Za užitek popolne divjine moramo biti seve- da bolj vztrajni kot povprečni turisti, saj so ti v najbolj obiskanih predelih parka že pu- stili zelo močen pečat. Poleg odpadkov, ki jih za sabo puščajo turisti, je zaskrbljujoče tudi socialno onesnaženje, ki ga povzročajo. Malezija je sicer bogata država, vendar ljudje kljub njenemu bogastvu večinoma živijo zelo skromno . Stik z bogatimi turisti pa jih žene v mesto, kjer bogastva sicer ne dosežejo, domov pa se kljub temu ne vrnejo. ZAKLJUČEK Za konec naj se namesto v prihodnost obrnemo v preteklost. Malezija je bila nekoč (in turistična rekla ma to še vedno poudarja z vso močjo), dežela tisočerih jezikov in verstev. Danes je to vedno manj res saj naravna raznolikost, ki je omogočala pre- GDK: 902:61 :(497.12*04 Ponoviče) živetje v tamkajšnjih razmerah, izginja. Ne moremo sicer pričakovati , da se bo kdor koli pripravljen odreči vabljivim čarom na- šega načina življenja, ki ga nezadržno propagiramo. Moramo pa se zavedati, da tako raznolikega sistema, kot je deževni gozd, ne moremo trajno in hkrati uspešno izrabljati v samo en namen. Turizem je vsekakor manjše zlo kot bolj ali manj rudar- ski načini izkoriščanja gozdnega lesa, ven- dar še vedno zlo. Za trajnejšimi rešitvami bi se morali najverjetneje ozreti v muzeje, ki so polni izjemnih ročnih del (Fotografija št. 7). Ptičje kletke, eksotični okviri za ogledala, pahljače, klobuki in ostali številni in raznoliki izdelki še vedno nastajajo pod prsti spretnih mojstrov, medtem ko ljudsko zdravilstvo in številne druge veščine, ki so se rodile v tropskem pragozdu, največkrat že izginjajo. Gozdni predel Ponoviče pri Litiji Tomaž KOČAR* SPLOŠNO - LOKACIJA, ZGODOVINA Med Litijo in naseljem ( !) Sava, stoji na levem bregu Save grad Ponoviče. Severno, severozahodno in severovzhodno nad gra- dom, naletimo na razgiban svet z vzpeti- nami in jarki. Na zahodni strani obravnava- nega predela doseže teren nadmorsko vi- šini 523 mv Straškem vrhu, odnosno 462 m na Velikem Gradišču . Krajevno ime tega območja je Svibno. Vzhodno od gradu Po- noviče pa je nad Savskim potokom (izliv v Savo pri istoimenskem naselju) greben, odnosno predel, imenovan Knežakovna, z Zakrajškovim hribom in Mačkovno tik nad reko Savo, više pa Beli kamen, Planina in Kobiljek nad že omenjenim Savskim poto- kom. Celotno obravnavano območje leži v katastrski občini Konj. Kot števi lni drugi kraji ob Savi, so bile tudi Ponoviče še do * T. K., dipl. inž. gozd., 61260 Ljubljana-Polje, Cesta XU4 382 Gozd V 52, 1994 sredine preJSnJega stoletja pomembno rečno pristanišče (Držlivc pred Ponoviča­ mi). Po Savi navzgor so vlekli ladje »vlaču­ garji«; ob reki je bila steza, ponekod so še danes opazne sledi. Šele po letu 1840 je človeško vleko zamenjala živina (voli ali konji). Vlačenje z živino pa ni trajalo dolgo, saj so skozi te kraje zgradili železniško progo in je z Dunaja prek Celja pripeljal prvi vlak v Ljubljano že v jeseni 1849. Promet, ki se je po Savi odvijal že v rimskih časih, pozneje pa še posebno v 18. stoletju vse tja v prvo polovico 19. stoletja, se je preselil na železnico. Promet po Savi je posebno pospeševal cesar Karel VI. in nasledniki, hči, cesarica Marija Terezija ter cesarja Jožef 11. in Franc l. Med načrtovalci plovbe in urejevalci struge Save najdemo med drugimi tudi znani imeni G. Gruberja in Jurija Vego. Po izgradnji »Južne železnice« je vse, kar je bilo v zvezi z rečnim brodar- stvom, začelo počasi propadati (pristaniš- ča, skladišča, gostilne, uradi ipd.) in nasta- jala je novo, vezano na železniški promet. Kot na mnogih mestih v Zasavju, so tudi v teh krajih kopali že v 17. stoletju svinčeno ruda, po prvi svetovni vojni tudi cinkovo, a je obratovanje zaradi nerentabilnosti prene- halo v 30 letih tega stoletja. Arheološko zanimivi pa sta npr. vzpetini zahodno od grapu Ponoviče, Veliko in Malo Gradišče (prazgodovinska naselbina). Nastanek gradu Ponoviče ni znan. Po Valvasorju naj bi bil v letu 1582 lastnik Viljem Praunsperger. V začetku 17. stoletja so bili lastniki med drugimi tudi baroni Wagen in Paradeiserji, slednji tudi lastniki gospostva - gradu Ljubek (Lebek) pod Vačami, danes v razvalinah. Od sredine 17. stoletja sta bili obe gospostvi združeni in se vodili kot enotno imetje, last barona Wizensteina. Na prehodu v 18. stoletje so bili tu lastniki grofje Ursini-Biagay, njim so sledili Lambergi ter Wolkensbergi in nato se je v 19. stoletju zvrstilo še veliko lastni- kov (dedovanja ali prodaje). Tako je bil ob koncu prejšnjega stoletja (1882) lastnik tudi ljubljanski lesni trgovec Hren (na posestvu je bila takrat tovarna špirita). Za Hrenom sta bila na začetku tega stoletja lastnika Mahar in Petrovič iz Karlovca, ki pa sta združeno posest /Lebek in Ponoviče/ še isto leto tj. 1908 prodala trem italijanskim trgovcem (Piaschutta, Saccomani in Mari- na), ki so tudi kmalu (191 O) prodali posest naprej, prav tako Italijanom, odnosno je nastopilo tudi dedovanje. Takrat so ti >~trgovci z novci« močno sekali, posebno bukovino in hrastovino (goloseki!). Med prvo svetovno vojno je bila zakupnica pose- stva neka nemška grofica in v gradu je bila avstrijska vojna bolnica. Po prvi svetovni vojni so se na posestvu naselile rusk,e čete generala Vrangla, ki so se umaknile pred zmagovitimi boljševiki. Tako je bila prva leta po koncu prve svetovne vojne v gradu tudi nižja ruska gimnazija, kasneje prestav- ljena v Hrastovec. Končno je 1 O. novembra 1928. celotno posest kupilo Veliko župan- stvo Ljubljanske oblasti (v deželni deski vpisana kot lastnik Dravska banovina). V gradu je bila potem uprava tega banovin- skega veleposestva. Do leta 1936 je bilo v gradu tudi ndeško vzgojevališče«, pozneje prestavljeno v nekdanjo avstroogrske žreb- čamo oziroma pozneje žrebčarno >•staroju- goslovanske« vojske, tj. v nekdanji Dassel- brunnerjev dvorec na Selu pri Ljubljani (na Zaloški cesti v Mostah, Ljubljana, nasproti oziroma v bližini samopostrežne bencinske črpalke, danes podjetje GIVO). Obravnavana posest ni bila nikoli velika, zato ni igrala znatnejše ne politične ne gospodarske vloge in je kot taka tudi pogo- sto prehajala iz rok v roke, deloma pa tudi zaradi bakrovih rudokopov, ki jih omenja že Valvasor. Sicer pa je tudi nekdaj zaokro- ženo posest v času avstroogrske monarhije pretrgala agrarna reforma po prvi svetovni vojni, ki je bila uveljavljena v letu 1932/33 (ločeni oddelki 1-3 od 4-9, danes 29, 30 b, c, 32 b od 33-39). Po letu 1928 je torej imela »Ljubljanska oblast« svojo ekonomijo na tem posestvu in je delovala vse do leta 1936. Potem je Dravska banovina tu v Ponovičah ustanovila žrebčarno, ki so jo Nemci med drugo svetovno vojno preselili na Dolnje Avstrijsko, v Wieselburg. Po koncu vojne se je žrebčarna >>vrnila« v Ponoviče, kjer je obstajala vse do leta 1950, ko je posestvo prevzel Kmetijski znanstveni zavod iz Ljubljane. Sicer pa je gozdove tega posestva po vojni v letu 1946 vzela v upravljanje Uprava državnih go- zdov, kmetijsko zemljo pa uprava Živinorej- skega poskusnega posestva Ponoviče. z odločbo Izvršnega sveta LAS (št. 651/3-53, dne 24. 