pa sem odprl novo uporabniško ime z elektronskim naslovom, prek katerega sem vsak dan v sistem pošiljal po eno uganko. Vsi, ki so jo pravilno rešili, so se lahko potegovali za nagrado v tedenskem žrebanju in izžrebanec je dobil za nagrado večerjo za štiri osebe v prijetni lokalni restavraciji. Ta pristop se je dobro obnesel in na ta način smo ljudi laže pripravili do tega, da so uporabljali sistem elektronske pošte. K: Opišite problematično področje, ki ste ga izboljšali na svojem zadnjem delovnem mestu in poudarite rešitev, ki ste jo odkrili. Nič hudega, če ste še sorazmerno neizkušeni in se ne morete postavljati z razrešitvijo izjemno težkega ali intenzivnega problema, kot bi bila denimo rešitev podjetja pred stečajem. Preprosto opišite relativno manjši problem, ki ste ga kreativno rešili, kot denimo naš kandidat. V: Povejte mi kaj več o najbolj težavnem problemu, s katerim ste se kdajkoli soočili. O: Napredoval sem na mesto vodje novega oddelka. Ena od sodelavk v tem oddelku me že od vsega začetka ni marala in kasneje sem izvedel, da so za napredovanje na moj položaj zavrnili njenega najboljšega prijatelja. V zvezi s tem sem se z njo odkrito pogovoril na štiri oči in pojasnil sem ji, da sem tudi sam enkrat močno ogrozil svoje prijateljstvo, ker sva s prijateljem delala preblizu in sva tudi v prostem času govorila le o delu. Nekaj tednov po najinem pogovoru mi je priznala, da ni nikoli razmišljala o morebitnih posledicah tesnega sodelovanja s svojim prijateljem in najini medsebojni odnosi so bili odtlej popolnoma normalni. K: Tukaj na hitro omenite problem, potem pa se osredotočite na dejanja, ki ste se jih lotili in na rezultate, ki ste jih dosegli. Bodite odkriti in povejte, zakaj je bil ta problem osebno tako težak za vas in kako ste pri svojem pristopu kljub vsemu obdržali objektivnost in profesionalnost. V: Opišite primer, ko niste uspeli razrešiti konflikta. O: Ni mi uspelo obdržati dobrega delavca, ki je v naši proizvodni enoti delal že deset let. Zahtevam za njegov položaj so namreč dodali še zahtevo po obvladanju dela z računalnikom. Ponudil sem mu, da ga pošljem na večerni tečaj, a je odklonil sodelovanje in zato žal nisem imel druge izbire, kot da ga odpustim. Če se zdaj ozrem nazaj, se mi zdi, da bi v primeru, če bi tako njega kot tudi druge uslužbence stalno vzpodbujal k rednemu izobraževanju, te dodatne zahteve zanje morda predstavljale manjši problem. Zdaj pazim na to, da redno vzpodbujam svoje podrejene, da se udeležujejo seminarjev in tečajev, zato, da bodo kos vse večjim zahtevam na svojih delovnih mestih in da bodo šli laže v korak s časom. K: Idealna rešitev za takšno vprašanje je, da odgovorite s primerom, kjer konflikt ni nastal zaradi vas. Če pa že morate spregovoriti o osebnem konfliktu, se osredotočite na pozitivne korake, ki bi jih storili v primeru, če bi lahko vse skupaj ponovili in poudarite, česa vsega ste se iz te življenjske izkušnje naučili. V: Kako ste sprejemali kritiko svojega dela? O: Ko sem prvič dobil pritožbo stranke, sem le s težavo razdvojil pritožbo in svoj osebni prispevek pri poslu. Stranka je bila razburjena zaradi občasne napake pri bančnih avtomatih. Naučil sem se, da situacijo lahko precej umiri zmožnost, da se vživiš v težave drugega, spoznal pa sem tudi, da nobena stranka ne bo zadovoljna čisto z vsem, tudi če je v celoti položaj zanjo povsem pozitiven. K: Spraševalec išče pokazatelj kandidatove zanesljivosti in profesionalne osebnosti. Navedite primer konkretne delovne naloge ali delovne navade, ki vam je povzročala težave, dokler se niste z njo soočili in ste jo premagali. Lahko pa opišete tudi primer, ko ste se objektivno in profesionalno odzvali na posebno oster ali nerazumen napad na vaše delo. V: Katere elemente vašega dela najpogosteje kritizirajo? O: Spominjam se svoje prve službe, ko sem delal kot tržni asistent in sem porabil neskončne ure za analizo specifičnega problema. Rezultat je bil izpopolnjen tržni plan, ki je bil izjemno dobro sprejet. Na žalost pa nisem posvetil dovolj časa in pozornosti njegovi predstavitvi. Moj predlog je bil zavrnjen, zato ker nisem dovolj prepričljivo in nazorno poudaril prihrankov, ki bi jih na ta način dosegli. Naslednja dva tedna sem posvetil predvsem svoji predstavitvi in v drugem poskusu sem uspel prepričati upravo, da moj predlog predstavlja za nas najboljšo rešitev, odobrili so ga in vsa moja priporočila so izpeljali v splošno zadovoljstvo. K: To vprašanje je podobno vprašanju o slabostih. Poskusite navesti primer iz kakšne zgodnejše zaposlitve. Govorite o tem, kako ste premagali težave in kako ste izboljšali svoje delo, lahko pa seveda spregovorite tudi o tem, kako vas je ravno vaša napaka vzpodbudila k temu, da ste namenili večjo pozornost določenim podrobnostim pri svojem delu. V: Kaj bi vaš trenutni šef rad spremenil v vaših delovnih navadah? O: Jaz sem jutranja oseba, ona pa je “nočna ptica”, jaz rad prihajam v pisarno vsaj eno uro prej, običajno okrog sedmih, zato da lahko čimprej začnem s svojim delom, moja šefinja pa najraje pride po deveti in potem dela pozno v večer. Mislim, da bi me, če bi lahko spremenila moje delovne navade, spremenila v “nočno ptico”, kakršna je sama, zato da bi ji bil na voljo v tistem času, ko najraje dela. K: Spraševalec želi izvedeti, kako se boste razumeli s svojim prihodnjim šefom in s sodelavci, obenem pa se želi tudi prepričati, da je odkril vsa morebitna presenečenja o vašem poslovnem slogu. Eden od boljših načinov, kako odgovorite na to vprašanje, je v tem, da poudarite manjše razlike v delovnih navadah, lahko pa opišete tudi kakšno svojo slabost, ki sta se je lotila skupaj s šefom in sta jo odpravila. V: Navedite dve ali tri značilnosti svoje zadnje zaposlitve, ki si jih ne bi nikoli več želeli srečati? O: Vesel sem, da imam izkušnje z izterjavo posojil, ker so mi omogočile, da bolje ocenjujem tveganje posameznega posla, toda v tem delu nikoli nisem posebno užival in si ga nikakor ne želim več. K: Na konstruktiven način opišite dvoje ali troje stvari, ki ste jih sicer počeli, pa v njih osebno niste niti malo uživali ali pa niso imele opravka z vašimi sposobnostmi, potem pa poudarite svoje sposobnosti in njihov pomen pri položaju, za katerega se potegujete. V: Povejte mi kaj več o situaciji, ki vas je pri delu razburila. O: Bil sem razburjen, ko me je ena mojih strank, ki je vztrajala pri delnicah visoke rasti, poklicala v paničnem strahu, ker se je delnica v enem dnevu spustila za več kot dvajset točk in le z največjo težavo sem jo prepričal v to, da je vztrajala pri delnicah in da jih ni na vrat na nos prodala. Do tega je prišlo kljub mojim prizadevanjem, da bi vnaprej razložil kratkoročno nihanje te delnice. K: To je še eno vprašanje, namenjeno preverjanju kandidatove poslovne osebnosti. Spraševalec bo želel zagotovilo, da vzdržite pod pritiskom. Opišite, kako ste ostali diplomatski, objektivni ali profesionalni tudi v še tako težavni situaciji. V: Navedite enega svojih projektov, v katerem vam je spodletelo. O: Vedno sem bil nagnjen k obsedenosti z delom in vsake stvari se lotim s prepričanjem, da jo lahko uspešno pripeljem do konca. Med potresom leta 2021 so oškodovanci mojo zavarovalnico kar zasuli z odškodninskimi zahtevki. Menil sem, da bom zmogel obravnavati