Preuredba nemškega jezikovnega pouka na mestnih slovenskih ljudskih šolah v Ljubljani. (Konec.)   Občinski svetnik Jakob Dimnik je nadaljeval: Tako se torej glasi uradno poročilo o uvedbi nemškega jezika že v prvi, oziroma v drugi razred in o uvedbi nemškega učnega jezika v 6., 7. in 8. razredu ljubIjanskih slovenskih šol. Povem, da nisem proti učenju nemškega jezika kot takega, sem pa odločno zoper to, da bi se poučevala nemščina v slovenskih ljudskih šolah na račun in škodo slovenskega jezika, zakaj zaradi tega bi ne trpela samo slovenščina kot taka, marveč tudi splošna izobrazba slovenskega naroda. Kaj bo pomagalo naši slovenski mladini, če se priuči že v ljudski šoli nemščine, če pa zaradi tega potem ne dobi splošne izobrazbe, ki ji je potrebna za vsakdanje življenje! S takim polovičarskim početjem bi se naša mladina le germanizirala, nikakor bi se ji pa ne odprla na ta način pot do vsakdanjega kruha, ker bi zaradi tega zaostajala slovenska mladina v omiki za svojimi emškimi sodeželani. Tudi bi bila taka redba ljudskega šolstva v kričečem nasprotju s členom 19. državnega temeljnega zakona, po katerem imajo vsi avstrijski narodi nedotakljivo pravico, izomikati se v svojem jeziku: Člen 19. državnega temeljnega zakona določa: »V deželah, kjer je več narodov, naj se šole tako uravnajo, da dobi vsak narod potrebne pripomočke. da se izomika v svoJem jeziku, ne da bi se silil učiti se druSega deželnega jezika.« Posebno mora to načelo veljati glede Ijudskih šol, ki edine pridejo v poštev pri vzgoji širokih mas našega slovenskega naroda. V smislu § 1. drž. šol. zakona mora ljudska šola mladini razvijati duševne moei. To je pa mogoče edinole s pomočjo materinskega jezika, ki mora biti pravo središče vsemu pouku v Ijudski šoli, dočim utrakvizem onemogočuje vsak narodni in kulturni razvoi.* »Naloga ljudske šole ni, učiti se v njej jezikov, ampak nje naloga je — tako pravijo »Normallehrplane fiir Volksschulen in Steiermark« — vzgajati učence za ljudi, ki vstopijo v dejanjsko življenje z dobro izvežbanim duhom, z jasnim razumom, trdno voljo, nravnim, odkritim in blagim značajem, s srcem, ki je vneto za vse dobro, plemenito in lepo in z navdušenostjo za krasoto in veličastnost prirode, za domovino in narod, zvesto vdani cesarski hiši, ki pa tudi razpolagajo z gotovo vsoto znanja in ročnosti za potrebe vsakdanjega življenja.« Prosim, kako se bodo pa izvrševale tu izražene ideje, posebno glede navdušenosti za domovino in narod, če se bo pouk v materinščini prikrajševal na ljubo deželnemu jeziku ter zaradi tega v škodo splošne izobrazbe slovenske mladine! Ali ni že dovalj, da trpi naš narod, ker se mu odrekajo popolne sjovenske srednje šole in ali mora trpeti še drugo, še večjo krivico, da se hoče njegovim otrokom že v najnižjih razredih v toliki meri vbijati nemščino, da bi trpel zaradi tega škodo pouk materinščine in splošne izobrazbe! Znan rodoljub, strokovnjak in šolnik, pokojni deželni šolski nadzornik Klodič vitez Sabladolski piše: »Drugega deželnega jezika naj učitelj nikar ne začne učiti, dokler ni otrok v materinščini dobil neke spretnosti in pravilnosti v besedi in dokler si ni po šolskem pouku pridobil najpotrebnejših pojmov in misli za uspešno napredovanje. To je mogoče šele v 3. šolskem letu. Učiti pa se ima »po razmerah« tri do štiri ure na teden v vsakem razredu.« Dalje piše ta pedagog: »Kar se tiče učne svrhe drugega deželnega jezika, treba učitelju z malitn zadovoljen biti in ne pričakovti toliko, kolikor se zahteva po vsej pravici od pouka v materinščini.