Poštnina plačana v gotovini Spod. in abbon. post. ■ II Grup po Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto IX. - Štev. 9 Gorica - četrtek 28. februarja 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 Moralna in materialna stiska družine v FLRJ Povsod, kjer koli nastopi komunizem, takoj vpelje nekatere »pridobitveu laičnega liberalizma iz preteklega stoletja. Med temi je poleg ločitve Cerkve od države tudi raz-poroka. Kajti nerazvezljivost zakona imajo vsi marksisti za znamenje sužnosti žene. Zato pravijo, je treba zeno osvoboditi in dovoliti razporoko. Po mnenju tehle modrijanov bi morala razporoka prinesti nezaslišano lepoto v zakonsko in družinsko življenje, človeška družba, ki je poldrugo tisočletje trpela zaradi nerazvezljivosti zakonske zveze, ki jo je vpeljalo krščanstvo, bi se morala sedaj znajti v novi sreči. Seveda pa na to srečo zaman čakajo zagovorniki razporoke že štiri sto let. Luter je namreč prvi začel zagovarjati in dejansko dovoljevati razporoko. Kakšne so »dobrote« takega prestopanja božjih zapovedi, okušajo povsod, kjer so vpeljali razporoko, m sedaj so začele okušati tudi slovenske družine v Jugoslaviji. Gorje, ki ga pomeni za družino in posebej za otroke, razporoka, se da razbrati {z naslednjega poročila, ki ga je prinesel »Slov. poroč.v. 10. februarja t. I. 1% »Statistika okrožnega sodišča v Mariboru izkazuje tudi zaskrbljujočo ugotovitev, da iz leta v leto narašča število razveznih pravd, da je vedno več razvez z obojestranskim pristankom in, kar je nič manj zanimivo, (bolje bi moral reci. nič manj žalostno) je dejstvo, da ločitve tudi na podeželju niso več redkost. V minulem letu je bilo pred okrožnim sodiščem 874 razveznih pravd, v katerih je v večini primerov prišlo do razveze zakona.a Pojav se nevzdržno vedno bolj širi. »Tudi v tekočem letu bo, sodeč po prvih tednih, število razveznih pravd zavzelo nad polovico vsega dela civilnega oddelka okrožnega sodišča, kajti ob uradnih dneh je pred vložiščem vedno skupina ljudi,« zaključuje isti list. Razporoka torej postaja velika runa družinskega življenja tudi na Slovenskem. Kje so vzroki? Kot katoličani vidimo glavni vzrok v pomanjkanju verskega življenja in verske vzgoje, oziroma vidimo glavni vzrok prav v materialistični vzgoji, ki jo mladina dobiva v šoli in izven nje. Saj mladega človeka vse napeljuje predvsem v to, da išče izživljanja svojim počutkom. Seksualna vzgoja in koedukacija, ki jo povsod zagovarjajo in izvajajo, tudi ne more blažilno vplivati na družino in njeno trdnost. Brez prave vzgoje in nadnaravnih sredstev, ki jih nudi naša vera, postane zakonska zveza za vse življenje nemalokrat zares obupna zadeva. Toda poleg teh nadnaravnih verskih vzrokov so še drugi, ki jih navajajo sami in ki imajo gotovo svojo veliko težo. Glavni so: 1. Stanovanjska stiska. Ta postaja iz leta v leto bolj pereča. Zaradi slabega stanovanja si možje vedno bolj iščejo tolažbe v gostilni. Družine morajo večkrat živeti ločeno mož od žene, ker ni prostora, zlasti od začetka. Tako je prilik za zakonsko nezvestobo dovolj. Od tu do razporoke je samo korak. 2. Alkoholizem. Ta vzrok je v tesni zvezi s prejšnjim. Možje in tudi fantje so včasih taki ulkoholi-ki, da postane življenje z njimi nevzdržno. Žena si v takem primeru pomaga z razporoko. O alkoholizmu ponovno in ponovno tožijo vsi časopisi in vsi, ki nosijo odgovornost za narodno zdravje in vzgojo, a se zdi, da z nikakršnim uspehom, kajti tožbe so vedno bolj pogoste. S. Osamosvojitev žene. Tudi to je eden izmed vzrokov, ki postaja ved- no bolj pogost vzrok za razvezo zakona. Žena je delavka, je uradnica, profesorica, ima svoj poklic, prinaša domov svoj zaslužek kot mož, včasih služi prav za prav ona, ker je mož brezposeln. Taka žena je hitro pripravljena na ločitev, če ji v družini ni kaj pogodu, posebno če je mož vdan alkoholu ali kaki drugi razvadi. »Zanimivo je, da pomnijo starejši sodniki le redke primere, ko je vložila tožbo za razporoko žena. Zdaj pa se množe primeri, ko zahtevajo ločitev žene. Seveda v večini primerov žene, ki so zaposlene in več ali manj neodvisne od moževega zaslužka,u. ugotavlja »Slov. poročevalec«. Razporoka je torej postala nova rana, ki razjeda slovensko družino. Žrtve njene so predvsem otroci. Kajti po vsaki zakonski razvezi nastane vprašanje: Komu otroke? Možu ali ženi? Niso redki primeri, ko potem ločeni zakonci oddajo otroke v zavetišča, v zavode itd. Tako postanejo otroci sirote pri živih starših. Seveda starši v svojem egoizmu na to ne pomislijo ali vsaj tega ne vzamejo v poštev, ko zahtevajo razporoko. Tako morajo otroci plačevati stroške za neuravnovešene odnose med starši. In v tem je ravno največja krivičnost zakonske razveze. Ko je Bog ustvaril zakon, ga je ustvaril predvsem zaradi zaroda, zaradi otrok. Ti so prva dobrina zakona. Da se ta očuva. je hotel, naj bo zakon nerazvezljiv. Sedaj pa ljudje hočejo popravljati zamisel Stvarnikovo in tako uničujejo njegovo največjo dobrino, ki je neraz-vezljiva krščanska družina. TEL AViV IN VVASHINGTON Prejšnji teden je bila ameriška diplomacija zelo delavna na področju Srednjega Vzhoda. Predsednik Eisenhotver je hotel prepričati Izraelce, naj umaknejo svoje sile iz Gaze in Akabe. Izraelci so sprva odgovorili odklonilno na njegov poziv, izjavili pa so, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja. Umaknili hi se le, če bi dobili jamstvo, da jih E-gipt ne bo napadel in da se ne bi ponavljale stvari, ki so povzročile jesenski napad. Eisenhovver jih je prijel zelo trdo. Konec tedna je odpotoval v Wa-shington izraelski veleposlanik E-ban, ki je nesel Eisenhonerju nove predloge. Medtem so zastopniki a-iriško-azijskih držav že uradno vlo- žili pri Združenih narodih resolucijo, naj izvajajo proti Izraelu kazenske sankcije, ker se ni pokoril sklepu Združenih narodov. Proti sankcijam sta Francija, Velika Britanija in nekatere druge države, pa tudi večina ameriškega kongresa. Ker so Združene države še upale na kompromis, so dosegle, da so odložili razpravo o afriško-azijskem predlogu na nedogleden čas. Medtem so se začeli novi razgovori med generalnim tajnikom ZN Hammer-skjoeldoin in izraelskimi zastopniki. Vsi upajo, da bo Hammerskjoeldu uspelo skupaj z Eisenhowerjem pregovoriti Izraelce, da pristanejo na umik, seveda pod določenimi pogoji- Evropske države na poti k združitvi Predsedniki vlad Italije, Francije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga so prejšnji teden dosegli v Parizu sporazum o pogodbah za skupno evropsko tržišče in Evratom. Politični krogi menijo, da je to najvažnejši korak, ki ga je naredila zahodna Evropa po drugi svetovni vojni. Pogodba o skupnem evropskem tržišču med drugim določa, da bodo v 12 letih postopno odpravili carinske meje med omenjenimi šestimi državami. Med njimi ho lahko svobodno krožilo blago, pa tudi kapital in delovna sila. Članice evropskega tržišča bodo skupno skrbele za dvig zaostalih pokrajin. Za trgovino z nečlanicami bodo uvedle skupno carino. V skupno tržišče bodo vključene tudi francoske prekomorske pokrajine. Določili so veliko vsoto denarja, ki jo bodo članice vložile v te pokrajine. Sporazumeli so se tudi o pogodbi za ustanovitev evropske atomske skupnosti ali E-vratoma. Razumljivo