Št. 44 (14.460) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POSL GR. 1/70 NEDEUA, 14. FEBRUARJA 1993 V';: K Bojan Brezigar Dogodki zadnjega tedna v Italiji so potrdili, da je sistem, na katerem je bila osnovana država razpadel, a da novega sistema Se ni. Vendar se nikakor ni mogoCe otresti občutka, da se tudi za dogodki zadnjega tedna skrivajo stare sile, ki čakajo v zatišju in seveda upajo, da se bodo lahko vključile v novo ureditev, ki bo v prihodnosti obveljala v Italiji. Tu nikakor ne gre za zagovor bivšega socialističnega tajnika Craxija. On nosi velike odgovornosti za degeneracijo političnega sistema in za polastitev oblasti s strani nekaterih strank. S Craxijem se je v Italiji začelo obdobje, v katerem niti čistilka ni dobila zaposlitve, če ni imela prave strankarske izkaznice. Prav tako je zelo verjetno, da je bil povratek Lari-nija v Italijo organiziran z namenom, da se Martelliju prepreči prevzem tajništva socialistične stranke. Vendar sta se v preteklem tednu zgodila še dva dogodka, ki ju je tisk seveda zabeležil, a sta glede na dogajanje v socialistični stranki, ostala v zatišju. Prvi je hišni pripor za Lari-nija, ki je tako že po štirih dneh zapustil milanske zapore, medtem ko so drugi za mnogo manjše pokradene vsote, odsedeli precej mesecev. Drugi je v govoru sodnika Di Pietra, ki je v četrtek dejal, da mora parlament ukrepati z zakoni, in je nakazal skorajšnji konec preiskave. Temu bi zgolj anekdotično lahko dodali, da je prejšnjo nedeljo dnevnik La Repub-blica na prvi strani objavil vinjeto znanega karikaturista Forattinija, v kateri Andreotti, oblečen v partizana pravi: »To je novo odporništvo, obesili bomo tirana, razglasili bomo veliko amnestijo in nato bomo petdeset let jedli dalje.« Skratka obstaja nevarnost, da bi Craxi postal edini grešni kozel celotne afere in da bi se drugi potuhnili ali izmazali. Vendar je bil sistem nekaj kompleksnega in celovitega. Tako kot človek težko verjame, da Craxi in Martelli nista vedela, kaj se resnično dogaja, mora ta ugotovitev veljati tudi za druge, verjetno tudi za vrhove krščansko-demokratske stranke in najvišje predstavnike iz vrst KD. Tudi ta vprašanja je treba razčistiti, da se ne bi zgodovina ponavljala kot po drugi svetovni vojni, ko je na primer človek, ki je nekaj let prej predaval fašistično mistiko, kar čez noč postal velik demokrat in desetletja vedril v italijanski politiki. Ker mora torej do sprememb priti, naj bodo te take, da stara nomenklatura ne bo mogla več priplavati na površje. Italija potrebuje v tem trenutku nove ljudi, nove ideje in nov način politike. Ta prehod je treba izvesti cimprej z novim volilnim zakonom in z novimi volitvami. Dotlej naj za moralno držo jamčijo predsednik republike, predsednik vlade (kateremu bi koristilo, ko bi svoj kabinet še bolj ločil od strank) in predsednika obeh vej parlamenta. V tem trenutku samo te Štiri osebnosti lahko jamčijo za ustavni red v državi. Tega se, tako vsaj kaže, zaveda tudi sodstvo. Nujne so torej hitre spremembe, sicer se bo država, ki je že itak predmet nasmihanja po vsem svetu, kjer je običaj, da zapustiš ministrsko mesto samo zato, ker si svojega svaka nekomu priporočil ali da mesta ne dobiš, ker nisi plačal socialnih dajatev za služkinjo, dokončno sesula. Največje breme bi v tem primeru seveda nosili državljani. Kdo bo morda ugovarjal, da je sedanji parlament odraz volje državljanov izražene na volitvah pred borimi desetimi meseci. To je seveda res, res pa je tudi, da so dogodki zadnjih mesecev privedli državo v stanje, ko se državljani ne čutijo več zastopani v tem parlamentu. Želijo si novega, z novimi pravili in seveda tudi z novimi ljudmi. Prav zato je treba v tem času poskrbeti, da bo novo res "novo” in da v njem ne bo nič več potuhnjenega "starega”, ki bi lahko v novih pogojih nadaljevalo po starem sistemu. RUSIJA / KOZIRJEV SE JE SESTAL Z BARTHOLOMEVVOM Rusi in Američani iščejo pot za rešitev krize na Balkanu Pozitivna ocena obeh držav o moskovskih pogovorih - Zunanji minister zagotovi da bo Rusija nadaljevala svojo politiko do Srbije MOSKVA - Novi posebni ameriški odposlanec za Bosno, Reginald Bartholomevv se je včeraj sestal z ruskim zunanjim ministrom Andrejem Ko-zirjevom na pogovorih o pospeševanju prizadevanj za razrešitev krize v bivši Jugoslaviji. Po končanih pogovorih, ki so bili menda zelo obetajoči, sogovornika nista želela konkretno odgovoriti na vprašanje o možnem sporazumu. »Mislim, da so bili pogovori zelo pozitivni in več kot uspešni«, je dejal Bartholomevv, ki je pred odhodom v Rusijo izjavil, da bo poiskal z Rusi skupno pot za ponovno vzpostavitev miru v bivši Jugoslaviji. Povedal je še, da bo v Moskvo na pogovore o možnostih za zagotovitev miru na področju bivše Jugoslavije, odpotoval Se enkrat. »Obisk v Moskvi kaže, kako veliko pozornost namenjamo tesnemu sodelovanju z Rusijo pri mednarodnem reševanju krize«, je še dodal. Tudi raški zunanji minister je optimističen. V intervjuju za agencijo Interfax je Ko-zirjev menil, da med Wa-shingtonom in Moskvo ni političnih razlik glede načina reševanja konfliktov v nekdanji Jugoslaviji: »O temeljnih težavah se naša stališča ujemajo.« Njegov obisk je del novega odnosa VVashingto-na do krize v Bosni, saj so se odločili, da bodo bolj posegli v dogajanje s poostritvijo sankcij proti Srbiji, poleg tega pa bodo poostrili nadzor nad "prepovedanim” zračnim prostorom nad Bosno in Hercegovino, najverjetneje z letalskimi silami pakta NATO. V VVashington so se odločil tudi, da bodo podprl mirovne načrte Cyrusa Vancea in lorda Davida Ovvena, ki jih prav tako aktivno podpira tudi Rusija. Po pogovorih je Ko-zirjev dejal, da so se z vključitvijo ameriškega posebnega odposlanca pri izvrševanju Vanceo-vih in Ovvenovih načrtov, ruska upanja uresničila. V petek je Kozirjev poudaril, da bo Rusija nadaljevala dosedanjo politiko do Srbije, obenem pa je izrazil tudi upanje, da bo Srbija spremenila svojo politiko in tako sankcije kmalu ne bodo več potrebne. V petek je Rusija zaradi zimskih razmer predlagala omilitev ukrepov proti Srbiji, vendar ostale članice varnostnega sveta Združenih narodov te odločitve.niso sprejele. Reuter, STA Kozirjev in Batholomew sta optimista (Telefoto AP) Jamstveni obvestili tudi za predsednika ENI in za bivšega proračunskega ministra Pomicina RIM - Po dolgih letih so se tesnila obrabila. Odločilni prispevek k odstranjevanju zastorov, ki so zastirali pogled v podkupninski splet med gospodarstvom in politiko, so dali milanski sodniki, ki so točno pred enim letom aretirali predsednika milanske podporne ustanove Maria Chieso. Rušilna moč njihove preiskave je spodbudila tudi sodnike drugih italijanskih mest. In včeraj so bili razkriti Se nekateri »hudičevi lonci«: sodniki iz Fog-gie so naslovili jamstveno obvestilo bivšemu proračunskemu ministru Paolo Cirinu Pomicinu, enemu najožjih sodalavcev bivšega predsednika vlade Giulia An- Vojmir Tavčar dreottija, v Rimu je dobil jamstveno obvestilo predsednik državne družbe Eni Gabriele Cagliari, skoraj istočasno pa je bil aretiran bivSi generalni direktor cestnega podjetja Morando Mancini, upravni tajnik KD pa je dobil že deseto jamstveno obvestilo. O Cirinu Pomicinu sodniki vodijo preiskavo v zvezi z gradnjo novega pristanišča v Manffedonii, kjer naj bi podjetniki primaknili okoli 5 milijard lir podkupnin. Zaenkrat ni znano, česa je osumljen bivši minister, ki je vsekakor ob novici o obvestilu izstopil iz vodstva KD. Povod za preiskavo o družbi Enimont, zaradi česar je dobil jamstveno obvestilo predsednik Eni Cagliari, je dal bivši socialistični tajnik Giacomo Mancini, ki je pred dvema mesecema omenil možnost, da so bile plačane mastne odkupnine. Družba Enimont je nastala iz združitve državne družbe Enichem in zasebne Mon-tedison. Toda državni in privatni partner se nista mogla dogovoriti o upravljanju in zato sta se ločila. Eni je s privoljenjem tedanjega ministra za državne soudeležbe Franca Pige odkupila delnice privatnega partnerja za 2.800 milijard lir, znatno več od tega, kar so bile delnice vredne na prostem trgu. BENEŠKA SLOVENIJA Rudi Pavšič SPETER - »Prizadevati si moramo, da vzbudimo v naših ljudeh ponos, da so Slovenci in da kot taksni sooblikujejo naš prostor v prijateljstvu in sodelovanju s sosedi Furlani in matično domovino.« Tako je dejal župan iz Spetra Firmino Marinig na sinočnji slovesnosti ob Dnevu slovenske kulture, ki sta ga pripravila Studijski center Nediža in Beneška galerija ob sodelovanju Občine Speter in videmske pokrajinske uprave. Sinočnja prireditev se je začela v znamenju srečanja občinskih upraviteljev iz Nadiskih dolin in občin Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Škofja Loka. V drugem delu sporeda, kateremu je prisostvovalo veliko domačinov, je pred glasbeno-vokalnim koncertom Stelie Doz in Neve Merlak slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan izpostavil pomen sodelovanja ob meji in skrb matičnega naroda do Slovencev na Videmskem. Z včerajšnje proslave v Spetru (Foto Ferrari) V špetru slovesno proslavili Dan slovenske kulture Jelinčič ni več prvi v stranki? Sest poslancev, ki je izstopilo iz poslanskega kluba Slovenske nacionalne stranke in predstavniki 32 od 35 občinskih odborov SNS, so na včerajšnjem izrednem kongresu soglasno izglasovali nezaupnico svojemu predsedniku Zmagu Jelinčiču in za začasnega predsednika izvolili poslanca Marjana Staniča. Jelinčič kongresa ne priznava in se ga tudi ni udeležil, »odpadnike« pa je izključil iz stranke. Tako se bo zdaj na sodišču začel boj za dediščino, šesterica poslancev pa bo parlamentu predlagala, naj do razsodbe »zamrzne« strankin žiro račun, na katerega SNS mesečno dobiva milijon tolarjev. Zdaj je namreč za dvigovanje denarja pooblaščen samo Zmago Jelinčič. (T.S.) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Dnevniki razkrivajo zgodovino O posmrtnem spreminjanju podobe časa in avtorja posebej za Republiko pripoveduje Mihael Glavan, poznavalec življenja in dela Edvarda Kocbeka. ..................... stran 3.. Visoko priznanje Solnici Minki Pahor Za njeno dolgoletno poučevanje v osnovni šoli in pedagoško delo so Minki Pahor dodelili diplomo za zasluge drugega reda. Priznanje ji je na prireditvi ob dnevu slovenske kulture na katinarski osnovni šoli, kjer je poučevala dolgo let, izročil ravnatelj Joško Baša. .....................stran 4... Zastopstvo KZ pri odborniku Tersarju Delegacija tržaške Kmečke zveze, ki jo je vodil predsednik Alojz Debeliš, se je včeraj sestala z deželnim odbornikom Dariom Ter-sarjem. Beseda je tekla o kmetijstvu in o nekaterih najbolj perečih problemih zaščite Krasa in teritorija. ....................stran 5.. Del Ben in Brunello suspendirana iz PSI Pokrajinsko vodstvo PSI je včeraj pozvalo k odstopu goriškega podžupana Del Bena in arh. Brunella ter ju suspendiralo iz stranke. ...a................stran 7.. Protisrbske demonstracije Več tisoč ljudi je v Carigradu demonstriralo proti ubijanju Muslimanov v Bosni in Hercegovini. ......................stran 7... Aamodt spet prvi Na svetovnem smučarskem prvenstvu v Mo-rioki še ni konec presenečenj. Za to je poskrbel spet Norvežan Aamodt, ki je osvojil novo zlato medaljo. Alberto Tomba je ostal brez uvrstitve, saj je zajahal količek že v prvi vožnji, podobno napako pa je napravil slovenski smučar Jure Košir, ki je odstopil potem, ko je na prvi progi dosegel najboljši vmesni čas. Srebrno medaljo je osvojil »neuničljivi« stari lisjak Marc Girardelli, bronasto kolajno pa Avstrijec Stangassinger. stran 11 Na skalnem pomolu nad Tržaškim zalivom Grad Socerb je bil najmogočnejša trdnjava v verigi grajskih in taborskih utrdb ob naravni meji med Beneško republiko in avstrijskimi deželami. stran 14 Angleški pomorščak, ki je prvi obplul Zemljo in izgubil življenje na današnji dan leta 1779 na Havajih VOLNARSKA OBRT Z INTR1- GANTKA TRAVA TRETJE KOŠNJE, VNUKA NEKO. IME ALŽIRSKE LUKE ANNABE VRSTA GLINE, RUMENICE NEMŠKA FILMSKA IGRALKA (KARIN) MESTO V SREDNJI BOSNI LIBERALEC MURAT ISAKU IDENTIČ- NOST OBOK SAMORASLA JABLANA BENEDIKTINSKA OPATIJA NA BAVARSKEM NAZIV DVEH RTOV NA PORTUGALSKEM (NA ATLANTIKU IN V SREDOZEMLJU) ZENSKA Z NENARAVNIM VEDENJEM PROSTOR ZA LISTJE, LISTNJAK ZVEZA DRŽAV (MALA IN VELIKA) KOŽNA ZLEZA, KI IZLOČA ZNOJ JUŽNO- AMERIŠKI PASTIR ZEMELJSKA STVARNOST ALBANSKI POLITIK HOXHA KRAJPRI TORINU VSTOPNE DURI VELIKO JEZERO V VZHODNI KITAJSKI GORA (FR.) TROPSKA PAPIGA AM.ANTROP. (FRANZ) KRILO RIMSKE KONJENICE SL. ZDRAVNIK (VENCESLAV) ANTON VADNAL GLAS, TON VLADO ČERNE POLUCIJA SLOVENSKI SLIKAR (SLAVKO) Z STRUJA VRSTA VINSKE TRTE DENARNA DEJAVNOST GRŠKI BOG VETROV SMUČARKA HESS KRAJ POD PRUSKO GORCI LETNI CAS LASTNIK KRČME ŠUMNIK IN VOKAL VTAKNITEV BRZICE NA FINSKEM FR. ROMARSKI KRAJ SL. ZDRAVNIK (PAVEL) OKR.ZA NEZNANCA NESMISEL, NEUMNOST GORNJI DEL STOPALA ŠAMPION PISATEU FLEMING KOTNI PLUG. NIKOLAJ NEKRASOV VELIK GORSKI VRH BISTVO, BIVANJE MATERINA SESTRA TEDEN S POSTNIMI DNEVI Gesla križanke Pruski kralj kralj Friderik Veliki, 1 - sedemletna vojna, 2 - Sanssouci, 3 - Voltaire, 4 ■ Potsdam, 5 - Šlezija, 6 - Prusija AVS. SMUČAR (FRANZ) VPRAŠALNI ZAIMEK KAMENA DOBA BIVALIŠČE UMRLIH JEZIK BANTU CRNCEV ZAVZETOST, ZAGRETOST LIČINKA METULJEV DRŽAVA V AFRIKI SP. NOVINAR BERGANT PREDEL OB BOH. JEZERU ERVIN OGNER SEC MITOL. PRVI LETALEC NORV. SLOVNIC. (IVAR) ČETRTI RIMSKI KRALJ NOSILEC IDEJE, NAZORA POSREDOVAL. DEJAVNOST POTOMCI PREDNIKA FR. SLIKAR (GEORGES) TELEČJA OBARA TIBETANSKI GOVEDO PREBIVALCI TETOVA JUNAK ENEIDE Z FIN. POLITIK (VRHO KALEVA) STAROSTA VZDEVEK PEVKE ALENKE ŠMID VREMENSKA NESREČA REKA V ROMUNIJI ZUPANČIČ OTON VRSTA LEPLJIVE RASTLINE GLAVNA ŽILA ODVODNICA POČASNA ZENSKA VEČERNA ZABAVA KREHAV KASLJAVEC BARVA POLTI JEDRSKA NAPRAVA JOŽE POGAČNIK GLASBENIK DARIAN CENE STUPAR PSIČEK, PES KIRURŠKA STRGALKA SLOVENSKI MEDVOJNI IrevolucionarI NAUK O SVETLOBI SMRTNOST PUSTNA MASKA AMERIŠKI KROKODIL Z ČRNOGORSKA LUKA POŠKODBA MIRAN CANAK PESNIK TOKOVNI POSREDNIK PRIJETEN OKUS IME PISATELJA CANKARJA OKUSEN ZELEN JUŽNI SADEŽ SESTAVIL: ZMAGO PEZDIRC TIPALKA BLAŽENOST V BUDIZMU SVOJE- GLAVOST BRKATA UJEDA IZPAD MATERNICE PRELAZ NA VELEBITU PARAZOL, SONČNIK KONICA IME IGRALKE EKBERG PRIGA- NJANJE TRAPA, NEUMNICA ELEKTRONIKA V LETALSTVU MILJENCEK ŠPORTNA PRIPRAV- LJENOST IVO ANDRIC AMERIŠKI KOMIK (HAROLD) MAJHEN, ZANIKRN PES SPREMLJE- VALEC VENERE OKRASE- VALEC BRATUŽ KACJAN ZORANA ZEMLJA IMEVEC KRAJEV V SLOVENIJI SADNA PIJAČA OVRATNA RUTA JEDAČA GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU SLONOV ČEKAN ROTOVŽ AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (SYDNEY) IBERCI VEZ, SPONA DELAVEC V MLINU MRTVAŠKI ODER RAZISKOV. AMUNDSEN POVRATEK KRAJ PRI LJUBLJANI MAK.PRO- SVETITELJ DIAPOZITIV Z ANTIČNI NIS JEKLENO ZRNO KOSMATA SALA KRAŠKA PLANOTA BENEDETTO CRACE OTOK V PRESP. JEZ. TROPSKA OVIJALKA ZNAK ZA TALIJ BUTEC, TRAP KOMPAS NA VRTAVKO OBDELANA ZEMLJA MESTO V MAKEDONIJI KRAJ PRI OPATIJI GOROVJE V NOTRANJOSTI AZIJE PERJE PRI REPI 13. AL115. DAN V RIMSKEM KOLEDARJU ČEBELJA PASA GLASBENA SKUPINA HRVAŠKA POKRAJINA INDUSTR. RASTLINA PEVKA UKRADEN ETOS, ZNAČAJ ZADNJE PREDIVO, PAZDERJE MESTO V NORMANDIJI V FRANCIJI IVO DANEU DELEC SNOVI MESTO V BELGIJI FIGURA PRI ČETVORKI UREJANJE LJUBLJANSKA BANKA EMIL NOLDE NEDRUZAB- NOST SREDO- ZEMSKA DRŽAVA KARBIDOVKA FR. FILOZOF HIPPOLYTE) ALOJZIJ CARLI ZELEZNA KAPLA MIHA ANDREAS SLOVANSKI ZLI BOGOVI NA ZID NANESENA MALTA Z IME PESNIKA MERMOLJA PREBIVALEC BRD AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (JAMES) BOLGARSKI VLADAR, ZAČETNIK DINASTIJE EGIPTOVSKI BOMBAŽ IME IGRALKE MIRANDE TELESNA ČRPALKA IZLOČEK JETER TROVE- SLACA FLAMSKO GOVOREČE PREBIVALSTVO V BELGIJI, NIZOZEMSKI IN FRANCIJI POŠTNINA SKUPINA ČEBEL HERBERT LAVVRENCE POVZRO- ČITELJ IONIZACIJE PREPREKA, OBSTAKEL ŠOLALI ESTER SOLITRNE KISLINE IVAN REGENT AVS.SKAKALEC (ERNST) SL. SMUCAR-KA (KATRA) PISATEU HANSSON SINEK MODRICA KOMEDIJE IN PASTORALNEGA PESNIŠTVA PERNATA DOM. ŽIVAL IZDELOVALEC OPAŽEV PRITLIKAV KONJ VSEVOLOD IVANOV VRSTA [VZHODNOAFR. ANTILOPE IKO OTRIN RESASTA DLAKA GERM. BOG VOJNE RUDNINA KALCIJEV ALUMO- SILIKAT, KALCIJEV GLINENEC ZAPOR POGAN POTEK NEKE DEJAVNOSTI, KI SE ENAKO PONAVUA (V SOLI, SLUŽBI) AJAS IT. IGRALKA (SOPHIA) MATEMATIČNI ZNAK ENICA VDOLBINA V SKALOVJU, V ZIDU 5. IN 4. VOKAL KAJNOV BRAT VEČJI KOS POHIŠTVA ZA OBLEKE IME PEVCA STEVENSA JANEZ POVSE CEKET MEDN. BEGUN. ORGANIZACIJA VRSTA HRASTA POSODA ZA VINO PLESNOBA NA VINU UMETNI JEZIK, PREDELANI ESPERANTO PREPLAH SAMOJED NEKDANJI ITALIJANSKI OPERNI PEVEC SPOLNA RAZJEDA PODROČJE MEDICINE JOŽE OSTERC NIKOLAI EIGTVED PSEVDONIM ROMAINA GARYJA (EMILE) NETALEN- TIRANA ZENSKA CISTA TEZA REKA NA PELOPONEZU, EVROTAS NEKDANJE GLAVNO MESTO BABILONIJE SESTAVINA BENCINA, KI PREPREČUJE KLENKANJE ŽLAHTNI PLIN (NE) ITALIJ. POROČEVALKA AGENCIJA KULTURA Nedelja, 14. februarja 1993 Intervju z arhtektko Jano Valenčič, pobudnico prodajne razstave slovenskega oblikovanja z naslovom Praznovanje Slovenije, k' bo od 19. aprila do 8. maja v londonski trgovski hiši Liberty . Trgovska hiša Liberty je “Ua ustanovljena leta 1875. Z dolgoletno tradicijo, kvaliteto in prodajno filozofijo Se uvršča med najuglednejše trgovske hiše na svetu. V zadnjih dveh letih so v Ubertyju predstavili italijansko, japonsko in irsko oblikovanje, zdaj pa pripra-vljajo še razstavo slovenskega oblikovanja. V Libertyju bodo predstavili o°gat izbor slovenskega oblikovanja od tradicionalne obrtniške ponudbe, industrijskega oblikovanja do umetniških izdelkov: od medu in pijač v zanimivo oblikovanih steklenicah do kroparsldh zmajev in idrijskih čipk, od emajlirane Posode do servirnih vozičkov in industrijsko proizvedene keramike, od preprostega do rafiniranega stekla. Razstava vključuje več predstavitev posameznih avtorjev: Plečnikove stole, stole Janeza Suhadolca, keramiko Tanje Smole-Cvelbar, steklo Ljubice Kočiče, modno kolekcijo Vodeb in nakit Miše Jelnikar. Osrednji dogodek pa je prodajna retrospektiva Kogojeve Nature Design; za to priložnost tiskajo poseben katalog. V središču Londona nameravajo ob tej priložnosti postaviti tudi sto let star slovenski kozolec. Razstavo organizira trgovska hiša Liberty v sodelovanju s slovenskimi vladnimi ustanovami, s storitvami pa je projekt podprlo tudi že nekaj sponzorjev. In ker je Jana Valenčič »duša in srce« te za promocijo Slovenije v britanski prestolnici zelo pomembne razstave, smo jo povabili na pogovor in jo najprej vprašali, kako se je vse skupaj začelo? Ze lani sem poskusila organizirati takšno razstavo, a brez uspeha. K akciji me je ponovno spodbudil veleposlanik Šinkovec, ki se je strinjal, da bi Slovenijo predstavili s pomočjo neke trgovine. Ker je Liberty edina trgovska hiša, s katero sem si želela delati, sem napisala pismo in prosila za pogovor. Nikogar nisem poznala, a naletela sem na pravega človeka, direktorja prodajnega asortimenta Richarda Stewarta-Libertyja, ki mi je povedal, kaj ga zanima. Odšla sem v Slovenijo in pregledala, kaj je na voljo. Na podlagi tega se je gospod Stewart-Liberty s sodelavci odločil za obisk Slovenije. V petih dneh smo prekrižarili državo, spoznali ljudi in proizvode, ki jih delajo, in trgovska hiša Liberty je izbrala izdelke za razstavo. Tako se je začelo. Zakaj si se za ta ambiciozni projekt sploh odločila? Sodim, da je Slovenija dežela, ki v tujini še zdaleč ni dovolj predstavljena. Uresničujejo pa se tudi moje najhujše bojazni, da slovenska industrija postaja poceni proizvajalec za razvite države. O tem sem se prepričala in nobena skrivnost ni, da prepogosto prodajamo v tujini pod tujim imenom. Problem je tudi, da si del slovenske industrije premalo prizadeva. Slišala sem, ko so rekli, da lahko dosežejo dva pfeniga nižjo ceno kot Korejci, če odpustijo polovico delavcev in znižajo stroške. Ljudje so premalo samozavestni, premalo cenijo lastno delo in mislijo, da je tuje boljše. To je stara miselnost, ki me prizadene. Zakaj je ta projekt pomemben, če izvzamemo, da bo v Londonu najmanj Štiri tedne odmevala reklama za Slovenijo? Pomembnost projekta ocenjujem iz treh vidikov. Tokrat Slovenijo predstavlja dinamično zasebno angleško podjetje z izrednim slovesom in ugledom. Zato je povezava med Libertyjem in Slovenijo pozitivna in tudi iz psihološkega stališča izredno dobra. Poleg tega pa je podjetje Liberty v to razstavo vložilo lasten kapital in s tem prevzelo veliko tveganje. Prav zato ima večji interes, da bo Slovenija dobro predstavljena, veliko bolje, kot bi jo predstavila kakšna agencija, ki bi napravila le plakat in pobrala denar. Ljudje, ki delajo iz lastnega interesa in s svojim denarjem, se veliko bolj potrudijo. Slovensko oblikovanje v Londonu Alja Košak A::: Lili ,sf; gl ii Končno pa gre za poskus povezave zasebnega podjetja in zasebne ideje s slovenskim državnim interesom. Mislim, da je to pravi koncept, je pa za Slovence verjetno nov in bo nekaj časa trajalo, da ga povsem osvojijo. Že samo t)d plakatov bo Slovenija imela veliko korist. Štiri tedne bodo nalepljeni v londonski podzemski železnici, ki jo dnevno uporablja tri milijone ljudi. Isti plakati v manjši izvedbi bodo tudi drugod. In če bi imela kakšno besedo pri tem, bi sledila nasvetu strokovnjakov za reklamo pri Libertyju, ki pra- vijo, da vsak dodaten dogodek, ki spremlja razstavo, ne podvoji učinka, ampak ga početveri. Zato tudi želim, da bi v tem času s kratko radijsko reklamo opozarjali na Slovenijo; če bi 10 milijonov Britancev po enem mesecu znalo izgovoriti besedo Slovenija, bi bil to že velik uspeh. Skoda pa je, da v tem času ne bo nobenega večjega spremnega slovenskega kulturnega dogodka, saj bi bilo to predvsem v interesu slovenske strani. Seveda bi denar za vse to moral priti iz Slovenije. Slovenskim turističnim delavcem in Adrii Airways daje tr- govska hiša Liberty v času razstave na voljo brezplačno uporabo prostora v trgovini in prav tako dve izložbeni okni za njihove reklame. Kdo te je spodbujal in ti pomagal pri uresničevanju naloge, ki si si jo zadala? Predvsem moji starši, ki pri tej akciji aktivno sodelujejo, in gospod Richard Stewart-Liberty, ki se je po polurnem pogovoru, ko sva se prvič srečala, navdušil nad idejo. Pomagala mi je tudi gospa Štefka Kučan kot prvi človek, ki me je v Sloveniji moralno podprl. V imenu organizato- ZGOPOVINA / AVTOBIOGRAFIJA V naslovu: Jana Valenčič (Foto last Valenčičeve); zgoraj desno: "Kitajski vhod v Liberty", priložnostno postavljen leta 1980 (Foto: Arhiv); spodaj levo: Edvard Kocbek (Foto: Arhiv NUK); spodaj desno: Naslovnica Kocbekovega dnevnika (Foto last družine Kocbek) rjev razstave sem jo prosila, da bi prevzela pokroviteljstvo. Za to pa jo mora pooblastiti slovenska vlada. Čakamo na odgovor in si zelo želimo, da bi se lahko odzvala. Ker vem, da pričakuješ od razstave več kot to, da bi Liberty samo prodal kupljeno slovensko blago, povej, kakšni so tvoji cilji? Ce danes ustavim na cesti povprečnega Britanca in ga vprašam, kaj misli o Sloveniji, bo odgovoril z vprašanji: »Kje je to, ali poznate telefon, ali je tam vojna?