vse zahtevke s svojega področja sam in dela sem se lotil z obema rokama in z dvanajsturnim delavnikom. Kmalu pa sem ugotovil, da nikakor ne bom mogel dokončati postopka z vsemi zahtevki v zahtevanem roku, tako da sem moral začeti prenašati odgovornost za zahtevke na svoje sodelavce. Ta izkušnja mi je pokazala, da ne glede na tvoje sposobnosti in učinkovitost, pridejo trenutki, ko nikakor ne moreš doseči vsega, česar se lotiš in da je v takšnih primerih nujno, da del nalog prepustiš sodelavcem ali da prosiš za pomoč. K: Pokažite, da znate biti tudi skromni in da se znate učiti iz svojih napak. Kaj bi storili drugače, če se ozrete nazaj? Kako je ta izkušnjo spremenila vaš slog vodenja? V: Navedite mi primer, ko vaš delodajalec ni bil zadovoljen z vašim delom. O: To je bilo v času prvega tedna na delovnem mestu pravnega pomočnika. Svoji šefinji sem izročil dve pismi, v katerih je bilo precej tipkarskih napak. Roko na srce, bil sem malo površen, a to je bil edin tak primer, ki se ga spominjam. Šefinja mi je sicer zmeraj rekla, da je zelo zadovoljna z mojim delom. K: Spet bodite pozorni na to, da boste tukaj govorili o sorazmerno majhnem incidentu, obenem pa pokažite pripravljenost da sprejmete odgovornost za težavo in ne krivite drugih ter si ne izmišljate izgovorov. Preprosto opišite, kaj se je zgodilo in kako ste uspeli razrešiti neprijetno situacijo. V: So vas kdaj spregledali pri povišanju, za katero ste bili prepričani, da ste si ga zaslužili? O: V začetku svoje kariere sem bil prepričan, da so me kar nekajkrat spregledali pri povišanjih, a če se sedaj ozrem nazaj, ugotovim, da takrat verjetno vendarle še nisem bil dovolj pripravljen za delo na višjem položaju. Vendar se je dodatno izobraževanje in izkušnje, ki sem jih pridobil v času, ko sem ostal na istem delovnem mestu, v zadnjih letih izkazalo za neprecenljivo prednost, saj sem kar precej napredoval po hierarhični lestvici podjetja. Obenem sem spoznal, da, čeprav je človek povsem pripravljen na napredovanje, do napredovanja ne bo vedno prišlo. Obstaja namreč veliko zunanjih dejavnikov, ki poleg človekove storilnosti in njegovih sposobnosti vplivajo na obseg in časovno zaporedje napredovanj na delovnih mestih. K: Spraševalec želi oceniti kandidatovo samozavest, kot tudi njegovo objektivnost glede osebnih ali strokovnih omejitev za napredovanje. Ponudite dokaz, da imate dovolj potrpljenja za učenje na delovnem mestu, da se ne dolgočasite in da se po nepotrebnem ne razburjate. Ali lahko ohranite svojo motiviranost dovolj dolgo, da ste še zmeraj produktivni, tudi še potem ko že popolnoma obvladate svoje delo? V: Ali so vas že kdaj odpustili? O: Med eno svojih počitniških praks v času študija sem delal za programersko svetovalno podjetje. Sredi poletja so zaradi finančnih težav postavili novega direktorja in on je zahteval odstop celotne moje skupine. Bil sem najmlajši sodelavec tega projekta in na cesto so me vrgli skupaj z ostalimi, čeprav mojega dela niso nikoli kritizirali. K: Če niste bili nikoli odpuščeni, je to seveda lahko vprašanje, če pa vas je delodajalec že kdaj odpustil, boste morali biti pripravljeni na podrobnejši pogovor o tej situaciji in verjetno boste morali v zvezi s tem odgovarjati na vrsto zelo konkretnih vprašanj. Če je prekinitev delovnega razmerja bila rezultat okoliščin, na katere niste imeli vpliva, kot je denimo zmanjšanje števila zaposlenih, bo večina spraševalcev zelo razumevajoča, če pa so vas odpustili zaradi slabega dela ali zaradi kakšnega drugega problema, boste morali priznati svojo napako in prepričati spraševalca v to, da ste to napako že odpravili. Čeprav to utegne biti kar težko vprašanje, morate biti pri odgovoru nanj popolnoma iskreni. Če niste, pa spraševalec to ugotovi, denimo v stiku s tistimi, ki so vas priporočili, je lahko vaša neiskrenost vzrok za to, da vas spraševalec pri priči odslovi ali da umakne svojo ponudbo za zaposlitev. V: Zakaj ste tako pogosto menjavali službe? O: Moje pogosto menjavanje služb v zadnjih petih letih je predvsem posledica hitrih sprememb v moji stroki. Kot veste, so bile osnova za moje zaposlitve predvsem vladne pogodbe in ravno v zadnjih nekaj letih so parlamentarna soglasja k vladnim pogodbam zelo nihala, tako da je vlada nekatere pogodbe odpovedala, druga podjetja pa so dobila nepričakovano velika naročila. Čeprav ta nestalnost ustvarja dobre priložnosti za napredovanje, pa obenem ustvarja veliko negotovosti v stroki, ker pa je vaše podjetje vezano predvsem na potrošniške izdelke in ne na vladna naročila, se veselim priložnosti, da bom delal na stabilnejšem in na bolj predvidljivem tržišču. K: Pri tem odgovoru bodite odkriti in upoštevajte, da so sprejemljivi razlogi za menjavanje službe osebna rast, večji proračun ali kakšna druga izkušnja, ki pripomore k vaši poklicni karieri. Prepričajte spraševalca, da vas njegovo delovno področje zanima za daljše obdobje. V: Zakaj ste tako dolgo ostali na svojem prejšnjem delovnem mestu? O: Na svojem zadnjem delovnem mestu sem bil več kot sedem let. V tem času sem dokončal šolanje v večernem nadaljevalnem tečaju elektrotehnike in sem se udeležil dveh šestmesečnih projektov, v okviru katerih so me premeščali v različne oddelke, po zaslugi teh selitev pa sem si pridobil kar precej dodatnih sposobnosti, ki običajno niso tesno povezane z delom, ki sem ga opravljal. Zato imam občutek, da sem dosegel kar lep napredek in da sem dobro pripravljen na svoj naslednji poklicni izziv. K: Spraševalec želi spoznati kandidatov interes za osebno napredovanje, za sprejemanje novih nalog in podobno, lahko pa je tudi zaskrbljen glede tega, če ste nagnjeni k temu, da ste preveč zadovoljni z že doseženim položajem. Pokažite, kako ste razvili svoje delovne odgovornosti na nov način. V: Povejte mi kaj več o problemu, ki ste ga kdaj imeli pri skupnem delu s sodelavcem. O: Dobili smo novega sodelavca, ki je bil tako zelo ukazovalen, da je ves čas žalil enega najbolj neproblematičnih praktikantov. Na štiri oči sem mu dejal, da se mi zdi bolj produktivno prositi ljudi za pomoč, kot pa jim ukazovati. Na žalost ta moja pripomba ni kaj prida zalegla, toda po tej izkušnji smo pri zaposlovanju novih uslužbencev bili previdnejši. K: Izogibajte se pripovedovanju o osebnostnem nesoglasju ampak se namesto tega osredotočite na razlike v odnosu do dela ali o nečem, s čimer se bo spraševalec lahko poistovetil. Vaš primer lahko opisuje sodelavca, ki je imel glede svojega odnosa do dela nižje zahteve od vas. V: Povejte mi kaj o svojem najmanj priljubljenem menedžerju ali profesorju. O: Glede svojih menedžerjev sem imel kar srečo, pa tudi s profesorji nisem imel nobenih težav. V svoji prvi službi po koncu študija sem delal z menedžerjem, ki je bil zelo nedostopen. Če si stopil v njegovo pisarno, da bi ga kaj vprašal, si dobil vtis, da ga motiš, tako da smo namesto pri njemu poiskali pomoč kar drug pri drugem. Ne bi rekel, da je bil ravno on moj najmanj priljubljeni menedžer, ker je bil v mnogih pogledih dober šef, a bilo bi mi vsekakor ljubše, če bi bil za nas dostopnejši in če bi nam dajal več usmeritev. K: Odgovarjanje na to vprašanje bo približno podobno hoji čez minsko polje, zato bodite še posebej previdni! Ne pozabite, da se spraševalec ne želi ničesar naučiti o vaših