Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali Teljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V Administraciji prejeman veljd : Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za eetrt teta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če ee tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/i(3. uri popoludne. Štev. HI. Sebična madjarska politika. Kar se godi onkraj Sotle, nam ne more in ne sme biti neznano. Zato bomo od časa do Časa kaj več poročali o stvareh, ki se snujejo v glavnem mestu trojedine kraljevine. Znano mora biti, da sedanji ban grof Khuen-IIedervary smatra za svoj nalog na Hrvatskem, da napravi iz te dežele ogerski komitat. 59. §. pogodbe z Ogersko sklenjene pa pravi, da ima Hrvaška biti dežela z lastnim posta-vodajalstvom in izvrševalno oblastjo, a sedaj vse vladne naredbe merijo na to, Hrvaška naj pozabi, da je samoupravna dežela. Da k izvršitvi tega zvesto pomagajo „kimovci" — lastni hrvaški poslanci, je žalibog le preočitna resnica. To ravnanje banovo in kimovcev ima pa tudi svojo dobro stran. Zbudila je hrvaške rodoljube, može odlične v gmotnem in duševnem oziru, ki so napravili središčni klub, ter se takemu postopanju odločno vstavljali. Njih program je ob kratkem ta-le: Postave naj se spoštujejo in ohranijo. Kakor postava in pogodba veže Hrvaško, veže enako tudi Ogre. Mi no tirjamo nič krivičnega, pa si krivice tudi vsiljevati ne damo. Označivno je za odnošaje na Hrvaškem, da možje veliki posestniki na Hrvaškem in Ogerskem niso prostora našli pri vladni stranki na Hrvaškem, a to bi se še dalo pozabiti, dasiravno ne tako kmalo in brez tužnih skrbi za prihodnost, naj bi bil to le domač, hišni prepir, ali temu ni tako. Nesrečna politika vpliva tudi na zunaj. Avstrija je sedaj v takem položaji, kakor že stoletja ni bila. Na vzhodu pripravljajo se važne reči, znabiti popolni prekuc obstoječega. Preden pa Avstrija mora na zunaj kaj vplivati in kaj stalnega doseči, mora zadovoljiti svoje narode. Liberalna politika v Avstriji in libe-ralno-sebična na Ogerskem bode, da bi tako ne bilo, tudi v Orijentu vse pokazila. Ker pa dandanes le tista stranka kaj opravi, ki pošteno pa odločno postopa, zraven pa ima tudi V Ljubljani, v torek 9. februvarija 1886. svoje glasilo, sklenil je središčni klub osnovati posebni list, ki ima razširjati njih nazore po domačem in drugem svetu; zato ima izhajati list v nemškem jeziku. Novi list se zove „Agramer Tagblatt". Začel je izhajati o novem letu ter si je pridobil v kratkem času mnogo naročnikov. Kdor hoče kaj več zvediti, naj novi list čita in izvedel bode kmalo, kako sedanja vlada razširja med Hrvate ljubezen do madjarske države med slovanskim narodom in kako dežela pod tako vlado tudi gmotno propada. Še celo železnice, ki se grade, se ne ozirajo na domačo potrebo Hrvaške, ampak morajo ozirati se pred vsem le na to, da koristijo madjarski deželi, oziroma glavnemu mestu Budapeštu. Danes pa ozrimo se nekoliko na zunanjo politiko in poglejmo, kake vspehe je taka izključljivo ogerska politika imela v najnovejšem času. Rekli bi, da je to nekaka posebnost madjar-skega naroda, da napačno sodi o vnanjih državah; a kar je bil Andrassy minister vnanjih zadev, je to osodepolno za vso monarhijo. Vnanja politika je hodila dostikrat po potih, ki so bile celoskupnosti avstrijske države v prav dvojljivo korist. Ozrimo se nekoliko na zadnje čine ob naših mejah. Ogerskim politikarjem je povsod Rusija zli duh, ki povsod straši in nagaja. Angleškega ministra Gladstona, ki hoče dokazati, da se Rusija in Angleška na balkanskem otoku vendal-le moreta porazumeti, smrtno sovražijo. Ko je knez Aleksander šel v Plovdiv, da vstreže željam Bolgarov po zedinjenji, mislili so takoj, da je Rusija vmes. Madjari bili bi radi šli sami nad Aleksandra z vojsko, znabiti celo tudi nad Rusa. A se ve, da to ne gre niti tako hitro, niti tako gladko. Naj bi pa Rusija ne bila ravno Rusija, bi nas bili Ogri že zdavnej ž njo v vojsko zapletli; a to pa nemara, da so (razun drugih raznih vzrokov) vendar le storili, da prijaznost Avstrije z Rusijo zmirom nekako šepa. Iu v Bosni! Bilo bi lahko mnogo boljše, naj bi so Ogri vedno v vse reči ne vtikali. Zlasti pa Letnik XIV. bivšemu ministru Andrassy-ju ne bomo pozabili, da je bil skoraj bolj Turčiji naklonjen, kakor Avstriji, ktero je zastopal. Ravno Andrassy je bil tisti politik mojster-skaza, ki je v Bosni vstanovil razmere, ki še trajajo in vse ovirajo ter bodo še trajale in ovirale ves prospeh, Bog zna, kako dolgo; ki znajo pa konečno Avstrijo še v velike zadrege in stiske pripraviti. Da je naša politika v Orijentu tako negotova, tako dvojljiva ni nikdo kriv, Kakor sebična politika Ogrov do domačih, t. j. z ogersko krono v zvezi stoječih ljudstev in dežel in drugič sebična in dvomljiva politika Avstrije sploh. Žalibog, da nič ne kaže, da bi imelo v prihodnje kaj boljše biti. Politični pregled. V Ljubljani, 9. februvarija. Notranje dežele. Iz Nemškega je došla vest, da Bismark ne sprejme adrese, ktero mu je prusaški nemški klub v Avstriji namenil. Novica je sicer napravila jako dolgo pot iz Berolina