Velenje, 25. avgusta 1978 Številka 34 (444) Cena 4 din ponedeljek prve tone premoga iz jame Pesje rudniku lignita Velenje pripravljajo rebalans delovnega načrta za letošnje leto, saj do po zdajšnjih ocenah lahko nakopali le 4,350.000 ton lignita — V jami Pesje bo stekla normalna proizvodnja premoga okrog 1. septembra M :la pri sanaciji in_ ponovit odpiranju jam Škale in je potekajo po programu, tako so zadnji ponedeljek, avgusta začeli znova kopati mog tudi v jami Pesje. Prvi i so ga nakopali 4.000 ton, pna proizvodnja v velenj-m rudniku pa je znašala 21. usta 13.400 ton. Normalna lizvodnja v jami Pesje bo dvidoma stekla orkog 1. tembra, saj je treba do kon-sanirati odvoz, potrebna pa še tudi nekatera dela v polju, čelih, kjer so pritiski poško-rali jamsko podpoije, bo ba le-to obnoviti oziroma lenjati. }o zadnjih ocenah bodo ve-jski rudarji letos nakopali •og 220 tisoč ton lignita nj kot bi ga sicer, če jih ne bi i julija prizadela huda nesre-Zaradi o>bčutnega zmanjša-proizvodnje pripravljajo v velenjskem rudniku rebalans delovnega načrta za letošnje leto. V njem bodo obdelali posledice požara ter predlagali ukrepe tudi za nadomestitev izpadlega dohodka zaradi zmanjšanja proizvodnje. Velenjski rudarji bodo letos nakopali predvidoma 4,350 tisoč ton lignita, kar je za 150 tisoč manj, kot je bilo določeno z delovnim načrtom. Pri tem je treba upoštevati, da so polletne planske naloge presegli za 101 tisoč ton. Izključena sicer ni možnost, da bi nakopali nekaj več lignita, če bi delali DANES ZAČETEK JUBILEJNEGA PTUJSKEGA FESTIVALA Danes zvečer se bo na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju pričel jubilejni X. festival domače zabavne glasbe Slovenije. Letošnji festival bo imel posebno svečano podobo ne le zaradi desetletnice svojega obstoja, marveč tudi zaradi 15-letnice Radia Ptuj in 30-letnice izhajanja lokalnega časopisa Tednik, ki sta prireditelja ptujskega festivala. Na današnjem prvem večeru, ki se bo začel ob 19. uri, bo nastopilo 24 ansamblov domače zabavne glasbe. Izbrali sta jih komisiji, ki sta ocenjevali glasbo in besedila ter tako nedvomno dvignili kvalitetno raven nastopajočih. Dvanajst najboljših se bo v soboto zvečer potegovalo za devet nagrad, vmes pa bodo nastopili tudi nekateri zmagovalci prejšnjih devetih festivalov. tudi ob prostih sobotah - to se pravi več kot 42 ur na teden. Zaradi zmanjšanja proizvodnje pa po zatrdilu predstavnikov rudnika lignita Velenje kupci njihovega lignita ne bodo prizadeti, saj bodo izpolnili vse pogodbene obveznosti, zmanjšane bodo le dobave lignita šoštanjskim termoelektrarnam. Odvoz jame Škale ter celotni izvoz jame Pesje usposabljajo tako, da uporabljajo vse razpoložljive rezerve opreme oziroma delov in pa s premostitvijo opreme z drugih delovišč. Tako so zdaj brez slehernih rezerv opreme oziroma del opreme, ki so sicer nujni za minimalno obratno pripravljenost. Del potrebne nove opreme so že naročili, dobili pa so tudi ustrezna uvozna dovoljenja, vendar pa so roki za dobavo opreme sorazmerno dolgi. M. Izredno lepa sončna nedelja je v nedeljo pritegnila v Plešivec k Zevartovi domačiji na Kmečki praznik izredno veliko prebivalcev velenjske občine, ki so z velikim zanimanjem opazovali domačine pri obujanju starih kmečkih običajev. Med drugim so kmetje iz Plešivca pokazali tudi mlačev pšenice in to ne v štiri, ampak kar v osem. Kljub temu, da so ,,cepce" -A-----:-------- --■>-— '--»- ——----—-• ----*----1---11----------•<-- *—j----■------•■-•- Prav 1' prenašali iz roda v rod. (Foto: S. Vovk) >ce" že zdavnaj spravili v zadnje kote senikov pa so bili pri tem starem kmečkem opravilu še vedno zelo spretni, bi bilo,- da bi takšna prireditev postala tradicionalna in da bi se staro kmečko izročilo oziroma običaji tudi tako »Sreča v zelenju in cvetju" na Muti tvoritev lovske koče »zirski lovci bodo v nedeljo, 27. avgusta ob 9. uri pre-li namenu novo lovsko kočo — Pobratenje z lovci iz Rogatca liani lovske družine Mozirje 0 pojutrišnjem slavili pomemben ivni uspeh. Ob deveti uri dopol-bodo na Konečki planini (nad helom pri Mozirju) odprli novo ko kočo, katero so zgradili lovci :ostovoljnim delom, pri gradnji » jim pomagali tudi tamkajšnji ani s tem, da so jim odstopili ljišče, na katerem stoji objekt in »vali les. Lovci so pri gradnji e pokazali veliko zagnanost, saj ipravili več tisoč udarniških ur, 1 pa ni bilo lahko, ker so med moralii ves material znositi otvoritvi koče bodo listino o pobratenju z Rogatca, nato pa bo še tekanje v sitreljanju na glinasto |be ter v sitreljanju z risanico na 0 srnjaka.. Najuspešnejši lovec za nagrado dobil dovoljenje za lel srnjaka. Popodlne pa se bodo zbrali lovci — kot je to že v navadi - na lovski zabavi. Jutri, 26. avgusta, bodo na Muti odprli drugo razstavo izdelkov programa zelene tehnike Gorenje, poimenovano „Sreča v zelenju in cvetju." Razstava bo odprta do 3. septembra, zaključili pa jo bodo s parado cvetja po Muti. Med drugo razstavo izdelkov programa zelene tehnike Gorenje bo na Muti več kulturnih, športnih in drugih manifestacij, 31. avgusta pa bo strokovno posvetovanje o sedanji in razvojni problematiki kmetij, usmerjenih v proizvodnjo mleka in mesa s poudarkom na optimalnih tehnoloških rešitvah, ki pogojujejo ekonomičnost proizvodnje. Stanovanja so pereč problem IVlozirski izvršni svet se je v prejšnjem tednu sestal kar dvakrat <- Najpomembnejše točke so bile stanovanjska problematika, prednostni poklici, organiziranje vzgoje in izobraževanja in analiza gospodarstva Priprava prostorskega plana občine Velenje Med javno razpravo o predlogu dokumenta je treba podrobno razčleniti tudi problematiko ugreznin kot posledice rudarjenja Prvikrat so v občini Velenje opredelili naloge za pripravo prostorskega plana že ob izdelavi družbenega plana občine Velenje za obdobje 1972 -1980. Z omenjenim družbenim planom so bile obdelane resda tudi prostorske komponente razvoja, se je pa že kmalu pokazala potreba po izdelavi poseb- nega dokumenta - prostorskega plana. To nalogo so potem poverili zavodu za urbanizem Velenje. Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na zadnji seji, ob obravnavi ocene stanja pri izdelavi prostorskega plana občine Velenje in ukrepih za nadaljnje delo ter predloga oletnih nmesecih, spričo ugodnih hidrolo&ih prilik, ponavadi ni večjih potreb po električni energiji ermoelekktrarn. Tako je tudi letos. Sicer pa jjoletne mesece vsako leto izkoristijo v šoštanjskih loelektraarnah za remonte. Letos so tako v Šoštanju opravljali remont prvih treh blokov. Trime-li remontit prvega in drugega bloka so uspešno zaključili že 15. julija, vendar pa zaradi kasnitve »nstrukcijije elektrofiltrov nista bila takoj usposobljena tudi za redno obratovanje. Do zamude je Io zradi i nepravočasnih dobav elektroopreme za filtre iz Švice. Remont na tretjem bloku pa še i. Turbincio so v Karlovcu že popravili, delo pa bo končano sredi septembra, ob koncu septembra pa I. faza šrioštanjskih termoelektrarn, moči 75 MW, pripravljena za proizvodnjo električne energije, k viru akcicije za zaščito oziroma izboljšanje človekovega okolja so se v šoštanjskih termoelektrarnah 'žili, da o ob letošnjih remontih, rekonstruirajo tudi elektrofiltre prvih treh blokov. Stari, ki so bili otrajani, s, so izločali 97 % pepela, novi pa ga bodo kar 99,"9 %. (M) (Foto: B. Zakošek) delovnega programa za izdelavo in sprejem prostorskega plana občine Velenje za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000, ugotovili, da je v zvezi s pripravo prostorskega plana opravljenih že precej nalog. Med drugim je skupščina občine Velenje že sprejela odlok o pristopu k izdelavi prostorskega plana občine Velenje za obdobje do leta 1985 z nekaterimi elementi do leta 2000. Izdelane pa so tudi smernice o nadaljnjem razvoju občine Velenje do leta 1985 z nekaterimi elementi do leta 2000. Opravljeno je tudi že precej konkretnih nalog, vse doslej zbrano gradivo pa je obdelano po .oleat-nem sistemu, ki zagotavlja na- (Nadaljevanje na 2 strani) O GOSPODARJENJU V PRVEM POLLETJU V Celju bo v ponedeljek raz-šiijena seja sekretariata medobčinskega sveta ZKS Celje. Na njej bodo obravnavali gospodarjenje na celjskem obmOčju v prvem polletju letos. Seja se bo začela ob 8. uri. Izvršni svet skupščine občine Mozirje seje prejšnji teden zara di obilice dela sestal dvakrat Na prvi seji v ponedeljek so čla ni najprej obravnavali proble matiko stanovanjskega gospo darstva v tej občini. Ugotovili so, daje pomanjkanje stanovanj pereč problem, tudi zato, ker njegovo reševanje ne poteka v sldadu s