je, da pri teh važnih sklepih, ki lahko v nekaj letih prinesejo zahodni Evropi ne-sluteno blaginjo, ako jih bodo zvesto in pametno izvajali, ni šlo vse gladko. Vsaka bodoča članica je skusala zaščititi svoje posebne interese in zato je v pogodbah precej kompromisov. Pogodbi še nista čisto pod streho, ker ju bodo morali o-d ob riti parlamenti vseli šestih včlanjenih držav. Nasprotujejo jima, zlasti pogodbi o skupnem tržišču, močni industrijski krogi, ki se boje, da bi zgubili svoje gospodarske privilegije in dobičke, ki jih imajo zdaj zaradi carinskih mej. Boj bo torej težaven in nihče ne more točno napovedati, kako se bo končal. Če bodo vso stvar srečno spravili pod streho, bo v Evropi nekako tako. kakor je bilo pred letom 1914, ko ni bilo treba desetih listin in dovoljenj ter carin in taks, če si hotel poslati kakšen stroj iz ene države v drugo. Uveljavila se bodo seveda le sposobna industrijska podjetja, ki bodo vzdržala konkurenco na področju, kjer živi 150 milijonov ljudi, ne pa tista, ki so doslej marsikje živela z državnimi podporami ter za plotom vsakovrstnih zaščitnih carin. Tega pa se marsikdo boji in prav zato bo boj za svobodni evropski trg še vroč. Nemčije, ki je živela v bedi in ruševinah. Danes se Nemcem godi najboljše med vsemi evrop-kimi narodi. Postali so neodvisna in suverena država s čudovitim gospodarstvom in dobro socialno ureditvijo. Dobo zadnjih deset let imenujejo Adena-uerjevo dobo. Pa vendar Nemci niso zadovoljni. Peče jih zavest, da so razdeljeni na dve polovici. Pred očmi imajo en sam cilj — združitev. Svoje glasove so pripravljeni dati tistemu, ki jim omogoči združitev. To bo torej glavno vprašanje, okoli katerega se bo sukal volilni boj. Nekaj časa se je zdelo, da bi u-tegnilo prav to vprašanje Adenauerju iztrgati zmago iz rok. Ko so Sovjeti pričeli goljufivo politiko smehljajev, se je dvignilo v Zahodni. Nemčiji veliko ljudi, ki so trdili, da bodo Sovjeti pristali na nemško združitev, če bo Zahodna Nemčija izstopila iz Atlantske zveze in postala nevtralna. To politiko je začela na vso moč zagovarjati Ollen-hauerjeva socialistična stranka. Zaradi tega je nastopila tudi proti ponovni nemški oborožitvi, proti obvezni vojaški službi in proti vstopu Zahodne Nemčije v skupno evropsko tržišče. Pri raznih deželnih volitvah so začeli zmagovati socialisti in marsikdo je napovedoval, da bodo zmagali tudi pri jesenskih državnozborskih volitvah. Le Adenauer se ni dal premakniti. Zdi se, da so mu dali madžarski dogodki prav. Pokazali so, da Sovjeti ne bodo niti za ped popustili. Svojo voljo uveljavljajo s tanki, ne z demokracijo. To je odprlo oči tudi mnogim Nemcem .Začeli so spoznavati, da za zdaj ne bo nič z zedinjenjem in da si bodo lahko o-hranili dosedanje pridobitve le, če bo za njimi sila, ki jih bo branila. Razni zavodi za ugotavljanje javnega mnenja so ugotovili, da se večina spet nagiblje na Adenauerjevo stran. Do volitev je sicer še dolgo in marsikaj se lahko dotlej zgodi, toda novejši dogodki so vsekakor potrdili, kako prav je imel izkušeni Adenauer, 81-letni starček, ki se mladeniško pripravlja na volilni boj in ga bo verjetno tudi zmagovito izpeljal. Pri tem se upira na vero v Boga in pravičnost ter pravilnost stvari, za katero se bori. Nemčija v ospredju Ali je možna rešitev? Zahodna Nemčija bo septembra izvolila svoj tretji parlament. Nemške stranke se že zdaj pripravljajo za volitve in v znamenju volitev je tudi nemška zunanja politika. Stari kancler Adenauer je popeljal svoj narod k velikim uspehom. Vsi se še spominjamo zasedene in razdejane Razni krogi v Zahodni Evropi so začeli razmišljati, kaj naj stori Evropa v sedanjem mednarodnem položaju, ko ni videti nikakšnega izhoda iz slepe ulice. Vse kaže, da je sporazum med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami nemogoč za dolgo vrsto let. In to sta edini državi, ki hi v sedanjih okoliščinah sploh lahko uredili svet ter zlasti Evropo. Neglede na to, da Sovjeti sploh ne morejo mirovati, dokler se ne odpovedo komunizmu, ki ga želijo zlepa ali zgrda razširiti na ves svet, imajo tudi polno drugih znakov, ki kažejo, da je za zdaj nemogoče tudi tako imenovano mirno sožitje med obema svetovnima taboroma. Sovjetska nota o Zahodni Nemčiji, razorožitvi in Srednjem Vzhodu je le stara propagandna lajna. Moskva utrjuje svoj kolonialni imperij in nateguje vajeti nad vzhodnoevropskimi podložniški-mi državami. Zato tudi Združene države pripravljajo tesnejše vojaško sodelovanje z evropskimi zaveznicami. Hruščev, ki je pred letom dni preklel Stalina v dno pekla, je začel brezpogojno podpirati stalinov-ski politiki zveste komunistične dik-tatorčke v Vzhodni in Srednji Evropi. Le Gomidka vztraja, toda kako dolgo bo vzdržal? Kadarja, Ul-briehta in druge rdeče diktatorje njihovi narodi iz dna duše mrzijo, a ne morejo nič proti sovjetski vojski, ki jih ščiti. Ti so torej varni, saj sta Bulganin in Hruščev povedala, da se Moskva ne bo umaknila niti za milimeter s črte, do katere je prišla njena vojska po drugi svetovni vojni. Pogajanja izključena Če hi sovjetska vojska zapustila Madžarsko, Vzhodno Nemčijo ali Poljsko, bi se tam naslednjo uro zrušil komunistični režim. Tega pa Kremelj ne bo dopustil za nobeno ceno. Za zdaj je torej žal nemogoče misliti na ureditev evropskega in nemškega vprašanja s pogajanji med obema blokoma, o katerih sanjajo nekateri lahkoverni nevtralno u-smerjeni krogi, ki jih tudi Madžarska ni nič naučila. Ti predlagajo, naj bi se Amerikami umaknili iz Zahodne, Sovjeti pa iz Srednje in Vzhodne Evrope. Amerikanci hi morali seveda v tem primeru nazaj čez ocean, sovjetska vojska pa bi ostala na Karpatih. In kljub temu bi Sovjeti takšno ponudbo verjetno odbili, ako bi videli, da je resna. Če bi jo sprejeli, bi storili to z zahrbtnim namenom, da napravijo en korak nazaj, nato pa dva naprej. Ako bi šli Amerikanci iz Evrope in bi se Sovjeti umaknili na svoje meje, bi v primeru protikomunističnega upora po madžarskem vzgledu, ki bi ga nihče ne mogel preprečiti, takoj zasedli nele Vzhodno, ampak tudi Zahodno Evropo. Amerikanci jim tega ne bi mogli preprečiti, ker bi jih ločil od bojišča Atlantski o-cean. Vprašanje je celo, ali bi sploh hoteli Evropi pomagati, ker vedo, da bi s tem tvegali tudi zase pogubno atomsko vojno. Evropa pa atomskega orožja nima in se torej ne bi mogla braniti. V čem je rešitev? V čem je torej rešitev? Amerikanci ne bodo niti hoteli, niti mogli v nedogled ostati v Evropi. Zato so se začeli v zahodnoevropskem časopisju pojavljati predlogi, da bi morala tudi Zahodna Evropa dobiti moderno atomsko in drugo orožje. Ne zato, da hi ga uporabila, ampak zato, da ji da zagotovilo in varnost pred Sovjeti. Kakor se z atomskim orožjem danes držita v nekakšnem šahu in ravnotežju Amerika in Sovjetska zveza, tako hi se držali v a-tomskem ravnotežju Evropa in Sovjetska zveza. Moskva hi dobro vedela, da hi se v primeru napada na Evropo sama izpostavila smrtni nevarnosti, ker je v atomski vojni napadalec enako ogrožen kakor napadeni, če mu ta lahko vrne milo za drago. Moskva bi sicer na vse kriplje nadaljevala prizadevanja za širjenje komunizma po vsem svetu, toda njen trud bi propadel, ker človeštvo komunizem že predobro pozna. Počasi bi