na Dunaj, z Dunaja v Frankfurt v časnik, od koder se je zopet na Dnnaj povrnila. Bilo je tako-le: „Frankfurterica" ima namreč z Dunaja telegram, da je nemški poslanec princ Reuss na Dunajskem cesarskem dvoru vodji avstrijskih nemško-liberalcev, vitezu Chlumetzky-ju, iz dobrega vira zatrdil, da Bismark nameravane adrese nemškega kluba (ali avstrijskih izdajalcev), ne bode sprejel. To je pa menda Dunajske prusjane tako popariio, da so namesto adrese, ktere se Bismark tako brani, sklenili resolucijo (o kteri je ..Slovenec" nedavno že pisal), samo da nekaj % sklenejo, če tudi je nikomur ne morejo izročiti. Ze takrat, ko smo o tej zloglasni resoluciji govorili, smo rekli, da jako dvomimo, da bi Bismark ne imel več takta, kakor njegovi malikovalci v Avstriji, in res, ni še teden dni od tega, in se je to potrdilo. Oe omenjene prusjane v Avstriji že vse tako boli, naj poprodajo kar imajo ter naj se v Bismarkijo podajo; saj jih nihče ne zadržuje, pač se pa bo Avstrija veselila, da se bo take nesnage iznebila. LISTEK. Nikolaj Jurišič, kranjski dež. glavar (1538—1544) in glasovit junak. Spisal I. S to ki a s a. (Dalje.) Šestnajsti dan (20. avg.), odkar je začel Soliman Kiseg obsedati, sporoči Ibrahim Jurišiču po štirih Turkih, naj preda mesto in plača 2000 gld. davka. Vsa druga mesta so že podala ključo svoje, samo Jurišič edini se še protivi. Da je sultan mi-lostljiv, pa bode tudi Jurišiču odpustil in mu življenje podaril, ako mesto preda. Jurišič pa odgovori odvažno, da Kiseg ni njegov nego kraljevski, da od mesta ne more davka plačati, a zahtevanega denarja tudi nima. Še trikrat jo poskusil Ibrahim nagovoriti častitega vojvodo, da naj se preda, dokler mu je še cela glava, ali Jurišič je enako odbil vse ponudbe. Euo uro po teh medsebojnih dogovorili zatrobijo zopet turške trombe za napad. Ibrahim obeča svojim vojakom veče plače in darove, ako zmagajo. Napadejo janičarji z dolgimi svojimi puškami, priletijo oklepniki (asapi) in spahije*) s sulicami in *) Turški konjanik. jatagani, kakor J j u ti zmaji po naslonih in lestvah na mestni nasip, ter zataknejo tukaj osem zastav v zemljo. Huda borba se vname, napenjajo se Turki, da se skozi razpokline v mesto prerinejo, ali oblegani jih junaško odbijajo s puškami, strelicami in meči. Nastane krvava in strašna borba, v kteri so se na obeh straneh junaško branili in skoraj bi rekel, da so kristijani, kojih .je že polovica pala v groznem boju, oslabeli in podlegli tristokrat jačji turški sili, kajti Turki so že skozi tri predore na nasipu v mestne ulice prihumeli. Ko so Ie-to starčki, žene in otroci, kterih je bilo jako mnogo iz okolice v mesto pribežalo, opazili, zaženo tak strašansk glas, stok in pomagaj, kakor da se jo pekel odprl, a Turki misleči, da obleganim prihaja nova pomoč proti njim, preplašijo se zarad te nepričakovane groze ter pobegnejo na vse strani brez obzira, pu-stivši dve svoji zastavi kristijanom v rokah, vsled česa so le-ti obrabrijo, vdarijo z vso močjo na sovražnika ter ga preženo z mestnega zida. Turški zapoveduiki so se trudili na vse načine, da zberejo zopet vse razkropljene četo ter napad obnove, ali niso mogli niti z lepa, niti z grda pripraviti k temu prestrašenih vojakov. Ker se je vse to skoraj v trenutku dogodilo, pripisovali so kristijani in Turki to čudno, brzo spremembo nekemu posebnemu pri-petljeju. Turkom se je zdelo, da se jim je prikazal nekakšen božji vitez, ki je pretil z golim mečem, a tudi mestjani da so opazili sv. Martina, velikega zaščitnika bližnjega mesta Subotišča (Steinamanger). Kar se je pa enim in drugim zdela čudna prikazen, ni bil nobeden drugi nego vitez Nikolaj Jurišič, vedno srečen in odločen, ki je na vse strani letal, hrabril in pomagal. Ko je videl Ibrahim, da ne more na noben način mesta z orožjem osvojiti, poskusil je, ne bi li kaj z lepa opravil pri Jurišiču ter tako vsaj navidezno pokril sramoto prizadeto osmanskemu orožju. Tri ure po poslednjem velikem napadu prilete štirje Turki skozi predor mestnega zida ter pokličejo Jurišiča, da naj pride v tirški tabor do velikega vezira pod stražo, kajti da je zadobil milost pri velikem padišahu. Za obsedanja jo propalo v mnogih bitkah več, kakor polovice posadne vojske, a sam Jurišič jo bil v poslednjem boju hudo ranjen. Hrano in streliva je že zmanjkalo, a mestjani in vojaki so bili čmerni in nezadovoljni zarad žalostne osode, ki jih je zadela; bali so se, da, ako so sovražnik še enkrat na njo navali, se ne bodo mogli več vpreti. In res je bilo v mestu že vse tako prišlo, da se ne bi bilo moglo niti trenutek več braniti. „Smodnika — piše Jurišič kralju — je bilo čisto zmanjkalo, in kar je mojih Ijudij ostalo še živih, ti so že vsako voljo V hrvaškem deželnem zboru spregovoril je ban Khuen-Hedervary tisto besedo, ktero je nedavno na Frankova očitanja obljubil, da jo bo zinil. Frank mu je namreč očital nepostavno postopanje pri zgradbi železnice Vinkovce-Brčka. Ban je rekel, da se je zgradba omenjene železnice na vse strani od strokovnjakov presodila in vsi so se izrekli, da je ta železnica jako koristna državi in deželi. Ze le samo dohodki