prejšnjih nadrejenih ampak da želi slišati predvsem to, kako o njih govorite vi. Če vas spraševalec pripravi do tega, da začnete navajati negativne trditve o svojem bivšem delodajalcu, vam to lahko nakoplje precej težav. Celo če je vaša trditev popolnoma resnična in upravičena, si lahko spraševalec ustvari mnenje, da ne shajate ravno najbolje s sodelavci ali da za svoje težave radi krivite druge. Tej dilemi se najbolje izognete tako, da si izberete ne preveč negativen primer, da se ga na kratko dotaknite in da se nato v preostanku odgovora raje osredotočite predvsem na to, kaj ste se iz te izkušnje naučili. V: Kdo je bil najbolj strog delodajalec, kar ste jih kdajkoli imeli in zakaj? O: To je bila prav gotovo gospa Novak iz podjetja Velika turistična agencija, ki je takrat, ko je bilo največ dela, silila ljudi do meja njihovih zmožnosti, poleg tega pa je bila dlakocepska v zvezi s podrobnostmi. Bila pa je vendarle zmeraj poštena in nas je dodatno nagrajevala za dobro opravljeno težavno delo. Rekel bi, da je bila sicer stroga, vendar pravična šefinja. K: Spet se morate izogniti izrazito negativnim izjavam o svojih bivših delodajalcih in vprašanje obrnite s pozitivnim odgovorom, tako kot je storil naš kandidat. V: Ali ste kdaj morali delati z menedžerjem, ki je bil do vas nepošten ali pa ste z njim le težko shajali? O: V bistvu nisem nikoli naletel na takega šefa. Seveda je moj sedanji šef pri delu včasih pod časovnim pritiskom, tako kot kdorkoli drug, in je zato moral včasih zelo jedrnato govoriti o stvareh, če naj naš oddelek doseže svoje cilje, vendar tega nikoli nisem ocenjeval kot nekaj nepoštenega ali posebej težavnega ampak le kot neizogibni del svoje službe. S svojimi nadrejenimi sem vedno shajal kar dobro. K: Nikoli in pod nobenim pogojem ne kritizirajte svojega sedanjega ali nekdanjega delodajalca, ne glede na to, kolikokrat vam spraševalec da priložnost za takšno kritiziranje. Spraševalec s tem vprašanjem ne želi izvedeti, če je kandidat delal za težavne ljudi, ampak se hoče prepričati predvsem o tem, ali je kandidat pripravljen slabo govoriti o svojih šefih. V: Naštejte nekaj stvari, ki jih je počel vaš nadrejeni, pa vam niso bile pogodu. O: Edina stvar, ki je res ne maram, je to da moraš poslušati grajo vpričo drugih. Dobronamerne ali kritične pripombe na svoje delo želim slišati na štiri oči, zato, da imam dovolj časa za premislek in za primerno reakcijo nanje. Menim, da je to pošten način za izboljšave učenja ali za spremembo obnašanja v prihodnosti. K: Spet se izogibajte temu, da bi o svojem bivšem šefu ali menedžerju govorili izrazito negativno. Govorite raje o sorazmerno nepomembnem primeru, s katerim se bo spraševalec lahko poistovetil, svojemu odgovoru pa dajte pozitivni predznak s tem, da opišete, česa ste se iz te težavne situacije naučili. V: Kako opravite z napetostjo med vami in med vašim šefom? O: Edina napetost, ki sem jo kdajkoli čutil v svojih odnosih s šefom, se je pojavila takrat, ko sva oba bila na lepem vse preveč zaposlena, da bi drug drugega lahko redno obveščala o tekočih zadevah. Šef mi je dal nalogo z izjemno kratkim rokom, ne da bi vedel, da sem že zelo obremenjen z nekim drugim problemom. Trdno sem prepričan v pomembnost službenih sestankov, tako da lahko spoštujemo tudi obremenitve sodelavcev. K: Najvažneje je, da pri tem vprašanju opišete primer slabe komunikacije iz zgodnjega obdobja v vašem odnosu do šefa in da opišete, kako ste to težavo razrešili. Spraševalec bo želel izvedeti tudi to, kako ste se izognili temu, da bi se problem še ponovil. V: Kakšna so vaše zahteve glede plače? O: Pričakujem plačo, ki ustreza običajnemu plačilu za človeka, ki dela v tej stroki in ima takšne izkušnje in znanje kot ga imam jaz, vendar nikakor ne razmišljam samo o plači. Ta položaj me najbolj zanima zato, ker se mi zdi, da predstavlja dobro povezavo med tem, kar iščete vi in med mojimi kvalifikacijami. Kakšno številko imate v mislih? K: Spraševalci želijo izločiti tiste ljudi, ki imajo nerealne finančne želje in to vprašanje je neposreden poskus, s katerim želijo izsiliti vaš odgovor o tej občutljivi temi. Če omenite plačo, ki je prenizka, bo spraševalec pomislil na to, da ste slabo obveščeni, če pa segate previsoko, se mu bo zdelo, da se precenjujete in s tem si zapravite možnosti za nadaljnja pogajanja. Najbolje je, da obrnete vprašanje in ga preusmerite nazaj spraševalcu. Vprašajte ga po plačilnih razponih delovnega mesta, potem pa ga prosite, naj primerja vaše kvalifikacije s “povprečno” zahtevano usposobljenostjo za tak položaj. V: Kakšna je vaša sedanja plača? O: Trenutno zaslužim po 2.500 evrov mesečno, skupno z vsemi dodatki. K: Če vam spraševalec postavi to vprašanje, nikar ne olepšujte resnice, kajti vedno več podjetij začenja preverjati višino kandidatove prejšnje plače. Tudi če vas bodo zaposlili, boste lahko še leta kasneje zaradi neresničnih izjav ob službo. Nikar ne dovolite, da bi zabredli v take težave. V: Bi se bili pripravljeni preseliti v drugo mesto? O: Raje bi sicer ostal tukaj, toda bil bi vsekakor pripravljen razmisliti tudi o preselitvi, če bi to bilo potrebno. K: Včasih vam lahko že na nekaterih uvodnih razgovorih postavijo vprašanja, ki na videz zahtevajo od vas velike obveznosti, kot denimo to vprašanje. Čeprav so takšna vprašanja v prvih obdobjih razgovora v resnici dostikrat nekorektna, lahko sklepate, da z negativnim odgovorom ničesar ne pridobite, lahko pa izgubite vse. Če vam nepričakovano postavijo tako vprašanje že na prvem razgovoru za zaposlitev, enostavno odgovorite: “To je vsekakor ena izmed možnosti,” ali pa “O tem sem pripravljen razmisliti.” Če vas sprejmejo v službo, se lahko kasneje pozanimate za konkretne delovne pogoje in se potem odločite, če ste pripravljeni sprejeti to zaposlitev. Zapomnite si, da imate takrat, ko še velja ponudba za zaposlitev, največ pogajalskih prednosti in takrat bo delodajalec morda še pripravljen ugoditi vašim zahtevam, sicer pa lahko razložite, da ste se po razmisleku odločili, da se ne boste selili, da pa bi radi prišli v poštev za kakšno drugo delovno mesto, ki bi se pojavilo v prihodnosti. V: Ali se pogosto potovanje, ki ga to delo zahteva, ujema z vašim načinom življenja? O: Pogosto potovanje, ki je potrebno za opravljanje te svetovalne dejavnosti, ne predstavlja posebnega problema ne meni, ne moji družini. Nedavno sem se poročil, a moja žena dela kot stevardesa in je zaposlena s polovičnim delovnim časom, tako da nobeden od naju nima običajnega delavnika od osmih do treh. K: Če vam je do tega, da govorite tudi o svojem družinskem stanju, je zdaj primeren trenutek za to. Spraševalec ima pomisleke, da kandidat morda ne bi mogel potovati tako pogosto, kot bi od njega zahtevalo delovno mesto. Poudarite svojo prožnost ali pa pojasnite, zakaj potovanje za vas ne predstavlja problema, zato, da spraševalcu preženete njegove pomisleke v tem pogledu. V: Bi lahko pogosto potovali in ali bi delali nadure, če bi bilo potrebno za opravljanje vašega dela? O: Med tednom sem navajen delati do poznega popoldneva, običajno vsaj do pol šestih, ker opravim še veliko dela po tem, ko ob štirih zapremo pisarno za stranke. Lahko uredim tako, da sem na voljo tudi čez konec tedna, a o tem želim biti obveščen vsaj štiriindvajset