se morala prilagoditi novemu položaju in misliti na pravo mirno sožitje z ostalim svetom. K temu bi jo sililo tudi nezadovoljstvo v pod-ložniškib državah. Dozorel bi čas za iskrena pogajanja o razorožitvi na obeli straneh. Zgodilo pa hi se še nekaj drugega. Kakor je Kremelj le pristal na demokratično Finsko in Avstrijo, hi počasi moral storiti isto za nekatere druge države, zlasti za Vzhodno Nemčijo. Tako bi se Evropa lahko rešila in še veliko prispevala k ureditvi svetovnega miru ter okrepitvi atlantskega zavezništva. Italijanska vlada v negotovosti Koalicija štirih strank, ki sestavljajo sedanjo ital. vlado, kaže dalj časa občutne razpoke. V nedeljo so iz, te koalicije izstopili republikanci, ki so se izrekli za samostojen odnos do vlade, kakor jim bodo narekovale trenutne prilike. Torej niso stopili v odločno opozicijo, temveč so samo odrekli trajno podporo vladi. To pa je za Segnijevo vlado težka zadeva, zakaj do sedaj se je ves čas opirala na zvezo demokratičnega centra, ki so ga tvorile krščanska demokracija, liberalci, demokratični sociali-ti in republikanci. Sedaj, ko je. odmanjkala podpora ene stranke, je nevarnost, da se zamajejo še drugi oporniki vlade. Medtem je prišlo do zaključka splošne razprave o kmetijskih pogodbah, ki je trajala skoro tri tedne. Stran 2 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev. 9 NAS TEDEN V CERKVI 3. 3. nedelja, 3. predp.: sv. Kunigunda, c. 4. 3. ponedeljek: sv. Kazimir, sp. o. 3. torek: Pust 6. 3. sreda: Pepelnica, sv. Perpetua in Fe-licita, m. 7. 3. četrtek: sv. Tomaž Akv„ c. uč.. sv. Teofil, šk. 8. 3. petek: sv. Janez od Boga. sp. 9. 3. sobota: sv. Frančiška Rimska, vd. * SV. KAZIMIR (1458-1484) poljski kraljevič in izvoljeni kralj ogrski. Kljub nevarnostim dvornega življenja, je živel nedolžno in čisto. Vzgled je mladini: če sem jaz zmagal, zakaj bi vi ne? Moč za tako krepostno življenje je črpal v sinovski vdanosti in ljubezni do Device Marije. Njej na čast je spesnil nežno pesem: Dan za dnevom s hvalnim spevom, poj Mariji hvalnice... Bd je tudi zelo usmiljenega srca do revežev. Ni zapravljal imetja za razkošne zabave, z njim je lajšal bridkosti ubogih. Spet opomin mladim zapravijalcem! Zelo se je trudil za zedinjenje pravoslavnih s Cerkvijo. Je zavetnik Poljske. Ne dvomimo, da goreče prosi tudi za preskušeno Ogrsko kot nekdanji nje izvoljeni kralj. IZ sv. evangelija isti čas je vzel Jezus dva-C /J najstere ter jim rekel: »Glejte, v Jeruzalem gremo in spolnilo se bo vse, kar je pisano po prerokih o Sinu človekovem. Izdan bo namreč nevernikom in ga bodo zasmehovali in bičali in vanj pljuvali: in ko ga bodo bičali, ga bodo umorili in tretji dan bo vstal.« — In oni niso nič tega umeli; ta beseda jim je bila skrita in niso vedeli, kaj je govoril. Ko se je pa bližal Jerihu, je neki slepec sedel kraj pota in vbogajme prosil. In ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vpraševal, kaj bi to bilo. Povedali so mu, da gre mimo Jezus iz Nazareta. In zavpil je: »Jezus. Sin Davidov, usmili se me!a — Spredaj idoči so ga svarili, naj u-tihne. On pa je še mnogo bolj kričal: »Sin Davidov, usmili se me!« — Jezus je torej obstal in velel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal ,ga je vprašal: »Kuj hočeš, da naj ti storim?» — On pa je rekel: »Gospod, da spregledam/« — In Jezus mu je rekel: »Spreglej, tvoja vera te je ozdravila.« — V hipu je spregledal, šel za njimi in slavil Boga. In vse ljudstvo je dalo Bogu hvalo, ko je to videlo. * Zveličar je najprej napovedal svoje kasneje uresničeno trpljenje, mu-eeniško smrrt in vstajenje ter lako dokazal svoje popolno preroško In božje spoznanje. Njemu nobena stvar ni bila sk rit a a'i nepoznana: do dna je poznal duše. čase in dogodke. bral je najbolj skrivne misli, čustva, načrte. Stalno je imel pred očmi vse osebe z njihovo notranjostjo vred, dogodke, vse stvari in vse dobe vse m ir j a. Potem pa je ozdravil še slepega berača. S čudežem je potrdil resnico, da je bil učlovečeni Bog Sin. Vetlilka nesreča je slepota naših oči. V zdravih očeh je več kot polovica življenja. Ozdravljeni slepec si torej, po človešiko govorjeno, ni mogel kaj boljšega želeti kakor to. da spregleda. Nadvse ganljiva je morala biti njegova večkrat ponovljena prošnja: Jezus, Sin Dav:do v, usmili se me! Ni težko uganiti, kolika je bila njegova hvaležnost potem, ko je bil uslišan, t. j. po storjenem čudežu. Huda, brez dvoma, je telesna slepota, ko manjka vid. A ni pretirano trditi, da je še neprimerno hujša duševna zaslepljenost mnogih ljudi. Očesnim slepcem je odvzet pogled na ta svet, na ljudi in na vidne stvari: ne vidijo lepote stvarstva, ne zasledujejo dogodkov; zanje je vidno življenje skoraj mrtvo. Toda njihova duša more kljub temu živeti, čeprav trpeča. — Grešniki pa. ki n. pr. nimajo vere ali kakorkoli tičijo v grehu, so slepi za ta in za drugi svet. so slepi za čas in za večnost, ker so slepi za Boga in božje resnice. V idijo sicer ta svet in ga uživajo, nebes pa ne vidijo in nočejo nanje misliti. Vidijo sebe in svoje užitke, Boga pa ne vidijo in ne svojih dolžnosti do Njega. Skr? t-ka. živijo za greh in v svojo lastno nesrečo, ne pa za Boga in nebesa. Kako je to žalostno: so ljudje, ki imajo vid in zdrave oči. pa so duhovno slepi. Greli je zamračil njihove duše in jim vzel pravo spoznanje. Zaslepil jih je. In takih duhovnih slepcev je na svetu veliko. Ljudi, ki morda mnogo dajo na svoje telo, morebiti skrbno negujejo svoje telesne oči, svojo dušo pa zanemarjajo. Vse grešne duše toplo vabimo v spovednico: Pridite in spovejte se vaših grehov! — In zanje kličemo k Bogu: Gospod, daj jim milost, da duhovno spregledajo in se spreobrnejo! Jezus, Sin božji, usmili se nas! Reši in spreobrni vse naše grešnike, vse ostale pa posveti! Sveta Mati Marija, prosi za nas! IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI z življenja BENEDIKTINCI V AFRIKI Prvi benediiktinski samostan v Vzhodni Afriki je ♦ blagoslovil in odprl škof Spiess v Ligangu. Ves obred se je izvršil v krajevnem jeziku. INDIJSKA NOVA MAŠA Škof Westermann iz Samhaipurja v Indiji je posvetil v duhovnika prvega elana rodu Adivasi. Rojaki so novomašnika -slovesno sprejeli v mestu Gaibira, kjer je pel novo mašo. Od vseh strani so prišli iz džungle. Med rodom so zadnji čas opazili velilko gibanje za spreobrnjenje h katoliški Cerkvi. OTOK MOZAMBIK V portugalski koloniji Mozambik > iporaslo število spreobrnjenj. Nad: je ze-škofija sv. Lovrenca je bila ustanovljena leta 1940 in je štela 36 tisoč katoličanov. Vodi jo kardinal Klement De Gouveia. Danes ima nadškofija 228 tisoč vernikov. Zgradili so 25 novih cerkva in kapel. NEMŠKE DOBRODELNE USTANOVE Nemški katoličani imajo svojo dobrodelno ustanovo »Car it as«, ki je -ilno delavna. Leta 1052 je bilo v Nemčiji 4146 dobrodelnih ustanov s 303.000 prostori. V zadnjih desetih letih je bilo ustanovljenih 3000 dobrodelnih zavodov. V teh zavodih deluje 42.000 redovnih oseb in 38.000 laikov. LIBANON Libanon je majhna državica (1,500.000 prebivalcev) severno od Palestine. Sorazmerno je v Libanonu največ katoličanov med vsemi arabskimi državami. Katoličani imajo svojo univerzo. PrirediH so prevod svetega pisma v arabščino. Dva libanonska patriarha imata kardinalsko čast. V deželi je več samostanov, ki so središče verskega in liturgičnega življenja in dajejo vedno nove duhovniške poklice. Predsednik republike je katoličan ma-ronitskega obreda. Libanon je v resnici krščanski branik posebno še sedaj, ko je komunizem olbrnil svojo pozornost proti arabskemu svetu. POROKE »PO ZASTOPNIKIH« Kongregacija za zakramente je opozorila italijanske škofe, da se sklepajo številni zakoni v Italiji samo zato, da prizadeti dobijo pravico za izselitev. Mnoge take zakone sklenejo izseljenci »po zastopnikih«. Sami so že v tujini. Potem pooblastijo kakšnega sorodnika ali drugo osebo, da v njihovem imenu sklene zakon v domovini. Nato napravijo poklic za ženo. ki jim potem sledi v tujino. Pri takih porokah lahko nastopijo različne težave; zato morajo ibiti žuipnikii zelo pozorni pri takih porokah. 