krajinškega zaklada se bodo ž njeno pripomočjo za cel milijon povišali in pri zgradbi proge Vinkovce-Brčka in Županje Zbacva se je prihranilo 269.000 gld. Frank je nedostatno ravnal, ko je podjetnika Kleina prijel, češ, da se ni poštene poti držal. Konečno je ban Franka pozival, da naj ga (bana) ali toži ali pa naj se odpove imunitetni pravici, da ga bo mogel ban sain zgrabiti in zarad opravljanja pred sodnijo tirati. Ce Frank ne bo tega in ne onega storil, pravi ban, bode iz tega razvidno, da vse Frankovo govoričenje o nepoštenosti pri zgradbi omenjene železnice ni bilo druzega nego dobro premišljeno obrekovanje. — Frank si bo pač dvakrat premislil, preden se bode do druzega sam odločil, ker pač dobro ve, kaj je hrvaška pravica pred madjaronskimi zavezniki vredna. Izgled in osoda Starčevičeva mu bode kažipot. Ce bode pa bana tožil, se pa ne ve; lahko bi ga, ker ban še vedno ni nič dokazal, kje je ostali denar, o kterem je Frank govoril. „Ne boj se brate", tolažil je svoje dni Turčin Srba, ko je nameraval mu glavo odrezati. Nekaj stičnega zdi se nam o zagotovitvi Madjarov nasproti Srbom v ogerskem državnem zboru. Tisza je namreč rekel: „Zagotovljam Vas, spoštovani gospodje poslanci, da Srbe in Ruinunce jako spoštujem in da srčno želim, da bi se obojim v njihovi domovini prav dobro godilo. Ob enem Vas tudi lahko zagotovim, da si bom vedno prizadeva!, dokler bom član vlade in tudi pozneje kot priprost državljan, delati na prospeh pod ogersko krono živečih Srbov in Rumuncev. Toda pomislite, da je ni države v Evropi, ktera bi bila v svoji prvotini nastala iz jedne same narodno.sti, ter da po mnogih državah razun tiste narodnosti, ktera je dotični državi svoj značaj vtisnila, živi še vedno več ali manj drugih narodnosti. Tako je dandanes v Rumuniji, na Srbskem, pa tudi na Nemškem. Zarad tega mora tista narodnost, ktera je v državi, ki se je osnovala, v absolutni ali pa v relativni večini, vtisniti tej državi pečat svoje narodnosti. To je moja misel o ogerski državi, kakor o vsaki drugi državi. Ce se pa Vi, spoštovana gospoda, pritožujete, prosim, ozrite se po velikih državah, velikih in malih zveznih državah in povejte mi, kje imajo državniki druzih narodnosti toliko prednosti bodisi v šoli, v upravništvu države, ali kjerkoli si bodi, kakor ravno pri nas na Ogerskem? Ako mi pokažete tako državo, potem le stavite pogoje, s kterimi hočete zvesti ostati ogerski kroni. Ce mi pa take države ne morete pokazati, ne stavite potem tudi nikakih pogojev za svojo zvestobo, temveč dokažite, da ste, če tudi sinovi druge matere, vendar-le zvesti ogerski državi!" To bode zopet nekaj za „nemški klub" na Dunaji in morda sedaj Tisza tisto resolucijo v dar dobi, ktero jim je Bismark v kot vrgel. Sedaj so pač ogerski Slovani določno zvedeli, česa se jim je ondi nadjati! Narodna smrt jih čaka; umaknili se ji bodo le z vztrajno opozicijo in duševno dotiko tostranskih Slovanov. „Und gehst du nieht vvillig, so brauche ich Gewalt." Po tem naslovu ravnajo Madjari. V Temeški županiji prebivajo večidel Srbi in Rumunci (Vlahi). A ti so nevarni?! Nočejo se pomadjariti. v tem komitatu imajo gospodarski klub, odbor tega kluba je sklenil, naj se osnuje društvo, ktero mora imeti dosti denarja na razpolaganje, da bode spoznalo zgubili za boj, jaz se ne bi bil mogel niti eno uro braniti." Kaj je bilo toraj storiti? Ko je Jurišič uvidel, da ne koristi daljni odpor, sprejme poziv, ali zahteva poprej poroštvo in dva poroka za svojo osobno slobodo. Na to izvleče en Turek iz neder zahtevano pismo, a dva ostaneta v trdnjavi. Jurišiča je spremljal v turški tabor aga janičarski ter ga pripeljal v šotor Ibrahimov. Veliki vezir je precej vstal, ko je opazil Jurišiča, podal mu roko, posadil ga zraven sebe ter ga poprašal za zdravje. V daljnem razgovoru ga je vprašal vezir, je li je ozdravil od bolezni, ki ga je morila, dokler je bil poslanec v Carigradu; je Ii hudo ranjen v poslednji bitki; pa zakaj ni predal trdnjave precej, kakor so to storili drugi kraljevski zapovedniki trdnjav, po imenu Bačani in Peter Erdodi; mar li se še nadja, da ga bode Ferdinand s svojo vojsko rešil? Na to odgovori Nikolaj: da je ozdravil od svoje stare bolezni, da rane, ktere je dobil eno iz puške, drugo od streliva, niso nevarne, in da jih bode prebolel, a kot pravi kristjan in veren služabnik kraljev ni smel do največe sile predati trdnjave. Ponudbo Jbrahimovo, da bode dal Jurišiču varstvo do Dunaja, odbije le-ta odločno. Konečno povabi Ibrahim Jurišiču, da gre ž njim do sultana, da se mu pokloni in roko poljubi, a sultan da mu daruje mesto in trdnjavo Kiseg pod pogodbo, da nekoliko janičarjev vse razmere v tem komitatu. Namen temu društvu bode, da pospešuje razprodajo zemljišč po javni dražbi, da dobi tako v roko veliko malih zemljišč. Ta zemljišča bode potem prodajalo drugim, kaj pak madjarskim prišlecem, da se tako zboljša ekonomija v teh krajih. Vprašali so tudi vlado, kako da misli podpirati to društvo. No, kaj še več hočete, Madjari bodo zboljšali poljedelstvo! Ko beremo te in take pojave madjarskega veleblodja (Grossemvahn), mislimo si ravno