srednjeročnim načrtom in so zato sprejeli nekaj pomembnih sklepov. Med drugim bodo v tej občini takoj pričeli načrtno pridobivati zemljišča in urejati urbanistično dokumentacijo, hkrati pa bo nujno gradnjo bolj organizirati in pri tem aktivirati vsa možna denarna sredstva. Prav tako bodo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo še enkrat posredovali v podpis vsem tistim, ki tega doslej še niso storili. Rok za podpis je 1. oktober letos. V nadaljevanju seje je izvršni svet sprejel elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve VVO, ki naj bi pričel delovati 1. septembra in najkasneje z novim letom in po možnosti skupno v VIO. Sprejel je tudi poročilo o varstvu borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov, poročilu pa so člani dodali še dopolnilo, da naj se posebna skrb posveti vzdrževanju grobišč, pokopališč in spomenikov borcem NOB. Ob koncu so člani mozirskega izvršnega sveta sprejeli še poročilo o realizaciji davkov v prvem polletju in o gibanju cen ter sprejeli odlok o spremembi odloka o samoprispevku za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti na območju občine Mozirje. Drugič v prejšnjem tednu se je mozirski izvršni svet sestal v petek. Na tej seji so člani obravnavah listo prednostnih poklicev v občini Moziije, poročilo o proračunu občine Mozirje za drugo tromesečje, analizo gibanja gospodarstva in sprejeli odlok o pripravi prostorskega načrta tukajšnje občine, sprejeli pa so tudi načrt povezave vzgojno-izobraževal-nih zavodov v delovno organizacijo. J. P. Poletno vreme, ki se je pojavilo te dni se bo nadaljevalo. Bistvenih sprememb ne bo. Hortikultura 78 v Mozirju — neponovljiva lepota barv, cvetja in spretnosti vrtnarskih rok(foto: jT P.) < i/ vel lenjsl kil li vrtcil h žel 113 Kr Letos rešili skoraj vse prošnje staršev za sprejem otrok v vrtec — Problem varstva dojenčkov Le še teden dni in vzgojno varstvene ustanove bo zopet napolnil otroški živžav. V Vzgojno varstvenih ustanovah pa tudi v teh poletnih mesecih niso počivali. V enotah Vrtiljak, Tinkara, Pesje in Bevče so imeli organizirano varstvo tudi preko šolskih počitnic, na vseh enotah pa so izvajali vzdrževalna dela. Uredili so enoto Mojco, v Pesju so prizi-dali več namenski prostor ter garderobo, uredili enoti Polonca in Kekec ter prostore v bloku v Bevčah. Trenutno pa urejajo vsa igrišča vzgojno varstvenih zavodov. Največja pridobitev v letošnjem letu pa je nov vrtec v Bevčah, v katerem bo prostora za 120 otrok, otvorili pa ga bodo ob letošnjem občinskem prazniku in vrtec Konovo, v katerem bo prostora za 40 otrok. Z novim šolskim letom bo razpolagal Vzgojno varstveni zavod Velenje s 1200 mesti za predšolske otroke in so rešili skoraj vse prošnje za sprejem otrok v vrtec. Se vedno pa ostaja problem varstva dojenčkov, saj imajo v jaslih prostora le za 20 otrok. Ta problem rešujejo delno z varstvom v družinah, še vedno pa ostaja veliko prošenj nerešenih. V letošnjem letuje Vzgojno varstveni zavod Velenje prevzel tudi to obliko varstva od Skupnosti otroškega varstva. V delovnem razmerju imajo 14 varuhinj, ki bodo varovale 70 dojenčkov. Upajo, da bodo jasli čim prej dograjene in bodo potem tudi na tem področju varstva problemi rešeni. V letošnjem letu pa uvajajo v Vzgojno varstvenem zavodu Velenje tudi nov dnevni red. Starejši otroci zjutraj ne bodo več spali, ampak bodo individualno zaposleni pod vodstvom vzgojiteljice. Uvajajo tudi zajtrk, ki bo ob 7. uri 15 minut, ob 9. uri bodo imeli malico in ob pol 12. kosilo. Se večjo pozornost bodo posvetili politehnični, jezikovni in prehrambeni vzgoji Večji otroci bodo prešli na samopostrežni način prehranjevanja. Večjo pozornost pa bodo posvečali tudi glasbeni vzgoji. PRIPRAVA ... (Nadaljevanje s 1 strani) zorno predstavitev gradiva ozi-;oma posamezne tematike delovnim ljudem in občanom, ki bodo lahko tako kar najbolj aktivno sodelovali pri oblikovanju prostorskega plana. Izvršni svet skupščine občine Velenje je na seji 8. avgusta sprejel delovni program za izdelavo in sprejem prostorskega plana občine Velenje za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000. V delovnem programu je predvideno, da bo že do konca oktobra letos predložil izvršni svet skupščine občine Velenje vsem udeležencem prostorskega planiranja predloge dogovorov o temeljih prostorskih planov. Skupščina občine Velenje pa naj bi sprejela prostorski plan občine Velenje za obdobje do leta 1985 najpozneje do konca leta 1979. Z delovnim programom pa so določeni tudi udeleženci in njihove naloge v procesu priprave prostorskega plana in predvidena organizacija izdelave plana. Sicer pa je že z občinskim odlokom določeno, da pripravijo v občini Velenje elemente vse samoupravne organizacije in sklepi. Zato bodo morali v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih nemudoma sprejeti sklepe o pripravi svojih elementov za prostorski plan. Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje je bilo posebej poudaijeno, da mora biti prostorski plan občine Velenje za obdobje do leta 1985 tak, da ga bo mogoče tudi izvajati. Izvajanje prostorskega plana pa bo treba stalno preverjati in po potrebi dopolnjevati. Med javno razpravo o prostorskem planu občine Velenje za obdobje do leta 1985 pa je treba dokaj podrobno razčleniti tudi problematiko ugreznin kot posledice rudarjenja, ugotovitve in zaključke pa potem posredovati pristojnim organizacijam in skupnostim. M. Vse to pa je povezano s precejšnjimi stroški, saj je moral zavod nabaviti dodatne didaktične materiale. Tudi v letošnjem šolskem letu bodo otroci tekmovali za športno značko. Letos bodo prišli v konec tekmovanja in tisti, ki so se že naučili smučati, plavati, kotalkati. spretnosti z žogo in opravili osem izletov, bodo značko tudi dobili. S pridobitvijo novih prostorov je moral zavod zaposliti tudi 9 novih vzgojiteljic in vse te vzgojiteljice bodo vozači. Žal, jim niso uspeli zagotoviti stanovanj. M. TAMSE Preko šolskih počitnic so uredili vse otroške vrtce V mozirski občini le malo novega Prav tako kot na področju osnovnega šolstva tudi pri otroškem varstvu v mozirski občini z novim šolskim letom ne bo kaj bistveno novega, razen v Gornjem gradu, kjer bo v novi šoli dobil prostor tudi vrtec. V novih šolah na Ljubnem in v Lučah bosta vrtca tudi v prihodnje delovala v dosedanjih okvirih. Podobno je v nazarskem vrtcu, ki ga je s pomočjo nekaterih drugih dejavnikov zgradila tamkajšnja krajevna skupnost. V Mozirju se osemletka otepa z znatnimi prostorskimi težavami, nekaj podobnega pa velja tudi za oba oddelka vrtca, za katera povpraševanje že zdavnaj presega možnosti. Problem bo v tej krajevni skupnosti razrešen zagotovo šele z uresničitvijo programa podaljšanega samoprispevka v mozirski občini, v katerem je med prvim: nalogami zapisana izgradnja šestoddelčnega vrtca v Mozirju. V prostorih sedanjega vrtca bo našla mesto posebna šola, ki bo do takrat gostovala v Nazarjah. V Gornjem gradu opravljajo zadnja dela pri gradnji nove osnovne šole in dveh oddelkov vrtca. V tem kraju načrtujejo, da se bo pouk v novih prostorih pričel z začetkom šolskega leta, do novega leta pa bodo pri kraju tudi dela pri obnavljanju starega poslopja. Do takrat, ali najdlje do začetka drugega polletja, bodo oba oddelka vrtca namenih za nemoten potek pouka na osemletki, potem pa bo tudi Gornji grad pridobil vrtec, v katerem bo našlo varstvo 40 otrok. Seveda s tem ni rečeno, da problemov na področju otroškega varstva v Gornji Savinjski dolini ni več, potrebe se še pojavljajo in zanje bo treba poiskati rešitve v naslednjem obdobju. J. P. Telefon v vse krajevne skupnosti Komisija za napeljavo telefonskega omrežja pričela z delom Planinci bodo slavili V mozirski občini letos ne manjka prireditev — Za Horti-kulturo 78 zdaj še praznik občine na Ljubnem, zbor borcev Šlandrove brigade in dneva planincev na Travniku ter repub-liški na Loki pod Raduho V Gornji Savinjski dolini letos ne manjka prireditev. Komaj so se dobro iztekle prireditve, več ali manj narodopisnega značaja, ki jih že vrsto let prirejajo po posameznih krajih in ko so se končale osrednje in zaključne prireditve ob letošnjem letu hortikulture v mozirski občini, slednje so bile združene z republiško razstavo cvetja Hortikultura 78, so pred tukajšnjimi prireditelji, občani in delovnimi ljudmi, že nove naloge. V polnem teku so namreč priprave na letošnji občinski praznik, ki bo tokrat na Ljubnem in bo združen s srečanjem borcev Šlandrove Irigade, na slavje pa se z vso zavzetostjo pripravljajo tudi planinci. Na Loki pod Raduho bo namreč 