10 BOŽJIH ZAPOVEDI NA VRATIH Na vseh. ameriških katoliških šolah in zavodih bodo na vežna vrata obesili veliko tablo z božjimi zapovedmi. Ta sklep so sprejeli na zadnjem sestanku ameriški učitelji. LEPA MISIJONSKA POBUDA V Nemčiji so v teku prizadevanja, da bi vsaka nemška škofija prevzela skrb in nekako botrstvo nad eno misijonsko škofijo. Tako skrb je že prevzela koelnska nadškofija za nadškofijo v Tokiu na Japonskem. Spomladi bodo z njeno pomočjo odprli pravno fakulteto na katoliški univerzi »Sophia« v Tokiu. Poleg tega so našli dobrotnike, ki so prevzeli za šest let sikrb za 80 japonskih bogoslovcev, da bodo mo sli doseči duhovništvo. DR. RAJKO LOŽAR RAVNATELJ MUZEJA V AMERIKI I)r. Rajko Ložar je bil eden izmed vodilnih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in muzejskih strokovnjakov v Sloveniji med obema vojnama. Bil je med drugim kustos ljubljanskega muzeja. Po koncu druge svetovne vojne je več let preživel kot begunec na Koroškem. Marljivo je raziskoval koroške slovenske starožitnosti ter narodno kulturne ip osebnosti. Spisal je veliko število člankov za koroške slovenske liste. Obenem pa je bil izkušen mentor našim sodobnim kulturnim delavcem. Med drugim je opogumil skladatelja J. Nageleta, da je nadaljeval začeto delo na operi »Miklova Zala«. Toda dr. Ložar je moral s trebuhom za kruhom v Ameriko, kjer je dalj časa delal kol tovarniški delavec. Medtem pa se je Obredi velikega tedna Na podlagi izkušenj o praznovanju o-bredov velikega tedna po novem načinu iz lanskega leta je kongregacija za svete obrede dodala nekaj novih določil. Najvažnejša so naslednja: OLJČNA NEDELJ A. Na oljčno nedeljo sme biti blagoslov oljk. ki mu sledi procesija in sv. maša, tudi pri večerni sveti maši, če krajevni škof spozna, da je v kateri župniji to potrebno. Seveda ne snubiti blagoslova oljk v dotični cerkvi že dopoldne. Oljke se ne smejo blagoslavljati ločeno od procesije in sv. maše. Blagoslov oljk naj bo, če le mogoče, izven župne cerkve v kaki drugi cerkvi ali kapeli ali celo na prostem pred križem (ki se uporablja za procesijo) in od tam naj gre potem procesija v župno cerkev. Ker vsi ljudje ne morejo iti k sv. maši. pri kateri je blagoslov oljk, naj se blagoslovi večja količina oljk, ki se shranijo v zakristiji ali na drugem primernem kraju, da se kasneje lahko delijo vernikom, ki jih želijo nesti domov. VELIKI ČETRTEK: Kongregacija je podaljšala čas za sv. mašo na vel. četrtek. Sv. maša naj se ne začne pred četrto uro popoldne in ne po deveti uri zvečer. Lani je bil določen čas za sv. mašo od petih do osmih zvečer. Sveto obhajilo se sme deliti vernikom samo med sveto mašo ali takoj po sveti maši. Novo je tudi, da se sme na veliki četrtek sveto obhajilo nesti bolnikom na dom in sicer dopoldne in popoldne. VELIKI PETEK: Kongregacija priporoča, naj se na veliki petek začnejo obredi okrog treh popoldne. Vendar če dušno-pastirski razlogi to zahtevajo, se smejo ti obredi opraviti v času od poldne do devete ure zvečer. Lani od treh do šestih zvečer. VELIKA SOBOTA: Obredi velike sobote naj se opravijo ponoči, tako da se začne sveta maša o polnoči. Le iz upravičenih razlogov in za vsako cerkev posebej sme škof dovoliti, da se začnejo obredi že v soboto zvečer, toda ne pred sončnim zahodom. Na vsak način pa naj se vsaj v stolnici in po samostanskih cerkvah o-pravijo obredi ponoči. učil angleščine, da novemu svetu v tem jeziku predstavi svoje obširno znanje. Z novim letom je nastopil službo ku-ratorja muzeja v mestu Manitowoc. Tako se je ta odlični st rolko vn jak vrnil k delu v svoji stroki, da mu bo odslej dajala tudi kruh in zagotovila mirno bodočnost, česar ni mogel doseči na slovenskih tleh. UMRL JE NOVINAR FRANC FIŠER \ soboto 16. februarja so položili k zadnjemu počitku na celovškem pokopališču novinarja Franca Fišerja. Z njim je izgubil koroški list »Naš tednik-Kronika« svojega dragocenega sodelavca. Rodil se je Fišer v Celju pred 43 leti. Po maturi se je vpisal na ljubljansko vseučilišče, kjer je študiral filozofijo in pravo. Kmalu je stopil tudi v javno življenje ter se izkazal za moža bistrega duha, žive fantazije, s smislom za lepoto in umetnost. Druga svetovna vojna je tudi njega pregnala iz domovine. Naselil se je na Koroškem in se tudi tam uveljavil predvsem kot novinar. V življenju je mnogo pretrpel, sedaj je šel po plačilu k Bogu. OBMEJNI PROMET V GORIŠKEM OKRAJU Letos stepamo' v tretje leto izvajanja videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Na 220 km dolgi meji je 31 obmejnih prehodov, izmed katerih služijo trije za mednarodni promet, oisem za dvo-lastniski promet in dvajset za maloobmejni promet. Ugodnosti videmskega sporazuma je deležnih v obmejnem pasu goriškega okraja 59.000 jugosl. državljanov. Lani se j« po- služilo ugodnosti prehoda čez mejo nad 270.000 italijanskih državljanov in okrog 475.000 jugosl. V zadnjem času pa je ( paziti upadanje obmejnega prometa. Obmejni promet je vplival v Sloveniji predvsem na večjo potrošnjo mesa, v drugem polletju pa se je povečala tudi prodaja bencina. Močno se je povečala še potrošnja masla, jajc, suhega mesa in deloma zelenjave. Povečal pa se je tudi promet v gostiščih. Po drugi strani pa je občutiti močan padec prometa v prodajalnah obutve. Podobno je s tekstilnim blagom ter kuhinjskimi, galanterijskimi in elektrotehničnimi izdelki ter raznim obrtniškim orodjem. P»> vzpostavitvi videmskega sporazuma je zelo naraslo tudi število darilnih paketov, ki so jih večinoma deležni obrtniki in kmetje, v manjši meri pa delavci in uslužbenci. Vrednost teh daril se je lani povečala kar za 100 odstotkov v primerjavi s predlanskim letom in dosegla nad 92 milijonov din. Darilne (pošiljke predstavljajo predvsem kolesa, motorji, radijski aparati, šivalni stroji in celo osebni avtomobili. TRGOVSKI SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO V četrtek 21. febr. je bil /po uspešnih pogajanjih podpisan v Rimu trgov-lki sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum. ki ima veljavo dveh let, določa dobave za 30 milijonov dolarjev s »plačljivim roikom do pet let. Italijansko delegacijo je vodil inž. No ta rang el i, jugoslovansko pa dr. Papič. Ta slednji je izjavil, da bo sporazum prispeval k nadaljnemu razvoju trgovinske izmenjave med obema državama. 