« Zato bi rada dosegla, da bi od srede maja naprej vsaj polovica povprečnih Londončanov vedela, kaj je Slovenija, da Slovenija dela design, prodaja v Libertyju in da v Slovenijo lahko pridejo na počitnice. Kakšen vtis si dobila v Sloveniji in do kakšnih zaključkov si prišla, ko si se trudila, da bi ljudi pridobila za sodelovanje? Zdi se mi, kot da pri nas še vedno mislijo, da je že z razdeljevanjem prospektov mogoče promovirati Slovenijo. V Britaniji pa je na voljo ogromno informacij, zato je treba veliko več truda, da si ljudje informacijo, ki jo želiš, vtisnejo v spomin. To velja tudi za Slovenijo. Gre za pravo znanost, treba pa je tudi najti ljudi, ki imajo interes za Slovenijo. Na teh ljudeh je treba graditi in jim zaupati tudi Slovencem, ki živijo po svetu. Za promocijo je potreben večplasten pristop in preveč je zahtevati, da bi iz pisarne v Ljubljani v celoti lahko promovirali Slovenijo po svetu (gospodarsko, kulturno in turistično). Vsaka dežela je specifična: to, kar velja za Britanijo, ne velja za drugo državo. In če slovenski uradni strani res lahko kaj očitam, potem moram reči, da se veliko premalo opira na nas, svoje ljudi po svetu, ali nas celo zapostavlja. Lahko bi imeli peto kolono ljudi, ki živijo v tujini, poznajo razmere, imajo zveze in bi zelo radi kaj napravili za Slovenijo, če bi jih slovenska stran le nekoliko bolj razumela in spodbudila. Problem zaznave sveta v 20. stoletju: Edvard Kocbek (i.) Kakšno je nasploh rokovanje s kupom zvezkov, ki jih je Kocbek polnil več kot pol stoletja? Obstaja nek skrivnosten čar teh rokopisov. Ljudi je zmeraj zanimalo in zmeraj imamo nekaj obiskovalcev, ki si rokopise znanih ljudi preprosto radi ogledajo. Zdi se jim, da je mogoče po pisavi in načinu pisanja, celo po zvezkih, okrasih in spominčkih, pobliže spoznati človeka. V tem pogledu je Kocbek zelo asketski. Njegovo pisanje je nenavadno resnobno, urejeno. Ves čas piše enako in razburjenje se zelo redko odraža tudi v pisavi: samo na nekaj mestih so vrstice poševne. Pisava kaže nenavadno piščevo strogost do sebe. Kocbek zelo točno datira zapise in včasih pripiše celo uro. Zanimivo je tudi to, da se njegova pisava, od mladih let pa skoraj do konca, ko so nanjo vplivale bolezenske težave, zelo spreminja. Ves čas izbira dokaj enake formate majhnih zvezkov. Te zvezke je Kocbek izjemno skrbno hranil, saj so ga v vseh obdobjih spremljali kot velika osebna vrednost. Med vojno jih je nosil s seboj in jih hranil na varnih mestih. Po vojni, ko so se večkrat selili, je pazil predvsem na to, da se ne bi izgubili dnevniki. Kocbek svojih dnevnikov načeloma ni dajal brati drugim. Znano je, da je le sem in tja prebral komu kak odlomek. Kakšna je moralna pravica izdajanja dnevnikov po avtorjevi smrti, če tega sam izrecno ni dovolil? To je zelo kompleksno vprašanje, ki ga rešujejo po svetu na različne načine. Ostal bi pri Kocbeku, ki je tudi zavestno re-flektiral svoje dnevniško pisanje. Skušal se je postavljati v vlogo tistega »onkraj sebe«: videti, kako drugi gledajo nanj, kaj pravzaprav je tisto, kar piše - ali je to samo njegov pogled ali pa objektivna zaznava sveta. Veli-^ ko teh dnevnikov sem že prebral, nekatere na hitro, ker celotnega opusa v kratkem ni moč prebrati v celoti, zlasti ne v rokopisu. Znano je, da je dnevnikov ogromno: od leta 1931 do 1978. V bistvu gre za tiste vrste dnevnik, ki ga je Kocbek izrecno namenil javnosti, saj na nekem mestu izrecno omenja, da si ob tem dela še intimni dnevnik, dodatne zapise, ki pa so ohranjeni samo v obliki lističev, kratkih zabeležk. Verjetno vzporednega dnevnika ob tem vendarle ni zmogel. Drugo je seveda vprašanje formuli-ranosti. Dnevnik je jezikovno skoraj popolen, če izvzamemo dodatke na hrbtnih straneh, ki so krajši samo zato, ker vsbujejo zgolj podatke ali imena, tako rekoč pro memoria. Tone D. Vrhovnik Edvarda Kocbeka Slovenci poznamo na več načinov in bržkone je prav ta več-načinskost kriva, da je njegovo mesto v zgodovini Se zmeraj nekoliko problematično. Znano je, da je bil Kocbek, ob tem da je bil pesnik, prozaist, mislec in politik, tudi vesten pisec dnevnikov. Objava Dnevnikov postavlja v drugačno, bolj čutnost presevajočo luč pol stoletja slovenske zgodovine. Posebej v času, ko postaja avtobiografija pri nas izredno priljubljeno sredstvo izražanja pa tudi preverjanja lastne zgodovine ob zgodovinski izkušnji »pomembnejših« mož. JMihael Glavan, vodja Rokopisnega oddelka NUK, razbiralec in urednik Kocbekovih dnevnikov med leti 1945 in 1947 (vrzel med Listino in Dnevnikom 1951-52, v redakciji Dimitrija Rupla, je izpolnila Cankarjeva založba) je trenutno največji poznavalec omenjenih dnevniških zapiskov, zato smo ga prosili za njegovo mnenje o posmrtnem spreminjanju podobe časa in avtorja. Dnevniki so izpisani presenetljivo tekoče in jezikovno ter stilno ne potrebujejo večjih posegov, bolj smotrno je govoriti o vsebinskih. Ti so seveda dokazani, kadar jih je avtor opravil sam - za "vojna” dnevnika Tovarišijo in Listino, je znano, da je Kocbek kasneje marsikaj predelal oziroma naknadno dokončno formuliral, ko ju je pripravljal za natis. Pri pregledovanju sem opazil drobne popravke tudi v kasnejših letih. Našel sem dodatne vpise z drugim črnilom, tudi kakšna beseda je nad tekstom pripisana, kakšna izčrtana. Vidi se, da je Kocbek dnevnike ponovno bral in pregledoval - najverjetneje zato, ker jih je hotel prirediti za objavo, čeprav tega zagotovo ne morem vedeti. Kocbek je torej že delal prve redakture in tako ne moremo trditi, da se podoba spreminja mimo njegove volje? Gotovo ne popolnoma, iskreno pa priznam, da se podoba avtorja zaradi teh dnevnikov bistveno spreminja. Predvsem bi Kocbek manj spreminjal kot opuščal: teksti so vendarle ekstenzivni, stvari se dokaj na široko razpredajo in nekatere so morda manj tehtne. Nekatere stvari bi prav gotovo izpustil, čeprav človeku, ki se razvija in spreminja, seveda ne moremo prisojati, da bi hotel svojo javno podobo na vsak način vzdrževati. Tu moram pritegniti pazljivim bralcem in analitikom, na primer Rebuli in Gradišniku, ki sta takoj opazila, da se Kocbekova podoba zaradi tega dnevnika radikalno spreminja. Zlasti in predvsem v zasebni sferi: Kocbek se odpira kot mnogo bolj impulziven in zemeljski, kot je bilo to sicer mogoče razbrati iz njegovo poezije, pa tudi iz drugega pisanja. Bistveno dopolnjena in spremenjena sta odnos do narave, do neposrednega stvarnega elementa na sploh, in njegov intimnoerotični svet, ki je neprimerno bolj bogat. Znanci so bili torej dejansko "Šokirani”? Morda je »šokirani« prehud izraz, saj so ti ljudje kar dobro poznali Kocbekovo zasebno življenje, poznali so tudi nekatere njegove znanke in prijateljice, zato bi človek pričakoval, da so to tudi povezovali z njegovo erotiko. Po drugi strani pa je res, da se sam o tem ni nikoli tako neposredno izražal. Takoj moram dodati, da je omenjena erotika kljub vsej njeni moči in natur-ni sili vendarle posebna, mislim namreč, da se dogaja predvsem v območju hrepenenja, iskanja idealne ženske oziroma ženskega pola, ki bi ga zadovoljil v vseh pogledih, in tega ne smemo razumeti kot neposredno realizacijo teh odnosov. Se med 1947 in 1951 v dnevniku pojavi geneza Strahu in poguma? Je Kocbek vsaj slutil obrat, ki se bo zgodil ob objavi novel? Eno je razmišljanje o literaturi, ki je v nekaterih mestih v dnevnikih eksplicino neposredno, tako rekoč teoretsko, še večkrat pa posredno prek reakcij na različno pisanje in dogodke, drugo pa njegova neposredna ustvajalnost. Res pa je zanimivo, da se Kocbek v povojnih letih zelo intenzivno ukvarja z mislijo na pisanje proze in to večkrat izrecno napiše. Daje celo nekatere naslove proznih in dramskih spisov. Primer je »Orfej in Evridika«? Da, ta motiv mu je bil zelo blizu in ga je dokaj obsedal. Predvsem pa je hotel napisati roman o vedenju Slovencev med vojno. Čutil je potrebo po tem tekstu. Videl je, da so vsi poskusi, ki jih je hotela predpisati uradna, tako rekoč partijska estetika, popolnoma neustrezni in nezadovoljivi. Zato je hotel sam ustvariti takšno besedilo. Izkazalo pa se je, da tega ni zmogel. Presenetilo me je predvsem to, da je hotel napisati prav programsko besedilo o usodi, resničnem položaju Slovencev med vojno. Bližje Strahu in pogumu je to, da ga je posebej obsedala ideja o človeku, ki ni bil povsem v skladu z vlogo partijca v partizanih, ampak je bil nekje drugje, več in kompleksnejši. Mislim, da je to Ze tematika omenjenih novel. Ali mora biti bralec za popolno razumevanje Kocbekovih del kristjan? Mislim, da ne, čeprav Kocbeka kristjan razume laže in drugače, saj sta krščanstvo in vera vendarle nekaj posebnega. Kocbek sicer dostikrat zelo jasno pove, da je vera milost, razsvetljenje, tisti vir spoznanja, ki edini omogoča zrenje na svet v celoti - iz zbirne točke, ki je vera že sama po sebi. To je seveda vzbudilo tudi prizadeto reakcijo Rebule kot kristjana in vernika, da je Kocbek kljub zavedanju, da je kristjan v temeljnem smislu, v svojem pisnaju vero reduciral na mnogo manj. Po Rebuli je hotel zgraditi svet, ki je daleč od Boga, prirejen samo za vsakdanjo rabo. Verjetno to izhaja iz posredniške vloge med državo in Cerkvijo, ki si jo je zastavil? Bil je iskreno prepričan, kar se vidi iz pisanja, da je mogoče tudi v tej vrsti družbene ureditve ustvariti odnose med ljudmi, ki so na neki način po božji podobi, v skladu s krščanskim personalizmom. Nedvomno se je zavedal, da je ta di-skrepanca med idealom in realnostjo zelo huda vendar pa se mu je zdelo, da je socialni del za krščansko misel tako temeljen, da je nekako prezrl, da je krščanstvo veliko več. Korenine tega so že v križarskem gibanju, v Zarji in ostalih predvojnih skupinah. V zapisih Pred viharjem (v Gradišnikovi redakciji) Kocbek zavestno pravi, da uradna krščanska skupnost, ki jo na zunaj etablira cerkvena organizacija, nima moči in sposobnosti, pa tudi moralne sile ne, da bi pripeljala Slovence do pravega odnosa do nacionalnega vprašanja, političnih in vojnih zadev, ki so se takrat že kazale, pa tudi ne do socialnih. Potrebna se mu zdi neka nova teologija. Zato je bil že od španske državljanske vojne v sporu z uradno Cerkvijo. Morda lahko rečemo, da je bil ta pogled vsaj rahlo naiven: vera v realizacijo nečesa, Cesar nista mogli sprejeti ne ena ne druga stran? Mislim, da je tu temeljna Kocbekova zmota. Pravzaprav je hotel vero in Cerkev spremeniti od zunaj. Izstopil je in, po vaših besedah, naivno mislil, da se bo to dalo urediti od zunaj. Nekako ni slutil in morda tudi ni mogel videti, da je Cerkev sama Ze bila delno pripravljena na te spremembe. To je opazil samo občasno - na primer v dialogu s škofom Tomažičem leta 1947, ki je Kocbeka pred smrtjo povabil na pogovor in z izjemno krščansko gesto pokazal, da je Cerkev nekatere nove vrednote pri njem opazila, ni pa mogla sprejeti njegove organizacijske sheme, saj je ta pripadala območju komunistično urejene države z marksistično pod-statjo. (Nadaljevanje in konec prihodnjo nedeljo.) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Nedelja, 14. februarja 1993 NOVICE Peticija proti nasilju nad ženskami v BIH TRST- Tržaški ženski odbor proti spolnemu nasilju nad ženskami v Bosni je predsedniku republike Scalfaru med njegovim obiskom v Trstu izrodi več tisoč pdpisov s pozivom Italiji, naj prispeva k ustavitvi teh zločinov. Podobni odbori (med pobudnicami je nobelova nagrajenka Rita Levi Montalcini) so nastali v mnogih italijanskih mestih, vse peticije pa bodo naslovih na generalnega tajnika OZN Bu-trosa Ghalija. V tržaški odbor so stopile tudi ženske iz Slovenije in Hrvaške, pobudo pa bodo v sredo predstavili tudi v Ljubljani. V Italiji so pred kratkim ustanovili posebno vladno komisijo, ki se ukvarja z zločini na tleh nekdanje Jugoslavije, v kateri sodelujejo nekateri ugledni pravniki, predseduje pa ji novi pravosodni minister Giovanni Conso. Kdaj bo Trst sprejel tankerje? RIM - Na sedežu predsedstva vlade bo v torek sestanek, na katerem bo tekla beseda o okrepitvi naftnega terminala v tržaški luki. Pobuda je prišla iz Benetk, kjer iz ekoloških in tehničnih razlogov ne morejo vec sprejemati tolikšnega števila tankerjev. Rimski sestanek je sklical minister za zaščito okolja Ripa di Meana, nanj so povabili tudi tržaške in deželne predstavnike. Predlog je na Tržaškem doslej naletel na zelo deljena mnenja. Nasprotujejo mu predvsem zeleni, ki pravijo, da bi novi tankerji ogrozili varnost Tržaškega zaliva, podpirajo pa ga nekateri vplivni politični in gospodarski krogi. V Turinu prvi neposredno izvoljeni župan? TURIN - Predsednik poslanske komisije za ustavna vprašanja Ciaffi je včeraj na simpoziju Krščanske demokracije o volilni reformi v Turinu izjavil, da bo bo mesto najbrž prvo med italijanskimi velemesti, ki bo volilo Zupana po novem neposrednem postopku. Precasne upravne volitve so sicer napovedane že za 28. marec, vendar so tajniki večine strank zahtevah preložitev, da bi lahko vohli po novem sistemu. Giannini ustanovil novo stranko RIM - »Odprta demokracija« je naziv, velik »si« z nanapisom »referendum« pa znak nove stranke, ki jo je ustanovil Massimo Savero Giannini. Na deželni osnovi so jo zasnovah odbori za volilno reformo (COREI), ki so se vCeraj v nekem rimskem hotelu zbrali na ustanovni skupščini in za predsednika soglasno izvolili Gianninija, medtem ko je bil za tajnika imenovan Cosimo Lore.tek. SODNIKI NE PROSLAVLJAJO Obletnica preiskave čislih rok MILAN - »Po enem letu od začetka preiskave o upravni korupciji bi kakršenkoli poskus proslavljanja smatral za slab okus. Prepričan sem namreč, da so rezultati trdega dela, ki ga je opravil moj urad, vsem na dlani.« Tako je milanski javni tožilec Francesco Saverio Bo-relli odgovoril na vprašanje o pomenu enoletne dejavnosti na podkupninski fronti. »Naša država,« je dodal Sef milanskega pravdništva, »se je znala lotiti terorizma, ne da bi ogrozila demokracijo. Ob tej novi aferi so institucije znale prenesti vihar korupcije, sodstvo pa je lahko mirno opravljalo svojo dolžnost - mimo marginalnih polemik - ne da bi naletelo na ovire ali izsiljevanja.« Sicer pa niti včerajšnja enoletnica ni potekla brez novih posegov sodstva v svet podkupovanja. V okviru a-pulijske preiskave o podkupninah za posodobitev pristanišča v Manfredom! je jamstveno obvestilo prejel de-mokršCanski poslanec Cirino Pomicino (o tem poročamo na prvi strani), novo obvestilo, že deveto po vrsti, pa je včeraj dobil tudi upravitelj KD Severino Cittari-sti, tokrat v zvezi z za- kupi podjetja ANAS pri gradnji neke ceste v pokrajini Bergamo. V mrežo sodnikov se je ujel tudi elan upravnega sveta RAI Luigi Orlandi, medtem ko sta bila v Milanu aretirana podjetnika Bruno Tronchetti-Provera in Paolo Ciac-cia, vpletena v podkupovanje pri zakupih tamkajšnjega občinskega energetskega podjetja. Člana upravnega sveta državne televizijske ustanove RAI Luigija Orlandija so aretirali včeraj pod obtožbo, da je opravljal vlogo posrednika med podjetniki in nekaterimi predstavniki zakladnega ministrstva pri prodaji nepremičnin v Rimu in Milanu. 55-letni Orlandi je doma iz kraja Serramaz-zoni v pokrajini Mode-na in je bil od leta 1974 do 79 elan upravnega sveta podjetja Agip Nu-cleare. V triletju 1975-78 je bil med drugim župan rojstne občine, medtem ko je bil v u-pravnem svetu RAI vec kot deset let. Rimsko sodišCe je medtem včeraj zaradi izsiljevanja obsodilo na Štiri leta zapora in 50 milijonov lir denarne kazni dovetnika iz Tra-panija Rocca Traneja, bivšega tajnika poslanca PSI Signorileja, ko je bil ta minister za prevoze. ITALIJA / ODMEVI NA KRIZO SISTEMA Moralno vprašanje kar naprej zaposljuje politične kroge Voditelji strank govorijo o potrebi po novih pravilih igre Vojmir Tavčar RIM - Kaj storiti? To je eno od vprašanj, ki so si ga italijanski politični voditelji v zadnjih Časih zastavili najpogosteje. In Ce je še pred nekaj meseci tudi pod vplivom »starih političnih mačkov« marsikdo mislil, da je morda najbolje, Ce se stranke potuhnejo in Čakajo, da bo huda ura mimo, je sedaj postalo jasno, da je v današnji Italiji treba nekatere stvari nujno spremeniti, predvsem pa se je treba lotiti moralnega vprašanja. Vzporedno s tem se postopno uveljavlja tudi spoznanje, da se sedanja zakonodajna doba najbrž ne bo končala z naravnim iztekom mandata, pac pa prej. Toda ne takoj. Prej je treba postaviti nova pravila igre, ki naj omogočijo volilcem jasnejšo opredelitev. Za to tezo se je včeraj opredelil tudi demokrSCanski tajnik Mino Martinazzoli z dolgim ekspozejem na kongresu demokršCan-skih žensk. V svojem razmišljanju je tajnik KD izhajal iz ugotovitve, da »obstajajo pogoji za radikalen padec političnega razreda in za upad verodostojnosti državnih institucij«. Dodal je, da je pravilno, da se vsi zavedajo, da v demokraciji volilci odslovijo svoje voditelje. Toda kako up'ravljati državo do novih volitev? Martinazzoli meni, da je treba narediti vse, da se »krepi kakovost vlade«. In s tem ciljem si bo KD prizadevala, da se razširi vladna osnova. Ob tem pa tajnik KD opominja ostale stranke, naj ne razmišljajo o izpodkopavanju temeljev »tej večini in oblikovanju druge večine proti nam«. KD načelno ne nasprotuje vladni preosnovi, vendar želi »preučiti vse možnosti za oblikovanje krepkejše vlade«, ne bo pa pristala na »skrpuca-na zavezništva«. V svojem govoru se je Martinazzoli dolgo zaustavil ob moralnem vprašanju (včeraj so pronicni-le prve govorice o moralnem kodeksu, ki ga morajo podpisati tisti, ki pristopijo h KD) in o prenovitvi stranke. Toda tajnikova politika ni za vse elane KD prepričljiva. VCeraj je Martinazzoliju naslovil odprto pismo referendumski lider Mario Segni, ki je poudaril, da sedanje KD ni obnovljiva in da je treba oblikovati »novo ljudsko stranko«, v kateri ne bo tistih, ki »imajo najveeje politične in moralne odgovornosti za sedanjo krizo«. Zato Segni odkri- to vabi Martinazzolija, naj sodeluje z njim v oblikovanju »nove velike sile, ki bo tolmač upanja milijonov Italijanov«. V odgovor na vprašanja novinarjev je Mario Segni dejal, da njegov poziv strankinemu tajniku nima ultimativnega značaja, nedvomno pa je, da s svojo potezo referendumski lider zaostruje odnose v stranki in pospešuje krizo stranke relativne večine. In vprašanje je, kako bodo te napetosti lahko vplivale na iskanje tistih potencialnih možnosti za krepitev kakovosti vlade, o katerih govori Martinazzoli. Medtem ko se za KD napovedujejo težki dnevi, se je nekoliko umirilo stanje v socialistični stranki, ki je v petek izvolila Giorgia Benvenuta za novega tajanika. V pogovoru z novinarji je Benvenuto vCeraj poudaril, da namerava omogočiti obnovo PSI »z iskanjem prispevka vseh v stranki in izven nje«. Kot enega pomembnih dogodkov takoj po izvolitvi je novi tajnik navedel objem s svojim tekmecem Valdom Spi-nijem, ki je po njegovem mnenju dokaz, da »lahko so stališča tudi različna, druži pa naju skupna Valdo Spini volja o obnovi in krepitvi PSI«. In medtem ko je tajnik naslavljal tekmecu poziv k sodelovanju, je Spini polemično odgovoril predsedniku vlade Giu-lianu Amatu, ker ga je javno označil za »kretena«, potem ko so se razširile govorice, da naj bi kdo ponudil Spiniju pravosodno ministrstvo, Ce bi se odpovedal kandidaturi. Spini je poudaril, da je s svojo kandidaturo in udeležbo na skupščini Martellijeve struje preprečil, da bi ta skupina zapustila stranko. Napetosti se očitno še niso umirile. Toda stranke, zlasti pa PRI in DSL Mino Martinazzoli dokaj pozitivno ocenjujejo izvolitev novega tajnika. Tajnik PRI Giorgio La Malfa je v brzojavki Benvenutu izpostavi izkušnjo sodelovanja, ki je »zorela zlasti v okviru sindikalne organizacije UIL«. Tajnik DSL Achil-le Occhetto pa je s čestitkami nakazal tudi pot zbliževanja: »Ti dobro poznaš,« je pisal Benvenutu, »naS napor za oblikovanje obnovljene levice, pluralistične in enotne, ki je bistvenega pomena za obnovitev Italije. Ce bo PSI s korenito preobrazbo jasno stopila na to pot, po kateri stopamo dosledno in iskreno, se bomo nedvomno srečali.« TRŽAŠKI »POLETNI FESTIVAL 1993« ŠOLSTVO PUST / 40. PRIREDITEV V MILJAH Poleg operete tudi musical in kabaret Široko zasnovano prireditvena ponudba Tradicionalni Poletni tržaški festival 1993, ki so ga med včerajšnjo tiskovno konferenco v Dvorani Tripcovich predstavili predstavniki gledališča Verdi, se iz prvotno operetnega razširja v širše zasnovano prireditveno ponudbo, ki zajema poleg operete v klasičnem smislu Se musical, kabaret in koncerte, pa še vrsto spremljevalnih večerov. Prireditve se bodo odvijale izmenično v dvorani Tripcovich in v gledališču Rossetti. Tako se bo na repertoarju sezone zvrstilo kar sedem gledališko-glasbe-nih dogodkov, ki bodo tako po naslovih kot po izvajalcih predstavljali pravo poslastico za ljubitelje lahkega a po kakovosti vrhunskega odrskega in glasbenega žanra. Sezona se bo začela in sklenila s koncertoma. V Dvorani Tripcovich bo 18. junija »musical gala« z glasbo Georga Ger-shvvina, Leonarda Bernsteina, C.M. Schoenber-ga in A.L. VVebbra. V izvedbi orkestra gledališča Verdi, sopranistke Laure Cherici, baritonista Mas-sima Crispija, pod taktirko Gershvvinovega ucenca Giuseppa Grazio-lija in ob predstavljanju zvezdnice gledališča italijanske lahke glasbe Paole Tedesco, se bodo zvrstile znane melodije ameriškega glasbenega teatra. V dneh od 26. junija do 4. julija bo v Rossetti ju na sporedu »Caba-ret« - musical Johna Kanderja in Freda Ebba v sodelovanju Verdija s skupino Rancia v prvi italijanski izvedbi in v izvirni režiji Saverija Marconija, ki se v režijski zasnovi poslužuje vseh prejšnjih izkušenj, ki jih je »Cabaret« doživel v filmu in na odrih. Za to delo vlada veliko zanimanje tudi zato, ker oživlja zaskrbljujoče zgodovinske trenutke nastajanja nacizma ob brezbrižnosti takratnega sveta, torej scenarij, ki vzbuja dramatične aktualne analogije. Velik dogodek bo nedvomno gostovanje afasci-nantne osebnosti mednarodnega formata, pevke in igralke Ute Lemper z delom »Illusions«, v katerem bo umetnica skozi znane pesmi oživljala mit Marlene Ditrich in Edith Piaf. Na sporedu bo en sam nastop 10. julija v Dvorani Tripcovich. V središče Festivala 1993 so postavljene tri operete. Od 16. julija do 3. avgusta bo v gledališču Rossetti na sporedu najbrž najlepsa italijan- ska opereta »La reginetta delle rose« (Kraljična vrtnic) Ruggera Leonca-valla z mnogimi znanimi in uveljavljenimi pevci. Avtor »Glumačev« je v tem delu, katerega vsebina je prepojena s politično satiro, izpričal vso svojo glasbeno fantazijo. V Dvorani Tripcovich ji bo od 21. do 24. julija sledila Kalmanova »Grofica Marica«, tokrat v madžarskem izvirniku z elektronskimi nadnapisi v italijanščini in v izvedbi Operetnega gledališča iz Budimpešte. Tretja po vrsti bo v gledališču Rossetti od 