nasprotno, Madjar vidi, da propada, zato pa tako opleta okoli sebe. Močnemu narodu ni treba umetnih pripomočkov za življenje. Vitanje države. Bolgarsko združenje je toraj dognano. Včeranji telegram prinesel nam je novico, da se je v novi razširjeni domovini temu pritisnil obligaten pečat, ki je po celem svetu v navadi, koder se čuje krščansko ime. Peli so v Sofiji in po celi pokrajini pri službi božji zahvalno pesem „Te Deum". Ruski car je knezu Aleksandru pisal, vendar, kakor trdijo, ne v političnih zadevah, ktera trditev bo pa prej ko ne bosa. Opravila imajo v Sofiji sedaj čez glavo. Vse je treba iz novega preosnovati in po novem kopitu pristrojiti. Vojaki so se združili v jedno armado in se je ob enem pričel 22. januvarija nov nabor, poleg vežbanja teh, ki že služijo, kajti nikdo ne veruje, da bi letošnjo spomlad mirno ostalo. Ob enem se bode pa združena armada primerno razdelila po obeh pokrajinah in bodo zanaprej v južni Bolgariji stali sledeči vojni oddelki: 2 brigadi pešcev, obstoječi iz štirih polkov vsak po 4000 mož, jeden topniški polk z osmimi baterijami, kterih vsaka bo zopet po 8 topov imela, in pa jeden polk konjiče. Vrhovna poveljnika ji bodeta dva polkovnika. Sodišča so po bivši Iztočni Rumeliji vse razpustili, ker so bile večinoma v turških rokah ter se bodo po bolgarskem načinu iz novega osnovala. Doba egiptovskih loncev je pridelovalcem ta-baka tudi na Srbskem potekla. Vlada je duhan (tabak) v monopol vzela in ga bode od slej nadalje sama prodajala, kakor je to pri nas navada. Srbska vlada se je zarad duhanovega monopola že več časa pogajala z avstrijsko „Liinderbanko" in so se ravnokar dotične razprave dognale. „Lilnder-banka" ga bo prevzela za okroglo svoto dveh in pol milijonov goldinarjev na leto in pa k prvemu posojilu 25 milijonov gld. bode še toliko dodala, da se bodo dolžna pisma za 40 milijonov goldinarjev napravile. Ta monopol je sicer na Srbskem že nekaj malega let v navadi, ali bil je tako polovičarsk, da so prodajalci tabaka prav dobro želi pri njem, ku-povalci tabaka so pa slabo blago za drag denar dobivali. „Liinderbanka" bo stvar sedaj po avstro-ogerskem načinu v roke vzela in se je nadjati, da bode s tem morda tudi Srbom vstregla, kajti mnogo dobrega tabaka raste ondi po deželi, Je prodajalci so ga dostikrat jako visoko cenili in pa eno in tisto blago čestokrat pri dveh prodajalcih ni imelo ene in tiste cene. Monopol po avstro-ogerskem načinu vrejen, mu bo vtisnil enakomernost; če bodo pa Srbi v resnici zadovoljni, je pač drugo vprašanje, ker jim razven denarja vse mrzi, kar iz Avstrije tjekaj pride. Iz Petrograda jel je proti Poljski zemlji drug mileji veter vleči, odkar je Poljakom Bismark jel zobe kazati. Posebno „Pet. Vedom", ki do sedaj za za Poljake nikdar ni imela lepše besede nego rovar in puntar, opustila je tisto zbadanje in prijazneje piše o njih. To seveda v prvi vrsti dela kolikor toliko žaljena sebičnost, ker se je to, kar se je Poljakom na Pruskem živečim zgodilo, primerilo ruskim podanikom, iz česar pa zopet sklepa, da bodo sedaj Poljaki pač sprevideli, da je vendar še bolje pod ruskim bičem živeti, nego pod tolikanj hvalisano na predoru mestnega zida postavi turško zastavo. Jurišič je odbil ta poziv, ker ranjen in ves iznemogel ne more do sultana, a dobro poznavajoč ničemur-nost in oholost Ibrahimovo reče: da tega tudi ni treba, saj veliki padišah smatra vse za dobro, kar njegov vsemogočni namestnik stori. Ta razlog do-pade Ibrahimu in on postane dragovoljen do njega. Aga janičarski je tudi zaželel videti mesto, ali ga Jurišič opozori, da je v Kisegu mnogo hrabrih in neustrašljivih Spanjolcev in Nemcev, kojim je bolje umakniti se. Tudi s tim razlogom se zadovoljijo Turki, a Ibrahim rad sprejme srebrne posode, koje je bil zanj in za njegove svetovalce prinesel Jurišič, kojega je zopet v ime sultanovo nadaril veliki vezir s častno obleko, ter pravi, da saj dovoli, da postavijo Turki svojo zastavo na predor. Po dokončanem dogovoru odšlo je kakih deset janjičarjev na predor mestnega nasipa, kjer je bila zataknjena rudeča zastava z napisom: „Nima Boga do Boga, a Mohamed mu je prerok", ter zakličejo „Alah!" a mestjani, ki so gledali ta smešni prizor, ponudili so Turkom vina hrvatski jih nazdravljaje. To je bilo dovoljno, da se zasiti oholost Ibrahimova in občuva čast in ogled nepremagljivega sultana pri vojski. Glasnik, ki je sultanu prinesel radostni glas o dozdevni zmagi in predaji mesta Kisega, dobil je 500 cekinov za dar, kaftan (dolgo obleko) in na leto nemško kulturo. Na Poljakih samih je sedaj ležeče, ali se jim neznosni položaj zboljša ali ne, za kar jim pač ni druzega potreba, kakor z Rusi sprijazniti se in njihovim tirjatvam podvreči, pa bodo kar h krati vsako nedeljo pečenko na mizi imeli! Naj bi bilo le res vse odkritosrčno! A tii so ravno dvoma ne moremo iznebiti. Poljaki so nesrečen narod in kakor sedanja doba kaže, tudi poginu nameujen narod, če bi ne imeli ravno v sebi še toliko zdravega jedra, da bi se na podlagi tega še ohranili in tudi to dobo stisk srečno prestali. To zdravo jedro, ktero zvesto branijo, je katoličanstvo