1)R. VERIDICUS: 0b trinajsti obletnici dogodkov v Cerknem Ko je zvedel gos/pod dekan za njihovo justifikacijo, se je razjokal kot otroik in kar ni mogel najti primernih besedi, da bi obsodil to strašno dejanje: »Kaj takšnega nisem čakal! Nisem mislil, da imam v fari izrodke, zmožne dvigniti ro»ko na svoje duhovnike!« Obsojal je zla ti trgovca Štrausa, najimovitejšega v Cerknem, ki je imel za zeta samega komandanta IX. korpusa, pa se ni bil zavzel za odpeljane žrtve. Starčka je ta zločin strl. Le nekaj mesecev pozneje je zagrenjen umrl. Čez dober teden dni se je pojavil na •»glasni deski v Cerknem znani komunike o justifikaciji ipetnajsterih. S solzami v o-<*eh in grozo v duši so domačini brali o smrtni izvršitvi. Mati ubite učiteljice Pavle Paa je. strgala z deske objavo, kričeč: »Sramujte se, morilci! Take ljudi ste poklali! Sramota!« Neka druga ženska je kričala: »Če so bili ti krivi, smo vsi! Še dojence ubijte v zibelkah!« Ljudska ne-volja je bila tolika, da so partizani morali nalepiti plakat z grožnjo, da bo ustreljen vsakdo, ki bo še trdil, da so nedolžni. Od onega dne so partizani izgubili vsa- 4 ko simpatijo v Cerknem. Ljudstvo jih ni več podpiralo. Če so z grožnjami kaj izsilili ali nasilno vzeli, so imeli, sicer nič! Kje so pokopane nesrečne žrtve? V gozdu pod Lajšami, sredi tužnih smrek, je zazijal one dni dokaj veliik grob, iz katerega se je baje rešil Josip Bavcon. A ta grob je premajhen za vse žrtve. Zato je najbrže sprejelo marsikatero žrtev brezno v Jamsko vem gozdu... Posebna izdaja tajnega lista »Narodna edinost« je nekaj dni pozneje sporočila slovenski javnosti, da je Kajn ubil Abela in da je okrvavljena Primorska dobila svojega pesnilka-mučenca v kaplanu Ladu Piščancu. List se je končaval z verzi, katere je posvetil žrtvam iskreni prijatelj pesnika Piščanca dr. Joško Kogej, katerega so leto pozneje, tik pred koncem vojne, ustrelili sredi goriških ulic: Umrl je Jezus... Tiho so ga s križa sneli, v mrtvaške prte ga povili in v skalnat grob ga položili... In če bi tam ležal, Marija, jeli, da bi smeli nositi mu takrat na grob dišav? A On je vstal! Prebile joj petnajstim krogle so srce in grob so izkopali jim nekje, zasuli jih skrivaj kot stekle pse, a kje še mati vedeti ne sme. Pa naj bi bil njih grob kjer koli: ob kraškem kalu, za podrtim zidom, ob cestnem jarku ali kje med brinjem le da bi mogli položiti nanj šof>ek poljskih rož in pomoliti za verno dušo očenaš... PRED SODNIM STOLOM SLOVENSKEGA NARODA Pred sodni stol slovenskega naroda prinašamo pravdo krivične obsodbe in usmrtitve petnajstih cerkljanskih žrtev, zahtevajoč, da se jim vrne dolžna čast in prizna nedolžnost. Pretresljiva žal o igra v Cerknem, v kateri so tragično preminuli g. Piščanc, g. Sluga in sodeležniki iste bridke usode, je ogorčila vso javnost. Komunistični tisk, ki je sprva bruhal očitke izdajstva na u-boige žrtve, je nenadoma utihnil. Začele so se pojavljati vesti, da je zadeva skupine g. Piščanca zgolj izmišljotina: sploh niso bili usmrčeni, temveč le odpeljani nekam zaradi varnosti; na nekem mitingu je bilo javljeno, da sta gg. kaplana Piščanc in Sluga živa in zdrava v Švici, na drugem mitingu, da sta v Franciji; spet drugi so zatrjevali, da so ju srečali na Notranjskem, in še drugi so se zaklinjali, da sta na glavnem štabu na Hrvatskem. Partizanski tisk in govorniki na mitingih, ki so med . vojno tako izvrstno mešali ljudem glavo, so tako skušali zabii;iti porazen vtis in zaviti vso zadevo v meglo in jo spraviti v pozabo. Formalna obtožnica izdajstva na račun skupine g. Piščanca je bila poluradno iznesena leta 1950, ikc je v Ljubljani izšla četrta knjiga zbirke »Spomini na partizanska leta«, katero je zbral in uredil pisatelj France Bevk. V tej knjigi je sestavek dr. Ivana Bratka: »Žrtev sedeminštiri-desetih«. ki dolži skupino izdajstva. Na to verzijo ipristaja tudi France Bevk v delu »Pot v svobodo«, čeprav le na splošno in s pripombo, da zadeva ni še pojasnjena. Vzeli borno zato v pretres trditve dr. I-vana Bratka, kot jih je postavil v navedenem spisu. Dr. Bratko, ki je predaval na partijski šoli v Ceriknem in bil živa priča nemškega napada na Cerkno, prav gotovo pozna potek aretacije, obsodbe in usmrčen j a petnajstih. In ker je dobil na- logo, da ikot očividec prikaže tragični pokol sedeminŠtiride?etih kot učinek izdajajva in pravično kazen, ki je zadela »vohunsko sekto«, bo pač odikril ozadje tega izdajstva in z dokazi v roki prikazal, kako »podle duše« so bile one. ki so sr tav- ljale »svetohlinsko vohunsko sekto v Cerknem«. Dr. Ivan Bratko cbložuje v spisu r'trtejv sedem inšt ir i desetih« skupino j. Piščanca izdajstva in ji pripisuje krivdo za nemško grozodejstvo v Cerknem. Prinašamo v strjeni obliiki njegove obtožbe, a ohranjamo klasično komuni* tiču o izražanje: Po kapitulaciji Italije je na Primorskem razredni bog predel svoje mreže: mrač- njaki, mali kapitalisti in drugi so postali voljno testo za okupatorjevo špijonsko mrežo. Beli so vohunili in morili, Nemci so klali in požigali... Ko se je za januarske ofenzive partij'-ska šola umaiknila v Cerkno, ki je bilo nekako v sredini osvobojenega ozemlja, je tam naletela na zagrizeno belogardistično sekto, ki se je zbirala okrog fa-rovža. Na čelu sta ji stala kaplana gg. Piščanc in Sluga. Imela je svojo ilegalno mrežo, širila ilegalne letake, prirejala sestanke in držala zvezo z inž. Ran-cingerjem, ki je bil zaposlen v rudniku bakra na Planini in ki je .kot plavogairdist imel stike z gorenjskimi plavoigardi-ti, ti pa z Nemci. Ob aretaciji novembra 1943 je g. Piščanc priznal, da je ipoisodil učiteljici Pavli Paa brošuro »V znamenju OF«, trdil pa je, da »ilegalni sestanki« niso bili nič drugega kot običajni verski obredi, vljudnostni obiski, nabožne vaje. Sploh -ta kaplana imela molitve vedno na ustih. Na vprašanja. kaj sta delala, ta ponavljala: »Molil sem !«. »Mol il sem !« (Nadaljevanje) Leto IX. - 1957 - Štev. 9 KATOLIŠKI GLAS Stran 3 DOLINSKA PRAVDA PRED SODISCEM Komunistični župan obsojen na sedemdeset dni zapora V Benetkaji imajo proces Montesi, r Trstu pa imamo proces Lovriha. Le to je, da je proces v Trstu veliko bolj zabaven, zanimiv in manj zapleten. Za zabavo skrbijo komunistični advokati in komunistični časnikarji! Komunistični advokat je na procesu 20. februarja vihtel v roki cerkveni obrednik ln z njim »dokazovala, da je cerkveni o-bred v Doli ni motil župnik in ne župan, hi je v cerkvi razgrajal. Isti klepetavi advokat je povedal novico, da v cerkvi župan sme javno govoriti, duhovnik pa ne! V obrambi svojega varovanca se je advokat spozabil celo tako daleč, da je namigoval v zasliševanju prič na prave laži. V velikem gin jen ju je razlagal, kako so v neki cerkvi v dolini Gardena oh pogrebu leta 1942 med vojsko (!) prepevali narodno alpinsko pesem. Med časopisi skrbi za veliko zabavo »Pr/ morski«. V dolgem članku, kjer meče l'so krivdo za obsodbo na dolinskega župnika, pravi, da bi Lovriha moral biti obsojen na dve leti ječe, a je bil krivično °bsojen le samo na en mesec. Torej se Qelo »Primorskemu« zdi premalo... Zelo verjetno se spominja, da je leta 1954 neka zena dobila telesne poškodbe, ko je raznašala »Primorski dnevnik«! Takrat je prišla tudi pred županovo hišo in Lovriha Jo je obrcal in tako dobil pogojno kazen 40 dni ječe. »Primorski« je tedaj silovito napadal Lovriha in ga