10. septembra slavje ob republiškem dnevu planincev, na katerem bodo otvorili novo planinsko kočo, ki so jo lučki planinci z izjemno mero volje in delovnih naporov ter s pomočjo š-rše družbene skupnosti, zgradili v rekordnem času namesto v letu 1976 pogorele stavbe. Planinci v mozirski občini so letos poleg tega dosegli še nekaj drugih lepih uspehov. Gomje-grajci končujejo z obnavljanjem doma na Menini planini, Mozirjani so postavili bivak v Savinjskem gaju, Solčavani širijo in obnavljajo svoji postojanki pri slapu Rinka in na Klemenči jami, Ljubenci pa so dogradili bivak na Travniku. Uspehov je torej dovolj tudi za slavje v lastnem okolju. Tako bodo planinci Gornje Savinjske doline prvič slavili že to nedeljo. Zbrali se bodo na Travniku, Iger bo planinsko društvo Ljubno otvorilo novi bivak. Ta ni brez pomena tudi za ostale planince. Stoji namreč na izredno lepem mestu na Travniku, približno na polovici poti med Smrekovcem in Raduho jn bo torej marsikateremu planincu nudil varno in prijetno zatočišče. Gornikov na tem področju ne manjka, saj preko Travnika vodi smer slovenske planinske poti, sem pa sodi tudi jugoslovanska planinska pot, v katero je, poleg Triglava, med slovenskimi vrhovi vključena le še Ra-duha. Otvoritev bo v nedeljo ob pol enajstih. Dostop je možen iz Ljub-nega in sicer dobrih deset kilometrov z avtomobilom po gozdni cesti in nato še pol ure hoje do bivaka. J.P. Pri izvršnem svetu Skupščine občine Velenje je bila imenovana komisija za ureditev telefonskega omrežja v občini Velenje. Komisijo sestavljajo predstavniki vseh zainteresiranih ustanov in območij. V preteklem tednu je imela ta komisija dva sestanka. V četrtek so se sestali v Zavodnjah, kjer so obravnavali, kako bi napeljali telefon v Zavodnjah, Topolšici ter Ravnah, kjer znaša predračunska vrednost za telefonsko napeljavo 2 milijona dinarjev. Naslednjega dne pa so obdelali področje Belih vod, Skornega, Šentflorjana ter Pohrastnika. Za ureditev telefonske napeljave na tem področju bodo potrebovali 1,400.000 dinaijev. Glavni namen teh sestankov je bil, da se predstavniki PTT podjetja, izvajalca REK ESO Velenje, Izvršnega sveta, SZDL, Splošnega ljudskega odpora dogovorijo, kako napeljati telefon v te krajevne skupnosti v najkrajšem času, sprejeli pa so tudi sklep, da mora biti to realizirano vsaj do leta 1980. Napeljava glavne trase naj ne bi obremenjevala posameznikov, telefonsko napeljavo pa naj bi financirali s prispevkom občinske skupščine, krajevnim samoprispevkom, dodatnimi sredstvi krajevnih skupnosti, sredstvi PTT podjetja ter sklada za financiranje potreb Splošnega ljudskega odpora. Ocenili so, da je ta dela možno poceniti za približno 40 odstotkov in sicer z delovnimi akcijami, krajani naj bi prispevali telefonske drogove brezplačno, prav tako pa so predlagali. da se ne bi za napeljavo telefona izplačevale nobene odškodnine. Strokovna komisija mora zbrati predloge in podati poročilo Izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje, takoj jeseni pa naj bi se pričelo z delovnimi akcijami. Koordinacijo delovnih akcij naj bi prevzela občinska konferenca SZDL, občinska konferenca ZSMS Velenje ter Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije. Komisija meni, da je možno spomladi prihodnjega leta z akcijo v navedenih krajevnih skupnostih zaključiti in takoj nato pristopiti z akcijo v Skalah, Konovem, Cirkov-cah, Plešivcu ter Paki. Tudi v teh krajevnih skupnostih pripravljajo načrte za napeljavo telefonskega omrežja. Mladi pevci iz Bugojna v Velenju Obisk zbora „57 deklic in dečkov" je le del bogatega programa sodelovanja z bratskimi republikami na področju kulture — Razgovori predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Bugojna in Velenja V ponedeljek, 28. avgusta bodo na dvodnevni obisk v Velenje pripotovali člani mladinskega pevskega zbora „57 deklic in dečkov" iz Bugojna. Gostovanje mladih pevcev iz< Bugojna v naši občini sodi v obširen program medrepubliškega sodelovanja na področju kulture, z njim pa bi med drugim našim občanom in predvsem delovnim ljudem iz bratskih republik radi pokazali, da je akcija kulturne izmenjave med republikami že stekla. Gostovanje zbora iz Bugojna je ena prvih tovrstnih oblik sodelovanja, v njo pa se vključujejo tudi nekatere delovne organizacije iz Šaleške doline: Rudarsko elektroenergetski kombinat, Gorenje, Vegrad in Rudarski šolski center. Delegacijo iz Bugojna bodo v po- Božidaija Jakca smo že večkrat lahko videli v Velenju. Med dn mi je bil tudi na otvoritvi njegove razstave v Kulturnem centni, pa ga nikoli nismo videli v njegovem elementu - risanju. Tokral nam je ta želja le uresničila. Našli smo ga v vznožju skakalnic, k je s pastelno tehniko risal Velenjski grad. Kot sam pravi, rad zali v Velenje, vendar je tokrat prvič, da riše motiv iz tega kraja. Mi pa upamo, da to ni bilo zadnjikrat in da ga bo pot, s platni barvami v roki, še zanesla v Velenje. D. B. Glasilo velenjskih mladince 3 Z željo, zagotoviti čim večjo aktivnost mladine v predkongresnem obdobju, so na zadnji seji predsedstva OK ZSMS Velenje, zadolžili najvestnejše mladince, da spremljajo delo posameznih osnovnih organizacij. Prav tako so se dogovorili, da komisija za idejno politično delo organizira 23. septembra seminar za predsednike osnovnih organizacij, na katerem bodo spregovorili o organiziranosti mladine, o vodenju sestankov in zapisnikov ter obširneje tudi o najaktualnejših problemih, s katerimi se danes srečujejo mladi. Člani sekretariata so spregovi tudi o pripravah na občinski pral ter o prireditvah, ki nai bi jih ob priložnosti organizirala mladi Odločili so se, da bo v prihoda) 300 izvodih, redno (mesečno) hajal Inormator. Ob koncu sej je la sprejeta tudi zamisel, da ZSMS Velenje v počastitev zveza kongresa jugoslovanske mlad organizira foto natečaj (MLADI FOTOGRAFIRA) ter ob tej pi nosti priredi tudi zanimiv kull večer. B. nedeljek pred Skupščino občine Velenje sprejeli predstavniki Zveze socialistične mladine in drugih družbeno političnih organizacij, delovnih organizacij, kulturne skupnosti, zveze kulturnih organizacij Velenje in drugi. V torek dopoldne bodo najprej obiskali Tovarno gospodinjske opreme Gorenje in tu izvedli priložnostni koncert, nato pa si ogledali še znamenitosti Velenja, muzej in To-polšico, kjer se bodo seznanili s potekom narodnoosvobodilnih bojev na področju Šaleške doline. Popoldne istega dne bo najprej razgovor predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Bugojna in Velenja, gostovanje pa se bo zaključilo s koncertom mladinskega pevskega zbora „57 deklic in dečkov" ob 18. uri v velenjskem Domu kulture. Pevci mladinskega zbora „57 deklic in dečkov" iz Bugojna, ki bodo v torek nastopili v Velenju. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBClNE VELENJE Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu Številka: 020-19/78-1 Datum: 26. 7. 1978 VSEM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA Na podlagi sklepa I. seje komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v novem sestavu objavljamo naslednje priporočilo: 1. Obstoječe temeljne in druge organizacije združenega dela morajo prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume o združevanju, druge samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte z zakonom o združenem delu najpozneje v dveh letih; ta rok poteče 11. decembra 1978. Zato morajo vse organizacije združenega dela takoj pristopiti k temu usklajevanju, v kolikor tega še niso storile. Usklajene predpise je* enem izvodu dostaviti komisiji za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. 2. Ob tem vsklajevanju pa morajo obstoječe temeljne in druge organizacije združenega dela upoštevati tudi določila naslednjih zakonov: — zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77), rok za uskladitev je 11. 12. 1978; _ zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Ur. list SRS, št. 23/77), rok za uskladitev je 11.12. 1978, — zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS, št. 24/77), rok a uskladitev je 11. 12. 1978, ter — zakona o organu samoupravne delavske kontrole, ki je bil v replik liški skupščini sprejet dne 19. julija 1978 in je določen rok 6 mesecev za uskladitev. Komisija predlaga, da to priporočilo obravnava delavski svet oziroma zbor delavcev; individualni poslovodni organi oziroma predsedniki kolektivnih poslovodnih organov pa so odgovorni za izvedbo takojšnjih priprav za tozadevno uskladitev samoupravnih splošnih aktov v vseh organizacijah združenega dela naše občine. Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu bo v drugi polovici decembra 1978 pregledala usklajene akte in bo v primeru, da ni dobila na vpogled aktov posameznih organizacij združenega dela, ter v primeru, da bo ugotovila, da ti akti niso usklajeni, predlagala družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da v smislu čl. 617 zakona o združenem delu skupščine občine Velenje predlaga izdajo začasnega ukrepa, ker so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih. Strokovni sodelavec-EDVARD CENTRIH, s. r. Predsednik Komisije: ERNO RAHTEN, s.r, Brigadirski ho-ruk na progi Šamac-Sarajevo jlegacija družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Velenje obiskala našo igado v naselju Doboj — Črprav presegajo plan bi brigadirji lahko naredili še več Le še dober teden in brigada arel Destovnik Kajuh se bo nila domov. Devetdeset fan-»v in deklet, ki sedaj že petin-rajset dni bolj ali manj inten-vno, bolj ali manj uspešno hti krampe, lopate in drugo rodje na delu več kot 90 kilo-etrov dolge trase, se že po lalem poslavlja od kolegov in iselja v Doboju. ■ V lepo urejenem naselju Oboj je v peti izmeni devet rigad, in skoraj tisoč brigadir-y. .Vse brigade so v tem času pstale udarne. Komandant na-Jja pa je z njihovim delom za-Dvoljen, čeprav meni, da so intje in dekleta sposobni stori-; še več in tako še bolj pospe-ti gradnjo drugega tira proge imac — Sarajevo. Prejšnji teden so brigado biskali tudi predstavniki druž- beno-političnih organizacij in skupščine občine Velenje in si ogledali delo brigadirjev na trasi, in življenje v naselju. Da bi lažje spoznali težave, s katerimi se mladi srečujejo na trasi, so člani delegacije priskočili brigadirjem na pomoč, a jim je naporna pot in močna vročina kaj kmalu pobrala začetni elan. Doboj res ni blizu in slab asfalt te v šestih urah popolnoma pretrese. Po ogledu trase so člani delegacije poizkusili tudi brigadirsko hrano in najbolj pohvalili pasulj. Popoldan pa so pripravili piknik za vse brigadirje brigade Karel Destovnik Kajuh. Dan se je kar prehitro obrnil. Naenkrat je bil tu večer in po razgovoru s komandantom naselja so se člani delegacije poslovili. Vtis, ki so ga dobili v brigadi je bil dober, čeprav so imeli tudi nekatere pripombe, predvsem pa željo, da se brigada v prihodnjih dneh še bolj izkaže in doseže na trasi še lepše in boljše rezultate, posebno še, ker nosi ime revolucionarnega pes- nika Kajuha in ker je prišel iz mesta, iz doline, ki že ves čas povojnih let polaga veliko pozornost udarniškim delovnim akcijam. Ta teden pa je brigado Karel Destovnik Kajuh obiskala tudi delegacija delovnih kolektivov naše občine. Pod žgočim soncem se rojeva nov tir 1 H * Brigadirji čakajo vlak, ki jih bo odpeljal do neselja Brez pesmi pa ne gre Sindikat - krajevna skupnost - združeno delo kongres zveze sindikatov Slovenije bo namenil posebno pozornost delovanju sindikatov v krajevnih skupnostih in sodelovanju s krajevnimi konferencami SZDL Vkra- ivni skupnosti na primer trdi-), da so OZD sicer prosili za nančno pomoč, da pa drugih aipnih prroblemov nimajo. Tako raizlikovanje v gledanjih } celoviit interes občana, ikrat z vidika organizacije iruženeg;a dela, drugič z vidika rajevne skupnosti se odraža tu-i v planiiranju, financiranju, v inosu dlo samoupravnih in-resnih skcupnosti in zlasti v de-nskih m, socialnlna varnost, vendar pa Sevanje t teh problemov ni po-zano s scsodelovanjem v krajev-skupnoiosti. Pri nadaljnjem uresničevanju zakona o združenem delu bo moral sindikat vztrajati, da bodo v samoupravne akte organizacij združenega dela vnešena ustrezna določila, ker bodo sicer posamezne opredelitve v statutih krajevne skupnosti brez prave moči in nerealne. Sodelovanje med krajevno skupnostjo in organizacijami združenega dela se mora odražati tudi pri oblikovanju in sprejemanju planov. Krajevna skupnost je poleg TOZD osnovni nosilec družbenega planiranja, ki ima pravico in dolžnost, da samostojno sprejema svoj plan in gi kot takšnega tudi uresničuje. Postati mora enakovreden partner planiranja z združenim delom. Tak položaj pridobiva krajevna skupnost na osnovi zakona o združenem delu in zakona o temeljih sistema družbenega planiranja. Materialne osnove krajevne skupnosti ni mogoče obravnavati ločeno od plana in programa krajevne skupnosti. Plan dela in razvoja mora biti izhodišče, na osnovi katerega je možno graditi sporazumevanje in dogovaijanje o sredstvih za potrebe krajevne skupnosti. Plan in program krajevne skupnosti morata postati naravna vez sporazumevanja z združenim delom glede odločit- ve o nalogah in njihovem financiranju ; na osnovi plana in programa razvoja, ki je sestavni del družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, se bo lahko uresničevala stalna povezanost s SIS, temeljnimi samoupravnimi skupnostmi in njihovimi enotami, istočasno pa je precizirati naloge, ki naj jih financira občinski proračun. Odnos med združenim delom in krajevno skupnostjo bo postal še celovitejši, ko bodo v njem odigrale svojo vlogo samoupravne interesne skupnosti. Vlogo le teh morajo krajevne skupnosti upoštevati pri programiranju dela in pri reševanju bistvenih problemov delavcev v krajevni skupnosti, obratno pa velja tudi za samoupravne interesne skupnosti. Odnosi dejanske svobodne menjave dela lahko nastajajo samo tam, kjer so program razvoja krajevne skupnosti obravnavale tudi OZD. Na osnovi usklajenih programov in planov razvoja bo mogoče zagotoviti tudi več sredstev za delo krajevnih skupnosti in ugotoviti resnične potrebe delavcev. V bodoče se bo moral sindikat še bolj zavzemati za uveljavitev svobodne menjave dela, po kateri bo mogoče zagotoviti krajevnim skupnostim več sredstev za njihovo delo. Uveljavljanju krajevne skupnosti kot družbenoekonomske skupnosti je bilo doslej posvečeno premalo pozornosti. Za to se bo treba bolj zavzemati za izboljšanje družbenoekonomskega in prostorskega načrtovanja, usklajevanje programov skladno s potrebami in materialnimi možnostmi, za dogovarjanje in sporazumevanje o združevanju sredstev in zagotoviti večjo prisotnost delavcev pri razreševanju vprašanj v kraju bivanja. Urejenost krajev, sosesk, kjer delovni ljudje bivajo, od komunalne opremljenosti do ustreznih trgovin, servisov, vzgojno varstvenih ustanov, šol, prijetnega okolja, pa ne nazadnje do humanih odnosov v ožji soseščini, vse to vpliva na razvoj njihove družine, osebnega počutja in seveda povratno na večjo storilnost in s tem na večji dohodek, večjo materialno osnovo. Za dosego v kongresnih gradivih načrtovanega bo potrebno še veliko naporov, ne nazadnje pa bo potrebno marsikje prelomiti z miselnostjo tudi v sindikalnih vrstah, češ, da je skrb sindikata predvsem znotraj tovarniškega plotu, v krajevni skupnosti pa naj za delavca skrbi SZDL. SLAVKO KORENIC Nove razvojne možnosti Tehnoservisa Ptuj Obiskali smo TOZD Elektronika Ptuj TGO Gorenje Velenje Pisali smo že, da se je tovarni Gospodinjske opreme Gorenje Velenje te dni priključil tudi tozd Teh-noservis KK Ptuj, kateri je že dalj časa opravljal usluge pri proizvodnji črnobelih televizorjev, junija letos pa so Velenjčani prenesli na Ptuj proizvodnjo črnobelih televizorjev. Pred dnevi smo obiskali to novo temeljno organizacijo združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, kjer smo se pogovarjali z direktorjem Alojzem Ganzetom in nekaterimi delavci. Direktor je orisal razvoj Tehnoservisa Ptuj, predvsem pa nas je zanimalo, kaj pričakujejo od združitve s tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje in kaj menijo o novem proizvodnem programu. ALOJZ GANZE, direktor: Naša temeljna organizacija je bila ustanovljena leta 1961, zaposlenih pa je bilo 5 delavcev. To je bilo podjetje za vzdrževanje kmetijske mehanizacije, ki pa se je vedno bolj širilo. Kasneje smo ustanovili tudi svojo trgovino, leta 1969 pa smo formirali še oddelek za birotehnično opremo. Leta 1974 je prišlo do poslovno tehničnega sodelovanja s tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Ker smo bili solidni partnerji, smo prevzeli vse več del pri izdelavi črnobelih televizorjev in dokončno je FANIKA MURATA, kontrolorka polizdelkov: V Tehnoservisu delam že četrto leto. Pričela sem kot se-stavljalka, kjer sem delala na več delovnih mestih. Delo mi ugaja, sedaj ko sem se ga navadila, pa tudi ni več težko. Od združitve naše delovne organizacije z Gorenjem iz Velenja veliko pričakujem. Predvsem je pomembno za naše področje, ki je nerazvito, da bomo sedaj lahko zaposlili precej mladih delavcev, ki so bili doskj brez dela. Že sedaj jih je prišlo