« Na tem stališču, da mora otrok dobiti v materinščini najpoprej dobro podlago, stoji tudi ogromna večina ljubljanskega učiteljstva, ki se je na svojih konferencah izreklo zoper oba predloga nadzornika Maierja in tudi zavrglo predlog, oziroma prošnjo občinskega svetnika Jerneja Šerjaka in drugov. ''' Večina ljubljanskega učiteljstva se tudi ne strinja z mnenjem nadzornika Maierja, ki želi, da bi se otroci (seveda na račun slovenskega jezika in splošne izobrazbe) priučili že v ljudski šoli nemškega občevalnega jezika. »Od drugega deželnega jezika se ne sme pričakovati v ljudski šoli toliko, kolikor se zahteva po vsej pravici od pouka v .materinščini« —¦ tako piše pedagog in deželni šolski nadzornik Klodič vitez Sabladolski. In to stališče je edino pravo. Tudi očitek okrajnega šolskega nadzornika A. Maierja, da se otroci o Božiču zaradi nezadostne podlage v nemščini trutnoma vračajo iz srednjih šol nazaj v ljudsko šolo, nima podlage. Vračajo se navadno le taki učenci, ki sploh niso sposobni za študije na srednjih šolah, ampak imajo več poklica za obrt, trgovino, za obrtne, trgovske in strokovne šole. Naj- * Glej šolske razmere in uspehe v slovenskem delu Koroške! Uredn. raanj se jih pa vrne zaradi nezadostne podlage v nemščini.* To hočem dokazati. Lansko leto je šlo iz I. mestne šole od 269 učencev IV., V. in VI. razreda 64 učencey v srednje šole. Vrnilo se jih je 9, pa izmed teh 9 je bil samo 1, ki se je vrnil z realke zaradi nemščine; vsi drugi so pa padli v latinščini in poleg tega pa hekateri tudi še y veronauku, nemščini, zemljepisju, prirodopisju in matematiki. Eden je padel celo v šestih predmetih. To so pa samo taki učenci, ki sploh niso imeli nikake sposobnosti za srednje šole, ampak bi bilo bolje, če bi se bili obrnili drugam. Nemščina ni delala tem učencem prav nobene ovire. Še boljši dokaz, da nemščina ne dela ovir našim učencem v srednjih šolah, je pa ta-le: Poleg poprej omenjenih 64 učencev je šlo lansko leto v prvo gimnazijo tudi 5 pridnih učencev iz III. razreda, ki je bil v njem razrednik učitelj Karel Wider. In od teh 5 učencev se ni nobeden vrnil, ampak vsi prav dobro napredujejo v prvi šoli, čeprav so se samo eno leto učili nemščine. Nadučitelj Črnagoj je pripravljal svojega sina, ki si je poprej pridobil trdno podlago v materinščini, eno samo leto po četrt do pol ure na dan za srednjo šolo v nemščini, in iant je leto za letom odličnjak. Pred nekaj leti je poslal nadučitelj Črnagoj svojega učenca Alojzija Žitnika v 5. razred v Ljubljano. Nemščine ni znal nič, sprejet je bil z nadzornikovim dovoljenjem za poizkušnjo. In kaj je bilo z njim? Deček je bil na koncu šolskega leta odličnjak. Naslednje šolsko leto je bil sprejet v prvo šolo in bil je v vseh gimnazijskih razredih odličnjak. Danes študira filozofijo na Dunaju, kjer polaga tudi vse izpite z odliko, in več ko gotovo je, da bo promoviral »sub auspiciis imperatoris«. In zakaj vse to? Zato, ker je dobil poprej dobro podlago v materinščini ter se v materinem jeziku usposobil za splošno izobrazbo. In takih zgledov imamo na stotine, ki nam dokazujejo, da naši učenci v nemščini in sploh dobro napredujejo, če so dobili poprej trdno predizobrazbo v materinščini. Tako n. pr. so učenci, ki prihajajo v Ljubljano iz domačih slovenskih šol ter vstopijo tu v četrti razr^d navadno najboljši dijaki v srednjih šolah, čeprav so se učili samo eno leto nemščine. Prinesli ,so z.doma dobro podlago v materinščini in zaradi tega tudi dobro podlago za nadaljno izobrazbo. Dober, oziroma slab napredek naših dijakov v srednjt šoli ni tore} odvisen od tega, koliko let in koIiko ur na teden se uči učenec v Ijudski šoji nemščine, ampak edinole od tega, kakšno podlago je prinesel učenec iz materinščine v srednio šok)! Okrajni šolski nadzornik Maier trdi v svojem poročilu, da je za nemščino učni čas pičlo odmerjen. Dokazati hočem, da je učni čas pičlo odmerjen za slovenščino, ne pa za nemščino. Na štirirazrednih šolali na Kranjskem se poučuje od 3. razreda dalje 7 ur slovenščine in 15 ur nemščine. Na petrazrednih šolah: 11 ur slovenščine in 17 ur nemščine. Na šestrazrednih šolah: 14 ur slovenščine in 24 ur nemščine. Na osemrazrednih šolah: 20 ur slovenščine in 32 ur nemščine. Te številke kažejo, da za nemščino učni čas na Kranjskem ni pičlo odmerjen, pač pa se po mačehovsko ravna na Kranjskem s slovenščino nasproti nemščini! * Primerjajmo še, po koliko ur na teden poučujejo nemščino n. pr. na petrazrednih šolah v naših sosednih deželah: 2. 3. 4. 5. a) 3. 4. 