ur vnaprej. K: Vaš odgovor naj bo skladen z zahtevami položaja, za katerega se potegujete in naj odseva vaše realistično razumevanje dela in delavnika, ki ga pričakujejo od vas. Pozanimajte se o tem, ali je delo morda vezano na sezone, če v to niste prepričani, in pokažite voljnost za občasno opravljanje nadurnega dela. V: Prodajte mi ta spenjač! O: To je spenjač profesionalne kakovosti, oblikovan tako, da je funkcionalen in obenem privlačen na pogled. Pomagal vam bo zmanjšati nered na vaši mizi, ker vam bo omogočil spenjanje listov in zato ker bodo papirji, ki se nanašajo na isto zadevo, speti med seboj, boste veliko bolj učinkoviti in si boste prihranili kar precej časa, ki ste ga doslej zapravili za večno iskanje tega ali onega dokumenta. Vrh tega sta vitka oblika in črna barva tega spenjača usklajeni z vašo ostalo pisarniško opremo. K: S tovrstnim vprašanjem bo spraševalec želel ugotoviti, kako hitro razmišljate, kot tudi vašo sposobnost učinkovitega in zgoščenega komuniciranja. Bodite pripravljeni na enominutni reklamni govor o koristih in o prednostih praktično kateregakoli pisarniškega pripomočka, od sponke za papir do telefona, še posebno, če se potegujete za prodajno delovno mesto. V: Zakaj naj bi zaposlili prav vas? O: Ponujam vam več kot petnajst let izkušenj v vodenju, vključno z izkušnjami na področju elektronske montaže za velikega proizvajalca računalnikov in na področju postopkov oblikovanja z vlivanjem za znano tovarno plastičnih izdelkov. Ker sem se sposoben hitro prilagajati in priučiti novih znanj, so me velikokrat povabili, da bi pomagal pri zagonu novih operativnih postopkov. Moja samozavest temelji na mojih znanjih in izkušnjah, s pomočjo katerih lahko izboljšam produktivnost z vodenjem skupinskih prizadevanj, usmerjenih v doseganje ciljev vašega podjetja. K: Na takšno vprašanje boste običajno naleteli proti koncu razgovora in od vašega odgovora nanj je lahko odvisna vaša kandidatura. Namesto povzemanja svojega življenjepisa raje poudarite samo nekaj svojih najmočnejših kvalifikacij in jih povežite z razpisanim delovnim mestom. Celo če vam ne postavijo takega vprašanja, si prizadevajte, da razgovor za zaposlitev končate z nečim podobnim, denimo: “Rad bi še posebej poudaril svoje zanimanje za ta položaj. Še posebno po današnjem razgovoru z vami, sem bolj kot kdajkoli prej prepričan, da sem pravi kandidat za to delovno mesto. Ponujam preko...” V: Dokažite mi, da je vaše zanimanje iskreno. O: Vem, da želi veliko ljudi priti na televizijo predvsem zaradi denarja ali pa enostavno zato, ker si preprosto želijo stati pred televizijsko kamero, zame pa pomeni dobra komunikacija umetnost in televizijska industrija je najboljši preizkus za to, kako dobro nekdo komunicira. Delo na televiziji ni tako kot delo za časopis, kjer se lahko bralec vrne h kakemu dejstvu, ki ga je spregledal. Televizijska vest gre lahko mimo gledalca z bliskovito hitrostjo in pravi izziv je ravno v tem, da poskrbite, da gledalci vest opazijo, da jo razumejo, da se iz nje nekaj naučijo in da jo v širšem pomenu besede lahko uporabijo za izboljšanje svojega življenja ali položaja. Način, na katerega lahko televizija ljudi pripravi k dejanjem, me je vedno privlačil k tej stroki. Še posebno me zanima vaša televizijska postaja, ker mi je všeč vaš poudarek na skupnosti. Čeprav imajo oddaje odličen videz, vam je lahko v ponos, da vam je očitno uspelo obdržati poudarek pri tradiciji lokalnih vesti in vsega tistega, kar je pomembno za vaše gledalce. Posebni poročevalci, ki izpostavljajo mestno politiko in ki gredo vsak teden na teren v drugo mesto, od koder se javljajo v živo in ki pojasnjujejo za skupnost pomembna vprašanja, dajejo gledalcu občutek, da je ta televizijska postaja del njihove skupnosti. Po mojem mnenju je to odličen pristop, s pomočjo katerega zlahka obdržite svoje občinstvo. K: Če boste nepripravljeni na to vprašanje, to lahko pomeni vašo izločitev iz nadaljnje izbire kandidatov, po drugi strani pa boste, če boste znali pokazati močno zainteresiranost za podjetje in položaj, dosegli precejšnjo prednost pred konkurenco. V: Kaj bi storili, če bi vam povedal, da ste se po mojem mnenju na današnjem razgovoru odrezali zelo slabo? O: Najprej bi vas vprašal, če sem se po vašem mnenju slabo odzval na kakšen konkreten del razgovora. Potem bi se poskusil spomniti, če je z moje strani prišlo do kakšne napake pri komuniciranju, poskušal bi pregledati možne težave, ki sem jih imel z razumevanjem vaših vprašanj in prosil bi vas za morebitno pojasnilo, če bi ocenil, da ga potrebujem. Nazadnje bi vam, če bi seveda utegnil, poskusil še bolj izčrpno in bolj ustrezno odgovoriti na vprašanja s problematičnih področij, na katera ste me še posebej opozorili. K: Spraševalci radi postavijo taka stresna vprašanja, zato, da vidijo, kako dobro se znajdete pod pritiskom. Vaša najboljša reakcija je, da ohranite mirno kri, da ste sproščeni in da ne pustite, da bi kdorkoli omajal vašo samozavest. V: Imate sedem minut časa zato, da me prepričate, zakaj ste ravno vi najboljši kandidat za to delovno mesto. Kar začnite! K: Namesto tradicionalnega pristopa vprašanje-odgovor nekateri spraševalci postavijo samo to vprašanje in nič več. Takšno vrsto razgovora bodo preživeli samo najbolj pripravljeni kandidati. Če se srečate s takšnim vprašanjem, je najbolje, da spregovorite o temah, ki smo jih prikazali v drugem poglavju te knjige, pri tem pa nenehno poudarjate eno ali dve svoji najprimernejši kvalifikaciji za razpisano delovno mesto. V: Kako bi se odzvali na zahtevo po obnovi nepopolnega naročila, če bi vam tako ukazal vaš menedžer, pri čemer pa bil pristop, s katerim upravniodbor običajno razrešuje taka vprašanja, trenutno šele v fazi preverjanja? K: Nekateri spraševalci postavljajo na videz nemogoča vprašanja samo zato, da ugotovijo, kako se boste nanje odzvali. Ne toliko zato, da bi opazovali, kako se v zadregi presedate, ampak bolj zato, ker hočejo oceniti, kako dobro se odzivate na pritiske ali na trenja na delovnem mestu. Ne glede na to, kako se takrat počutite, je tako vprašanje običajno zelo dober znak. Če vam postavijo težko vprašanje, na katerega preprosto ne morete odgovoriti, o njem za nekaj sekund, razmišljajte, potem pa s samozavestnim nasmehom in brez opravičila preprosto recite, denimo tole: “Tega sicer ne vem, ampak če me zaposlite, se bom gotovo potrudil, da bom to izvedel za vas.” Posebne okoliščine Razgovori so lahko še bolj stresni, če se znajdete v tako imenovanih “posebnih okoliščinah”. Morda nimate izkušenj s plačanim delom, ste bili odsotni z delovnega mesta zaradi nege otrok, ste zaskrbljeni zaradi možne diskriminacije zaradi starosti ali nezmožnosti ali pa se želite zaposliti v stroki, v kateri nimate nobenih praktičnih izkušenj. Naj vas to ne skrbi! Ključno pri izboljšanju vaših možnosti na razgovoru za zaposlitev je poudarjanje vaših prednosti. Osredotočite se na svoje sposobnosti trženja, ne glede na to, ali ste si jih pridobili na delovnem mestu ali kje drugje, in poudarite svoje pomembne dosežke, primerno izobrazbo in skladne interese. Seveda pa se morate potruditi, da zmanjšate pomen vsake informacije, ki bi jo lahko kdorkoli razumel kot slabost. Na primer, če ste gospodinja, ki prvič vstopa na trg dela, lahko poudarite