30. julija do 8. avgusta na sporedu opereta Oskarja Straussa »Valčkov sen« iz izrazitega dunajskega ambienta z v Trstu priljubljenimi operetnimi pevci kot so Daniela Mazzucato, Maria Grazia Bonelli in drugi. Za sklep sezone pa bo v Dvorani Tripcovich še koncert z naslovom »Vsi skupaj strastno« (Tutti insieme appassionata-mente) z melodijami Oskarja Straussa, Vic-torja Herberta, Sigmunda Roonberga in Richarda Rodgersa v izvedbi orkestra in zbora gledališča Verdi, otroškega zbora »Citta di Trieste« in solistov Jane Barthelemy, Ronnie Johansena ter pod taktirko stalnega dirigenta orkestra Verdi Lii Gia. Med drugim bodo na sporedu melodije iz filmov Jeanette Mac Do-nald, monolog iz »Ca-rousel« in nesmrtni »01’man River« iz »Show Boat«. (j.k.) NUOVA VATOVEC s.r.i. TRST - UL. Machiavelli 28, tel. 9939/40/639076 RADIO - TV SPREJEMNIKI - NAVADNI IN VGRADNI GOSPODINJSKI STROJI Brezplačna dobava do meje in carinske operacije. Sprejemamo naročila po telefonu. Minki Pahor visoko priznanje za njeno delo Zelenjadni ples, zlati fancelj veliko cvrtje, sprevod in še kaj Letos jubilejna pustna praznovanja še posebej slovesna Letošnja prireditev ob dnevu slovenske kulture v katinarski osnovni šoli (o prireditvi bomo še poročali) je bila pravzaprav najprimernejša priložnost za podelitev visokega priznanja dolgoletni učiteljici in mnogo-stranski kulturni delavki Minki Pahorjevi. Ravnatelj Joško Baša je namreč neuklonljivi Mariji Lavrenčič Pahor izročil "diplomo za zasluge drugega reda z možnostjo nošnje srebrne medalje", ki jo je podpisal predsednik italijanske republike Scalfaro. V utemeljitvi se predvsem naglasa dolgoletno skrbno poučevanje na osnovni šoli in zasluge na področju otroške vzgoje in izobraževanje. Kot- je bilo reCeno na včerajšnji prisrčni slovesnosti na Katinari, si je Minka Pahor prislužila visoko priznanje za vzorno pedagoško delo v soli, za raziskovalno dejavnost na področju šolstva in pa za posebne pobude, ki jih je med prvimi zagovarjala in uresničila. Med temi je treba vsekakor omeniti uvedbo bralne značke za slovenske šole na Tržaškem: gre za pobudo, ki je postala že tradicionalna, tako da se verjetno nihče vec ne sprašuje, kako in kdaj so sploh zaceli podeljevati tudi na naših šolah. Kratek tekst na diplomi seveda ne more vsebovati in izrecno omenjati vseh razlogov, ki so navedli najprej predlagatelje, nato pa posebno komisijo, da Minki Pahor dodeli priznanje, vsekakor pa zasluge za otroško vzgojo vsebujejo tudi njen doprinos pri sestavi učbenikov in sploh zanimanja za ustrezne uCne pripomočke slovenskih osnovnošolcev. Zivljensko pot Minke Pahor je vCeraj na kratko orisala njena kolegica Mara Kalan: naj zadostuje podatek, da je Marija Lavrenčič maturirala že leta 1927 in da je od takrat dalje predana učiteljskemu poklicu. Njena poklicna pot se je pravzaprav že v zadnji fazi odvijala na Katinari, ki jo je Minka Pahor izbrala, ko si je končno pridobila stalež (dolgo prej namreč to vprašanje za slovenske solnike ni bilo rešeno). V pokoj je odšla leta ’73, ko se je posvetila številnim dejavnostim, ki so bile vezane na šolsko področje in na raziskovalno delovanje njenega moža. Bojana Vatovec ob 16. uri na Trgu Marconi, v sredo pa se bo praznovanje končalo s pustnim pogrebom. Veliko bo tudi stranskih prireditev. V kulturnem centru Gastona Mil-la bodo razstavljena dela, ki so se udeležila natečaja za plakat 40. miljskega pusta in slikarskega natečaja o miljskem pustu. Tudi letos bo sodelovalo Žepno gledališče iz Bergama: na pustni petek bo deset igralcev na hoduljah in v razkošnih večernih oblekah zaplesalo dunajski valček, v ponedeljek pa bo parada z naslovom “Zgodbe hruškovega vrta”, prav tako na hoduljah. Prizor z lanskega miljskega pustnega slavja OPČINE / SPREVOD Dvanajst vozov na 26. Kraškem pustu Morda pomoč tržaške občinske uprave TRST - V Miljah je že vse nared za začetek pustnih prireditev, ki so v tem starem beneškem mestecu z leti postale izredno pomembna komponenta družabnega in kulturnega življenja, kot so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili odbornik za kulturno Gallia-no Donadel, načelnica urada za kulturne dejavnosti Maila Zarattini in predstavnik pustnih skupin Ottavio Venturi, ki so v imenu pripravljalnega odbora predstavili spored. Letos bodo pustna praznovanja Se posebej slovesna, saj miljski pust slavi že Štirideset let. Prireditve se bodo začele v četrtek ob 16. uri, ko bo deset parov prikazalo stari ples za dobro letino, ki izvira iz 17. stoletja in ki mu pravijo “ballo della verdura”. Ključna točka petkovega sporeda bo natečaj za “zlati fancelj": kdor želi sodelovati, mora do 15. me prinesti na Županstvo vsaj 50 fan-cljev, ki jih je sam ocvrl. Pust bo dosegel višek v nedeljo, ko se bo ob 14. mi začel sprevod velikih vozov . Letos se ga bo udeležilo vseh deset pustnih skupin in vec kot 2500 šem. Naslednji dan ob 10. mi bodo seme hodile od hiše do hiše in nabirale jajca za veliko cvrtje, ki ga bo lepo število kuharjev zaCelo pripravljati od 17.30 in za katero bodo porabili 24.000 jajc ter 100 kilogramov Čebule. Seme brez vozov se bodo ponovno predstavile v torek TRST - Na letošnjem Kraškem pustu na Opčinah, ki bo v soboto, bo sodelovalo dvanajst vozov, sprevod pa bodo obogatile tri skupine mask. Prireditev bodo uradno predstavili v sredo dopoldne na tiskovni konferenci, na kateri bodo organizatorji seznanili javnost s točnim programom prireditve, ki stopa letos v 26. leto. Iz Slovenije bo nastopil voz iz Danov pri Sežani, kot gost pa skupina Čarovnica iz Cerknice, ki bo sodelovala tudi s svojo godbo. V pustni paradi bosta sodelovali tudi godbi s Proseka in iz Trebe. Kraški pust bo letos morda prvič finančno podprla tudi tržaška občinska uprava, ki doslej ni pokazala nobenega zanimanja za to iz leta v leto pomembnejšo prireditev. Pustni odbor je glede tega navezal stike s pristojnim odbornikom Robertom De Gioio, ki je obljubil, da bodo kraško manifestacijo že letos vključili v pustne prireditve, ki jih prireja Občina v sodelovanju s posameznimi rajonskimi sveti. Ce bo do tega sodelovanja res prišlo, bo eden izmed kraških vozov nastopil na torkovem pustnem sprevodu po tržaških ulicah. Na Opčinah bodo letos manjkali vozovi nekaterih vasi (npr. lanski zmagovalec Prosek-Kontovel), ki so imele velike organizacijske težave pri postavljanju vozov. Gre predvsem za pomanjkanje ustreznih prostorov, tako da so mnogi primorani "graditi" vozove kar na odprtem. Odbor Kraškega pusta bo skušal rešiti te probleme v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, ki je obljubila pomoC. PEREČA vprašanja kmetijstva Predstavniki Kmečke zveze pri Tersarju Predstavniki Kmečke ^veze so se včeraj sestali z deželnim odbornikom za načrtovanje Tersarjem, da nau pred iztekom deželne zakonodajne dobe prikažejo stališče in predloge slovenske kmečke organizacije v zvezi s teritorialno in kmetijsko politiko Dežele. Delegacijo Kmečke zveze je vodil predsednik Alojz Debeliš, sestavljali pa so jo še podpredsednik Silvano Ferluga, odbornika Marcelo Cok in Robi Smo-tlak ter tajnik Edi Bukavec. V uvodu je predsednik KZ Debeliš naštel glavne probleme, ki zadevajo kmetijski sektor na Tržaškem predvsem kar zadeva Kraški park, vlogo Kraške gorske skupnosti, priznanje statusa nerazvitega oz. hribovitega območja celotnemu ozemlju tržaške pokrajine. Podrobneje pa se je teh in drugih vprašanjih kmetijske problematike v svojem izvajanju dotaknil tajnik Edi Bukavec. Najprej je poudaril pomembno vlogo kmetijstva na Tržaškem tako iz gospodarskega kot iz narodnostnega vidika. Podrobno je razčlenil zahteve KZ, da se zaščita Krasa obravnava v luCi razvoja in utrjevanje kmetijstva, in kar je se posebno vazno, da se vprašanje nove kmetijske politike na Krasu ohranja v pristojnosti KGS. Zato pa je potrebno, da Dežela spremeni v prvi vrsti vinkula-tivne teritorialne norme, predvsem 22. člen novega deželnega zakona o teritoriju, ki prepoveduje krčenje naravnih travnikov in gozdov na Krasu, ki so vključeni v Kraški park. Bukavec je tudi odločno poudaril zahtevo, da so v gorato območje tržaške pokrajine vključeni v celoti predeli tržaške, dolinske in miljske občine, ker so v nasprotnem primeru hudo zapostavljene pri koriščenju raznih ugodnosti, ki jih predvidevata tako državna kot evropska zakonodaja. Kmečka zveza - je dejal Bukavec - tudi poudarja zahtevo po nujni odobritvi deželnega zakona o jusar-skih zemljiščih ter zahteva, da se predstavnikom slovenskih kmetov v naši deželi zagotovi prisotnost v vseh ustanovah, ki odločajo o kmetijski politiki. Odbornik Tersar je z veliko pozornostjo sledil izvajanjem predstavnikov Kmečke zveze in glede vseh prikazanih vprašanj in zahtev zagotovil svoje zavzemanje. Se zlasti pa je zagotovi], da bodo omenjene vinkulativne norme deželnega teritorialnega zakona odpravljene. Tudi glede Kraškega parka je zagotovil sprejem taksnih norm, ki bodo upoštevale življenjske potrebe krajevnih skupnosti in razvoja knetijstva. Predsednik Debeliš je na koncu povabil Tersarja naj se udeleži letnega občnega zbora KZ, ki bo 21. marca letos. (j.k.) Zadnji razkol v PSI: odmev v Trstu Pokrajinski koordinator PSI Franco Todero upa, da bo izvolitev Giorgia Benvenuta za nove-ge generalnega tajnika stranke prispevala k premostitvi razkola in hude paralize PSI. Odpira se sedaj nova faza -je izjavil Todero -korenite obnovitve stranke in njenega vodilnega kadra, ki mora potekati ob sodelovanju vseh socialistov. Upati je, da bo nad polemikami sedaj prevladal enotni napor za izhod iz krize, ki je najbžr najhujša v stoletni zgodovini stranke. Benvenutova izvolitev odpira precej vprašanj tudi v tržaški federaciji PSI. Vprašanje je namreč, kaj bo sedaj naredila komponenta nekdanjega pravosodnega ministra Martellija (Car-bone, Tersar itd.), potem ko je slednji izstopil iz stranke. Na vsedržavni skupščini sta senator Agnelli in Seghene podprla Benvenuta, Carbone in Ariella Pittoni pa sta glasovala za kandidata notranje opozicije Valda Spinija. POKRAJINA / PRED SKLEPOM V Rimu zadnji poskus za odložitev volitev Prefektura že razobesila volilne razglase Poslanska zbornica bo najbrž jutri vzela v pretres vladni predlog za odložitev vseh občinskih in pokrajinskih volitev, ki so že najavljene za 28. marec. Pokrajinske volitve naj bi bile tudi v Trstu. V rimskim krogih so vsekakor precej skeptični nad možnostjo, da bo lahko parlament v teh negotovih političnih trenutkih (odlok mora po zbornici odbriti še senat) pravočasno odobril ta predlog, ki ga je formalno vložil notranji minister Nicola Mancino. V Rimu vsekakor večina strank podpira predlog po odložitvi marčnih volitev, na Tržaškem pa so mnenja nekoliko deljena. Slovenska skupnost in Stranka komunistične prenove sta npr. že dali vedeti, da ne nasprotujeta volitvam konec marca. Prefekt je medtem včeraj dal razobesiti v vseh občinah naše pokrajine uradne volilne razglase s seznamom volišč. Volilni postopek je torej polnopravno stekel, tako na prefekturi, kot na sami pokrajini, ki jo po razpustu skupščine trenutno vodi vladni komisar Mario Marrosu. Stranke Čakajo na razvoj dogajanj v rimskem parlamentu in se na tihem že pripravljajo na volitve. Za prvo potezo, Ce jo lahko tako imenujemo, je poskrbel pokrajinski tajnik krščanske demokacije Sergio Tri-pani, ki je v nekem intervjuju predlagal volilni kartel med KD, socialisti in Listo za Trst, v katerega naj bi po možnosti pristopili Se zeleni in celo Severna liga. Z