5. Na Stajerskem: razred = 3 ure, » =4 ure, » =4 ure, » =4 ure, 15 ur, Trst: Ciril-Metodove sole: razred = 3 ure, » =3 ure, » =4 ure, 10 ur, Na Kranjskem; — ur; 7 ur; 5 ur; 5 ur; 17 ur; na Kranjskem: 7 ur; 5 ur; 5 ur; 17 ur. * Torej je trditev c. kr. nadzornika Maierja uradna laž! To je nečuveno! Uredn. b) Na okoliških šolah tržaških nemščine sploh ne poučujejo. Da se pa omogoči okoliškim učencem vstop v nemške srednje šole, imajo na Proseku in v Trstu pripravljalnice za srednie šole, v katerih se tak učenec v dveh letih toliko usposobi v nemščini, da potem prav lahko shaja v popolnoma nemških srednjih šolah. Z drugim deželnim jezikom, t. j. z laščino, prično na tržaških okoliških šolah šele v 4. razredu. Prav tako prično na italijanskih komunalnih šolah s poukom v nemščini tudi šele v 4. razredu, torej ko imajo že učenci dovolj podlage v materinščini in so sposobni za nadaljnjo izobrazbo. Pri nas se pa hoče hoditi preko tega pedagoškega načela. Slovensko, duševno še nezrelo dete naj bi se že koj prvo ali drugo leto učilo slovensko in nemško čitati, pisati in govoriti! Ni treba človeku biti pedagog, da uvidi, da iz takega kupičenja predmetov ne more vzkliti nič dobrega, in naravna posledica temu bi bila, da bi taka šola Slovencem — razen nadarjenejšim in bogatejšim, ki imajo domače učitelje (n. pr. na vadnici) — ne nudila one izobrazbe, ki bi jim jo morala po svojem namenu posredovati in da bi zaradi tega Slovenci morali zaostajati V omiki za svojimi nemškimi sodeželani. Ako torej res hočemo ostati na božji zemlji še nadalje kot narod stovenski, moramo biti glede na preustrojitev našega slovenskega šolstva v jezikovnem oziru vsi, kar nas je rodila slovenska mati, brez ozira na stranke in različna osebna naziranja — na svojem mestu. Vsi moramo združiti svoje moči v dosego tega smotra in upoštevajmo tudi pri današnjem mojem poročilu in predlogu besede profesorja Suessa, ki pravi: »Najmlajši zarod naj nikdar ne pozabi, da je narod, ki nima plemenitih skupnih smotrov, ubožnejši kot srce, ki ne pozna ljubezni; ubožnejši, kot vrt, ki ga nikdar ne obsije solnce. Zakaj le to so sijajni in častni dnevi v zgodovini kakega ljudstva, ko se stranke iste narodnosti združijo v dosego kake plemenite naloge.« Zato proč s strankarstvom in skupno na delo za našo slovensko šolo in našo slovensko mladino! Zato predlagam v imenu šolskega odseka: Vsi stavljeni predlogi o preuredbi nemškega jezikovnega pouka se odklonijo. Napredni slovenski občinski svetniki so sprejeli ta izvajanja poročevalca z viharnim odobravanjem. * Ta nadzornikova trditev je druga uradna laž! Uredn. Obč. svetnik Pammer izjavlia, da je prepričan o potrebi znanja nemščine pri slovenski mladini, vendar pa se Nemci ne bodo vmešavali v to čisto slovensko zadevo. (Na naprednih klopeh: »To je pra- vilno.«) Občinski svetnik dr. Zajc je govoril za razširjenje pouka nemščine na tak način, da napredni občinski svetniki niso mogli molčati in so ogorčeno protestirali. Poveličeval je potrebo znanja nemščine naravnost do absurdnosti in ko je videl, da napredni pbčinski svetniki nočejo tega mirno poslušati, se je začel jeziti na »liberalne liste«, ki imenujejo klerikalce izdajalce, Efijalte, Judeže Iškariote, v resnici so pa klerikalci naravnost vzorni narodnjaki. Napredni občinski svetniki pa niso hoteli tega verjeti, temveč so se smejali, in to je dalo govorniku povod, da se je resnično razjezil in je začel žaliti y$e povprek. Govoril je prav na dolgo in na široko ter predlagal, da se izvoli poseben odsek, sestoječ iz devetih člaiov, ki naj vprašanje prouči. Mislilo se je, da bo dr. Zajc sedaj, ko je že stavil predlog, končal, ampak je govoril dalje o vseh mogočih rečeh in tudi župana je začel žaliti. To je pa bilo županu, ki je govornika že parkrat poklical k redu, le preveč, odvzel je dr. Zajcu besedo in ker ta še ni hotel končati, ga je moral opomniti, da nima več besede. Prešlo se je na glasovanje, in sicer bi se moralo glasovati najprej o predlogu dr. Zajca, kar se ta nekaj zmisli in izjavi, da svoj predlog umakne, potem pa jezno odide iz dvorane. Nato je napredna slovenska večina sprejela predlog odsekov. Maier pa je zopet za eno blamažo bogatejši!