nekaj, ko pa dobimo nove proizvodne prostore pa jih pričakujemo še okoli 150. IZTOK MATJAŠIC, RTV mehanik: Delam pri končni kontroli televizijskih sprejemnikov, delam pa že dobro leto. Moram priznati, da sem bil zelo vesel, ko smo se združili s tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje in še bolj zaradi tega, ker smo v naši TOZD pričeli izde- prišlo tudi do združitve s tovarno Gorenje, v katero se bo dobro vključevala tudi birotehnika. Sedaj, ko bomo delovali v sklopu Gorenja, se bomo lažje pojavljali na tržišču in konkurirali z drugimi proizvajalci. Proizvodnjo bomo precej razširili in v ta namen pričeli že jeseni gradnjo novih proizvodnih prostorov, kar nam bo omogočilo uvedbo nove tehnologije, dodatno pa bomo zaposlili še približno 150 delavcev. Na dan bomo izdelovali okoli 200 črnobelih televizorjev in razne biroteh-nične izdelke, predvsem kopirne aparate. VINKO SERNC, vodja razvoja: V Tehnoservisu sem se zaposlil kot elektroinženir leta 1974 in sicer kot vodja obrata Elektronika. Naša delovna organizacija je dosegala v zadnjih letih dobre rezultate, največja pridobitev za nas pa je prav gotovo združitev s tovarno gospodinjske lovati črnobele televizijske sprejemnike. Delo nadvse rad opravljam. Prepričan sem tudi, da bomo imeli v sestavu Gorenja večje možnosti hitrejšega razvoja naše delovne organizacije in s tem tudi večjo socialno varnost nas zaposlenih. OLGA GOLOB, delavka: Že precej časa sem bila pripravljena na Skupnosti za zaposlovanje, ker opreme Gorenje iz Velenja. Sedaj ko smo bili majhni smo težko konkurirali na tržišču, odslej pa takih težav pav gotovo ne bo. Poleg tega je proizvodni program, ki smo ga prejeli od Gorenja perspektiven in nam omogoča nove razvojne možnosti, predvsem pa hiter razvoj. Že jeseni bomo pričeli z gradnjo novih proizvodnih prostorov v katerih bomo lahko uvedli sodobno tehnologijo. nisem imela zaposlitve. Sedaj sem že drugi mesec na priučevanju za se-stavljalko elektronskih sklepov v TOZD Tehnoservis Ptuj. Ce bom trimesečno priučevanje uspešno opravila, bom lahko delala tukaj. Delo mi je všeč in ga opravljam z velikim veseljem, zato tudi upam, da se bom v zahtevnem roku dela naučila dobro in bom potem redno delala kot se-stavljalka. Mladi iz tega območja smo imeli doslej precej težav z zaposlitvijo, sedaj ko je .Tehnoservis proizvodnjo razširil, smo se nekateri že lahko zaposlili, možnosti pa bodo kot pravijo še večje, ko bodo zgradili nove proizvodne prostore. M. TAMŠE V bodoče se obeta TOZD Tennoservts Ptuj hitrejši razvoj. Proizvodnjo bodo razširili in v ta namen pričeli že jeseni z gradnjo novih sodobnih proizvodnih prostorov Življenje kmeta nekoč in danes V nedeljo je oil v Plešivcu Kmečki praznik, ki je dobro uspel -nekaterimi starimi običaji — Razstava kmečke mehanizacije TOZD Kmetijstvo Šoštanj Obiskovalce seznanili z — Pokrovitelj praznika V Plešivcu, na kmetiji Mirka Ževarta je bilo prejšnjo nedeljo zelo veselo. Krajani te ene najmanjših krajevnih skupnosti naše občine, ki je pretežno kmetijska so pripravili v sodelovanju z ERO Temeljno organizacijo združenega dela Kmetijstvo Šoštanj, ki je prevzela pokroviteljstvo, Kmečki praznik. Krajevna skupnost Plešivec ima izrazito hribovski značaj. Na njenem območju pa je 56 kmečkih gospodarstev, od katerih jih je 22 čistih kmetij, ki se preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Zaradi višinskega področja prevladuje na tem področju predvsem živinoreja, to je pitanje govedi in proizvodnja mleka, ki sta glavni veji kmetijske proizvodnje na tem območju tudi v srednjeročnem razvoju kmetijstva v občini Velenje. V preusmeritev proizvodnje so se kmetije v Plešivcu pričele vključevati v letu 1972, v tem času pa so dosegle kar lepe rezultate. Seveda pa s temi rezultati niso, niti ne smejo biti zadovoljni, saj so možnosti za še večji razvoj. S proizvodnjo mleka so pričeli v tej krajevni skupnosti leta 1975, ko so odprli zbiralnico na Replovi kmetiji. V lanskem letu so na petih kmetijah proizvedli kar 57 000 litrov mleka. Še večji razvoj pa je doseglo pitanje govedi. Leta 1973 je oddalo 14 kooperantov 22 glav živine skupne teže 8.480 kg, lansko leto pa že 21 kooperantov 48 glav živine v skupni teži 21.600 kg. V času od leta 1972 so v tej krajevni skupnosti zgradili 8 hlevov, 10 so jih adaptirali, zgradili pa so tudi 11 stolpnih silosov. V tem času je bila formirana tudi ena strojna skupnost, kmetije pa so se dobro mehanizirale. Za te investicije je bilo vloženih preko 6 milijonov dinarjev. V obliki kreditov je v ta namen prispevala hranilno kreditna služba pri TOZD Kmetijstvo Šoštanj 2,3 milijona din, kar pomeni povprežno 110.000 dinarjev na kmetijo. Posodabljanje proizvodnje pa ne pomeni le večje proizvodnje, ampak tudi lažje delo na kmetijah, kar pa je prav gotovo tudi večja zagotovitev za ostajanje mladih na kmetijah. Obiskovalce, ki jih je bilo zelo veliko je uvodoma pozdravil predsednik pripravljalnega odbora za praznovanje kmečkega praznika Stanko Vrbovšek, v imenu pokrovitelja pa je spregovorila direktorica Majda Naglost, ki je na kratko orisala razvoj kmetijstva v tej krajevni skupnosti od leta 1972 do danes ter spregovorila o nadaljnjih načrtih kmetijstva ter pomenu te dejavnosti tudi na višinskih legah, kjer so pogoji gospodarjenja sicer težki, a toliko pomembnejši. Obiskovalcem so predstavili življenje kmeta nekoč in danes. Da bi bil prikaz kar najbolj živ so pripravili tekmovanje koscev. Najbolje se je izkazal Ludvik Krenker. Po tekmovanju so koscem postregli kot v starih časih z mastno prižganko. Predstavile so se tudi grabljice, pa tesar, terice in mlatiči. Seveda pa so obiskovalcem postregli tudi z domačimi jedrni. V sodelovanju z Gorenjem Muta in Agrotehniko pa so pripravili tudi razstavo kmečke mehanizacije, obiskovalcem pa so prikazali, kako se ti stroji uporabljajo. Obiskovalci in organizatorji kmečkega praznika v Plešivcu so bili zadovoljni. Prireditev je zelo dobro uspela, posebno še zato, ker ji je služilo tudi lepo vreme. MIRA TAMŠE Med kosci se je najbolj izkazal Ludvik Krenkc Obiskovalci so si ogledali tudi, kako so si poni včasih ko še ni bilo žag V Mozirju - enkratna lepota cvetj Enkratna prireditev v Mozirju — Sodelovanje med vrtnarji in hortikulturo naj še v ve meri pripomore k temu, da bo Siovenija ostala vrt Evrope — Jože Skorenšc-k najbo vrtnar v Sloveniji v letu 1978 Najmlajši se seveda niso mogli načuditi, da je takole iz lanu mogoče narediti platno. Prireditve ob letošnji republiški razstavi cvetja „Hortikultu-ra 78" v Mozirju so za nami, ostane pa dejstvo, da tolikšne lepote v Mozirju še ni bilo in je zlepa ne bo. Res je Savinjski gaj čudovit in bo takšen tudi v prihodnje, res pa je tudi, daje bila razstava v mozirski osemletki enkratna. Vrtnarji, vrtnarske organizacije in ljubitelji cvetja od vsepovsod so se zares izkazali, njihovim naporom pa so se pridružili še mojstri ikebane in gobarji. Tridnevno slavje v Mozirju se je pričelo v petek popoldne z otvoritvijo omenjene razstave cvetja, kije bila odprta do ponedeljka in so jo vsak dan spremljala zanimiva predavanja, ki jih je bilo škoda zamuditi. Petkove otvoritve so se med drugimi gosti udeležili član republiškega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah, izvršni svet je bil pokrovitelj prireditve, podpredsednik zveznega izvršnega sveta inž. Andrej Marine, član predsedstva SRS Tone Bole in kot poseben gost predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter. Posebna komisija je že v petek po- Lnif iggK 1 * . ' ■ •• • • \ . V Mozirju oživljajo običaj, ki je živel še pred nedavnim, pa vendar je danes že skoraj izumrl — Kosci in grabljice so gledalcem pripravili čudovito jutro - „&irt" je bil Franc Pečnik Rano v soboto zjutraj so prebivalce Mozirja prebudili prešerni vriski koscev, ki so se tudi letos podali na travnik pod Breclovskim vrhom, da bi utrgali pozabi še nedavne, pa vendar danes že malo poznane običaje košnje in spravila sena in otave. Bilo jih je 25 in skupaj z 18 grabljicami, ki so se jim pridružile kasneje, so vsem, ki jim ni bilo žal jutranjega spanja, pripravili prijetno doživetje. Vrisk in pesem sta odmevala po dolini, manjkalo ni šal in nagajivih domislic, pa vendar bi travnik zmogli v enem samem zamahu, če bi bilo potrebno. Dokazali so, da kosa še ni pozabljena in da se še vedno najdejo mojstri, ki jo zlahka obvladajo. Tudi grabljice niso zaostajale, redi so pod njihovimi urnimi rokami in grabljami izginjale kot za stavo. Njihova prireditev ni bila prva, pa tudi zadnja ne, letos je le popestrila splet prireditev