Listek. Škrlatast cvet. Po Vaclavu Kosmaku S. S. Gotovo si že bil, dragi 6itatelj, v jelkovem ali smrekovem gozdu in si videl, kako je tam krasno in ljubeznjivo! Oh, jaz imam gozde nad vse rad! Pa onemu, ki hodi vsak dan po Iesih, postane ta krasota 6isto navadna, tako da jo opazuje 6isto ravnodušno ali je niti ne vidi: vse preveč zeleno mu je tu gori v teh vejah, vse preve6 jednostavno. — Spomladi se pa tudi najsuhoparnejSi modrijan ustavi pri kaki smreki, razgleda se vanjo z razkošjem, popraska za ušesi in meni: naj me vr . . . vzame; to je krasota! Kakor kita cvetja! In to se godi navadno, ko se smreke razcvetajo v Skrlatno cvetje. Smrekovi cveti roditelji «pur» štrlijo na vejah kvišku kakor plamenice (baklje), gorijo in se lesketajo kakor škrlat zlasti v solncu, da ti mora srce zarajati. Drevo 6love8tva je sicer vedno zeleno, kakor smreka, 6eravno tu pa tam suha iglica ali vejica z njega pade, ali to zelenje, to iivljenje njegovo je jednakomerno. Ljudje se skrbijo, delajo, grešijo, ljubijo, sovražijo, zatirajo in — umirajo —. Tako gre to brez prestanka, tako, da se ti mrzi to vedno opazovati. V6asih pa se objavi na drevu 6loveštva krasni cvet, dober 6lovek, poln čednostij, katerega krasi škrlat duSevne plemenitosti, 6etudi hodi pota bede in siromaštva. Takega 6loveka opazovati je zanimivo in prijetno. In tak škrlatast cvet je bila Kočarkova Katrica. Poslušaj torej, ho6em ti pripovedovati 6isto prosto dva pojava iz njenega življenja. I. Sirota gre po svetn. V Markovcu visi pred cerkvijo star lesen križ, Kristova podoba, ki ni sicer umetno izrezana in ima velike rudeče rane, ima kolena od poljubljanja že 6isto oguljena. Ljudje na deželi so v marsi6em otrokom podobni. Tudi jaz sem kot mali deček vro6e poljubljal ta križ, četudi ni posebno krasen, in to delajo deželani v ob6e. Gledajo pa6 bolje v duhu kakor z o6mi, — to je dobro —. Našo «gospodo* gane k spoštovanju le krasen in umetno izdelan križ. Pred tem markovskim križem je klečala pred mnogo leti Ko6arkova Katrica. Tiho je molila. Bila je zavita v veliko temno ruto, iz katere je milo gledalo njeno bledo obličje, kakor mesec izza temnih oblakov. Njen obraz ni bil posebno lep a tudi ne nelep; bil je priprost in ponižen kakor obraz svetnice. Naenkrat povzdigne modre o6i k starema križu, gleda skozi velike solze na Odrešenikov obraz in iz prsij se ji izvije vzdih in tresel se }e ta vzdih kakor struna. In ta brne6a struna je zvenela k nebu do nebeSkih vrat, kjer se deli podpora različna in vsem. Ko6arkova Katrica je bila uboga sirota. 06eta ni poznala — padel je v francoskib. vojskah — a mater je videla pokladati v grob že v 9. letu. Uboga Katrica! Po materi ni ostalo druzega nego poročna obleka, nekaj rut za vsak dan ter star molitvenik, vezan v usnje z medenimi sponami. Kaj pa je tudi mogla revna težakinja, ki ni imela niti lastnega ognji36a, ve6 zapustiti? Posteljo in skrinjo so prodali za pogreb. Katrico so si vzeli za6etkom sorodniki, pa hitro so se je naveli6ali. Poiskali so ji službo za pestunjo. No, najela se je, za kak predpasnik je tudi dobila, kaj pa je prestala za to, ne vprašaj se. Prosim vas, na ubogo siro6e, katerega nihče ne brani, nakladajo mnogi ljudje toliko dela, da 6loveka boli reči. Katrica pa