7. 1953) pa so bili tudi gozdovi dodeljeni temu kmetijskemu posestvu. z odločbo istega organa (IS LS LAS; št. 20/100, dne 23. 12. 1954) je to posestvo prešlo s 1. 1 . 1955 pod Svet za prosveto in kulturo LAS v Ljubljani. Celotno posest so si ))podajali« potem še Poslovna zveza Litija, Kmetijska zadruga Litija, v letu 1963 pa je gozdove prevzelo Gozdno gospodar- stvo Ljubljana (obrat Litija). GOZDOVI, GOZDARSTVO, GOSPODARJENJE Ker ta posest - gospostvo ni bilo nikoli po obsegu veliko, tudi večje gozdne pro- izvodnje ni bilo. Krili so v glavnem lastne potrebe glede kurjave - drva ter za novo- gradnje ali obnovo stavb - gradbeni les. Tako je bilo vse do konca 19., odnosno prehoda v 20. stoletje. Verjetno se je moč- GozdV 52, 1994 383 nejše izkoriščanje gozdov začelo šele tik pred prvo svetovno vojno (1910), ko so se vrstile prodaje posesti ena za drugo. Vsak je verjetno iskal le dobiček. Višek tega je prav gotovo obdobje desetih let po prvi svetovni vojni, ko so italijanski trgovci dobro l>Oskubilic< gozdove okrog Ponovič. Ko je država prevzela- odkupila to posest (da- nes se v državi Sloveniji dogaja z gozdovi obratno!), je bil narejen prvi ureditveni načrt za te gozdove (okrog 330 ha), ki so postali po letu 1928 javna last. S tem načrtom, z veljavnostjo 1931-1940, se je šele začelo načrtno gospodarjenje s temi gozdovi. Letni posek je bil z omenjenim načrtom določen v višini 500 »plm3« (polni lesni mater) in to skupno za »glavni užitek in preredčenjacc. Sečnje so med ureditveno dobo glede na etat opravili v celoti. Iz revizije, se pravi prve obnove načrta, ki je bila izdelana za obdobje 1941-1950, je bilo razvidno, da stanje lesnih zalog in predlogi za nadaljnjo gospodarjenje kažejo, da je bilo dejansko posekanega več lesa, kot ga je izkazovala evidenca sečenj. Domnevali so namreč (op.: inž. šivica, načelnika gozdarskega oddelka Banske uprave), daje bilo poseka- nega okrog 7500 m3 lesa, kar bi bil 150% izkoriščen načrtovani, desetletni etat. Pre- cejšen del posekane mase so porabili za lastne potrebe, posebno drva za kurjavo. Inž. Šivic pa ni dvomil samo v izkazano višino sečenj, ampak tudi v višino lesnih zalog in prirastka, prikazanega v letu 1930 ter v število porabljenih sadik ob sadnjah, ki so jih opravili v letih 1931-1940. Nekako do leta 1938 so sadili na površinah, ki so jih izsekali italijanski trgovci po prvi svetovni vojni. Stroški pogozdovanj v letih 1931- 1940 (nabava sadik in delo - sadnja) so znašali 2308 din/ha (5.000 sadik/ha). Prvi načrt navaja tudi, da posestvo nima več nobenih služnosti (servituti). Stranski gozd- ni proizvodi niso omenjeni, lov pa so imeli (op.: v letu 1930) v lastni režiji in ga zato v načrtu niso prikazali kot »postranski goz- dni užitek<<, Ob koncu prve urejevalne dobe (1940) je bil obseg terenskih del v zvezi z revizijo načrta vsled vojne nevarnosti in mobiliza- cije (1940-1941 ), zelo okrnjen. Opravili so »oglede odsekov« (opisi sestojev ter klupa- cija - polna premerba) v odsekih 4 