in njihova narodna značajnost, izvirajoča iz krepke literature. Oboje jih bo branilo tako pred ruskim, kakor tudi pred nemškim žrelom. Da jih Rusi ne bodo pogoltnili, četudi si silno prizadevajo, da bi jih porušili, branila jim bo katoliška vera, ktere se Poljaki krepko drže, če tudi bi se tukaj slovansko pleme slovanskemu plemenu umaknilo. Na nemški strani se bota pa Nemcu in luterancu nasproti postavila Slovan in katolik. Sicer naj se pa tudi Poljaki tolažijo s pesmijo ki jo je Kranjec Francozu popeval zibaje ga, da vsaka reč le en čas traja! O španjski kraljici Mariji Kristini se piše v „Times" iz Madrida: Dokler je kralj živel, se kraljica ni odlikovala in ni vtikala v politiko. Ko je pa kralj umrl in je prebila prvo žalost, vsak opazuje, da se je vsa spremenila. Vesela in živahna gospa se je umaknila, a nastopila je resnobna, modra in delavna vladarica. Redno se vdeležuje minister-skih sej in se za vse zanimiva. Nobeno vprašanje ni presuhoparno za njo. Gospodarske stvari si da razkladati, dobro so ji znane kupčijske zadeve z Au-gleško; ker občuje z možmi vseh strank, razgovarja se o načelih in zagovarja jih proti ministrom, da spozna stvar obojestranko; vnanjo politiko dobro razume in pozmi težnje in sposobnosti evropejskih državnikov; govori angleško in tri do štiri druge jezike — z besedo, kaže slavne vladarske sposobnosti in pridobiva si ljubezen; s kraljevo obiteljo je dobra in prijazno občuje s kraljico Isabelo. — Ubogi španjski deželi, ktero je preteklo leto toliko nadlog obiskalo, prav iz srca privoši vsak pošten dobro vlado; želimo tudi, da bi se tudi nepoboljšljivi vendar le spametovali. Izvirni dopisi. Od kranjsko-štajarske meje, 6. februvarja. Z veseljem smo nedavno v „Slovencu" brali, da je kupčiji za našo govedo na Laško zopet pot odprta, ktere so priprosti živinorejci željno pričakovali. Od kar je cena govedi pred d verni leti tako visoko se dvignila in potem zopet pala, naš kmet ni mogel (in to je sedaj spet tako) včasih za noben pošten denar živinčeta iz hleva prodati. V teh dveh letih se je našim pridnim kmetom živina tako pomnožila, da ima vsak kaj prodati, posebno pa bode nekterim klaje in stelje manjkalo, prvega vsled preobilne živine, slednje pa zarad mokre jeseni in dolgotrajne zime, ker pri nas še čez in čez sneg leži. Zato se tudi za ozimnino bojimo, ker je sneg na mokro padel, t. j., da ni bila zemlja zmrznjena. Le če sneg na zmrzlo pade, pravijo stari možje, je žito na polji vsejano, shranjeno, kakor v kašči. Iz Mariborske okolice, 8. februvarija. (Vreme in pustne zabavnice.) Naši ljudje pravijo, da na Svečnico pride medved iz svojega brloga na vreme gledat; če je megleno, ostane zunaj, če pa solnce 10.000 asperov, *) a velikemu veziru podeli hvaležni sultau častno obleko in perjanico od štorklje. Sultan je odpustil zarobljena Ferdinandova poslanca Lam-berga in Nogarolo, koja je bil kralj v Niš nasproti poslal ter pozove po njih Ferdinanda, da se z vojsko pokaže in udari z vojsko sultanovo, drugač da mu bode pokončal vso zemljo. Jurišičevi junaki pa so med tem odstranili precej zastavo ter jo spravili v župnijski cerkvi Kišegki, kjer je mnogo let visela v spomin turških nadlog in srečnega oslobojenja. Posle tritedenske oblege zapusti turška vojska 28. avg. Kiseg. Obleganje je trajalo ravno toliko časa, kolikor pred tremi leti Dunajsko (I. 1529), ali je prestolno mesto branila jaka cesarska vojska z mnogimi pomočnimi četami; Jurišič pa je bil jat s četico hrabrih braniteljev v slabi in podrti trdnjavici zavstaviti vojsko od 300.000 vojakov in prisiliti jo, da sramotno odstopi. Ali hrabri Jurišič ni rešil samo Kisega, ampak je s to svojo obrambo oslo-bodil Ogersko in celo Nemčijo, ki se je takrat tresla od straha pred Turki. Nemčija je bila sicer rešena, ali zato se je pa sultan znosil nad našimi deželami. Cesar in kralj z močno armado v Beču nista porabila trenotka, toliko ko nič sta storila z onimi 100.000 Nemci, Čehi, Španjolci in Lahi pod zapo-veduištvom generala Vilima Roggendorfa. Sultan pa *) 1 asper = 1 kr. sije, gre nazaj v svoj brlog, ker še ima huda zima priti, če je letos na Svečnico prišel medved na svetlo, pač ni šel več nazaj, ker je celi dan močno snežilo in tudi naslednje dni ni bilo dosti solnca videti, kajti ves ta mesec imamo megleno, sneg in sploh prav zimsko vreme. Okoličani smo v takšnem vremenu obsojeni v svoje sobe, mestjane pa tako vreme ne moti, da ne bi letošnjega dolgega pusta dobro porabili za večerne zabave. Vsak dan so videti na voglih novi listi v različnih barvah, ki vabijo na bale, veselice in zabave, in ko bi le vsaka izmed 156 krčem, ki se v Mariborskem mestu nahajajo, samo eno veselico v pustnem času priredila, bilo bi to za dva meseca že veliko število, a nektere krčme jih priredijo vsak teden ali vsaj večkrat v pustnem času. Da toliko veselic v društvenem obziru ne vpliva dobro na ljudstvo, ker te veselice mnogo denarja požrejo in veliko pohujšanja naredijo, to je lahko sprevideti, ali ker je pohlep po zavživanji in razveseljevanji med mestnim ljudstvom že tolik, da se z navadnimi sredstvi ne džl več