ob slavju vrtnarjev in hortikulture. Sicer so se prvič zbrali lani in ob vsem zanimanju je že danes jasno, da se bodo še dolga leta. Na sobotni košnji je bil birt Franc Pečnik, kije lani tudi dal pobudo za oživitev tega, včasih napornega pa vendar tudi prijetnega, kmečkega opravila: „Res V eni vrsti 25 koscev - trava je padala kot za stavo in skoraj bi prekmalu končali je, lani sem dal pobudo za to prireditev. Povod je jasen, danes mladi kosijo le še, če jim kosa vsaj malo „zaudarja" po bencinu. Ne vem zakaj bi morali pozabiti na tako lep običaj kot je košnja. Res je tudi, da je bila košnja naporno delo, pa vendar je bilo nemalokrat prav prijetno. Nemogoče je, da bi bila ta prireditev muha enodnevnica, zanimanje je le preveliko, tako med kosci in grabljicami, kot med drugimi obiskovalci. Dokaz za to je že današnja košnja. Povedati moram, da ničesar nismo prepustili naključju. Skoraj vse je tako, kot je bilo včasih. Birt sem, imam prvega in drugega hlapca, pa „ibržni-ka", ki mora biti vedno nared za kakršnokoli delo. Kosce od časa do časa kontroliram, jih pohvalim ali grajam. Lenuhe je treba takoj izplačati, pridni in dobri kosci dobijo tudi cigaro, tisti, ki si manj prizadevajo bodo zajtrkovali prežganko, namesto žgancev in mleka. Tako je bilo in tako mora biti." In res je bilo tako. Pesem pred zajtrkom in po njem je za-donela po dolini, žganci so se v sveži travi druge košnje še kako prilegli. Potem z grabljicami vred veselo na delo, do likofa, na katerega prav tako niso pozabili. Pozabili niso tudi na drugi del tega izročila. Po košnji so kosci in grabljice v sprevodu krenili do Savinjskega gaja in ob tem obiskovalcem predstavili način košnje in spravila nekoč in danes. Prireditev torej, ki je vredna pohvale in priznanja, tudi zato, ker ni bila prva in še manj zadnja. Prihodnje leto nasvide-nje pod Breclovskim vrhom. J. P. poldne ocenila razstavljeno cvetje in med 29 razstavljalci namenila prvo mesto Agrariji iz Brežic, drugo celjskemu Vrtnar^ stvu in tretje cvetličarnam iz Ljubljane. Predsednica Zveze hort'kult\irnih organizacij Slovenije inž. Jelka Kraigher je v otvoritvenem govoru poudarila, da so umetniško oblikovani eksponati na svetovni ravni, mozirska prireditev pa je znova potrdila tesno vez med vrtnarji in hortikulturo in takšne prireditve naj bi s svojim širjenjem v največji meri pripomogle k temu, da bi Slovenija ostala vrt Evrope. Po otvoritvi so zvečer v domu TVD Partizana na svečanem srečanju podelili številna priznanja najboljšim vrtnarjem in njihovim organizacijam, vsem, ki sodelujejo pri urejanju Savinjskega gaja, številnim občanom za lepo urejene hiše in njihovo okolje, vrtnar Jože Skorenšek iz Mozirja pa je prejel posebni pokal za najboljšega vrtnarja v Sloveniji v letu 1978. V soboto zjutraj so krajane Mozirja prebudili prešerni vriski koscev, ki so skupaj z grabljicami, te so se jim pridružile nekoliko kasneje, pripravili vsem, ki jim ni bilo žal dveh jutranjih uric spanja, nadvse prijetno sobotno zgodnje dopoldne. Po končanem delu so v manjšem sprevodu obiskovalcem pokazali način Košnje in spravila sena nekoč in danes. Popoldne je bila v Mozirju nogometna tekma, v kateri so igralci gornjesavinjske selekcije premagali selekcijo iz Kamnika in Domžal kar z 9: zvečer po ognjemetu pa je 1 na prireditvenem prostoru Savinjskem gaju na vrsti še bava. Nedelja je bila lep dan. pravili so ga prireditelji z kratno povorko, svoj delež pa prispevalo tudi vreme z jasn nebom in toplim sonce Zjutraj že zarana so Mozirje polnili tisoči obiskovalcev in gotovo med njimi tega ni I nikomur žal. Ob deseti uri jej mozirskih ulicah krenila pov« ka, ki ji doslej še ni bilo enai Tisočim obiskovalcem so reditelji v veliki meri prikaz življenje in delo kraja in Gon Savinjske doline z njenim ročilom vred, videli smo č konjeniškega kluba iz Ce športnike, lovce, zlasti tiste Cerkelj na Gorenjskem, šofe in avtomehanike in še bi lah naštevali, pa vendar vse skup najbrž ne bi odtehtalo vozil, so jih opremili vrtnarji in narske organizacije ter hortilo turna in turistična društva vsepovsod. Resnična paša oči, ki jo je težko opisati, mogoče je z besedo povedi to, kar je povedalo cvetje, po« zano s spretno roko mojstre tega posla. Tisoči obiskovalcev so še toplo pozdravili mlade iz pobrat« občine Čajetina in predvsem pic je, pionirke in njihove stare vrstnike iz Železne kaple na avstr skem Koroškem. Množica se povorko zgrnila proti Savinjsi gaju, kjer so si tisoči še enkrat o dali cvetje, v gaju in na vozilih gaju zagotovo ne zadnjič. Sobotni „birt" Franc Pečnik je svojo vlogo opravil z vso resnostjo in prenekateremu koscu kasneje ob prežganki ni bilo več do smeha Nedeljsko povorko cvetja v Mozirju si je ogledalo na tisoče Ijrij teljev cvetja aslovne besede je zapisal pesnik Anton Aškerc planincem Savinjske podružnice SPD v Mozirju kot spodbudo v boju proti ponemčevanju - Pet gornjesavinjskih planinskih društev se je letos še posebej izkazalo in slavila bodo v nedeljo 27. avgusta na Travniku in čez štirinajst dni na Loki pod Raduho ^Slovenski planinci so v boju i obstoj in pravice slovenske [rodnosti odigrali pomembno o. Konec prejšnjega stoletja mškutarji neusmiljeno ste-kremplje po slovenskih tjinah in po slovenskih pla- ___i. V prvih vrstah odpora oti njim so bili nedvomno idi planinci, ki so se krčevito »rili za svoje planine, posto-nke in za slovenske planinske rti. Potujčevalne težnje so bile veda zelo izrazite tudi v Sanjski dolini in njenih plani-ih. Zato ni naključje, da je la Savinjska podružnica Slo-nskega planinskega društva ianovijena še isto leto, kot uštvo samo. Ustanovni občni zbor Savinj-e podružnice je bil v Mozirju gostilni Alojza Goričaija 28. gusta 1893. Tukajšnja po-užnica je bila, za kamniško, so jo ustanovili junija istega ta, druga v Sloveniji. V Mozirje bil za načelnika podružni-. izvoljen nadučitelj iz Gornje-. grada Frank KOCBEK, ki je i tem mestu ostal polnih 34 t, do leta 1927. Narodno za-dno in napredno Mozirje je lo sedež podružnice od usta-»vitve do leta 1912., ko so za dež izbrali Gornji grad, kjer je ižboval Franc Kocbek, od m pa so bili še nekateri od-irniki. Ko je dolgoletni načel-Ic podružnice zapustil to isto, se je njen sedež preselil v Ije. Fran Kocbek se je takoj po tanovitvi podružnice s sode-rci in zaupniki sistematično til obdelovanja in markiranja minskih poti, najemal je dnike in skupaj z vsemi pričel iditi tudi planinske koče. ra je bila postavljena koča na >lički plainini pod Ojstrico, le 1 ure hioda oddaljena od cratne nemške koče na Ko-Hci. Obemem je bila koča na )lički planini, za Orožnovo čo na Č rni prsti, druga slo-iska plaminska koča sploh. leta 18595. je Kocbek pri bljanskerm škofu izprosil dojenje za uiporabo lovske koče Raduhi in koče na Golteh. leto kasrneje je slednjo že namestila mova, ki so jo posta-I Mozirjaani. Gradnje so se tile ena za drugo. V letu 97. so (pričeli nad Mrzlim lom na Koritih graditi lučko čo, le letto zatem pa je bila rna in codprta gornjegrajska na Meenini planini. V tem I so planninci nad Kocbekovo čo na Mdolički planini posta-[kapelico) Cirila in Metoda, ki jc v zimi i 1950 - 1951 zdro-plaz in jBNA AMBULANTA VE iN JE: 8. in 27. 8. 1978 dr. Roma-Lah, Kidričeva 17 Velenje W 8. do 12. ure dežurna v zob-ambulanti SŠZD Velenje, cer v pripravljenosti doma ETERINARSKA POSTAJA: 25. 8. do 31. 8. 1978 dipl. ferinar Franc Blatnik, Ve-ije, Stanetova 48 mali oglasi DOBREMU keramiku oddam lelo za polaganje ploščic (cca KX)m2). In teresent naj se ogla-i na naslov/ Zdravko Verbole, fele 9, Slovenj Gradec. [UGODNO prodam trajno-grečo peč Kamin EMO 5 in imsko omairo - orehov furnir. Antonija Paijenk, Kajuhova 6, Velenje. KUPlM osebni avto znamke *SU ali Zasstavo 750 na ček -dit. Pokdičite na telefon 968 alii na naslov Tomšiča 15, Mlaijan Hrženjak pri lHrr 'RODAMI osebni avtomobil 1300 v voznem stanju in itriran. ODgled je možen vsak Franc fflribar, Mislinja 39. UGODNO) prodam Fiat 750 Bik noverrnber 1969. Kličite telefon ((063) 81-790 od do 15. urire dnevno. kino INO ŠOŠT/ANJ 26. 8. - - sobota ob 19.30 ORA VCOJNA BRATOV ARKS — a ameriška komedija, ežija: Leo > Mc Carey. Igrajo: roucho in HHarpo Marx 27. 8. - mnedelja ob 17.30 in ).30 MAŠGČEVANJE ZELE-EGA SRŠEENA - ameriška iminalka. Režija: Norman Jster. Igrajojo: Brucce Lee, Van illiams 28. 8. - pcponedeljek ob 19.30 !NG KONGG - ameriški film. Režija: John Gulermin. Igrajo: Jeff Bridges, Charles Grodin 30. 8. - sreda ob 19.30 BORA BORA - italijanski film. Režija: Ugo Liberatore. Igrajo: Boris Kustman. Gorrado Pani 31. 