imenoval bers(djer-Ja, danes pa ga v novi liniji na ves glas zagovarja in proglaša knt žrtev klerikalcev! Zaradi »Primorskega« je Lovriha dobil 40 dni ječe, zaradi klerikalcev pa 30. Sedaj čakamo samo še zadnje obsodbe peropraska v »Novem listu«. Ta pravičnik Je sicer že oba dolinska protagoništa v eni sapi obsodil, a glej, sodišče »Novega lista« ni poslušalo in je obsodilo samo e-nega in tako se pero prask praska za ušesi. Kakor vidimo, je na račun tega procesa kar dosti zabave, pretepači in cerkveni Razgrajači pa dobivajo prav dober in ko-risten nauk. poročilo o procesu O procesu samem ne mislimo podrobno Pasati, saj je zaključek znan in vsem razumljiv. Sodišče je po štirih dolgih urah živahnega procesa spoznalo župana Lovriha za krivega. Državni tožilec je predlagal šest mesecev zapora, sodnik pa je končno odločil mesec dni. Dosti zabave je bilo nied številnim občinstvom takoj v začetku razprave, ko je Lovriha dopovedoval sodišču, kako skrbi za cerkve v svoji občini. saj da je dal zgradili zvottik v Dolini, da Je popravil cerkve im Prebenegu, pri sv. Martinu, na Pečah, v Domio pa da se po njegovi zaslugi vrši nedeljska maša v ob činski šoli. Zanimivo se tudi sliši pred sodiščem, da obsojenec ni nikoli in nikdar imel političnih govorov ob drugih pogrebih. medtem ko mnogi vedo, kaj se je godilo pri pogrebih pokojnikov Strajna. Bandi j a in Jerco ga! Višek razprave je dela n s ko bil, ko je prišlo na dan, da izvita ves spor iz nesrečne ultimativne zahteve komunističnih simpatizerjev, ki so hoteli Za vsako ceno spraviti pametne zavedne fante v filokomunistični zbor. Po dolgem zasliševanju so advokati predlagali tudi zaslišanje razbremenilnih prič, a sodniku in državnemu tožilcu se je že zdelo Vse odveč in sta dala besedo advokatom m končno je bila izrečena obsodba. Prav v zadnjih minutah se je pripetil incident, ki ^i lahko postavil drugega Lovriha pred sodnike, a se je ta dfUgi Lovriha. županov brat, pravočasno premislil in tako danes v tem listu na drugem mestu berete "TOKOVI" Uredniška trojica B. Pahor, A. Rebula J. Tavčar jo uredila in izdala zIkut* *uk I. Tokovi. Zbornik obsega prozo, pe* ®m,i, eseje, intervju, gledališko 'poročilo in ^aipi*ke. Umetniška oprema je. delo R. Sakside. Zbornik Tokovi je bil že dolgo Napovedan kot revija im je imel naravno?1! dramatično .predigro v prepirih, ipotova-ftjih in bolejcfii. Nazadnje je ziborniik pred nami. Prozo zastokajo A. Rebula, B. Pahor, M. Priseo ( v prevodu), J. Tavčar in E. Umek. Vsi prispevki so kvalitetno raz-lični-. JNaj močnejši, ki je res kos besedi, A. Rebule: Ljubljanska rioč. Tavčarja Poznamo le kot radijskega poročevalca. Kot samostojnega ustvarjalca ga imamo prvič pred sabo. Tavčar je videl mnogo sveta, v kalerem je živel v zelo lnirnib razmerah, in nam 'bo lahko v 'bodočnosti sc mnogo prispeval in posredoval. E. U-lt*ek pa že poznamo iz prispevkov »v LV. v V. in I), ter iz nastopov na literarnih večerih. Pejrni so prispevali: Gradnik. Kocbek. njegov preklic žalitve. Ta preklic je zadostno in dobro zdravilo za rdeče mladostnike, ki bolehajo na praktični rdeči diktaturi. NAUK PROCESA IN OBSODBE Neki modrijan je po procesu prav dejal, da vsega tega hrupa proti komunistom rie bi bilo, če bi dolinski župnik v celoti ugodil županovi »prošnji«; pogreb bi se v miru izvršil, sorodniki bi bili zadovoljni in ne bi bilo te sramote, ki ji kraja ne vidiš. Sodba tega modrijana je sicer prava... Če bi katoliški duhovnik kapituliral pred brutalnim nastopom komunističnega župana, resnično ne bi prišlo do tega hrupnega procesa, toda zgodilo bi se hujše: v katoliški cerkvi bi zavladala prava rdeča anarhija, takšen duhovnik bi svojo cerkev izdal in jo prepustil komunistom za njihove masovne sestanke. Po neštetih incidentih od 1. nov. 1949 do 24. okt. 1956 je komunist Lovriha dobro vedel, da v cerkvi s svojim javnim protestom ne bi uspel, saj je sam rekel med drugim javna »... jaz to zahtevam, četudi me še danes vržejo v ječo do konca mojega življenja.« Kdor tako jasno izpove svojo krivdo, nosi vso odgovornost in posledice. Nauk težke afere v Dolini je kratek in jasen: pokojnim cerkvenim pevcem naj v cerkvi pojejo le cerkveni pevci: civilist more z dovoljenjem sorodnikov pokojnega spregovoriti le ob koncu obredov pri grobu; podpisov pa odslej naprej ne dajajte komunistom! To so kratki trije nauki, ki jih prinaša proces Lovriha. V zamejskem protikomunističnem tisku, ki ga naš slovenski človek prebira, se je v zadnjih letih že obširno razpravljalo o škodi, ki jo skupni demokratični in katoliški stvari posebej povzroča komunistom pridruženi so potniški tisk. Slednji se po zunanjem videzu od izrazito komunističnih trobit (»Delo« in »Primorski«) precej razlikuje: predvsem po taktiki, ki jo na pr. »Novi list« ima za »časnikarsko moralo« in pa tudi po vsebinski pestrosti, ki bi citat el je utegnila med ostalim tudi zanimati. Če analiziramo naše slovenske razmere med drugo svetovno vojno in po njej. lahko smelo trdimo, da je bil med komunizmom in svobodo na naših tleh že zelo zgodaj skopan globok in nepremostljiv prepad: Zločini in prevare od mednarodnega komunizma ustanovljene OF so njena gesla postavljali iz dneva v dan na laž: mednarodne kupčije, ki jih je brez trohice sramu in ponosa sklepala komunistična klika na škodo lastnih ljudi, so še zadnje sanje, ki so jih o narodni enotnosti gojili prenekateri tukajšnji naivneži. Tako je komunizem pred slovenskim narodom že davno stal v vsej svoji strašni goloti. I)a bi ista usoda prekmalu ne doletela tudi tukajšnjih komunističnih brodolomcevj je v zamotanih razmerah z otroško bojazljivostjo zagledal luč sveta »odrešilni« »Novi list«. Vendar pa ni imel tiste »sreče«, ki so mu jo botri z očetom in žlahto vred prerokovali... Naši ljudje se o njegovem poslanstvu niso motili. Tudi če bi nihče ne bil na ta pojav opozoril, so ga po njegovih lastnih besedah, naukih in dejanjih takoj spoznali, da je bil zato spočet, da bi s perjidno taktiko zrušil med slovenskimi ljudmi to, česar komunizem ni zmogel, namreč brezkompromisen Lecpardii-Gradnilk, Ocvirk, Beličič, Z. Tavčar, Vipotnik, Morje in Jeza. Pe. niški prispevki niso slabi. Šibki ®o le prispevki Z. Taivčar, trivrstični Miroslava Morje in pa pesem v prozi F. Jeze, ki bi lahko brez škode izostala. Daje vtis, da je to perniški prvenec. Z eseji so zastoipani A. Rebula, P. Merku, J. Hay (prevod) in F. Jeza. Rebula je naslovil na bralce nekaj pikrih opazk na levo in desno. Ne vem, če je tako mahanje, kjer ne izbira orožja, ne orodja, niti nasprotnika, iprimerna vizitka zborniku na pot. Medtem ko smo veseli vsakega truda in uspeha in moramo visoko ceniti žilavost in pogum, ne moremo razumeti, čemu tako -pikre besede na račun: Našim bralcem. S takim mahanjem si zbornik ne bo pridobival prijateljev, ne bralcev, ne -podpornikov. Reibulo poznamo kot do,brega in močnega ustvarjalca. Ne moremo pa razumeti odkod neestetski izrazi o zobovju, ki bo mlelo v prazno, mendranj*, trganje, in pljuvanje itd. Na strani 5 zgoraj trdi, da so Tokovi takšen slog izključili iz svoje estetske linije... v isti »cipi pa sam grobo greši nad osnov- ZAHVALA »DELU« Končno se lepo zahvalimo »Delu«, ki vabi svoje bralce, naj v teh tednih zvesto čitajo »Katoliški glas«, kako piše o dolinskem županu, ki je postal nesrečen po krivdi komunizma. Ker komunisti »Delo« radi ubogajo in resnično »K. glas« v zadnjih tednih zelo berejo, jim še mi svetujemo, naj berejo tudi evangelij in zgodovinske članke o črnih sencah nad Kremljem. Ko bodo tudi slovenski komunisti začeli spoznavati edino pravo luč evangelija, bodo po zgledu madžarskih trpečih delavcev obrnili hrbet Kremlju in se tako vrnili v naše narodno občestvo, ki mu je komunizem tuja učenost! Po krivdi komunizma zgublja lepa in velika slovenska občina Dolina dobro ime na vseh straneh že več let. Mnogi prebivalci iz te občine ne upajo več v Trstu brez največje sile povedati, da so doma iz Doline. Sedaj se sramota veča. ker so Lovrihovi advokati vložili priziv na višje sodišče in tako se bo čez par mesecev vršil nov proces in ves ta čas bo vodil veliko dolinsko občino prvi izvoljeni občan, ki ima na hrbtu skupno 70 dni ječe. Mi dobro vemo, da komunistom in vsem njihovim simpatizerjem ne ugaja naše pisanje o dolinski pravdi, toda nam pa ne ugaja, da mora katoliška Cerkev prav v Dolini že nad petnajst (15!) let po krivdi komunizma toliko trpeti! Zato je sedaj ob obsodbi javnega komunističnega nereda zadnji čas za alarm, če sploh še hočemo v naših cerkvah Boga mirno častiti! in enoten odpor proti rdeči diktaturi v matični domovini. Poleg javnih nastopov novolistarskrh ljudi z obojnimi komunisti pri zadnjih tržaških volitvah, je bil in je njihov namen še nadalje ribariti v kalnem na škodo demokratičnih slovenskih vrst. Jasno je, da »Novemu listu« ne preostane drugega, nego da skuša po preizkušenem komunističnem receptu oblatiti vse in vsakogar, ki mu s premočrtnim zadržanjem kali nočni mir in pretresa staro so pot niško vest... Pred leti sta se v naše požrtvovalne ljudi dnevno zaletavala »Primorski« in »Delo«. danes izgleda, da sta zaradi očitne škode prepustila ta nehvaležni posel »Novemu listu«. S tem pa ni sopotniški list ničesar pridobil, ampak se je nasprotno še vse bolj razgalil za to. kar je in kar je od vsega početka bil. V zadnjem pobalinskem izpadu proti našemu odgovornemu uredniku pa je vne-mu »Novega lista« dosegla višek. Po drugi strani je dokaj značilen čas in vsakokratne okoliščine, ki jih »Novi list« od primera do primera uporabi (ali izrabi) za izpad. Samo nekaj bežnih primerov: 1. Junija leta 1955 smo se protikomunistični Slovenci v zamejstvu spomnili desetletnice mnogih tisočev poklanih slovenskih vojakov in beguncev, katerih kosti polnijo Kočevske prepade. To strašno obletnico slovenskega Kat\na, ki ne pozna primere v slovenski zgodovini, 1 je »Novi list« o-skrunil z ogabnim napadom, medtem ko je sam »Primorski dnevnik« sramežljivo o njej molčal. 2. V istem letu 1955 je »krščanski« »Novi list« posvetil svoj dragoceni svinec dnevu katoliškega tiska, ki ga je komunistično časopisje rtijši namenoma prezrlo... nimi zahtevami estetike, ko nadaljuje: »In medtem ko tisto zobovje melje svojo lastno neutešeno kislino, se vseeno pustimo vprašati od bralcev z normalno človeško čeljustjo: kako bo torej revija usmerjena?...« * Če bi A. Rebula opustil tako obračunavanje, bi dal svojini ostalim prispevkom veliko višjo ceno. Če se že zbornik takoj na prvih straneh spušča v obračunavanje z vsemi, potem ne more biti drugo kot nov meč in ogenj, ki uničuje, ne pa gradi. Prav tako ne vidim v taki mentaliteti uresničenje poziva v petem odstavku na prvi strani, da publikacija odpira svoje strani slovenskim kulturnikom tu in onstran meje... Če je jemati to trditev iskreno, čemu je bilo toliko krize že pri rojstvu prve številke? Razmišljanja F. Jeze o Madžarski in Al-žiru so reportaža trenutnega stanja v teh deželah izpod peresa človeka, ki stoji daleč od Madžarske in še dalje od Alžira. Prispevka sta brez poglobitev v zgodovinski, zemljepisno-gospodarski razvoj dogajanj v teh deželah prav v zadnjih mese- 3. Ob znanem napadu župana Lovri he proti dolinskemu dušnemu pastirju v tamkajšnji cerkvi je »Novi list« spet »salomonsko« odmeril vsakemu od obeh del krivde, čeravno se je sedaj tudi pred sodi Št čem izpričalo, kdo je bil kriv. 4. Posebno obrekovalno žilico je »Novi list« pokazal za časa zadnjih tržaških volitev. Kot je znano ni napfulal kakih komunistov, temveč se je z njimi tudi javno nerazdružljivo povezal! Očividno so njego- vi gospodarji zahtevali še več! S hlapčevsko poniglavostjo se je tedaj lotil obeh nosilcev slovenske liste z namenom, da jih (kot je sam visokodoneče razglašal) »strmoglavi«... Tako sta dr. Agneletto in dr. Simčič postala predmet gonje, ki je v stilu in načinih morda prebalkala komunistične izpade. Tu niso seveda niti z besedico omenjena vsa ostala podtalna rovarjenja za časa go-riških volitev, kakor tudi ne ona, ki so se začela in nadaljevala z razbitjem bivše SKSZ v Trstu in ki jih do popolnega zloma komunizma tudi zelo verjetno ne bo konec. Malokomu je znano, da razvija živahno delovanje »Federalistična zveza evropskih narodnih manjšin«, ki ima svoj sedež na Danskem. Duša le zveze je njen generalni tajnik Povl Skadegard. Znano je, da je imela ta zveza svoj kongres v lanskem poletju v Avstriji. Na lem kongresu so bile zastopane tudi naše narodne manjšine. V zvezi je včlanjenih mnogo evropskih narodnih manjšin. Ta mednarodna organizacija je pogosto uspešno posredovala pri pristojnih vladah v marši-kakem narodnomanjšinskem vprašanju. To je storila tudi ob aretaciji južnotirolskega bivšega državnega poslanca, odvetnika in novinarja dr. Voggler-ja. I\a zunanjega ministra v Rimu je naslovila vljudno pismo, v katerem spominja ministra. koliko si Italija prizadeva za idejo Združene Evrope. Zelo bi pa koristilo, ako bi spustili vsaj začasno na svobodo tega znamenitega in zelo poznanega moža. ker bi s tem pridobila misel mednarodne solidarnosti. Zato izraža pismo upanje, da bosta italijanska in avstrijska vlada znali južnotirolsko vprašanje modro razplesti. Lansko poletje se je zveza obrnila na nemškega zunanjega ministra s prošnjo, naj nemška vlada nadaljuje s svojimi podporami za danske manjšinske šole v Južnem Schlesivig-u, kol je bilo dogovorjeno. dansko vlado pa je pozvala, naj da nemški manjšini v Severnem Schleswig-u odškodnino za zaplen jeno imetje med zadnjo vojno. Zavzela se je tudi za Nemce na Danskem, da bi dobili dostop v kulturni center SiidjiitlandshaHe. ki je bi! deloma zgrajen z državnimi podporami. Podobnih primerov je mnogo. Zanimali so se tudi za Koroške in Primorske Slovence. Na ta način se tudi ustvarja narodnim manjšinam ugodno svetovno javno mnenje. Prva zmaga avstrijskih narodnih manjšin Vrhovno sodišče na Dunaju je v nekem sporu razsodilo, da se morata slovenščina in hrvaščina smatrati kot uradna dodatna jezika na sodiščih: »V upravnih in sod- cih. Nudijo pa Jezova izrazito subjektivna razmišljanja predmet debate v svobodni reviji. Ostali prispevki so posvečeni predvsem gledališču. Naslovna stran je preveč statična in ne predstavlja tega. kar bi naj Tokovi, pisani z veliko ali pa z malo začetnico, pomenili. Če bi se zbornik rešil subjektivnega prepričanja, da je že na prvih straneh poklican, da z zarjavelim orožjem nastopa in maha ter išče sovražnika v praznem gnezdu, bi mu z lahkoto prerokovali in voščili srečno pot v življenje. "MLADIKA” Ta teden je izšla tržaško-goriška družinska revija »Mladika«. Po dolgih letih smo končno doibi 1 i spet svojo publikacijo. Do 1922. lefca jo je izdajalo Katoliško tiskovno društvo v Gorici. Zdaj prihaja v prenovljeni obliki s tržaškimi in goričkimi sodelavci med nas. Zunanjo opremo je zcmr-lil Janez Pre-. peluh in ji dal zares svežo in lepo obliko. 