krotiti, mora se marsikaj prezreti, kar bi se pred leti ne bilo smelo. Razun občnega pohlepa po razveseljevanji pa so mnogo krive tudi razne priložnosti, ki se ljudem po mestu povsod ponujajo, da se svojih težko pri-služenih krajcarjev znebijo in čas za počitek odločen v razveseljevanji potratijo. Poleg množine krčem go-stilnic in kavarn, še vabijo ljudi gledališče, cirkus, menažerija in razne društvene zabave. V Mariboru je bilo do zdaj to' vse ob enem. Posestnik meua-žerije je pretekli teden vendar odšel, cirkus pa misli te dni oditi, zato pa so že v kazini, v gledališču in po raznih društvih veče zabave napovedane. Ker dobra volja mošnje kolje, bode menda mnogo naših mestjanov ob pustu imelo lahke mošnje, pa težke glave in otečene lase, po tolikih veselicah in zabavah. Pa ko bi se vendar po pustu spametovali ter na pepelnico premislili, kar duhovniki pri pepeljenju vsakemu človeku povejo, da je prah in pepel, in da bo se spet prah in pepel spreobrnil 1 A tudi tega se ne moremo nadejati. Z Dunaja, 8. februvarja. 6. t. m. je bil diner pri Nj. ces. visokosti nadvojvodu Viljemu v čast redovnim sestram, ki so se vrnile iz Bel grad a, kjer so imele preko 400 ranjencev v bolnišnici, ktero je križevniški red na svoje stroške oskrboval. Vsi tukaj bivajoči udje reda bili so povabljeni. Tudi Nj. ces. visokost nadvojvodinja Elizabeta, mati španjske kraljice, in ces. visokost nadvojvoda Eugen, bili so navzoči. Vsaki gost imel je sledečo karto: „Diner du 6. Fevrier 1886. Potage Windsor. — Croquettes de poules de pierre. — Longe de veau en Macedoine. — Filetes de poulardes a la Turenne. — Medaillons de sol en aspic. — Ponche au champagne. — Rein do chevreuil. Sauce Cum-berland. — Salade italienne. — Choux-fleures. Sauce en beurre. — Vannaux de noiseftes. — Orem glasee k la Vernon. — Fromage et dessert." Domače novice. (Naučni minister Gautseh) pride, kakor „Laib. Ztg." poroča, v kratkem v Maribor in Celje. V Mariboru se hoče osebno prepričati, ali bi bila ondi v resnici potrebna zgradba novega gimnazijskega poslopja ali ne, v Celje ga pa razmere na ondašnji gimnaziji vabijo, da si jih od blizo ogleda, ali so res tako strahovite, kakor je mož to iz nemških ust slišal ali ne. (Za nadzornika Knaflove ustanove) imenovan je, kakor se nam poroča z Dunaja, gosp. dr. pr. Sežu n. (Včeranji mesečni živinski somenj) je bil prav dober. Živine se je nagnalo lepo število 1050 komadov, po kterih so kupci kaj pridno segali. (Ogenj) je bil v nedeljo zjutraj v Črni vasi št. 17, pri Škafarji, ter je pokončal hlev in kozolec; škode je nad 800 gld. Sosedje so naglo prihiteli ter ubranili, da ni nastal hujši ogenj. („Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah"), imenuje se tiskovno polo obsegajoča brošurica, ki jo je spisal c. kr. vladni svetnik in redni javni profesor porodoslovja, dr. Vale n ta v Ljubljani. Knjižica obsega v kratkih ali krepkih potezah vse, kar nam je treba vedeti, če hočemo svojemu bližnjemu pomagati, ako ga najdemo v omedlevici ali če nam se zdi mrtev, kedar bi morda naleteli na kakega vtopljenca, obešenca, zmrznjenega, od solnčnega pika zadetega, od strele pobitega. Knjižica daje krepek, če tudi kratek poduk, kako je ravnati z ljudmi, ki so se zadušili vsled vsopenja plina, ki so se zastrupili, ki se jim je kri odprla ali če imajo zlomane kosti; konečno se ondi nahajajo dobri nauki, kaka pomoč da je prava zoper opeklino, steklino; kako da je treba odpravljati tuje stvari iz našega života, n. pr. če komu kaj v grlu obtiči, ali v oči pade. Kakor je knjižica majhna, tako je vsega priporočila vredna in bi se morala poleg pratike pod vsako streho nahajati. Cena nam ni znana, vendar pa nikakor ne bo visoka. (O novi šolski postavi), glede preskušinj za srednje šole in v srednjih šolah, smo v našem listu po večem obrisu že pisali. Ker je pa ta postava tudi za naše kraje po c. kr. deželnem šolskem svetu določena, kako da naj se izvršuje, zanimalo bode izvestno tega in onega zvedeti, kako da se bo po njej ravnati. Začnimo toraj pri vstopu v srednje šole. Po-skušinja za ta vsprejem se bode delala lahko dvakrat na leto in to konec šolskega leta, 15., 16. in 17. julija in pa ob začetku leta, t. j. 16. in 17. septembra, toda vsak dijak se ji sme le jedenkrat podvreči. Kdor pade, pade za celo leto. Tudi na druge srednje šole v kako drugo mesto ali celo v drugo deželo je ne sme iti delat. Da se bode temu zabra-nilo, si bodo ravnateljstva srednjih šol kranjskih, štajarskih, koroških in primorskih vzajemno dopo-šiljala konec leta izkaze tistih učencev, ki so pri sprejemnem izpitu za prvi razred padli in morajo še eno leto ljudsko šolo obiskovati, da se bolje pod- kujejo v vednostih za sprejem v srednje šole potrebnih. Vspre"jemni izpiti za višje razrede od prvega delali se bodo vsako leto od 16. do 18. sept. in te dui ne bo še običajnega poduka. Slovesen začetek šole s službo božjo bo 17. ali 18. sept. Redni poduk prične se 19. sept. vsakega leta. Preskušinje zrelosti delale se bodo ustno na Ljubljanski gimnaziji redno poslednji teden vsakega šolskega leta. Preden se začno, se bo ves poduk končal in pa