8. - četrtek ob 19.30 DEKLICA IRASEMA - bra-ziljski. Režija: Orlando Sena. Igrajo: Edna de Cassina KINO ŠMARTNO OB PAKI 29. 8, - torek ob 20. uri KING KONG - ameriški. Režija: John Gulermin. Igrajo: Jeff Bridges, Charles Grodin REDNI KINO VELENJE 25. 8. - petek ob 17.30 in 19.30 KING KONG - ameriški. Režija: John Gulermin. Igrajo: Jeff Bridges, Charles Grodin 26. 8. - sobota ob 17.30 in 19.30 KIN KONG - ameriški 27. 8. - nedelja ob 17.30 in 19.30 KING KONG - ameriški 28. 8. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 MAŠČEVANJE ZELENEGA SRŠENA - ameriška kriminalka. Režija: Norman Foster. Igrajo: Brucce Lee, Van Williams 29. 8. - torek ob 17.30 in 19.30 MAŠČEVANJE ZELENEGA SRŠENA - ameriška kriminalka 30. 8. - sreda ob 17.30 in 19.30 DEKLICA IRASEMA -braziljski. Režija: Orlando Senna. Igrajo: Enda de Cassia 31. 8. - četrtek ob 17.30 in 19.30 BORA, BORA - italijanski film. Režija: Ugo Liberatore. Igrajo: Boris Kunstman, Gorrado Pani FILMSKO GLEDALIŠČE -KINO DOM KULTURE VELENJE 28. 8. - ponedeljek ob 20. uri DEKLICA IRASEMA -braziljski. Režija: Orlando Sena. Igrajo: Edna de Cassina p««?« GIBANJE PREBIVALSTVA: VELENJE: Poroke: Edvard Sladič, rojen 1954, električar iz Velenja in Danica Koprivnik, rojena 1958, delavka iz Velenja; Anton Klakočer, rojen 1957 električar iz Kavč in Cvetka Zaje, rojena 1959, delavka iz Kavč; Nikodem Jelen, rojen 1955, uslužbenec iz Velenja in Romana Hojan, rojena 1960, delavka iz Velenja; Mirsad Zahirovič, rojen 1956, šofer iz Velenja in Mevlida Jašeravič, rojena 1958, elektromehanik iz Lukav-ca; Jože Ržek, rojen 1953, rudar iz Velenja in Verica Gostečnik, rojena 1960 prodajalka iz Velenja; Boris Štefanič, rojen 1953, pismonoša iz Velenja in Martina Turkar, rojena 1952, delavka iz Velenja; Jože Kam-šak, rojen 1957, elektrotehnik iz Velenja in Andreja Zager, rojena 1958, tehnični risar iz Velenja; Drago Gojsek, rojen 1956, natakar iz Velenja in Marija Lebeničnik, rojena 1958, frizerka iz Velenja. Smrti: Antonija Tanjšek, rojena 1895, kmetovalka iz Silove; Ivan Vodončnik, rojen 1901, upokojenec iz Pake pri Velenju. ŠOŠTANJ: Poroke: Franc Drev, rojen 1944, delavec iz Raven in S tjepenija Ste- vančevič, rojena 1956 Velenja. delavka iz DELOVNA ORGANIZACIJA HOTEL „PAKA" VELENJE RAZPISNA KOMISIJA PRI DELAVSKEM SVETU RAZPISUJE dela in naloge RAČUNOVODJE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1( a) višja šolska izobrazba — ekonomist s tremi leti delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v računovodstvu; b) srednja šolska izobrazba — ekonomski tehnik z petimi leti delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v računovodstvu; 2) preizkusno delo 90 dni. Rok za prijavo je odprt 15 dni po objavi v časopisu. Prijavo pošljite na zgoraj navedeni naslov. RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE Kadrovsko-socialni sektor Komisija za delovna razmerja TOZD Mizarska dejavnost OBJAVLJA dela in naloge: 1. ADMINISTRATCRKE Pogoji: — dvoletna administrativna šola - 2 leti delovnih izkušenj 2. Več NK delavcev ali PK delavcev lesne stroke Rok prijave 15 dni od dneva objave. Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Poskusno delo traja 60 dni. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objavljenega roka. Srečno! O morje, morje, morje nemilo v valove svoje si ga zvabilo, a nam nazaj si mrtvega vrnilo. Za njim ostala velika je praznina a v srcih naših najgloblja bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega tragično preminulega sina, moža, očeta in brata DANILA VERZELAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Posebna hvala še obema godbama, pevcem, župniku in vsem govornikom za ganljive besede sočustvovanja ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu Gorenje in sodelavcem za nesebično pomoč. Žalujoči: ž ena Angela, sin Danilo, hčerka Krista, mama ter brata Darko in Silvo z družinama. ZAHVALA Ob nenadomestijivi in boleči izgubi ljubljene žene, mame, stare mame in sestre MATILDE HRASTEL -se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter počastili spomin in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikoma, tovarišu Ivu Gorograncu za izbrane besede ter predstavniku krajevne skupnosti tovarišu Karlu Zlodeju, rudarski godbi, moškemu pevskemu zboru Kajuh, tovarišu Albinu Medvedu, svetu krajevne skupnosti Center - desni breg, hišnemu svetu in stanovalcem, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz REK-a ter sosedom. Prav vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! ŽALUJCČI: mož Matevž, sin Kristjan z ženo Olgo, vnuka Iztok in Irena, t rata Alojz in Jože, sestra Nežka ter ostalo sorodstvo kronika ZBIL DEKLICO Iz Gaberk proti Velenju je peljal 16. avgusta letos voznik osebnega avtomobila CE 117 - 665 Marjan Stropnik. Ko je pripeljal v bližino hiše Družmirje 79, je zaradi srečanja z avtobusom zmanjšal hitrost vožnje. Takrat pa mu je nenadoma skočila pred avtomobil deklica Romana Klep, ki je zagledala na drugi strani ceste očeta. Voznik je deklico zbil po cestišču in jo hudo telesno poškodoval. PODLEGEL POŠKODBAM Iz Velenja proti Šoštanju je peljal 17. 8. 1978 okoli 22. ure 40 minut voznik kolesa z motorjem Anton Skalja. V bližini Termoelektrarne Šoštanj se je zaletel v voznika kolesa z motorjem Antona Tratnika, kije na skrajnem desnem pasu cestišča popravljal svoje kolo. Voznik Skalja je vozil brez prižganih luči. Oba sta padla po cestišču, pri tem pa je dobil Skalja hude telesne poškodbe in v celjski bolnišnici umrl. Tratnik je bil laze poškodovan. RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT-VELENJE Kadrovsko-socialni sektor Komisija za delovna razmerja delavcev pri DSSS DO Elektro-strojna oprema OBJAVLJA dela in naloge CISTILKE Pogoji: — končana osnovna šola Rok prijave 15 dni od dneva objave. Poskusno delo traja 45 dni. Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Prijavljene kandidatke bodo pismeno obveščene 30 dni po preteku objave. Srečno! rudarsko elektroenergetski kombinat velenje Kadrovsko-socialni sektor Delavski svet DO Termoelektrarna Šoštanj RAZPISUJE dela in naloge Kolegijskega poslovodnega organa 1. Predsednik KPO 2. Član KPO za tehnične zadeve 3. Član KPO za gospodarstvo 4. Član KPO za splošne in kadrovske zadeve Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandir dati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. — visoka strokovna izobrazba tehnične smeri; — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih, pri katerih je kandidat imel posebna pooblastila; — znanje enega tujega jezika (nemščina, angleščina ali ruščina); — organizacijske sposobnosti (sposobnost dela z ljudmi, sposobnost organiziranja in usklajevanja delovnega procesa); — moralno politične kvalitete; — družbenopolitična angažiranost. Pod 2. — visoka strokovna izobrazba tehnične smeri; — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih; — znanje enega tujega jezika (nemščina, angleščina); — organizacijske sposobnosti; — moralno politične kvalitete; — družbenopolitična angažiranost; Pod 3. — ekonomska fakulteta — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu; — organizacijske sposobnosti; — moralno politične kvalitete; — družbenopolitična angažiranost; Pod 4. — najmanj višješolska izobrazba pravne ali politološke smeri; - — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu; " — organizacijske sposobnosti; — moralno politične kvalitete; — družbeno politična angažiranost; Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Delovna organizacija Termoelektrarna Šoštanj, Lole Ribarja 18, pod oznako za razpisno komisijo DO TEŠ. Izbrani delavci bodo imenovani za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka. Srečno! VELENJE eraj TOZD MALOPRODAJA PREDSTAVLJA SVOJE SPECIALIZIRANE POSLOVNE ENOTE IN SEZNANJA S SORTIMEN-TOM V TEH ENOTAH nami so dobri, čeprav tu in tam pride tudi do manjših konfliktov, ki pa jih hitro zgladimo. Moram reči tudi to, da je v brigadi zelo poskrbljeno za različne dejavnosti v prostem času, tako, da lahko vsakdo najde nekaj tudi zase.". Stane Kopmajer - TGO Gorenje - TOZD Štedilniki: ,3il sem že na delovni akciji v Kožbani. Letos pa sem se ponovno prijavil na razpis in bil Delo na trasi je zelo različi Včasih je težje, drugič lažje,o| visno od vremena in same t« V brigadi sem športni rent. Športno življenje v tabi pa je razgibano, saj tekmuje v vseh najbolj znanih šport disciplinah. Prav sedaj tei medbrigadna tekmovanja. Rad se udeležujem skih delovnih akcij, saj sej njih spoznam s številnimi i mi iz vse Jugoslavije, izn mnenja in poglede, spoznaml tudi različne kraje naše doir ne." „NAŠ CAS", glasilo Sociat stične zveze delovnega ljud izdaja Center za informiral propagando in založništvo lenje, Velenje, Titov trg 2, i „NAŠ CAS" je bil ustanovij 1. maja 1965; do 1. janu 1973 je izhajal kot štirim dnev.iik „ŠALEŠKI RUDA kot tednik pa izhaja CAS" od 1. januarja 1973 nt prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sti Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamit Boris Zakošek ter N;ko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednik:' Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov t 2/11, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni nasior:| Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (a inozemstvo 300 dinaijev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tisk „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvrši sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febru 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. HORTIKULTURA 78 v Mozirju Posebne pozornosti je bil v povorki deležen čudovit znak, ki ga je iz rož pripravilo društvo vrtnarjev Slovenije .