c, e, g; 384 Gozd V 52, 1994 5 a, c, g, n, r; 6 a, c: 8 f, g- danes 37 c, d, f; 36 a, c, g, n; 35 a, d; 33 e. Merili so tudi višine dreves (Faustmannov zrcalni hipsometer), ugotovili krčitvi v odseku 7a ·ter v vzhodnem delu odseka 4a (danes 34a in 37a). V zvezi z označevanjem odsekov na terenu naj omenim, da je gozdarski odsek banske uprave izdal 1. septembra 1932. odlok o namestitvi lesenih tablic z oznakami oddelkov in odsekov. Revizija prvega načrta je predvidevala pomlajevalno dobo 5 let, določeno računsko, ter naravno obnovo in spopolnitve pa tudi umetno ob- novo z rastišču primerno drevesne vrsto. Ob pregledu te revizije (31. 4. 1941) je inž. Šivic predlagal, naj polagajo skrb predvsem naravni obnovi, če pa je ta preveč »enolič­ na« oziroma neuspešna, naj opravijo spo- polnitve. Izogibajo naj se čistim sestojem, posebno iglavcem; spopolnjujejo, odnos no umetno obnavljajo naj s sadnjo javorja, jesena, lipe, oreha, bresta, duglazije in zelenega bora, in to posamezno ali v malih skupinah. Golosekov naj ne delajo na večjih površinah, ampak naj sekajo v luknjah, ozkih pasovih ali pa posamezna drevesa vsako leto na čim večji površini. Skrbijo naj za nego mladih sestojev; izgube v kmetij- stvu naj ne krijejo z dohodki iz gozda. Šivic očita, kot sem že omenil, slabo evidenco poseka (op.: še danes aktualne ugotovitve in napotki!). Tudi glede prodaje lesa Šivic poudarja, da morajo večje količine lesa prodajati na javni dražbi odnos no prek »po- nudnih licitacij«. V letu 1930 so gozdove razdelili na 61 odsekov oziroma 9 oddelkov, ob reviziji v letu 1940 pa so 2 odseka ukinili (op.: zdaj je še vedno 9 oddelkov z 51 odseki). Površina gozdov predela Knežakovna (1.- 3. oddelek) je znašala v letu 1930 - 78,60 ha, predela Svibno (4.-9. oddelek) pa 253,50ha, skupaj torej 332,10ha (op.: na približno istem območju enote Vače, 1983-1992, se pravi v letu 1982, znaša površina 343,30 ha). Povprečna velikost oddelka je v letu 1930 znašala 36,9 ha, odseka pa 5,4 ha. V letu 1940 so meje v gozdu označili z eno rdečo (odseki) ozi- roma z dvema rdečima črtama (oddelki), zunanje meje posestva (gozdov) pa so bile označene s kamni-mejniki. Iz pregledne karte za obdobje 1941-1950 (merilo 1 : 5760) je razvidna notranja razdelitev gozdnih površin ter starostnih razredov (različno obarvano). Poleg vrste sečenj: >>svetlosek, oplodne sečnje in redčine«, je navajala revizija načrta tudi površine, reci- mo, razvojnih faz, kot to danes imenujemo. Tako so· v letu 1940 prikazovali sestoje drevja. prsnih premerov do 1 O cm (mlado- vje) na 24,7% vseh površin (82 ha); pre- mera 10-30cm (drogovnjaki) na 65,7% (218 ha) in drevje prsnih premerov nad 30cm (debeljak) na 9,6% (32ha). Obhod- nja za oba ••predvojna« načrta je bila dolo- čena na 80 let, predvojna revizija pa je opuščala sečnje na golo in predpisovala sečnje v luknjah in pasovih in s tem vzgojo (pospeševanje) mešanih gozdov z narav- nim pomlajevanjem. Ob priložnosti potrje- vanja revizije načrta, sestavljene za obdo- bje 1941-1950, so si tudi ogledali Ponovi- ške gozdove in ugotovili, da je uprava tega posestva dobro pogozdovala ter negovala in čistila mlade sestoje. Tudi sicer so bili gozdovi v dobrem stanju, so takrat ugotovili. Zaradi vojnih razmer (druga svetovna voj- na!), se seveda načrt, oziroma revizija, ni izvajala, razen dela sečenj (razpredel nica!). Prvi