semestralna spričala se bodo razdelila. Izvrševala se bode preskušinja zrelosti tako, da se bode zjutraj od 8. do 12., in popoludne od 3. do 7. ure po jedna skupina maturantov iz vseh predmetov izpraševala in popolnoma izprašala, ter se bo maturantom takoj ondi naznanil vspeh. (Preskušinje učiteljske sposobnosti) delale se bodo tukaj 5. aprila. Kdor se želi vdeležiti, oglasi naj se po službenem potu do 25. marca. Začetek bo 5. aprila ob 8. uri zjutraj v dvorani na c. kr. učiteljišči za to odločeni in se kandidatom ne bodo pošiljala nikaka posebna vabila, temveč naj vsak pride, kdor je prošnjo vložil. Razne reči. — Iz Pittsburg-a (severne države amerikanske) se piše o velikem boji ogerskih delavcev z redarji. Ogri in drugi delavci, kteri so se pridružili, so zahtevali povišanje plače, dosihmal so dobivali za vagon oglja 27 ents., in 55—60 cuts. za prežgan premog (coaks), sedaj pa zahtevajo 30, oziroma 60—65 ents. Sli so skupaj nad uradnike v skladiščih. A nasproti jim je prišlo 50 redarjev. Nastal je boj med njimi. 13 so jih odpeljali. Od 10.000 peči za premog (coaks) jih je zaprtih 3600. Uporni delavci še drugim ne puste delati. Dva polka sta dobila povelje, da imata pripravljena biti. — Strah vlada po vsi okolici med ljudmi. — Tako velike vstaje med delavci pri premogu še ni bilo. — Posode iz nikelna ali z nikelnom prevlečene, niso varne za kuho, tako je razsodil najvišji zdravstveni svet na podlagi kemičnih preiskav. — Vožnja po vodi v Sibirijo. Norden-skiold je, kakor znano, po severnem ledenem morji prišel iz Evrope skozi Behringov preliv v Tiho morje. Pokazalo se je, da je njegovo trudapolno potovanje dveh let zarad vožnje po sibirskih velikih rekah brez praktične koristi, ker je njihovo ustje več nego pol leta zamrznjeno. Sedaj so pa opustili vse daline poskuse in Sibirčakov je ukazal delati cesto od Pe-čore preko Urala do Oba. Ob enem pa delajo kanal med Obom in Jenisajskem, reko Augoro pa hočejo napraviti plovno, tako, da se bode blago po vsi Sibiriji lahko po vodi pošiljalo, le med Petrogradom in Obom je po suhem pota 170 vrst (1 vrst = l-06 km.). — „Neun Schneider machen einen Maun", ni nikakor zabavljica, marveč nam pove, kako je leta 1742 prišel ubog deček v rokodelnico krojačev v Londonu in tam prosil milodare. Devet krojačev je tam sedelo, deček se jim je usmilil, zložili so skupaj in dali so mu nekaj denarja. Za te denarje je ubogi deček kupil sadja in ga je prodal s pridom. Tako je začel z malim, da je poslednjič postal bogat trgovec, in ko si je napravil kočijo, je napisal na-njo: »Neun Schneider machen einen Mann." je skusil pred Kisegom, da so tudi podrte zidine jake obraniti se še tako hudega sovražnika, ako bra-nitelj srčen in vere ne zgubi, opustil je zatoraj svoj prvotni namen do boljših časov, a za zdaj pa odločil edino osvetiti se s pokončevanjem in pusto-šenjem vasi in mest. Glasovita vojska, s kojo se je grozil oholi in pohlepni Soliman pokončati nemško cesarstvo, izvrže se konečno v strašno razbojstvo in pokončavanje, ki je siromašne kristjane tudi po slovenskih zemljah zadelo. In prav je imel Jurišič, ki je pisal kralju Ferdinandu, ko so se vzdignile čete Solimanove izpred Kisega: „Ne mislim, da bode sultan na Dunaj navalil se, njemu bode sedaj naj-prvo pokončati vse vaše zemlje tam doli do Slavonije, pa bode zadovoljen, a ponašal se bode, da se niste upali ž njim sprejeti se na bojnem polju." Tako je tudi bilo. Prve dni meseca septembra je odrinil sultan od trdnjave, kjer je bila tako nepričakovano ponižana njegova oholost in prevzetnost, pa je na severuo-izhodni strani stopil čez štajarsko mejo. Zarad neprestanega deževja iu jako slabega pota valila se je vojska počasno proti nemškemu Gradcu. Pred njo in za njo ni bilo druzega nego razdjanje in požiganje. Zataborene cerkve, kjer so so prebivalci moško branili, končal je požrešni ogenj, ki so ga zanetili besni sovražniki. Nobenega trdnega kraja niso sicer vžugali, tolikanj strašneje pa je trpela dežela, ki jim je bila odprta. Dne 11. septembra je stal sultan pred Gradcem, ali že drugi dan je pobegnil čez Muro, ko je zvedel, da se približuje krščanska vojska od Dunaja pod Kacijanerjem in Žigo Herbersteinom. Pri Fernici in Lipskem so jih kristjani došli ter hudo otepli; pri Mariboru pa se je sultan komaj rešil čez Dravo, kajti Žiga Višnjagorski in Pavel Bakič sta mu stala za petami ter ga preganjala, dokler ni 22. septembra stopil pri Vinici na Hrvatsko, od koder jo je popihal skoz Slavonijo proti Belemu gradu. Strahota je, koliko so takrat pretrpele slovenske zemlje, posebno pa še Hrvatska od krutnega Turka, je nemogoče dopovedati. Vasi in mesta so pokončali in več nego 30.000 ljudi so odpeljali s seboj v sužnost. V Rasinji pri Koprivnici ubije krogla brata tefterdarja Sabana, a Turki zarad tega precej zapa-lijo mesto in vse prebivalce posekajo. Med zasužnjenimi se je nahajal tudi Hrvat Jurij Husti, ki je prispel kasneje v Indijo, mnogo sveta prehodil iu marsikaj doživel ter povrnivši se čez mnogo let v svojo domovino svoje popotovanje prav zanimivo opisal. Pri Varaždinu se je turška vojska