je služila pri gospodinji, katere se je vsak rad izogbal na deset korakov. Izkusila, trpela je dosti in vendar }e postajala močneja, rastla je kakor borovičica v strani, s katero maje veter, obletava dež in sneg. Ko je dorastla, služila je tu in tam za deklo. Politicni ogled. Štajerski deželni zbor so nameravali takoj po velikono6nih praznikih sklicati h kratkemu zasedanju, da se Gradcu dovoli vzeti visoko posojilo. Ker pa se je bilo bati, da bodo stranke pri tem zborovanju veliko govorile in posegale celo v politi6ne predmete, za to so opustili za sedaj sklicati deželni zbor in Se ga bodo sklicali le koncem aprila. Nemške zahteve. Nemci zahtevajo, naj se jim da še jeden Nemec kot minister, kateri bo njihov zaupni mož. Pozabljajo pa, da so sedaj vsi ministri Nemci, 6eravno Avstrija po ve6ini ni nemška, da so vsi ministri navduSeni, preve6 navdušeni Nemci, da torej Nemeem ni treba še posebnega rainistra, kakor ga imajo Čehi in Poljaki. A nekdo bi potreboval takega ministra in to so J u g o slovani. Veliki nemiri. V Macedoniji in Albaniji je zopet za6elo nevarno vreti. Zbirajo se ustaške čete ter silijo ljudi, naj tudi zgrabijo za orožje in se jim pridružijo. Kdor se jim ustavlja, tega umorijo. V neki vasi pri Dilepu je bil umorjen u6itelj Milan Isornic, ker ni hotel ustašev podpirati. TurSki vohun Joanko je bil v Vodeni umorjen, ker je izdal ustaško 6eto in je bilo kakih 200 ustašev ugrabljenih, istotoliko pa jih je zbežalo. V Gumenici so ustaši zasedli pravoslavno cerkev in pregnali turške pope. V Sestovu je bila že mala bitka. Iz zapora ubegli u6itelj Stevov je s svojo ustaško četo prišel v Sestovo, kjer so jih turški vojaki nasko6ili. 7 turških vojakov ie bilo ubitih, 2 ranjena; izmed ustaiev sta bila dva ubita in ve6 ranjenih. Tudi Stevov je bil ranjen in je zbežal v hišo svoje neveste. Turki so hišo naskočili. Stevovjeva nevesta je turSkega poveljnika udarila s handžarjem po glavi. Turki so jo razjarjeni ustrelili. Stevov je videl, da ni rešitve in se je sam ustrelil. Vodja nemških katolikov dr. Ernst Lieber je umrl dne 31. marcija v Kambergu. Po smrti Windhorsta je on vodil nemške državne poslance. Bil je sicer mož globokega znanja, a vendar ni mogel priti do iste reljave, kakor njegov prednik. Cecil Rhodes, eden glavnih provzročiteljev burske vojske, je umrl. V Južni Afriki si je nagrabil ogromno imetje, postal je zlati kralj; svoj 6as je bil tudi kaplandski minister. Med Buri in Angleži se vrše, kakor se poro6a iz Južne Afrike, neka pogajanja za mir. Kakor vsa dosedanja pogaianja bodo skoro gotovo tudi ta ostala brezvspešna. Tako trdi tudi Kriiger. Buri ho6ejo popolno svobodo, kar jim pa Angleži ne bodo dovolili prej, predno ne bodo angleške čele popolnoma poražene. Znala se je postaviti vsakemu delu, radi so jo jemali v službo in vendar je povsod 6utila, da je uboga sirota; porivali so vero povsod nazaj in marsikateri surovež jo je zasmehoval. To jo je bolelo. — Katrica, že z malega zapuš6ena in zatirana, postala je vsled takih okolnosti tužna, osameia, pa tudi možata. «Ali ni svet odprt?» si je mislila. «Pojdem tje, kjer me ne poznajo. Delati znam, morebiti se preživim.