5. Naš letošnji dan katoliškega tiska ni. »Novi list« napadel javno in odprto kot lani. zato pa je izbral enostavnejšo pot. Ob isti priliki (glej slučaj!) je napadel našega odgovornega urednika osebno, kateremu je z dvema člančičema skušal vzeti čast in ga učiti »katekizma« ter »morale«... 6. Na analogen način je ustregel svojim rdečim zaveznikom po zadnjih poljskih »volitvah«, ko je premišljeno izrabljal žalostne razmere poljskih katoličanov, ki so bili prisiljeni izbirati manjše zlo, ker bi sicer ugasnilo še zadnje upanje, da si z razmeroma manjšimi žrtvami v doglednem času pomagajo do svobode. Ta za lase privlečeni »primer« je vzporejal z našimi razmerami, da bi našel »opravičilo« za svoje spočetje, dejanje in nehanje, ki ga niti koristolovstvo ne more opravičiti... Iz teh nekaj javno znanih ugotovitev si lahko isakdo, ki ima količkaj smisla za resnico, katekizem in moralo (brez naved-nic), ustvari točen pojem o tem, komu in čemu služijo ljudje, katerih list naj bi s »krščanskosocialnimi idejami« prekvasil ubogo paro in spremenil zemlji obličje. nih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je odslej slovenski o-ziroma hrvaški jezik pri puščen dodatno poleg nemščine kot uradni jezik. Zato ima obtoženec kot avstrijski državljan hrvaške ali slovenske manjšine pravico na neposredni stik s sodiščem v hrvaškem oziroma slovenskem jeziku brez tolmača.« Ta razsodba je zelo razveseljiva in pomeni odličen napredek v spoštovanju pravic narodnih manjšin v Avstriji. Temu prvemu koraku je pričakovati, da bodo sledili še nadaljnji. Pri tem pa se človek vprašuje, kdaj bo demokratična Italija odpravila fašistični dekret o prepovedi slovenskega jezika pred sodiščem? VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO SLOVENŠČINA V TRŽAŠKI BOLNICI V tržaški bolnici se večkrat dogodi, da nekatere uslužbenke godrnjajo, če obiskovalci ali bolniki slovensko govore. Zgodilo se je celo, da so najprej nahrulile mater ponesrečenega šolarja, ki ga je povozil avto, ko so opazile, da ima v torbi slovenske knjige — potem so se šele zanimale za nezavestnega bolnika. Gospod urednik, kaj pravite na to? Zk., Trst Mislim, da so to le izjeme. Vsak hr.lnik se sme posluževati svojega jezika. Poskrbljeno je tudi. da more vsakdo opraviti spoved v slovenskem jeziku, če le izrazi željo. Tiste uslužbenke, ki ne morejo slišati slovenske govorice, imajo pač zelo ozkosrčno mišljenje in ne spadajo v bolnico. Bolnikom svetujemo, da vsak primer narodne nestrpnosti javijo vodstvu bolnice. Morda bo zadostovalo to. Če pa ne Im* pomagalo, so na razpolago Še drugi uradi. PREKLIC Podpisani Lovriha Danilo iz Doline štev. 44 globoiko obžalujem, ker sem dne 20. februarja s težkimi besedami zelo razžalil vdovo Petaros Štefanijo, por. Vodo* pivec. Zahvaljujem se gospe, ker ni vložila ovadbe in se zadovolji s tem preklicem. Lovriha Danilo Simbolično je združil Gorico in Trst i znaki go,riškega gradu in stolnice sv. Justa. Bogat je v reviji literarni del. Mihael Jeras je prispeval moderno pisano prozo Človek se vedno poslavlja. Vinko Beličič pa črtico Po visok! ravnici. Pesmi so ‘prispevali: Zdravko Ocvirk, Stanlko Janežič, Ljubka Šorli. Slavko in Bruna Pertotova. Posebno poglavje Naša kri na tujem prinaša pisma Slovencev, ki so se vzpeli vi-soiko /pod Cordiliero v tujem svetu. S špansko literaturo nas seznanja pesnik Rafko Vodeb, z novimi knjigami Martin Jevni-kar, slede (kritični zapiski o slikarskih razstavah, o filmu, o radiu. Posel>en kotiček imajo skavti. Pažnja pa je (posvečena še zlasti družini, v katere »Mladika« prihaja. To je le skromen pregled vsebine. Podrobneje bomo o reviji še (pisali. Za zdaj le opoizarjamo, da se tržaški in gorički Slovenci lahko naroče na »Mladiko«. Naročite jo. priporočajte in širite! Naročite jo na naslov: Mladika. Trst, via Trento 2 (Centro eat. cult. slov.). Prebrisani politiki premišljeno Federalistična zveza evropskih narodnih manjšin in Južni Tirolci Stran 1 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev. 9 POSTNE PRIDIGE. Pri sv. Ignaciju bodo kot vsako leto pridige o Jezusovem trpljenju vsaik petek. Ob 8. uri zvečer sveti rožni venec, pridiga in blagoslov. Prva pridiga bo v petek 8. marca. Peti kulturni večer v Gorici SKPD iz Gorice je priredilo v nedeljo 24. febr. svoj peti kulturni večer posvečen prvemu dramaturgu Tomažu Antonu Linhartu. Prof. Šah iz Tr?ta nam je v svojem predavanju leipo prikazal Linharta v okviru tedanjega časa. Dramatski oder iz Trsta nam je nato podal lep prizor »Zoisovo omizje«, ki je zamišljen kot naraven uvod v Linhartovo Županovo Micko. Novo naselje Med ulico del Carso in železnico bodo začeli zidati novo naselje, ki bo obsegalo 9 velikih stavb s skupno 72 stanovanji. Stavba bo sezidala INA-Casa in bodo stale 167 milijonov. Dokončane bodo že v letošnji jeseni. S tem bo pereči stanovanjski problem v Gorici zelo olajšan. Doberdob V naši vasi se pripravljamo na sv. birmo in škofov pastirski obisik, ki bo z birmo v zvezi. Sprva je bilo določeno, da bo na tiho nedeljo, toda iz raznih razlogov smo jo prenesli na naš vaški praznik, ki ga obhajamo 6. avgusta na Marijo Snežno. Se bolj pa nas skrbi proslava materinskega dneva, ki ga hočemo leipo praznovati. Žalosti nas vest, da so nekateri otroci iz Mar. vrtca začeli zahajati v organizacije. ki jih vodijo ljudje, o katerih je znano, da niso v službi Cerkve. Veliko odgovornost nosijo starši takih otrok. Števerjan Pretekla dva tedna smo slišali večkrat žalostno zvonjenje števerjanskih zvonov. Zapustili so nas in šli v večnost: Doroteja Dornik, še ne enoletno dete; Marija Tomažič, mati našega občinskega svetovalca Jožefa Tomažiča in ipa Jožef Maraž. V petek se jim je pridružil še Ivan Ciglič, ki je umrl v hiralnici v Gorici. Vsem prizadetim družinam izražamo svoje iskreno sožalje ter upanje, da počivajo pri Bogu. V soboto dne 16. t. m. se je vršila seja števerjanskcga občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila izvolitev treh odborov in sicer odbora 3 članov za potrditev računov za leto 1956, nadalje odbora za razdeljevanje podpor (E.C.A.) in pa komisije za reševanje davčnih rekurzov. V začetku seje se je občinski svet spomnil 20. obletnice tragične smrti pok. Lojzeta Bratuža, ki je kot učitelj in nadzornik cerkvenega petja deloval tudi v Števerjanu. Nadalje so občinski svetovalci soglasno odobrili vsoto osem tisoč lir kot mesečno plačo gospodu županu. Sklenilo se je tudi, da se zaprosi pri podjetju Ribi, da bi dodalo ob nedeljah in praznikih še eno avtobusno vožnjo in sicer pozimi ob lOh, poleti ipa ob lih zve-eer, tako da bo olajšana pot Števerjancem, ki se radi pomudijo v mestu, in pa meščanom, ki pridejo k nam. Občinski svetovalci so tudi naprosili g. župana, naj bi se pozanimal pri višjih oblasteh za podporo, ki naj bi služila za napeljavo električne luči v Jazbine in v