svoje posebne sposobnosti, ki ste si jih pridobili v dolgih letih, obenem pa zmanjšate pomen pomanjkanja izkušenj s plačanim delom. Vprašanja za študente in za ljudi, ki so pred kratki diplomirali Če končujete srednjo ali visoko šolo, se tisti med vami z malo ali nič delovnimi izkušnjami srečujete z isto dilemo: brez izkušenj je težko priti do dela, izkušenj pa si očitno ni mogoče pridobiti, ne da bi vas zaposlili. Toda kot boste videli, obstajajo načini, kako se izognete temu problemu s poudarjanjem vaših prednosti in dosežkov pri izobraževanju. V: Zakaj vaše ocene niso bile boljše? O: Šola je bila zame čudovita izkušnja. Resnično sem užival v spoznavanju novih idej, nenehno sem študiral in pozorno sem poslušal predavanja. Nikoli pa nisem verjel v učenje zadnji hip na predvečer izpita samo zato, da bi dobil višjo oceno, ali v bedenje čez vso noč, da bi končal seminarsko nalogo. Resnično sem prepričan, da sem se naučil ravno toliko kot tisti študentje, ki so si prizadevali samo za čim boljše ocene. K: Če ste že prišli do stopnje razgovora, je zelo verjetno, da potem izpolnjujete vsaj osnovne zahteve za razpisano delovno mesto, z zahtevano izobrazbo vred. Spraševalec verjetno poskuša oceniti, kako dobro se znajdete v težavah in zato je pomembno, da ne postanete defenzivni ali iščete krivdo drugje. Namesto tega poskusite dati vprašanju pozitiven prizvok - na primer z osredotočenjem na to, kar ste se naučili in o dodatnih naporih, ki ste jih vlagali v učenje, ne pa toliko na ocene, ki ste jih prejeli. V: Zakaj ste se odločili ravno za študij zgodovine? O: To je bila težka odločitev, ker so me zanimali tudi drugi predmet, na primer politologija, mednarodni odnosi in ekonomija. Toda študij zgodovine mi je omogočil združiti vse troje, s še posebnim poudarkom za ekonomsko zgodovino. Še več, spoznal sem, da je kar nekaj profesorjev na oddelku izredno učenih in stimulativnih. K: Pokažite, da imate trdne, logične razloge za izbiro svojega študija. Če te izbire ne morete zagovarjati, se bo spraševalec vprašal, koliko razmisleka ste potem vložili v izbiro kariere. Potrudite se tudi, da so vaši razlogi za izbiro študija skladni z vašo izbiro kariere. Na primer, ne recite, da ste študirali angleščino, ker imate radi angleško literaturo, če se prijavljate na delovno mesto bankirja. V: Je bil kakšen predmet za vas še posebno težak izziv? O: Na začetku sem bil popolnoma zaprepaden nad učnim predmetom Uvod v kemijo, ki sem ga imel lansko leto. Ne glede na to, koliko sem študiral, se nisem premaknil nikamor. Na prvih treh izpitih sem padel in zato sem se lotil novega pristopa. Namesto, da bi študiral samo sam zase, sem prosil prijatelja, ki študira kemijo, da mi je pomagal pri učenju, obenem pa sem začel po predavanjih prositi za pomoč tudi profesorja. Opazil pa sem tudi, da je bil zelo pomemben dodaten čas, ki sem ga preživel v laboratoriju. Izpit sem na koncu opravil z osmico in dobil sem občutek, da snov dobro razumem. Več kot samo to, naučil sem se, da nova študijska smer včasih zahteva nov pristop, ne samo trdo delo, in da je pomoč lahko odločilnega pomena! Spraševalec bo želel videti, kako dobro se odzivate na težavne situacije. Pokažite, da ne boste vrgli puške v koruzo že ob prvih težavah in da ste pripravljeni vložiti dodaten napor zato da dosežete rezultat. V: Zakaj se niste udeleževali več obštudijskih aktivnosti? O: Želel sem se posvetiti svojemu študiju, kolikor je bilo mogoče. Prišel sem iz srednje šole v majhnem kraju, kjer sem sicer dobival same petice, a me kljub temu ni ravno najbolje pripravila na študij. Tako sem se popolnoma posvetil študiju, vendar sem kljub temu našel čas za raziskovanje mesta in za spoznavanje novih prijateljev, s katerimi se še sedaj rad družim preko konca tedna. K: Spraševalec je morda zaskrbljen, da se lahko zaradi pomanjkanja zunanjih interesov prej ali slej iztrošite. Delodajalci imajo namreč radi takšne kandidate, ki so lepo zaokrožene osebnosti in ki imajo določene interese tudi izven delovnega mesta. Če niste sodelovali v formalnih obštudijskih aktivnostih med študijem, lahko še vedno spregovorite o nekaterih svojih interesih, denimo o branju ali o rekreiranju, v katerih ste sodelovali na bolj neformalen način. Na primer, radi tečete, čeprav niste bili v atletskem moštvu vaše šole. Vprašanja za tiste, ki menjajo poklic Za tiste med vami, ki ste posvetili svojo poklicno kariero izključno enemu samem poklicu ali stroki, delovne izkušnje niso pomemben dejavnik. Izkušenj imate veliko a nobena se ne ujema z vašim trenutnim ciljem zaposlitve. Nič hudega! Namesto poudarjanja svoje delovne preteklosti boste morali poudariti znanja, ki ste jih pridobili in ki se nanašajo na delovno mesto, ki si ga želite. Predpostavimo na primer, da je bila vaša kariera v poslovanju z nepremičninami in da v prostem času radi tečete na maratonih. Nedavno ste slišali za prosto delovno mesto v tržno-prodajnem oddelku proizvajalca tekaških copatov. V tem primeru morate poudariti tista znanja, ki jih delodajalec išče. Ne samo, da imate bogate izkušnje na področju prodaje, obenem ste seznanjeni s potrebami tržišča podjetja, kar je odlična kombinacija! V: Zakaj si želite zapustiti svoje trenutno delovno mesto? O: V svoji sedanji zaposlitvi sem se naučil kar veliko o plastični industriji in sem zelo vesel, da sem imel priložnost delati za podjetje Plastika, d.o.o., vendar sem ugotovil, da me v resnici bolj zanimata raziskovanje in razvoj, ki pa se jima je podjetje Plastika žal za dve leti odpovedalo. To je torej razlog, da me tako zanima vaše podjetje, ker, kolikor mi je znano, pri vas dajete velik poudarek raziskovanju in razvoju in sodite med vodilna podjetja v svoji stroki. K: Spraševalčev največji pomislek pri spremembah poklicne kariere bo vedno vprašanje, zakaj si pravzaprav želite zamenjati kariero. Pokažite mu, da je bila vaša odločitev plod tehtnega razmisleka, razložite, zakaj ste se odločili prav za to delovno mesto, kot tudi to, kako vam bo ta položaj omogočil še dodatno izboljšanje vaših naravnih sposobnosti in zanimanja. V: Zakaj bi se želeli odpovedati svoji uveljavljeni karieri v zaposlovalni agenciji v zameno za praktično začetniško delovno mesto na področju trženja? O: V svojem delu pri agenciji sem užival in z njim sem si pridobil mnogo dragocenih izkušenj, obenem pa čutim, da se je moja rast tam ustavila in da mi delo ne predstavlja več poklicnega izziva. O tem sem razmišljal dalj časa in prepričan sem, da je čas za spremembo. Kar se tiče mojega zanimanja za trženje, naj povem tole: lani so moji najstniški otroci in nekateri izmed njihovih prijateljev iz okolice hoteli oblikovati in prodajati majice, s čimer bi pomagali družini, ki je v požaru izgubila svojo hišo. Pomagal sem jim z oblikovanjem in z distribucijo plakatov, z objavljanjem oglasov v lokalnih časopisih ter s prodajanjem majic pred prehrambenimi trgovinami in pred veleblagovnicami. Sprva o tem projektu nisem kaj prida razmišljal, ko pa sem videl sadove svojega dela, sem postal nad njim zelo navdušen. Prišel sem do spoznanja, da imaš lahko obenem dober izdelek in dober namen, a če nihče ne ve zanj, nimaš prav nič od tega. Na koncu sem občutil, da v resnici dajem svoj osebni prispevek in da se odlikujem tudi v tem pogledu. Od