> Šla je h gospodu župniku na posvetovanje. Duhovnik ji ni branil, mene6, 6e ona Boga ne zapusti, tudi Bog nje ne bode. Sklenila je torej oditi in danes se Io6i. Bila je pri spovedi, pokrep6ala se z NajsvetejSim kruhom, ki daje 6loveku mo6, da more korakati, kakor neko6 prerok Elija, na ve6no Božjo Goro, da ne omaga in se ne zgrudi. Sveta maša je ravno minula. Tu kle6i torej Katrica pred cerkvijo pod križem, ki ji je o6e, mati, mo6, podpora in tolažba. Cerkovnik je odprl duri, potrkal Katrico na rame in rekel: «Pojdi, 6as je že, ne morem te 6akati.> Katrica se je stresla, kakor iz sna prebujena, zarudela in podala cerkovniku roko v slovo: «Z Bogom, stric, jaz že odhajam!* «A kam pojdeš?* «V Brno.» <Le pazi, da se tam ne pokvariš!* »Prosila sem ravnokar za to.» «No, dobro je tako», kimal je cerkovnik, «in 6e postane iz tebe tam kaka milostljiva gospa, ne pozabi na mene in pošlji mi za tobak>, dodal je pikaje. Katrica je požrla to besedo in "šla še molit na materin grob. Zelenel je na njem bršljan. Utrga si vejico, vloži io v molitvenik, rije z roko v črno zemljo, kakor bi hotela prijeti za roko mrtvo mater, ki je spodaj nevzdramno spala — vstane in gre nazaj v župniš6e. Gospod župnik je sedel v zeleni utici pred župnišeem in zajutrkoval. «Dobro došla Katrica I ali prideS po slovo?> Katrica mu poljubi roko in zašepe6e: «Da». «No, veseli me, da si se tako lepo pripravila na odhod. Sedi in poslušaj, kar ti pore6em. Nimaš o6eta, nimaš matere, da bi ti dali opomine in te blagoslovili; storim to jaz kot tvoj duhovni o6e. — V mestu boš imela mnogo skušnjav; morebiti prideS v službo k ljudem, H nimajo trohice vere in te bodo zasmehovali, 6e boS molila ali Sla v cerkev. Re6ejo ti, da so to neumnosti. Ne maraj za take besede in stori svojo krščansko dolžnost. Ako bi te t tem zadrževali, poiš6i si raji drugo službo, 6etudi manjSo, to ni6 ne de. Bolji je mali zaslužek, da je le z Bogom pridobljen. V mestu so vojaki, zali fantje, poglede bodo metali za teboj, ali se ti bo dobrikal celo kak gospod, nikomur ne veruj, ne zaupaj! To bi bila cesta naravnost k pogubi. Ogibaj se, kjer se moreš. Bodi pravi6na in poštena, zvesta svojim gospodarjem, — no, pa v tem se na tebe zanesem. Tako in sedaj je dosti. Dolge pridige ti no6em govoriti; le to izvršuj, kar sem ti rekel in bode dobro. — Idi v moio sobo! Na mizi leži zape6ateno pismo, prinesi ie sem!» Katrica prinese list; gospod župnik pogleda naslov, je li prav in re6e: «Tu imaš pismo za milostljivo prednico saraostana. Pisal sem ji že prej, mogo6e dobis službo takoj, ako pa ne, ostaneš nekaj dnij v samostanu, da se ti ugodi kako mesto. — Za saraostan lahko poizveš. Reci milostljivi prednici, da se ji spoštljivo priporo6am. In sedaj lahko greš v imenu božjem. No, ne plakaj, ne, to ni6 ne pomaga. V mestu ti bode treba poguina ne pa joka. Ko bi potrebovala kakega sveta, pisi mi.» Katrica ie poljubila staremu župniku roko in dve debeli solzi sta padli na njo. Ni mogla govoriti, zaSepetala je samo: »Povrni Vam to —» «No, no, že prav, že dobro!» nasmehnil se je duhovnik in ji pogladil zajokano obličje. «A ko bi me ne bilo ve6 tukaj, ko se TrneS, pridi me obiskat tja gori!» Pokazal je proti pokopališču in potegnivSi črno 6epico raz belo glavo, mahal jej je z roko t slovo. Iz župnišča je šla k stari zasebnici Petrinji — svoji botri. Imela