izjemo melonarjev, ki so ga pozdravili, je ta predlog naletel na negativne reakcije, tako socialistov kot pristašev Bossijevega gibanja. Deželni odbornik Da-rio Tersar je rekel, da morajo socialisti - ali bolje rečeno pristaši nekdanjega pravosodnega ministra Claudija Martellija, ki pa je izstopil iz stranke - stremeti po sodelovanju z levičarskimi strankami in ne z LpT. Predlog KD je popolnoma zavrnila tudi Severna liga, ki ga je o-cenila kot ponesrečen poskus reševanja sedanjega strankarskega sistema. DAN SLOVENSKE KULTURE / PRIREDITVE PO SLOVENSKIH ŠOLAH Na Prešernu Rebula na Slomšku pa Pahor Navezovanje na sodobno slovensko ustvarjalnost Ob letošnjem dnevu slovenske kulture so se tudi pri nas zvrstile razne prireditve, o katerih skušamo vsaj na kratko poročati. Tokrat posebej omenjamo proslavi, ki so jih v soboto dopoldne priredili na znanstvenem in klasičnem liceju Prešeren in na pedagoškem liceju Slomšek. Na obeh sta bila gosta in govornika obenem pisatelja: na znanstvenem liceju je nastopil Alojz Rebula, na učiteljišču pa Boris Pahor. Pravzaprav so na Prešernu letošnjo prireditev posvetili Rebuli, saj so dijaki uprizorili štiri dramatizirane odlomke iz njegovih del, nato pa so prebrali najboljše prispevke, ki so jih napisali dijaki na teme, ki jih načenjajo izbrani odlomki. Na včerajšnji prireditvi so dijaki podali tudi nekaj Prešernovih poezij, zapela sta dekliški in profesorski zbor, abiturienti znanstvenega liceja pa so pripravili tudi samostojno točko, zaigral pa je še ansambel. Tudi na pedagoškem liceju je nastopil dijaški zbor, Boris Pahor pa je govoril na temo Fašizem, nacizem, rasizem. Kot je že tradicija, so na pedagoškem liceju nagradili dijake, ki so bili najboljši v slovenščini, nagrade pa so šle tudi udeležencem nedavnega natečaja SKK. Na liceju so pod vodstvom Marka Sancina zapele dijakinje (Foto Ferrari) Boris Pahor na proslavi na pedagoškem liceju Slomšek (Foto Križmančič) STRANKE / POKRAJINSKI SVET SSK SSk se zavzema za skupen slovenski nastop V Četrtek, 11. t.m., se je sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti za Tržaško. Po uvodnem pozdravu predsednika dr. Zorka Hareja je prišlo na vrsto politično poročilo tajnika Martina Breclja, za njim pa poglobljena razprava o trenutnem položaju na Tržaškem. Pozitivno sta bila ocenjena obiska predsednika vlade Ama-ta in predsednika republike Scalfara. Slednji je na srečanju s slovensko delegacijo dokazal, da našo problematiko dobro pozna. Vendar vse to ostaja na neki načelni in simbolični ravni. Upati je, da bodo besedam sledila dejanja. V Trstu žal še vedno vladajo stare razmere in se stopnjuje negativen Olga Luping ________OPČINE / 25 LET DRUŠTVENEGA DELOVANJA______________ Če smo sejali, lahko pričakujemo žetev Danes popoldne bo v Prosvetnem domu prireditev, posvečena jubileju KD Tabor delovanja in dnevu slovenske kulture, bosta nastopila oba zbora: moški in ženski, elani starejše in mlajše dramske skupine bodo prikazali nekaj odlomkov iz svojega bogatega odrskega programa. Vsi bodo zajeli in program oblikovali iz lastne in domaCe stvarnosti. Pred leti je bila uprizorjena narečna igra "Rusa riga Crjez uograde”, delo profesorja Ivana ArtaCa, mladinsko delo Kekec in Mojca, Zmajčkov rojstni dan * vse to in še kaj se bo znova obudilo v odlomkih na odru. Prireditvi, ki smo jo namenili 25. obletnici društvenega delovanja KD Tabor in tudi dnevu kulture, smo dali metaforičen naslov: Po setvi - žetev. ObraCun dela je zelo pomemben mejnik v vsakem delovanju. Vzpodbudo za naprej pa pomeni posebno še na ljubiteljskem področju. Dolga doba pomeni hkrati mnogo opravljenega dela, z ozirom na vse naloge, ki so še v načrtu, pa mnogo prekratek čas, da bi se bilo lahko vse uresničilo. Društvo je gojilo raznoliko dejav- nost, od pevske, dramske, glasbene, knjižničarske, razstavne, do vseh oblik družbenega in družabnega življenja. Zavedamo se, da je društveno delovanje ena mnogih pomembnih Ci-niteljev, ki oblikujejo vaško življenje. Ce smo sejali, lahko pričakujemo tudi žetev. Ali je ta žetev bogata ali skromna, je odvisno od zastavljenega truda in moči. Tega pa smo vložili veliko v dobri veri, da bo seme bogato obrodilo in poplačalo trud. Kulturno delovanje pa je morda v današnjem Času še najbolj v stiski. Priliv mlajših moči je skromen, prostovoljno delo sloni na ramah vedno istih elanov. Potrošniška mrzlica odteguje človeka od kulturnih dejavnosti, zato je potrebno oblikovati še posebno kvaliteten in zanimiv program. Na današnji prireditvi, ki bo posvečena 25. obletnici društvenega odnos do naše manjšine. Prav zaradi naraščajočega nacionalističnega pritiska je skrajni cas, da se Slovenci pripravimo na učinkovite in odločne akcije glede rešitve naših problemov. SSk je mnenja, da mora Cimprej priti do oblikovanja dobrega zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine. Odlašanje s slednjim bi za Slovence lahko imelo zelo hude posledice. SSk tudi obsoja poskus, ki ga - tudi s sodnimi sredstvi - zadnje čase vodijo nekatere močne večinske politične sile, da bi razdelile in ošibile slovensko narodnostno skupnost v njenih prizadevanjih za dosego svojih pravic. Glede deželnih volitev - o slednjih je poročal deželni svetovalec Ivo Jevnikar - se SSk še vedno zavzema za skupen nastop. Kaže pa, da slovenske komponente italijanskih strank niso navdušene nad to rešitvijo. V primeru neuspeha le-te bo treba resno misliti na povezavo s kako drugo stranko, vendar z lastnim znakom. To seveda ni trajna, ampak le tehnična in zunanja rešitev. Bliža se tudi datum pokrajinskih volitev (28. marec). Pokrajinski svet SSk je izvršnemu odboru poveril nalogo, da preveri kandidatno listo, katera bo dokončno potrjena po vsej verjetnosti 26. februarja. Lista SSk je seveda odprta najširšemu sodelovanju vseh Slovencev v luči sklepov zadnjega pokrajinskega kongresa. 50-LETNICA DEPORTACIJ Bivši deportiranci se bodo v soboto zbrali v Gabrovcu V posebnih bataljonih preko 600 Slovencev Boris Simoneta Praznovanje takšnih ali drugačnih okroglih obletnic je navadno dokaj hvaležna navada, ki je večinoma vezana na prijetne življenjske okoliščine. So pa tudi tragični in žalostni dogodki, na katere mora ostati živ zgodovinski spomin, da ne gre v pozabo trpljenje in da se ne ponovijo mukotrpni primeri nasilja nad človeštvom. Prav s tem namenom pripravljajo snidenje preživeli primorski izgnanci letnikov 1924, 1925 in 1926. Pred 50 leti, natanko 9. marca 1943 je namreč fašistična oblast z bliskovito akcijo prisilno mobilizirala v posebne enote »battaglioni speciali« kakih 600 slovenskih fantov, da bi jim onemogočila pristop v vrste osvobodilne fronte. Prepeljali so jih v Aquilo in deportiranci so v posebnih delovnih enotah prestali dokaj težko preizkušnjo. Bili so slabo oblečeni in podhranjeni, izpostavljeni velikim fizičnim naporom, ustrahovani in v stalni življenjski nevarnosti. Po šestmesečnem mučnem obdobju se je vse končalo z razpadom Italije in večina izgnancev se je tedaj vključila v narodno osvobodilni boj. Ob 50-letnici prisilnega izgnanstva so pripravili prijateljsko srečanje, ki bo v soboto, 6. marca, ob 13. uri v društveni gostilni v Gabrovcu. Vabljeni so vsi bivši deportiranci z o-beh strani meje, ki se bodo po tolikih letih prijateljsko segli v roko, preživeli nekaj uric v prijetni družabnosti in obujali spomine na dogodke iz polpretekle zgodovine. Prav v teh Časih, ko se nevarno stopnjuje nacionalizem in se ponovno pojavljajo strahovi oziroma metode iz mračnega na-cifašisticnega obdobja, je treba s skupnimi moCmi odbiti to nevarnost, strniti svoje vrste in ob povečani budnosti ustvariti pogoje za strpnost in miroljubno sožitje. Zainteresirani bivši deportiranci v posebne bataljone naj se prijavijo Cimprej na jubilejno srečanje: poverjenika sta Janko Simoneta iz Zgonika (tel. 229120) in Alojz Kapun s Proseka (tel. 225187). NOVICE Nove spremembe v mestnem prometu Zaradi uvedbe novih avtobusnih postajališč in ukinitve nekaterih dosedanjih v okviru tretje faze izvajanja načrta za preustroj mreže javnega avtobusnega prevoza ACT, so bila spremenjena postajališča avtobusov št. 1 in 4. Nova postajališča so v Ul. Zorutti (na strani parnih hišnih številk), takoj po Ul. Trissino; v Ul. Visinada pri hišni štev. 5; v Ul. Baiamonti pri hišni štev. 52; v Ul. Pineta na desni strani pri vožnji navzdol, okrog 30 metrov pred križiščem z drž. cesto 202. Ustanovljena je bila tudi nova končna postaja proge št. 1, in sicer v Ul. Capodistria (na neparni strani hišnih številk) pri križišču z Ul. Orsera. Na novih postajališčih je seveda strogo prepovedano ustavljanje in parkiranje. Zaradi del podjetja ACEGA pa bodo od ponedeljka do vključno petka med 8. in 17. uro zaprte za ves promet in prepovedane za parkiranje naslednje ulice vključno s pločniki: Ul. delTIndu-stria (v treh zaporednih fazah glede na napredovanje del), Ul. dei Montecchi (prav tako v treh fazah) m del Ul. Manzoni med ulicama Sette Fontane in Matteotti. Za vsa vozila je prepovedan promet in parkiranje tudi po naslednjih ulicah, vključno s pločniki: Ul. Caduti sul Lavoro (na strani parnih hišnih številk za 40 metrov od Ul. D’Alviano naprej), Ul. Broletto (na obeh straneh cestišča na odseku med ulicama D’Alviano in In-dustria), na Šentjakobskem trgu (po obeh straneh cestišča na odseku med ulicama Concordia in deirindustria in med ulicama delFIndustria in delVIstria), v Ul. dellistria, v Ul. Molino a Vento, v Ul. Sette Fontane in v Ul. Matteotti. Avtomobile, ki ne bodo spoštovali prepovedi, bodo odstranili s pajki. Javno srečanje o Osimu in Krasu Kot smo že poročali, bo jutri ob 20. uri v občinski knjižnici v Saležu javno srečanje z naslovom »Novi Osimski sporazumi in mednarodni kraški park - soočenje menj o prihodnosti Krasa«, ki ga prireja tržaška Federacija zelenih. Sodelovali bodo zgo-niški župan in deželni svetovalec DSL Miloš Budin, deželni svetovalec Slovenske skupnosti in njen deželni tajnik Ivo Jevnikar, predstavnik WWF Gnido Pesante, predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca in deželni svetovalec zelenih Andrea VVehrenfennig. Intenzivni tečaji slovenskega jezika Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da se je začelo vpisovanje v letošnji ciklus tradicionalnih intenzivnih tečajev slovenskega jezika različnih stopenj za odrasle in otroke. TeCaji bodo potekali od marca do junija. V okviru svojih institucionalnih namenov pripravlja Ustanova tudi brezplačne tečaje konverzacije, elanom sindikatov CGIL, CISL in UIL pa priznava posebne olajšave. Tajništvo v Ul. Valdirivo 30 (2. nadstropje) je odprto ob ponedeljkih in Četrtkih med 17. in 19. uro. Sporočilo dolinske občine Občinska uprava sporoča, da pozorno sledi sedanji začetni fazi preureditve javnih prevozov v občini in vabi uporabnike naj pismeno sporočijo morebitne probleme in predloge. Uprava bo vzela vse predloge v pretres in bo skušala ugoditi CimveCjemu številu uporabnikov javnih prevozov. Svoje odločitve bo uprava posredovala vodstvu prevoznega podjetja ACT-KPP. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst t * Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG NOVA AGENCIJA V Ul. Machiavelli 22 - Tel. fax: 040/662111 svetovanje in trgovanje z nepremičninami CGIL / CENTER CAAF Pomoč pri izpolnjevanju davčnih prijav upokojencev Tržaška Delavska zbornica CGIL je z ustanovitvijo centra za davčno asistenco CAAF poskrbela za strokovno pomoč upokojencem pri izpolnjevanju novega obrazca St. 730 za davčno prijavo dohodkov iz leta 1992. Služba bo delovala od 15. do 28. februarja na naslednjih sedežih in po naslednjih umikih: .TEPEŽI SINDIKATA CGIL: - v Trstu, na vogalu med ulicama S. Apollinare in Pondares, od ponedeljka do vključno petka od 9. do 12. in od 16. do 18. ure; - v Miljah, Calle Bacchiocco 6/a, od ponedeljka do vključno petka med 9. in 12. uro; - pri Domju, Cesta za Glinščico 58, od ponedeljka do vključno petka med 9. in 12. uro; - v Nabrežini, Trg sv. Roka 103, ob ponedeljkih, torkih in petkih med 9. in 12. uro. SEDEŽI SINDIKATA UPOKOJENCEV CGIL: - Sv. Jakob, Ul. Frausin 17, od ponedeljka do vključno petka od 9.30 do 12. ure; - Rojan, Ul. Stock 9, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10.30 do 12. ure; - Čampi Elisi, Drevored Čampi Elisi 38/b, od ponedeljka do vključno petka od 9.30 do 12. ure; - Sv. Ivan, Ul. S. Cilino 44/a, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 10. in 12. uro; - Skoljet, Ul. dello Scoglio 197, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.30 do 11.30; - Opčine, Narodna ulica 69, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 12. uro; - Križ, 134/a, ob torkih in petkih med 9. in 12. uro; - Skedenj, Skedenjska ulica 30, od ponedeljka do vključno petka med 10. in 13. uro; - Sv. Ana, Stara istrska ulica 66, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 10. in 12. uro. Pozor na roke za vpis otrok v poletne kolonije SLOKAD in Slovenska Vincencijeva konferenca obveščata, da se je začelo vpisovanje otrok - od 5. do 16. leta - za koloniji v Dragi in v Comegliansu. Opozarjamo, da je vpisovanje v Tržaški občini samo do 6. marca! Zamudnikov ne sprejemajo. Koloniji se lahko odpoveste tudi zadnji hip. V ostalih občinah na Tržaškem in na Goriškem vpisujejo tudi kasneje. Vpisne pole in navodila dobite na šoli, vpisujejo pa občinske zdravniške asistentke. Ne zamudite roka za vpis, ker bi bilo škoda, da bi otroci ostali brez prijetnih julijskih počitnic med sovrstniki in pod skrbnim nadzorstvom, tako ob morju kot v gorah. Za pojasnila lahko telefonirate v Trst v večernih urah, za Drago na štev. 226117, za Comeglians na štev. 43194. Bralce prosimo, da bi o gornjem seznanili znance, ki imajo šolske otroke. Srednješolke in srednješolci, PUSTNO SOBOTO, 20. februarja 93, smo od 18. do 22. ure /. K -m ibOluti?- » v v Kh, rezervirali za vas. Pogovorite se o tem med sabo in s svojimi starši. % mm Tradicionalno rajanje za pustne šeme in šemicedo 10. leta starosti bo na PUSTNI TOREK od 15. do 18. ure. - Rajanje bodo obiskali ti H Str1 priljubljeni slovenski ČARODEJ in simpatične čarodejke, ki bodo vodile rajanje od začetka do konca. PRVORAZREDNA OBUTEV sporoča cenjenim strankam, da se je preselil iz Ul. Cavana 9 v Ul. Felice Venezian 19 ... sezona velikih popustov se nadaljuje do 7 marca. TRST - Ul. F. Venezian 19 - Tel. 300319 LESNINA BOR NABREŽINA - POSTAJA 69 TRST Tel. (040) 200282 * UMETNA OBRT * LESENE OBLOGE * RAZNOVBSTNI PODI * LESENE LESTVE * LAKI, LEPILA, SILIKONI + KOVINSKA OPREMA ZA POHIŠTVO * LES ZA GRADBENIŠTVO * RAZSTAVA NOTRANJIH VRAT (BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA DOBAVO IN MONTAŽO) * ZASTOPSTVO ELEKTRIČNIH STROJEV HOLZ HER in STAVER KRIŽ - Dom »Alberta Sirka« Danes, 14. t.m., ob 17. uri Slovensko DAN SLOVENSKE KULTURE stalno gledališče Thornton Wilder Naše mesto Sodelujejo zbora »Vesna«, baletna skupina »Mladina«, zbora »F. Venturini« od Domja in pesnik Ace Mermolja. REZIJA ŠPORTNA ŠOLA TRST ADRIJAN RUSTJA priredi v nedeljo, 21. februarja od 15. do 19. ure tradicionalno PONOVITEV OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Danes, 14. februarja, v Borovem športnem centru v Trstu, Vardelska cesta 7 ob 16. uri - Abonma Igral bo orkester Taims red C Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. SK KRAS in KD RDEČA ZVEZDA vabita na VESELO PUSTNO ZABAVO V ŠPORTNO KULTURNEM CENTRU V ZGONIKU SPORED Petek, 19.2.93 21.00 -01.00 HAPPYDAY Sobota, 20.2.93 21.00 -03.00 AVIA BAND L. FURLAN Nedelja, 21.2.93 15.00 - 18.00 Otroško pustno rajanje (vrtec in osn. šola) 17.00 - 20.00 Ples za nižjo srednjo šolo z D.J. 21.00 -01.00 CALIFORNIA Torek, 23.2.93 21.00 -03.00 FARAONI DUOTOMATO ti GLASBENA MATICA TRST KONCERTNA ABONMAJSKA SEZONA 1992/93 18. februarja, ob 20.30 v gledališču Miela v Trstu, Trg Duca degli Abruzzi 3 »SODOBNI DEŽELNI SKLADATELJI IN PIHALNI TRIO« Giorgio Marcossi - flavta Lino Urdan - klarinet Vojko Cesar - fagot Vidali, Sofianopulo, Coral, Merku, Dieder, Bilucaglia, Dominutti in Zanettovich. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. VII. ZIMSKE IGRE Sklada »Mitja Cuk« bodo v nedeljo, 28. februarja 1993 na Črnem vrhu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul. 126 vsak dan od ponedeljka do peka od 9. do 12. ure. Informacije po telefonu 212289. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM prireja v počastitev Prešernovega dneva predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »PODOBA ŽENSKE V PREŠERNOVI POEZIJI« v sredo, 17. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Vljudno vabljeni. Kam bodo šle pustne maske . v soboto, 20. .m. zvečer? TPK SIRENA bo zanje pripravila pravo pustno vzdušje. Informacije in rezervcije - tel. 422696 Halo...halo Tanja Smotlak presenetila si nas, da si s tvojo diplomsko nalogo »V slovenski kulturi psihoanalize zgodovine in sodobne filozofije« dobila pohvalo in visoko nagrado »Dr. F. Tončič 1993«. Iskreno čestitamo tvoji prijatelji. OBVESTILA KD LIPA in SD ZARJA priredita danes, 14. t.m., ob 17.30 v kinodvorani v Bazovici ZABAVNOGLASBENI POPOLDAN Vabljeni! 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE- tajništvo Trst -vabi na 34. OBČNI ZBOR jutri, 15. februarja, ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo 16. februarja objavljena na oglasni deski DEŽELNEGA ŠOLSKEGA URADA (trg Sv.Antona Novega 6 v Trstu) lestvica učnega osebja, ki je doseglo usposobljenost za poučevanje literarnih predmetov na slovenskih višjih srednjih šolah. VII. ZIMSKE IGRE - Sklada »M. Cuk« bodo v nedeljo, 28. februarja na Črnem vrhu. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo v uradu Sklada, Narodna ul. 126 vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Informacije po telefonu 2122RQ SEKCIJA VZPI-ANPI Kolonkovec - sv. Ana -Naselje sv. Sergija priredi danes ob 17.30 v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija praznik včlanjevanja. Govoril bo tov. Ar-turo Calabria pokrajinski predsednik VZPI-ANPI. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI v občini Dolina priredi jutri, 15. t. m., ob 20. uri v dvorani Mladinskega krožka v Dolini »Širše srečanje članov in somišljenikov«. Sodelovali bodo predstavniki pokrajinskega vodstva stranke. Vabljeni. E3 ČESTITKE Ob praznovanju 80. rojstnega dne želijo iz vsega srca VIKTORJU ŽERJALU veselja in trdnega zdravja, Zena Ana, nečaki in vsi sorodniki. V Dolini ura bije, naprej gre. Novo leto je priš- V naslednjih dneh se bodo zvrstili / POGOVORI O PRIMORSKEM DNEVNIKU na OPČINAH: v torek, 16. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu. Prisotna bosta predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in odgovorni urednik BOJAN BREZIGAR v BORŠTU: v sredo, 17. t.m., ob 20.30 v Srenjski hiši. Prisotna bosta predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar IVAN FISCHER. VABLJENI VSI NAROČNIKI IN BRALCI PRIMORSKEGA DNEVNIKA. V Dolini slavi jutri naša draga Notburga Sancin svoj 80. rojstni dan. Ob njenem visokem življenskem prazniku ji iskreno Čestitajo in ji kličejo še na mnoga le-tavsi, ki jo imajo radi. lo in tvoj 80. rojstni dan praznuje se. Draga BUR-GA, da boš zdrava in vesela zmeraj v cerkvi pela, v življenju obilo sreče imela, ti želijo vse tvoje prijateljice. ALIČE, naj ti tvoj rojstni dan na zlatem vozu pripelje ljubezen, prijateljstvo in veselje. Da boš mnogo lepega doživela in z nami vedno rada pela, ti vse najboljše želi klapa iz Shervooda. H PRIREDITVE KD LIPA in SD ZARJA - Bazovica. Danes ob 17.30 v kinodvorani: ZA-BAVNO-GLASBENI POPOLDAN. Sodelujejo Mix orkester, Tržaški narodni ansambel, pevci Edith Kocjan, Marta Fabris, Ivica Vergan, Mario Simič, Tullio Možina, Fulvio Ju-rinčič s fraitonarco, čarodej Bogdan Frass. Povezovalec Andro Merku. Vabljeni. SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom. Danes ob 16.30 »PO SETVI PRIDE ŽETEV« ob 25. letnici SKD Tabor in dnevu slovenske kulture. Zamisel in režija Olga Lupine. Program oblikujejo MPZ in ZPZ Tabor ter člani starejše in mladinske dramske skpine. JUTRI, 15. t.m. bo v Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3, ob 20.30, predaval prof. Andrej Vovko o Cirilme-todijskem društvu v Trstu od začetkov do njegove likvidacije. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm prireja v počastitev Prešernovega dneva predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »Podoba ženske v prešernovi poeziji« v sredo, 17. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni tu- V četrtek, 18. t. m., ob 22. uri v diskoteki La Capannina, Ul. Costalunga 113 PUSTNI PLES s skupino HAPPY DAV. di dijaki in študentje. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na predstavitev nove knjige prof. Fe-dore Ferluga Petronio »Cultura classica e italia-na nel dalmata Ante Tre-sič-Pavičič (1867-1949), ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu v četrtek, 18. t.m., ob 18. uri. Delo Ido v hrvaščini predstavil zagrebški literarni zgodovinar dr. Mirko Tomasovič; povzetek v slovenščini. Vljudno vabljeni. SKD PRIMOREC -Trebče gostuje danes ob 17. uri v Ljudskem domu dramsko skupino KD Kraški dom-Repentabor z delom S. Milič »Kdo je kriv ?« v režiji D. Gorjupa. GLASBENA MATICA - Trst šola »M. Kogoj« vabi na interni nastop svojih gojencev (klavir, violina, flavta, kitara) jutri, 15. t.m., ob 17. uri. in na interni nastop gojencev trobilnega oddelka s sodelovanjem glasbene šole Piran, ki bo v sredo, 17. t.m., ob 17. uri na sedežu na sedežu, Ul. R. Manna 29. Vabljeni. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na pustno srečanje, ki bo v sredo, 17. t.m., ob 16. uri v Ul Donizetti 3. KD PRIMOREC vabi na praznik slovenske kulture, ki bo v torek, 16. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Sodelujejo OS P. Tomažič, veseli godci in mladinska skupina iz Trebč. _____________KINO ARISTON -15.00, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. Whoopy Goldberg. EKCELSIOR - 15.00, 17.15, 19.40, 22.00 »Luna di fiele« r. Roman Polanski, i. Emmanuelle Sei-gner. EKCELSIOR AZZUR- RA - 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »I signori della truf-fa«, i. Robert Redford, Dan Aykroyd, Ben King-sley, River Phoenix. NAZIONALE I - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trap-pola in alto mare«, i. Števen Seagal. NAZIONALE II - 15.30, 17 05, ,18.45, 20.30, 22.15 »Tesoro, mi si e’ allargato il ragazzi-no«.Walt Disney. NAZIONALE III - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE IV - 10.00 - 11.30 Walt Disney »La favola del principe Schiaccianoci«. ■ BARI 53 67 22 20 36 CAGLIARI 81 56 37 13 71 FIRENCE 55 31 45 59 52 GENOVA 24 56 19 65 25 MILANO 75 68 72 56 41 NEAPELJ 90 88 8 13 87 PALERMO 10 23 39 70 55 RIM 15 83 68 17 63 TURIN 14 8 66 80 86 BENETKE 77 81 25 83 41 ENALOTTO X 2 X 1 2 2 1 1 1 2 2 2 KVOTE 12 68.700.000 11 2.862.000 10 211.000 16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Singles , 1’amore e un gioco», i. Bridget Fonda, Campbell Scott, Matt Dillon. GRATTACIELO 17.00, 19.30, 22.00 »Dra-cula« r. Francis Ford Cop-pola. MIGNON - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Tesoro, mi si e’ allargato il ragazzino«. Walt Di-sney. EDEN - 15.30 - 22.10 »Lo voglio tutto dentro«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »La bella e la bestia», Walt Disney. LUMIERE - 10.00, 11.30 »Beethoven«. 