razdelila; sultan se je obrnil z janičarji in spahijami skozi dolino Viniško čez Koprivnico in Virovitico, Gudovca pri današnjem Belovaru in Oazme na Veliko in proti zavičaju Zapoljskega v Požeški županiji. Največ grozovitosti je v tej vojski pretrpela Križevačka županija, v kteri je bilo mnogo lepih in bogatih samostanov, cerkev in udobnih gradov, kjer je živel narod zadovoljno in prav gosto naseljen. Mesto Požega, ki je štela v tem času 50.000 prebivalcev, osvoje si in zapalijo Turki ter po Slavoniji učinijo še tudi mnogo drugih grozovitost, zarad kojih je narod začel propadati. Vendar pa se je še zdaj edino po zaslugi hrabrega Jurišiča oslobodil oni del Ogerske, ki je držal s Ferdinandom ter večidel Hrvatske in Slavonije. Od zadobljenih ran in velikega truda je bil Jurišič čisto obnemogel. Vendar pa je še po odhodu Turkov poskrbel za svoje mesto ter zahteval boljšo posadko in popravek zidin, za svoje vredne vojake in mestjane pa je prosil pri Ferdinandu hrane, da niso za lakoto mrli. Ko se je malo odahnil in ozdravil, odpoti se ua Dunaj, kjer so ga pričakovali srčno in obsipali z velikim odlikovanjem. Tudi pri Turkih je zadobil Jurišič po junaški obrambi Kisega veliko spoštovanje, a sultan Soliman ponudi Ferdinandu pover-ljivo po Jurišiču primirje, koje je Ferdinand prav rad sprejel. Ko je 1. 1533 prvi turški poslanec po imenu Mohamed bil poslan do Ferdinanda, pozdravi ga Jurišič v imenu kraljevem. (Konec prih.) Telegrami. Dunaj, 9. febr. Poslanska zbornica. Scharsclimid in drugovi predlagali so načrt postave, po kteri bi se last nemškega jezika popolnoma določila; po kteri bi so nemščina kot državni jezik določila za Galicijo in laške pokrajine s primernimi izjemami in po kteri bi se deželni jeziki določevali tako, kolikor se v tem ali onem kraji rabijo. Heilsberg in tovariši stavili so interpelacijo do ministerskega predsednika, če pride ob priliki pogodbinih razprav tudi vprašanje o vpeljavi monopola n a ž g a n j o na vrsto. Moskva, 0. febr. Pa n slavist Aksa-kov je umrl. Rim, 8. febr. Kitajski cesar prosil je sv. očeta, da bi se v Pekingu ustanovilo papeževo poslanstvo in pa da bi se nasprotno pri sv. stolu napravil prostor Kitajskemu zastopniku. London, 9. febr. Delavci so napravili socialistično demonstraejo. Na to valila se je na tisoče broječa tolpa iz Trafalgarskega trga proti Hjdeparku, kjer je okna po ondi stoječih hišah kar od kraja pobila, po zalo-žiščili in vozove je razbila in sprehajalcem je denar in druge vrednosti kradla. V pro-dajalnice so tudi vlomili, iz kterih so neizmerno veliko dragocenosti odnesli. Redarji so konečno mir napravili in so jih mnogo zaprli. T u j c i. 7. febr. Pri Maliču: Belina, Steiner, Peterka in Dinghofer, trgovci, z Dunaja. — Ed. Slavamek, trgovec, iz Gradca. — Frane Horzinger, e. k. poročnik, iz Trbiža. — Nik. Malesenich, c. k. finančni okr. ravnatelj, iz Dubrovnika. — Janez Dolenc, častnik c. k. mornarice, iz Zadra. Pri Južnem kolodvoru: Martin Javnik, posestnik, iz liadolice. Vremensko sporočilo. 5 P čas Stanje Veter V r e m e i Mokrine | na 24 ur v i mm opazovanja zraltomera v mm toplomera po Celziju 7. u. zjut. 751-22 - 3'8 si. svz. oblačno 8. pop- 753.08 + 12 si. svz. jasno 0.00 9. u. zvee. 754.90 - 5.8 si. svz. jasno Zjutraj oblačno, podnevi solnce, noč pa jasna. Srednja temperatura — 30° C., za 3-2 pod normalom. o co M S ■iS >OS .2 p o >> -a © >aj cn se o m Vsebina VI. zvezka. Text: Ein VVeihnacbtsabend unter der Erde. Von Waska Welikoff. (Fortsetznng und Schluss). — Giiilgeda padisbaniin. Reise-Erinner.mgen aus dem Tiirkenreiche von Kari May. — Der letzte Ritt (Fortsetznng.) — Der letzte Rittor von Landeck. (Tiroler Sage.) Gedicht von TJlrieh von der IJhlenhorst. — Um's Gliiek botrogen. Frei dem Englisehen naeherziihlt von Natalie von \Volff. (Fortsetznng und Schluss.) — Die Vogelinsel Rottum. Von G. T. Arminius. — Am Meore. Gedicbt von A. vom Spiekerhof. — Ueber gutes und sehleelites Mehi. Von Josef Burger. — Neues tiber die Miesmuschel. — Aus meiner Sol-datenzeit. Von J. T. Kujavva. Marsch-und Quartiorabenteuor. (Fortsetzung.) — Der Vcrfasser von „Miinclihausen's Aben-teuern." — Die alte Kreuzkivche bei Liigde. — Allerlei. Illustrationen: Dor Naohen St. Julian s des llospi-tators. Naeh dem Geiniilde von A. Davvant. — Junge Friesin. Stndienkopf von Johann von Pritzelvvitz. — Die Wasserweiho am Dreikonigstage im Kaukasus. Gezeiehnet von Sohamota. — Roligionsnnterricht. Gemalt von Hugo Oelimisehen. — I)ie alte Krenzkirche zu Liigde bei Pvnnont. Nach der Natur gezeiehnet von H. Geissler. — Venezianisehe Fiseher. Gemalt von K. Falkenberg. — Miincbhausens Entenfang. Gezeiehnet von Adolf Sehrodter. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 9. februvarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 1(5% davka) 84 gl. 45 kt Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 84 „ 75 avstr. zlata renta, davka prosta . 113 „ — Papirna renta, davka prosta . . . 101 „ 90 Akcije avstr.-ogerske banke . . 860 „ — „ Kreditne akcije ... . 399 „ 60 London.......120 „ 35 „ Srebro . . . . . . — B — „ Francoski napoleond......10 „ 02