povojni načrt za te gozdove je bil narejen relativno kmalu po koncu 2. sve- tovne vojne, sestavil pa ga je znani sloven- ski taksator, (sestavljalec) avtor mnogih ))gozdarskih(< tablic, inž. Mirko Šušteršič. Načrt, sestavljen za obdobje 1955-1964 je obravnaval »Ponoviške« gozdove (predela Svibno in Knežakovna) in še nekaj (20 ha) manjših, posameznih parcel (npr. Jagrovina in Farovška v k. o. Konj in nekaj parcel v k. o. št. Lambert). Tudi drevesnica, se- stavni del posestva, je bila vključena v ta načrt. Šušteršič omenja mimogrede tudi rudnik svinca ••Sitarjevec-Pieše« v Litiji, ki je v letu 1955 še obratoval, od nosno je tam v letu 1954 začel Geološki zavod iz Ljub- ljane raziskovati glede možnosti ponovnega izkoriščanja cinkove rude. Raziskovali so v gozdu, v odsekih Se in f (danes 36d in g). V letu 1954 je bila lesna zaloga skoraj v celoti ugotovljena s cenitvami (polna pre- merba le na 39 ha), in ugotovili so, da večino lesne mase izkazuje drevje s prsni mi premeri do 20cm (43,9%; več iglavcev kot listavcev) - mlajši, oziroma tanjši drogov- njaki; s preme ri med 20 in 30 cm pa 39,5 "'o (več iglavcev kot listavcev); delež debelej- šega drevja (od 30 do 40 cm prsnega pre- mera) pa tudi ni bil tako neznaten (14,2%; več listavcev kot iglavcev); premera nad 40 cm pa je bilo 2,4% drevja. Šušteršič predvideva za obdobje 1955-1964 kot na- čin gospodarjenja o plodne sečnje (76% - verjetno površin) oziroma prebiralne sečnje (24%). Viri o ••predvojnih« razmerah so na šestih listih z datumom 30. april 1941 (prečrtano) in podpisom (Šivic) - vse skupaj pa prilo- ženo k »Šušteršičevemwc elaboratu za ob- dobje 1955-1964. Gozdno drevesnico, ki jo je imelo bano- vinsko posestvo Ponoviče (Ostrožnik, pare. 91, k. o. Konj, pri odseku 6c, danes 35c) so po drugi svetovni vojni še vedno uporab- ljali. Mengeš - ))Državne gozdne seme- name in drevesnice« - je imel takrat (do leta 1950) okrog 40 manjših in večjih dreve- snic po celi Sloveniji. V Ponovičah je takrat deloval logar Premrov. Tako je tudi to drevesnico vzdrževal Mengeš. Ko je te gozdove od KZ Litija v letu 1965 prevzelo GG Ljubljana, je tudi osnovale v neposredni bližini »stare«, novo drevesnico (od gradu navzgor, malo pred staro drevesnico, a na desni strani ceste, na pare. 125, k. o. Konj, na površini okrog 0,50 ha). Sprva so v stari drevesnici gojili semenke, v novi pa presa- jenke, pozneje pa so staro drevesnico opu- stili. še preden je potekla veljavnost prvega "povojnega« načrta za te gozdove (1955- 1964), je bil izdelan osnovni gozdnogospo- darski načrt za enoto Vače (1962-1971), v katero so bili vključeni tudi Ponoviški go- zdovi. Ob koncu urejeval ne dobe so veljav- nost načrta podaljšali·za eno leto, tj. do 31. 12. 1972. Omenil sem že, da je Ponoviške gozdove prevzelo v letu 1963 GG Ljubljana od KZ Litija. Ob terenskih delih za načrt ·enote Vače v letu 1961 so ugotavljali lesno zalogo Ponoviških gozdov na 2/3 površin (195 ha) s polno premerbo. Iz načrta je razvidno, da zeleni bor, ki je ponekod primešan smreki v predelu Ponoviče, lepo uspeva in se dobro n.aravno pomlajuje. V jarkih se je pojavljala tudi jelka, hkrati pa so ugotavljali premajhen delež plemenitih listavcev Ua, js, br). Škod, ki bi jih v gozda- Gozd V 52, 1994 385 Preglednica 1 : Primerjave in pregled gozdnih fondov in opravljenih del ured.doba enota ., .. res. za!.lha delež )!rir.lha letni etat sUha naanugol. igl. list. ,k. ig l. llsl. ig l. list. 