takrat sem se udeležil dveh uvodnih tečajev trženja in načrtujem, da se bom v jeseni vpisal na izredni študijski program iz te smeri. Študiju bom lahko dodal veliko znanja in sposobnosti, ki sem jih pridobil v zaposlovalni agenciji na področju trženja. Navsezadnje je tudi delo za zaposlovalno agencijo trženje - trženje agencije podjetjem in iskalcem zaposlitve ter trženje iskalcev zaposlitve podjetjem. K: Spraševalec želi ugotoviti dvoje: kandidatovo resnično motivacijo za izbiro nove kariere in verjetnost, da bo kandidat zadovoljen na položaju, kjer bo zagotovo imel manj pooblastil in odgovornosti kot v prejšnjih službah. Zato da razblinite njegove pomisleke, opišite svoje razloge za zamenjavo kariere in se potrudite pokazati, da dobro poznate novo delovno mesto in tudi stroko na splošno. Veliko kandidatov pričakuje, da bodo začeli svojo novo kariero na položaju, ki bo podoben njihovemu prejšnjemu, v resnici pa mora veliko tistih, ki menjavajo svoj poklic, v novem podjetju ponovno začeti na nižjih, včasih celo na začetnih delovnih mestih, zato da si pridobijo nova osnovna znanja in izkušnje iz te stroke. Vprašanja za kandidate, ki se ponovno zaposlujejo Nobenega dvoma ni, da se soočate z nekaterimi dodatnimi problemi, če ste bili nekaj časa izven delovnega okolja. Morda ste preplašeni, ker ne veste, ali še vedno imate tisto, kar je potrebno za uspeh na delovnem mestu in zato je najpomembneje, da poskrbite za to, da so vse vaše sposobnosti še zmeraj v koraku s časom. Če niso, morate pač razmisliti o ponovnem izobraževanju, kar lahko pomeni, da se boste morali naučiti novega računalniškega programa ali pa boste morali obiskovati predavanja iz določenega predmeta na fakulteti. Če so vaše sposobnosti še zmeraj aktualne, se nimate česa bati. Predvsem boste morali poudariti vaše prejšnje delovne izkušnje in sposobnosti ter način, s katerim ste šli v korak s časom tudi med svojo odsotnostjo z delovnega mesta - na primer z branjem tržnih publikacij, s honorarnim delom, z udeležbo na seminarjih in podobno, poudarite pa tudi tista znanja, ki ste si jih pridobili doma in ki jih lahko prenesete na delovno mesto. V: V svojem življenjepisu ne navajate nobene zaposlitve v zadnjih nekaj letih. Zakaj ne? O: Vzela sem si petletni predah, zato da sem vzgajala svojega sina, Petra, ki je zdaj v otroškem vrtcu. To je bila zame težka odločitev, vendar sem takrat spoznala, da se ne bi mogla popolnoma posvetiti poklicni karieri, ob takšni odgovornosti doma, prepričana pa sem bila, da ne bi bilo pošteno, če svojemu delodajalcu ne bi bila popolno predana. Verjamem, da je bila to zame takrat pravilna odločitev, zdaj pa se počutim bolj svežo in pripravljeno, da se ponovno v celoti posvetim svoji poklicni karieri. K: Ne glede na to, kakšen je razlog za vašo prekinitev zaposlitve, bodite iskreni. Govorite o odločitvah, ki so botrovale tej daljši prekinitvi, bodisi da je to bila želja, da ostanete doma in vzgajate družino ali pa ste okrevali po težki in dolgotrajni poškodbi. Spraševalcu povejte, zakaj ste zdaj pripravljeni na vrnitev na delo - in kar je najbolj pomembno - poudarite iskreno željo po vrnitvi k svoji poklicni karieri. V: Vidim, da ste bili nekaj časa nezaposleni. Kakšne težave ste imeli pri iskanju ustrezne zaposlitve, ki bi se ujemala z vašimi željami? O: Res sem bila zadnja štiri leta izven svoje stroke, vendar sem kljub temu dobila več mamljivih ponudb, da se vrnem vanjo. Toda zdelo se mi je zelo pomembno, da ostanem doma s svojim majhnim otrokom in da obenem nadaljujem z majhnim družinskim podjetjem, ki sem ga vodila od doma, medtem ko je moj mož zaključeval študij prava. Zdaj, ko je vse to za nami, sem se pripravljena vrniti k svoji poklicni karieri. K: Spraševalec želi ugotoviti predvsem to, zakaj ni še nihče drug zaposlil te kandidatke in zakaj po njej ni večjega povpraševanja. Je morda preveč nerealna ali pa se poteguje za zaposlitve le mimogrede in brez resnega namena? Je morda kaj narobe z njeno preteklostjo, kar so ugotovili že drugi? Takšne pomisleke boste morali pregnati z odkritim pogovorom o svojem položaju. Nikar ne pozabite poudariti, da ste ves čas ostali v tesnem stiku s svojo poklicno kariero tudi v času svojega “dopusta”, podčrtajte pa tudi svoje iskrene želje po vrnitvi v delovno okolje. V: V svojem življenjepisu ste zapisali, da ste zadnji dve leti delali s polovičnim delovnim časom pri podjetju Zanesljivi posredniki zavarovanja. Kako vam bodo te izkušnje pomagale pri vaši bančni karieri? O: Podjetje Zanesljivi posredniki zavarovanja se je lotilo vnašanja svojih kartotek v računalnik in mene so zaposlili predvsem zato, da bi preverjal skladnost računalniških datotek z njihovo prejšnjo dokumentacijo. Zapisoval sem premijska plačila, pripravljal sem bančne depozite in urejal sem terjatve. To delo mi je ne samo pomagalo pri ohranjanju mojih računovodskih sposobnosti, ampak sem si z njegovo pomočjo pridobil tudi dragoceno računalniško znanje, ki mi bo gotovo pomagalo, da bom postal še bolj učinkovit in produktiven na svojem naslednjem položaju v bančništvu. K: Spraševalca morda skrbi, da se kandidat preprosto prijavlja na vsakršno razpisano delovno mesto, namesto da bi se osredotočil na konkretno delovno mesto v določeni stroki. Pojasnite, kako se vaše izkušnje prilegajo delovnemu mestu, za katero se potegujete in naštejte vse sposobnosti, ki ste si jih pridobili in ki jih lahko prenesete na to delovno mesto in podjetje. Nekorektna vprašanja na razgovoru za zaposlitev Nekorektna vprašanja na razgovoru za zaposlitev posegajo v vaše zasebno življenje ali na področje vaše zasebnosti. Spraševalec vas na primer ne sme vprašati po vaši starosti ali datumu rojstva, lahko pa vas seveda vpraša, ali ste polnoletni. Če vam spraševalec postavi nekorektno vprašanje, upoštevajte dejstvo, da mnogo spraševalcev sploh ne ve, kaj je korektno in kaj ni. Ena izmed priporočljivih taktik v takšnih primerih je, da poskušate ugotoviti, kakšni pomisleki se skrivajo za takšnim, sicer neprimernim vprašanjem in da vendarle poskušate odgovoriti nanj. Če vas delodajalec na primer vpraša, ali načrtujete otroka, je verjetno v skrbeh, da ne boste zmogli potovati toliko, kolikor bo od vas zahtevala nova služba. Je to morda celo seksistično? Da, seveda. A za vas je kljub vsemu bolje, če poskušate delodajalcu te njegove skrbi pregnati. Poskusite priti temu vprašanju do dna, tako da rečete na primer tole: “Nisem čisto prepričan, da razumem, kaj ste hoteli reči s tem vprašanjem. Bi mi prosim pojasnili, v kakšni zvezi je to pomembno za razpisano delovno mesto?” Ko spraševalec razkrije svoje prave pomisleke, jih lahko odpravite, denimo takole: “Veliko mi je do tega, da bi dosegel poklicno kariero in službena potovanja mi nikakor ne predstavljajo ovire, pravzaprav se jih celo zelo veselim. Naj zdaj vašo pozornost usmerim na moje izkušnje in na poznavanje...” Lahko pa se seveda odločite tudi za to, da na takšno vprašanje sploh ne boste odgovorili in poudarite, da se vam zdi vprašanje nekorektno in da zato odklanjate odgovor nanj. Izogibajte pa se temu, da bi na nekorektno vprašanje reagirali na sovražen način in ne pozabite, da se lahko ponudbi za delovno mesto odrečete tudi še pozneje. Vsak od možnih odgovorov, ki jih navajamo v