je pri njej obleko in blazine. Starka ji je dala, kar je imela, malo mleka in pol kolačka kruha na pot. Katrica si je zvezala obleko v ruto in prosila botro: «Te blazine mi sedaj še tukaj shranite, pa pazite, da mi jih nikdo ne pobere!» «Ne boj se h6erkica, — kakor bi jih imela doma, to je čisto vsejedno! Ne pozabi me in 6e boš videla kedaj v raestu koga od nas, sporo6i mu, kaj in kako je s teboj!» «Jaz vam bom pisala, gospod župnik ali pa gospod u6itelj vam pre6ita», rekla je Katrica, ko je vezala culico. • Tedaj pa z Bogom ostanite, morara brzo iti.» « Po6akaj, da te pokropim na sre6no pot!» Petrinja je segla v kropilnico in je pokrižala Katrico. Potem [e sla ž njo 6rez dvor po rrtu okoli hleva. Za skednjem je postala in gledala žalostno za odhajajo6im dekletom. Katrica je brzo korakala kakor bi utekala kaki nesre6i. Ko je dospela na hrib6ek, na katerem stoji divja mejna hruška, zgoraj široko razrasla, spodaj otla in ožgana od pastirskih ognjev, sedla je pod njo in pogledovala dolgim meglenim pogledom na svojo rojstno vasico, na te zelene vrte, na valovite njive, kjer je od malega delala v potu obraza; zrla je na sive strehe, pod katerimi je služila, jedla kruh namo6en v solzah; pogled ji je zastal na cerkvici, kjer je tako pogosto svojo skrb, svojo bolest, svoje pregreške Bogu tožila, kjer je tako pogosto našla tolažbo in mir, — na tej cerkvici, zraven katere je majhen prostor6ek, dva koraka dolg, korak Sirok, z bršljanom porasten, — oh, o6i so se ji znova napolnile s solzami pri tem spo* minu! Vzela je rožnt venec in zrla med molitvijo nehote dalje na te temne gozde, kjer je ob nedeljah iskala jagode in maline, kjer je trgala preljubeznjive cvetke, kjer pred njo niti ptički niso odletavali, niti veverice se plaSile, kjer ji je vse bilo prijazno in vabljivo. In v du8i se ji je objavila vsa vonjara in prijetnost lesa, prerazkošni spev lesnih krilatcev, lahno šumenje potoka, — bilo ji je naenkrat tako doma6e, tako Ijubo, da se ji je storilo milo po tej vkljub vsemu vendar le Ijubi vasici, da ji je bilo žal odhoda —. Pa ohrabrila se je. Naglo je vstala in se dalje podala v svet. Prekora6ila je hrib6ek, ozrla se še jedenkrat in — izginila je na drugi strani. Bila je v svetu tuja, neznana, sama, osamela kakor prst. II. Po dvajsetih letih. Proti Markovcu je drdral po veliki cesti poštni voz. Ko6ijaž je poganjal in konji so dirjali kar so mogli. V ko6iji je sedela gospa v temni obleki in dve mladi gospici. V Markovcu se voz ustavi pred gostilno, gospa z gospicama stopi iz ko6ije, ukaže kočijažu prtljago v gostilni shraniti in vse tri gredo, ne da bi se ustavile v gostilni, naravnost proti cerkvi. Solnce se je ravnokar prikazalo nad cerkveno streho in majevo jutro je dihalo hlad in vonjavo. Pozvonilo je k sTeti maSi. Tu in tam se je prikazala izza vežnih vrat kaka starka z molitvenikom pod pazduho, ali je kak zasebnik krenil proti cerkvi. Gledali so zvedavo na tuje goste. Fantje, stoje6 pred šolo in 6akajo6, da pojde gospod župnik do cerkve, so preobra6ali o6i in kakor prestraSeni snemali klobuke raz glave. Gospa je vedla gospici skozi velike duri v cerkev, jih posadila v zadnjo klop in šla, kakor bi bila v markovski cerkvi dobro znana v zakristijo. (Konec prihodnjič,)