'k. ig!. list. ''· les. zaloge 1931-1940 Banov. posestvo Ponoviče 332 29 27 56 51 49 0,9 0,4 1,3 339 143 482 1,45 delno PP 1941-1950 Panoviče 332 43 36 79 46 54 1,5 0,6 2,1 493 194 687 2,07 delnoPP 1955-1964 Ponoviče (332) 55 50 105 52 48 1,4 1,2 2,6 165 270 435 1,31 OC, PP-39 ha 1962-1971 (1972) Vače 344 116 80 196 59 41 3,0 1,7 4,7 353 285 638 PP-195ha 1973-1982 Vače 346 118 98 216 64 46 3,0 2,4 5,4 563 482 1045 PP..195ha 1983-1992 Vače 346 121 103 224 54 46 5,2 5,4 10,6 586 354 940 PP-161 ha SEČNJE: li stavci iglavci skupaj 1931-1940 7500 (domneva inž. Šivica 880 160 1040 1941-1944 (41eta) 1945-1954 2288 531 2819 (od tega samo v letu 1952-2105 m3 -snegolom l) 1955-1961 ni podatkov 1962-1972 (111el) 9229 3439 12.668 (1968-1971: napad grizlice, snegolomi, lubadar, lesar, goloseki--pogozditve l) od 9229 m3: 8181 m3 smreke, od3439m3: 2353m3 bukovine). vih povzročala divjad, niso opazili oziroma so neznatne. V letu 1972 so opravljali terenska dela za prvo obnovo osnovnega načrta enote Vače in izdelan je bil elaborat za naslednje desetletje, tj. 1973-1982. Za predel Pono- viče niso posebej omenjene nobene bi- stvene spremembe razen naravnih nesreč. Sicer pa je načrtovalec ugotavljal na splo- šno, da v gozdovih ni opaziti škod od divjadi, saj je vendar dovolj zelišč in grmov- nic za prehrano divjadi, ki živi v teh predelih. Kot rečeno pa so nastale velike škode na območju Ponovič pri smrekovih kulturah, kjer se je v letu 1968 pojavila smrekova grizlica; ta pa je po letu 1971 izginila, tako · kot se je pojavila - nenadoma. Za grizlico »SO prišli« še snegolomi, lubadarji in lesarji, saj nesreča ne pride nikoli sama, pravi slovenski pregovor. Posekati je bilo treba na golo večje komplekse Uužna pobočja, oddelki 36 in 37) in površine ozeleniti (u- metna obnova s sadnjo smreke, rdečega bona, macesna in duglazije na približno 15ha). Druga obnova osnovnega načrta enote Vače je bila sestavljena za obdobje 1983- 1992, tretja pa za obdobje 1993-2002. Končno še nekaj besed o komunikacijah na območju Ponovič. Del cest je bil zgrajen že pred 2. svetovno vojno, tako npr. cesta Sp. Hotič-Ponoviče in verjetno naprej do 386 Gozd V 52, 1994 naselja Sava, po vojni pa iz Save navzgor po jarku na Kunštov mlin in Potok. V letu 1960 je bil zgrajen odsek oziroma odcep iz ceste Ponoviče-Sp. Hotič na Boltijo, Vače. V obdobju 1973-1982 so zgradili odcep ceste nad Mačkovno odn. pod Zajcem na Planino (gozdna cesta do oddelka 29). V obdobju 1982-1985 so zgradili gozdni cesti v oddelke 33, 34 in 35 (Ponoviče). Ceste so služile in še služijo tako javnemu pro- metu kot gozdni proizvodnji. Zgrajeno je bilo seveda tudi veliko gozdnih vlak, konj- skih pred 2. svetovno vojno in po njej, ter traktorskih nekje po letu 1960 oziroma 1970, ki služijo v glavnem in predvsem gozdni proizvodnji. Iz preglednice gozdnih fondov je razvid- no, da se je delež smreke od leta 1961 (49,9 %) do leta 1972 znižal na 44% (grizli- ca, lubadar, snegolomi - goloseki in · umetne obnove na okrog 15 ha). VIRI 1. Gozdno gospodarski načrti: - Ponoviče, 1955-1964 - Vače, 1962-1971, 1972 - Vače, 1973-1982 - Vače, 1983-1992 - Vače, 1993-2002 2. Leksikon Dravske banovine, Ljubljana, 1937 3. Smole Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem, DZS, 1982