nadaljevanju, predstavlja sprejemljiv način za obvladovanje takih zapletenih situacij, ne da bi si zapravili svoje možnosti za zaposlitev. Izberite si pač tisti odgovor, ki se vam zdi najprimernejši in ob katerem se počutite najbolj lagodno. V: Katere veroizpovedi ste? Odgovor 1: Pazim na to, da ne mešam osebnega prepričanja s svojim delom, če ste mislili na to. Zagotavljam vam, da svojo poklicno kariero vse preveč cenim. Odgovor 2: Nisem čisto prepričan, da razumem, kaj ste hoteli izvedeti s tem vprašanjem. Bi mi prosim pojasnili, v kakšni zvezi je to vprašanje pomembno za razpisano delovno mesto? Odgovor 3: To vprašanje je zame neprijetno in nanj raje ne bi odgovoril. V: Koliko ste stari? Odgovor 1: Sem pri petdesetih in imam preko trideset let izkušenj v tem poslu. Moje strokovno področje je... Odgovor 2: Sem premlad, da bi se upokojil, a dovolj star, da vem, da je bolje, če na takšno vprašanje raje ne odgovorim. Odgovor 3: Nisem čisto prepričan, da razumem, kaj ste hoteli izvedeti s tem vprašanjem. Bi mi prosim pojasnili, v kakšni zvezi je to vprašanje pomembno za razpisano delovno mesto? Odgovor 4: To vprašanje je zame neprijetno in nanj raje ne bi odgovoril. V: Ste poročeni? Odgovor 1: Ne. Odgovor 2: Da, sem, a znam ločevati med svojim družinskim življenjem in med delovnim okoljem, tako da lahko vložim vse svoje napore v delo. Ko je potrebno potovati ali delati preko rednih delovnih ur, sem zelo prožen, kar lahko potrdijo tudi moja priporočila. Odgovor 3: Nisem čisto prepričan, da razumem, kaj ste hoteli izvedeti s tem vprašanjem. Bi mi prosim pojasnili, v kakšni zvezi je to vprašanje pomembno za razpisano delovno mesto? Odgovor 4: To vprašanje je zame neprijetno in nanj raje ne bi odgovoril. V: Imate otroke? Odgovor 1: Ne. Odgovor 2: Da, imam, a znam ločevati med svojim družinskim življenjem in med delovnim okoljem, tako da lahko vložim vse svoje napore v delo. Ko je potrebno potovati ali delati preko rednih delovnih ur, sem zelo prožen, kar lahko potrdijo tudi moja priporočila. Odgovor 3: Nisem čisto prepričan, da razumem, kaj ste hoteli izvedeti s tem vprašanjem. Bi mi prosim pojasnili, v kakšni zvezi je to vprašanje pomembno za razpisano delovno mesto? Odgovor 4: To vprašanje je zame neprijetno in nanj raje ne bi odgovoril. V: Ali načrtujete, da bi imeli otroke? Odgovor 1: Ne. Odgovor 2: O tem vsekakor razmišljam, a tudi če jih bom imela, to še ne bo tako kmalu. V tem podjetju želim delati kar najbolje in si ga res ne želim zapustiti ravno takrat, ko mu bom začela pomembneje prispevati. Odgovor 3: Na to vprašanje prav zdaj ne morem odgovoriti. Če pa se bom kdaj odločila, da bi imela otroke, ne bom dovolila, da bi me to odvrnilo od dela. Materinstvo je seveda zelo pomembno, a prav tako pomembna je zame tudi poklicna kariera. Vsa svoja prizadevanja nameravam vložiti v to službo in v to podjetje. Odgovor 4: Nisem čisto prepričana, da razumem, kaj ste hoteli izvedeti s tem vprašanjem. Bi mi prosim pojasnili, v kakšni zvezi je to pomembno za razpisano delovno mesto? Odgovor 5: To vprašanje je zame neprijetno in nanj raje ne bi odgovorila. UMETNOST POGAJANJA V današnjem gospodarstvu se eden izmed najbolj vznemirljivih korakov na poti, ki pelje do prve zaposlitve, pojavi šele na koncu iskanja: to je odločitev za ali proti kandidatovi ponudbi. Če že dalj časa iščete zaposlitev, boste takoj pomislili: “Sprejmem, ponudbo sprejmem...”, še preden delodajalec dokonča stavek. Po drugi strani pa pomislite na to, da višina plače ne bo niti približno krila stroškov za vse tiste znamke, ki ste jih uporabili za pošiljanje vaših prošenj v preteklih nekaj mesecih. V spopadu s takimi konfliktnimi občutki veliko iskalcev zaposlitve po nepotrebnem utegne storiti napako ravno v tej zadnji in odločilni fazi. Vse preveč ljudi se da preslepiti in ponudbo za zaposlitev sprejmejo na vrat na nos, ne da bi pri tem raziskali možne opcije, drugi imajo zelo nerealna pričakovanja glede višine plače, tretje pa denarne zadeve tako prevzamejo, da pozabijo upoštevati katerokoli drugo možnost. Velika napaka! Pomembni faktorji, ki jih je potrebno upoštevati Če resnično razmišljate o tem, da bi sprejeli ponudbo za zaposlitev, se prepričajte, da je ponujeno delo res takšno, kot ste si ga želeli. Če ste absolvent, ali je ponujeno delo na področju, v katerem bi radi delovali? Ali ste res pripravljeni zapustiti dom in se preseliti v drug kraj? Ali vam nov delavnik v resnici ustrezal? Kaj pa način življenja? Še pomembnejše od višine plače je vprašanje, ali bo tako delo pripomoglo k doseganju vaših ciljev in poklicne kariere, ki si jo želite. Nekatera podjetja vas bodo postavila na položaj z veliko odgovornostjo že na začetku, vendar bo vaše nadaljnje napredovanje onemogočeno. Pozanimajte se, ali obstajajo možnosti za napredovanje. Vprašajte za preglede delovne uspešnosti in kako pogosto jih opravljajo. Dodatne informacije, ki jih potrebujete, da se pravilno odločite so naslednje: - datum nastopa dela - funkcija in odgovornosti, ki so z njo povezane - plača, nadure in kompenzacija - nagrade - povrnitev šolnine - letni in porodniški dopusti - kritje življenjskega, zdravstvenega in zobozdravstvenega zavarovanja - načrti za upokojitev - potovanja. Idealno je seveda, da vse te in podobne zadeve razčistite že med razgovori za zaposlitev oziroma vsaj takrat, ko vam ponudijo sklenitev delovnega razmerja. Če pa ste glede katerekoli informacije v dvomu, nikar ne predpostavljajte, da bodo nejasne podrobnosti takšne kot bi si jih želeli. Stopite v stik s kadrovsko službo in se o takih podrobnostih temeljito pogovorite. Delovno okolje Pomemben faktor, ki ga je potrebno upoštevati, je, v kakšnem delovnem okolju boste delali. Ali je vzdušje v podjetju udobno, izzivalno in spodbudno? Pomislite tudi na bolj specifične stvari kot so pisarna oziroma kraj dela, zasebnost prostora, bližina ostalim sodelavcem, velikost prostora, stopnja hrupa in razsvetljava. Kolikšna je stopnja sodelovanja med sodelavci? Nekatera podjetja močno priporočajo skupinsko delo in dialog med sodelavci, medtem ko se druga posvečajo uspešnosti posameznika. Kateri pristop vam najbolj ustreza? Zapomnite si: če vam delovno okolje ni všeč, preden nastopite delo, vam najverjetneje ne bo všeč niti kasneje. Plača in ugodnosti Denar se utegne pojaviti kot najpomembnejši kriterij pri odločitvi za delo, vendar utegne tudi nekoliko zamegliti postopek odločanja. Ne sprejmite dela, za katero niste navdušeni, le zaradi nekaj tisoč tolarjev višje plače. Bolj pomembno je, da si izberete delo, ki vam bo dalo tudi nekaj zadovoljstva. Vprašajte se, ali to delo dopušča možnosti za napredovanje in povišanje plače. Ugodnosti utegnejo pomeniti veliko razliko v vašem plačnem svežnju, zato jih nikakor ne spreglejte! Verjetno je najpomembnejša ugodnost, ki jo gre upoštevati, zdravstveno zavarovanje. Z vedno naraščajočimi stroški zdravstvenega zavarovanja je modro ugotoviti, ali podjetje krije take stroške v celoti. Če podjetje, kot veliko drugih, zagotavlja le njihovo delno kritje, pomislite, če lahko ostali del plačate iz lastnega žepa. Kaj pa življenjsko, (zobo)zdravstveno in invalidsko zavarovanje? Ali ima podjetje motivacijsko nagrajevanje oziroma načrt za delitev dobička? Take stvari lahko v veliki meri prispevajo k