-'f- Deklica v narodni noši je prišla iz zamejske Železna kaple in je z vso resnostjo opravila svojo dolžnost Kako lahko za lepo okolje poskrbijo lastniki počitniških (in drugih) hiš, so prikazali ljubljanski cvetličarji hom in z lahkoto opravile z obširnim travniku Mnogi so bili v ponedeljek neprijetno presenečeni, ker so jih zaradi neprimerne hitrosti ustavili in kaznovali miličniki Tako zatrjujejo naši brigadirji, ki smo jih prejšnji teden obiskali v Doboju in dodajajo: : Prodajalna je odprta vsak dan od 6. do 19. ure, razen ob četrtkih in sobotah ter dnevih pred enodnevnimi prazniki, ko je popoldne zaprta. Pred trgovino je večji parkirni prostor, kar je zlasti ugodno za tiste potrošnike, ki se ob nakupih poslužujejo svojih avtomobilov. Vodstvo trgovine je zaupano tovarišu MARTINU PODPEČANU, vodjema __izmen Faniki Potočnik in Martin Podpečan }.™ci Bregar ter vodj i skla- v disca Mihaeli Kukavica. V tej enoti prodajajo živilske proizvode. V njej dobite vse, kar potrebujete za pripravo hrane, posebno pa opozarjamo na delikatesni oddelek in oddelek mesnih izdelkov. Skoraj vedno je ta enota zelo dobro založena s siri raznih vrst, slaščicami, kruhom, pecivom, govejim, svinjskim in piščanč-jim mesom ter posebnostmi, kot so krvavice in pečenice. Ni potrebno posebej opozarjati, da je samopostrežba ERA TRŽNICA vedno dobro založena s svežim mlekom, mlečnimi proizvodi, domačim in južnim sadjem ter zelenjavo, v zimskem času pa tudi z globoko zmrznjenimi povrtninami. Vedno je bogato založena s proizvodi konditorske industrije, testeninami ter vsemi vrstami alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Tu boste poleg vseh živil našli večinoma vse gospodinjske potrebščine, močno izbiro kozmetike ter tudi nogavice in nekatere proizvode iz plastičnih mas. Nastopa obdobje, ko se oskrbujemo z ozimnico in če se želite po solidni ceni založiti s krompirjem, sadjem, papriko, paradižnikom in drugim ter konzervirano zelenjavo in sadjem, boste to najlažje dosegli v naši poslovni enoti TRŽNICA. Posebej vas želimo opozoriti, da deluje v okviru te enote { nova kuhinja, v kateri dnevno pripravimo do 500 obrokov • toplih jedil po zmernih cenah. Bife pa je že dolgo znan po velikem obisku zaradi zmernih cen alkoholnih in brezalkoholnih pijač. § ........fJ>lo^. • Vabimo vas k nakupu v našo poslovno enoto ERA 0 TRŽNICA, k izbiri blaga, če bo pri takem vašem nakupu J sortiment za vas nezadosten, prosimo, da iščete pomoč pri • poslovodji, tovarišu Martinu Podpečanu, ki bo poskušal S skupaj z nabavno službo ERA TOZD MALOPRODAJA orga-{ nizirati nabavo tako, da boste čimprej postreženi z vsem • blagom iz sortimenta enote. « Priporoča se poslovna enota ERA TRŽNICA Vojislav Šuškovič - REK TOZD Mehanizacija: „V tozdu sem že vseskozi aktiven pri delu osnovne organizacije zveze mladine, zato sem si že dolgo želel sodelovati na zvezni mladinski delovni akciji. Doslej sem sodeloval le na lokalih delovnih akcijah in na Kozjanskem leta 1974. Sodelovanje na tej delovni akciji mi pomeni veliko, med drugim tudi zato, ker sem rojen v Doboju, kjer je naš tabor in od koder vsakodnevno odhajamo na delovne akcije. Srečen sem, ker lahko nadaljujem delo naših očetov in dedov, ki so pred 31. leti gradili prvi tir proge. sprejet. Tu sem komandir dri čete. Lahko rečem, da je pri teljstvo in povezanost med I gadirji zelo dobro, da pa smo nekoliko slabše odrezali ) delu na sami trasi, saj smo rezultatih, ki smo jih dosegli, nekje v sredini. Morali bi še bi poprijeti za delo, saj se bor na trasi le tako lahko kosali najboljšimi brigadami." Anton Hojan - Vegrad j TOZD Mehanizacija: „To je moja druga akc Lani sem bil na akciji v Pos< iu. Tako velika akcija kot Šamac — Sarajevo ne omogo tako dobrih bratskih stiko kakor male delovne akcije, kj se laže spoznamo in sprijati mo. tarih pri Ivangradu — Črna Gora: Mihela Močenik - Vegrad — Delovna skupnost skupnih služb: ,,Letos sem prvič na delovni akciji, čeprav je bila to moja dolgoletna želja. V brigadi sem namestnik traserja. Skupno z njim odmerjam uspešnost dela na trasi in določam delo, ki ga mora brigada opraviti. V teh šestnajstih dneh smo se že vsi vživeli in nam napori ter življenje v brigadi ne povzročajo posebnih preglavic. Odnosi med Velenjski miličniki so v sodelovanju s prometno milico iz Celja v ponedeljek kontrolirali hitrost Velenjski miličniki so pripravili v ponedeljek v sodelovanju s prometno milico iz Celja akcijo, med katero so kontrolirali hitrost voznikov na nekaterih najbolj nevarnih odsekih v naši občini, kjer se pogosto dogajajo prometne nesreče. Pri ponedeljkovi akciji so tudi velenjski miličniki uporabili radar multanova. To je najsodobnejša oprava za merjenje hitrosti. Ra._.r iiiuiianova meri hitrost, beleži podatke in hkrati fotografira vozila, ki so hitrost prekoračila. Tako ima miličnik dokaz in ni nobene možnosti, da bi prišlo do napak niti na prekoračitev hitrosti ne more vplivati človeški faktor. Ponedeljkova akcija je trajala tri ure in dvajset minut. Od 13. ure 30 minut do 15. ure so hitrost kontrolirali na Šaleški cesti v Velenju. V tem času je vozilo v smeri iz Velenja proti Slovenjgradcu 566 voznikov, hitrost pa jih je prekoračilo kar 70. V času od 15. ure 30 minut do 16. ure so kontrolirali hitrost na cesti Velenje -Šoštanj, v Pesju. Kontrolirali so hitrost 471 voznikov, 42 pa jih je prevozilo prehitro. Od 16.15 do 16.40 so bili na Kidričevi cesti v Velenju, kjer so od 45 voznikov hitrost prekoračili 4, od 17.10 do 19. ure pa so merili hitrost v Paki. Od 104 voznikov jih je kar 35 vozilo prehitro. Skupno so včeraj kontrolirali hitrost 1186 voznikom, od katerih jih je 128 hitrost prekoračilo kar je približno 11 odstotkov. Ob koncu naj dodamo še to, da je veČina /oznikov, ki naredi prometni prekršek takih, ki napako priznajo in kazen brez besed plačajo, so pa tudi takšni, ki za storjeni prekršek krivijo celo miličnike in se hočejo prepirati z njimi. Miličniki v takem primeru napišejo plačilni nalog in zadevo prevzame v roke sodnik za prekrške, katerega delo pa ni več težko, saj mu dostavijo sliko, ki jo je posnel radar. Cenjenim potrošnikom želimo danes predstaviti našo poslovno enoto TRŽNICA ob Kidričevi cesti 13 v Velenju. Po obsegu je ta enota največji trgovski lokal dnevne oskrbe v občini Velenje in po prometu tudi eden največjih v Sloveniji. ,/elo sem si želel udeležiti mladinske delovne akcije Šamac — Sarajevo. To je moja deseta, torej nekako jubilejna zvezna mladinska delovna akcija. V glavnem štabu so me dodelili k brigadi Karel Destovnik - Kajuh, kar je zame še posebno zadovoljstvo, ker doslej še nisem delal skupno s kakšno slovensko brigado. Miličniki kontrolirali hitrost Na progi sem komandant višinske udarne brigade. V tej brigadi je 25 brigadirjev. Delo je precej težavno — Rušimo stene, betoniramo tunele in opravljamo dela na mostovih. Življenje v naši brigadi je zelo prijetno." Slavko Korač — učitelj v Šti- V brigadi je prijetno, vsi brigadirji so me prijazno sprejeli in sem jim za to zelo hvaležen. Na zvezni mladinski delovni akciji sem prvič sodeloval leta 1961. Bil sem že komandant brigade, nekajkrat namestnik komandanta, pa sekretar ZK v naselju. No, sedaj sem navaden brigadir, kar pa me ne moti, posebno še, ker pišem o teh delovnih akcijah, pripravljam pa tudi knjigo o njih. Mladi, ki danes sodelujemo na delovnih akcijah, smo prav tako zagnani in polni elana, kot mladi izpred desetih, dvajsetih ali tridesetih let."