vaši plači. Ali obstaja pokojninski načrt? Koliko dni dopusta oziroma bolniške vam pripada? Pazljivo preučite vsak dejavnik posebej. Če nameravate nadaljevati s šolanjem, je pomembno vedeti, ali bo delodajalec plačal za vaše izobraževanje in ali vam bo omogočil obiskovanje predavanj. Nekatera podjetja vzpodbujajo šolanje, vendar v zameno zahtevajo toliko nadur, da te ugodnosti preprosto ne morete izkoristiti. Opravite svojo domačo nalogo Dopolnite informacije, ki vam jih nudi podjetje, z dodatnimi raziskavami prek časopisja oziroma prek pogovora z uslužbenci. Skušajte pridobiti objektivne komentarje, ne pa informacije od nekoga, ki je bil nedavno odpuščen. Odličen vir informacij so lahko tudi študentje vaše fakultete ali univerze, ki imajo podobno delo oziroma so zaposleni pri podobnem podjetju. Pogajanje o ponudbi Perspektiva pogajanja glede finančne plati dela in ugodnosti pogosto prestraši veliko iskalcev zaposlitve, tako mlajših kot starejših. Vendar ni potrebno, da je pogajanje o denarju težavno opravilo. Veliko morate o tem premišljevati, zato da se boste o tem laže pogovarjati. Poglejmo si ta postopek, korak za korakom. Prvič, najosnovnejša priporočila. Nikoli se ne začnite pogajati o plači in ugodnostih, še preden vam ponudijo zaposlitev. Če boste to storili, bo videti, kot da vam je bolj do denarja kot pa do uveljavljanja vaših sposobnosti v korist podjetja. Vaši cilji pri razgovoru so enostavni: (1) delodajalcu dokažite, da ste za to delo prava oseba in (2) prepričajte se, da se čutite pripravljene za opravljanje takega dela v delovnem okolju, ki vam ga nudi podjetje. Če so vam ponudili delovno mesto, vam čestitamo! Najtežji del je za vami. Če vam je pri določanju plače nerodno, se sprostite. Zdaj se stvari vrtijo v pravo smer. Pomislite na to, da ste dosegli tisto, kar ste si želeli. Dokler ponudbe ne sprejmete, je breme na strani delodajalca, ki je v iskanje pravega kandidata vložil veliko časa in truda in se je nazadnje očitno odločil, da ste to prav vi. Če njegovo ponudbo zavrnete, to pomeni, da je delodajalec izgubil veliko energije in časa ter da mora ponovno začeti od začetka. Če boste delodajalca vprašali, ali je ponudba podjetja fleksibilna, ne boste zaradi tega postavljeni pred vrata. V najslabšem primeru vam lahko delodajalec pove, da je vaša plača prilagojena politiki podjetja in da se o tem ni mogoče pogajati, lahko pa vam tudi pove, da vam takojšnjega odgovora ne more dati in da boste to informacijo dobili kasneje. Velja si zapomniti, da se v večini primerov o tem da pogajati. To še ne pomeni, da delodajalec takrat, ko poveste vsoto, vaš predlog enostavno sprejme ali ne. To pomeni, da ste pripravljeni prisluhniti njegovi ponudbi in jo preučiti. Pogajanje bo uspešno, če bosta obe strani dosegli sporazum, s katerim se strinjata. V primeru, da si uspete zagotoviti večjo plačo in nasprotujete vašemu bodočemu šefu, se vam bo to obrestovalo v negativni smeri. Če pa po drugi strani pokažete sprejemljiva pričakovanja in se zavedate, da ne boste dosegli vsega, kar si želite, ste prav tako uspešni. Kako veste, koliko lahko v resnici pričakujete? Odgovor je enak kot pri vsakem drugem koraku vašega iskanja zaposlitve: opravite svojo domačo nalogo. Posvetujte se z vašim poklicnim združenjem ali preberite članke, ki zadevajo to konkretno gospodarsko panogo. Pokličite zaposlovalne agencije in se pozanimajte o plačah za tista delovna mesta, ki jih ponujajo. Študentje vaše fakultete ali univerze, oziroma tisti, ki so zaposleni pri isti organizaciji, so lahko odličen vir informacij. S takim raziskovanjem boste najlažje izvedeli za resnično višino plače, ki jo lahko pričakujete. Postavljanje sprejemljivih pričakovanj je še posebej pomembno za iskalce prve zaposlitve oziroma za tiste, ki so pred kratkim diplomirali. Če nimate veliko delovnih izkušenj, iskalec kadrov ne bo imel trdne podlage, na katero bi oprl svojo odločitev in zato bo le-ta temeljila na potencialu, ki ste ga dokazali med poukom, pripravništvom, prostovoljnim delom ali v izvenšolskih dejavnostih. Brez zanesljivih delovnih izkušenj je vaše orožje skorajda brez nabojev. Zato osebne dohodke začetnikov določa tržišče, ki pa vam ne dopušča veliko manevrskega prostora za pogajanje, kar pa še ne pomeni, da vam ni dovoljeno vsaj poskusiti. Če že imate delovne izkušnje in iščete srednje zahtevno oziroma vodilno delovno mesto, bo vaša pogajalska moč veliko večja. Za peščico srečnežev ali nesrečnežev na samem vrhu lestvice so lahko pogajanja o plači in ugodnostih prav tako zapletena in neverjetno počasna. Če se istovetite z ostalimi, zagotovo ne sodite v to skupino. Ne glede na stopnjo izkušenosti je vaša naloga, da ugotovite, v kakšni meri vam namerava delodajalec ustreči. Če vam potem, ko ste strpno poslušali podrobnosti ponudbe, pustijo upanje na višjo plačo, večje zdravstveno kritje ali drugo, je prav, da to na miren način poveste. Ugotoviti morate, če je ponudba podjetja zanesljiva, toda če menite, da obstaja možnost pogajanja, imejte pripravljeno določeno višino plače vnaprej, kajti utegne se zgoditi, da vas delodajalec nepričakovano vpraša za ponudbo, ki bi vam ustrezala. Ko vam postavijo vprašanje, se držite naslednjega pravila: ne štejte s prsti, da ne bi dali delodajalcu konkretne številke, ki jo imate v mislih in pazite na to, da ne bo številka absurdno optimistična oziroma nižja od tiste, ki jo je delodajalec pripravljen zagotoviti. Priporočljivo je, da se izrazite približno tako: “Na podlagi mojih izkušenj in sposobnosti ter zahtevnosti dela, upravičeno pričakujem, da bom prejel tudi ustrezno plačo. Ali mi lahko poveste, kakšno ponudbo imate v mislih?” Če ste se med delovnim razgovorom prisiljeni izreči o višini plače, povejte približno vsoto, ne izdajte pa vaše zadnje plače. Ne pozabite dodati tudi vsote za zavarovanje, pokojnino in drugih ugodnosti. Pa še nekaj besed o pravem pristopu, ki ga morate izbrati, ko razpravljate o denarju - skušajte zakriti vaše misli. Čeprav mislite, da je ponujena vsota smešna, tega ne povejte delodajalcu, če pa je, po drugi strani, plača veliko višja od pričakovane, naj vaše veselje ne bo ravno očitno in upadljivo. Čeprav sta vaš zunanji izgled in obnašanje pomembna dejavnika v celotnem obdobju vaše zaposlitve, sta še najpomembnejša pri razgovoru za zaposlitev in pri ponudbi za sklenitev delovnega razmerja. Če nameravate biti profesionalec, se tako tudi začnite obnašati. Še nekaj zaključnih besed. Bistvo iskanja zaposlitve ni pogajanje o višini plače, ampak zavzeto iskanje dela, s katerim boste zadovoljni, s katerim boste osebnostno rasli in ki vam bo omogočilo, da pokažete, kaj v resnici ste. Če začetna plača ni ravno tisto, kar ste želeli, vendar vam delo nudi prave priložnosti, premislite o možnosti, da zahtevate višjo plačo takrat, ko boste postali neprecenljivi za podjetje. Če po drugi strani plača in ugodnosti ne zadovoljujejo vaših pričakovanj, navzlic vašim prizadevanjem, ni potrebno, da sprejmete ponudbo za takšno zaposlitev. Ne storite napake, da sprejmete službo, s katero niste zadovoljni in v tem pogledu raje zaupajte svojemu zdravemu nagonu. Če z delodajalcem niste zadovoljni pred nastopom dela, bodite prepričani, da se razmere ne bodo prav nič izboljšale z nastopom dela. Prej obratno!