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La storia di Qiu Ju», r. Zhang Vimou. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Puer-to Escondido«, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Aba-tantuono, Valeria Goll.10. RADIO - 15.30 - 21.30 »Bestiali vveek end per copie infuocate«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 14. februarja 1993 VALENTIN Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 17.30- Dolžina dneva 10.21 - Luna vzide ob 1.58 in zatone ob 11.00. Jutri, PONEDELJEK, 15. februarja 1993 JORDAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1035,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: France-sca Marcovich, Andrea Plez, Ejanr Garassich. UMRLI SO: 54-letni Radmilo Vuletic, 87-letna Tina Milisich, 87-letna Antonia Pohlen, 93-letna Irena Michelis, 62-letni Massimo Kocjančič, 92-letni Giovanni Starace, 84-letna Paola Lucac, 82-letna Daniela Pegan, 64-letna Maria Rupena, 71-letni Brunetto Piazza, 80-letna Rosa Pecchiari, 85-letna Carolina Hrvatin, 88-letni Francesco Brove-dani, 73-letna Maria Makovec, 70-letna Maria De Zorzi. [ I LEKARNE Nedelja, 14. februarja 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Unita 4, Ul. Masca-gni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje. OPČINE - Proseška ulica 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel.820002) Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170 ) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 ' Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. februarja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fa-bio Severo 112, Ul. Gin-nastica 6. BAZOVICA- - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. MALI OGLASI OSMICO ima Igor Slavec v Dolini 89. OSMICA je odprta v Koludrovci cel februar. OSMICA je odprta do 23. t.m. na Zajčji farmi v Repniču. OSMICO ima odprto Ušaj v Nabrežini. Tod belo in črno vino. OSMICO sta odprla v Saležu Silva in Maurizio. OSMICO je odprl Edi Glavina v Lonjerju. Toči belo in črno vino. OSMICA je odprta pri Mirotu Žigonu v Zgoniku. DAJEM inštrukcije iz matematike. Kličite v dopoldanskih urah na tel. et Q4407? ' RABLJEN motorni kopač srednje jakosti za obdelavo vrta kupim. Tel. 575145 KUPIM rabljeno ali za prilično ceno motorno žago (za hlode) srednje velikosti. Tel. 575145. PRODAM originalni japonski avtomobil Suzuki v dobrem stanju. Tel. 200605 PRODAM avtomobil A 112, oktober ’86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Telefon 040/391124 ob večernih urah 17 LETNO dekle z veliko volje do dela išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 417937 ob urah obedov. PRODAM stroj za molžnjo krav. Telefon 327240. PRODAM avtomobil Fiat 131 supermirafiori, cena 1.500.000 lir. Tel. ob uri kosila (0481) 391338. HIŠICO Z VRTOM (80 kvm) pri sv. Ivanu dajem v najem s kratkotrajno pogodbo. Tel. 575145 ISCEM DELO za nekaj ur na teden v popoldanskih urah kot gospodinjska pomočnica v okolici Opčin ali Trsta. Tel. 0038-67-61720 od 15. ure dalje. ŠTUDENTA iz Slovenije najemata dvosobno stanovanje v Trstu ali na Krasu. Tel. 0038-67-72934 ob delavnikih po 20. uri. ODDAJAMO V NAJEM na zahodnem Krasu popolnoma obnovljeno stanovanje veliko 115 kvm; prednost nebivajoči. Dve spalnici, dnevna, kuhinja, kopalnica in klet. Telefon 040-220300. AVTOMOBIL NIVA 4 x 4 bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, cena 9 milijonov + 500.000 lir super kolek. Draga 31 -tel. 040/228932. V NAJEM dajemo trgovski prostor, 35 kvm v središču Nabrežine primeren tudi za ambulanto ali pisarno. Tel. 040/212735 od 16. do 18. ure. IŠČEMO posamez-nika(co) ali mlajši par z manjšim kapitalom za vključitev v trgovsko dejavnost (tab. XII - XIII) v prodajnih prostorih pred skorajšnjim odprtjem. Zagotovljen zaslužek. Tel. (0481) 82770. KOZJI in konjski gnoj primeren za vrtnarstvo prodaja kozjereja Žbogar -Sanatorca 47. PRODAJAM med - domač pridelek po ugodni ceni. Ul. Brigata Etna 4 -Gorica, tel. (0481) 81314 NUJNO iščem delo kot skladiščnik. Tel. (481) 78188 v večernih urah. GUME v dobrem stanju za avtomobil Fiat Ritmo prodam. Tel. ob večernih urah (0481) 78188. AGRARIA FURLANI -Ul. Milano 25, nudi po ugodnih cenah visokotač-ne čistilne naprave (idro-pulitrici), črpalke za pretakanje vina, kosilnice BCS in nahrbtne obrezo-valnike (decespugliatori). Tel. 632200. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Zavije (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal l/l Devin-Nabrežina 129 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14) Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Zapustil nas je Max Kocjančič Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Mavhinje. Žalostno vest sporočajo žena, sin, hci, brat Franc in sestra Olga z družinama. Cerovi je, 14. 2 1993. (Pogr. pod. Zimolo) Ob izgubi dragega Maxa Kocjančiča izreka družini in svojcem iskreno sožalje SKD Cerovlje-Mavhinje. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage Josipine Maganja vd. Košuta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku in moškemu pevskemu zboru Vesna. Svojci Križ, Trst, Portorož, Ženeva, 14. 2. 1993 (Pogr. pod. Zimolo) ZAHVALA Svojci Riharda Rustie se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala nosilcem cvetja in MPZ V. Mirk. Barkovlje, 14. 2 1993. n . ZAHVALA Svojci Carla Canteja (Luci) ° se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Posebna zahvala pevcem, osebju na-brežinske občine, kolegicam in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Savina in Sonja. Sempolaj, 14.2.1993. Svojci ZAHVALA Stefanje Tence vd. Sedmak se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Trst, 14. 2. 1993 (Pogr. pod. - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage Roške Žakelj Svojci Repnic, 14. 2. 1993 (Pogr. pod. Ul. Zonta 3) _ COOP / AFERA DOBIVA NOVE POLITIČNE RAZSEŽNOSTI Suspendirana iz stranke M.Del Ben in B.Bmnello Oba vztrajata na odločitvi da ne bosta odstopila - Jutri sestanek tajništev stranko koalicije na občini APERTURAmf ^SUPERMEf Chetedatad^reto^' tonsm5T non dipendeSKS* pBi m m m m K SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA / IZREDNI KONGRES Nova SNS? Začasni predsednik je Marjan Stanič - Nezaupnico izglasovali soglasno - Med nacionalisti ne bo komunistov in mladincev Tanja Starič LJUBLJANA - »To je Cm dan za nas, nacionaliste,« je vzdihnil eden od udeležencev včerajšnjega izrednega kongresa Slovenske nacionalne stranke, ki ga je sklicala »odpadniška« frakcija SNS, zato da bi »razrešili spore in našli skupno formulo za novo organiziranje in delo«. Ker Zmago Jelinčič in njegovi pristaši kongresa ne priznavajo (in jih zato na včerajšnjem »srečanju« seveda ni bilo), neposlušne poslance in elane pa so iz stranke celo izključili, sporov včeraj niso razčistili. Pokazalo se je le, da 80 predstavnikov iz 32 občinskih odborov (vsega skupaj jih je 35) ne podpira potez Zmaga Jelinčiča po volitvah, zato so mu soglasno izrekli nezaupni- Kongres se je zaCel s pozdravnimi govori gostov - predstavnikov narodnih demokratov, liberalne stranke, Nacional - socialne zveze Slovenije in Republikanske zveze. Vsi so podprti »nacionalno« usmeritev SNS in njeno zvestobo programu, s katerim je ta stranka prepričala kar deset odstotkov votilcev, ter pozvali k skupnemu boju proti vsem, ki ogrožajo Slovenijo in Slovence. Prišli so tudi predstavniki treh parlamentarnih strank: v imenu socialdemokratov je udeležence pozdravil Erik Modic, ljudska stranka je poslala telegram, v imenu krščanskih demokratov pa je »svojim poslanskim kole- gom« uspešno delo zaželel Nace Polajnar. Udeleženci kongresa so zatem sprejeti poslovnik in statut. Najbolj sporno je bilo vprašanje, ati se v nacionalno stranko lahko vključijo »nekdanji komunisti in aparateiki zveze socialistične mladine«. Manjšinski del je menil, da se v stranki vsi tako dobro poznajo, da »smo jih nezanesljivo že izločili«, večinski del pa, da za nekdanje komuniste in mladince v nacionalni stranki ni prostora, saj je bilo »v ZKJ samo pet odstotkov Slovencev«. Ta sklep so tudi sprejeti. Sledili so referati poslancev in predsednikov občinskih odborov. Sku- pni imenovalec vseh razprav je bila ugotovitev, da SNS sodi na desnico in da je zato vsakršno »pakti-ranje« z levico izdaja interesov stranke in njenih volilcev. Zmago Jelinčič naj bi napovedoval »revolucionarno« spremembo režima. Nacionalisti naj bi izkoristiti delavske nemire, do katerih bo zagotovo prišlo, in prevzeti oblast. Potem bi narediti vse potrebno za dobrobit Slovenije. »Uporniška« frakcija pa je za evolucijo, za postopne spremembe. Poslanec SNS za Drnovška torej ne sme glasovati, pa Čeprav bi stranka s takimi potezami dolgoročno lahko prevzela oblast. Člani SNS Jelinčiču zamerijo tudi »diktatorsko« obnašanje, najhujša zamera pa je »poskus rušenja Janeza Janše, ki je najbolj zaslužen za osvoboditev Slove- nije«. Za NOB se »Jelinčič zavzema bolj kot Tito«, poleg tega pa je najbolj kriv za to, da so se sile na desnici usodno razcepile. Nekoliko bolj optimističen je bil tajnik Liberalne stranke Daniel Malenšek, ki je povedal, da gre »se- me, ki sta ga sejati SNS in LS, že v klasje« in da bodo zdaj vsi skupaj skrbno nadzorovali »klerokomu-nizem, ki se je zgodil po volitvah«. Udeleženci kongresa so potem soglasno izglasovali nezaupnico Zmagu Jelinčiču, za v. d. predsednika stranke pa izvolili Marjana Staniča. Dobil je 76 glr ,ov, njegova protikandidatka Irena Oman pa pet. Stanič je po izvolitvi povedal, da bo predsednik samo do rednega kongresa, ki ga bodo sklicali v naslednjih dveh mesecih, in potem obljubil, da se bo držal programa stranke - ta pa je: Slovenija Slovencem. co. kdo je pravzaprav nacionalna stranka? (FOTOJože Suhadolnik/TRIO) Marjan Stanič s somišljeniki (FOTO:J.Suhadolnik/TRIO) Začenja se boj za dediščino SNS Novi »vršilec dolžnosti« predsednika Slovenske nacionalne stranke Marjan Stanič je po izvolitvi izjavil: »To je bil prvi kongres, na katerem so legitimno izvolili novo vodstvo. Kongres so sklicali občinski odbori. Po statutu, ki smo ga danes sprejeli, je to pravno-legitimna pot. To, da bo Jelinčič marca sklical kongres, pa nima nobene podlage v statutu. Zdaj bo sodišče ugotavljalo, kdo je pravno-formalni dedič SNS. V medijih naj se ne govori, da sta to dve stranki oziroma da je nastala še ena. To je samo ena nacionalna stranka, ki ima svoj program. Zmago Jelinčič je še vedno naš . elan, saj ga kongres ni izključil, ampak mu je samo izglasoval nezaupnico. Ne bom se spuščal na tako raven kot on, ki nas blati po časopisih. Za reševanje spora je pristojno sodišče, ki bo na podlagi vseh verodostojnih dokumentov kongresa ugotovilo, kdo ima pravzaprav pravico do dediščine.« Na vprašanje, kako se bo delil denar, ki ga stranka dobi iz proračuna (gre za milijon tolarjev mesečno), je Stanič povedal: »Mislim, da bo moral državni zbor sprejeti moratorij na delitev tega denarja, dokler sodišče ne bo odločilo, kdo je dedič. Se vedno pa je mogoCe, da se drugi poslanci sprijaznijo s tem kongresom. Potem se lahko ponovno združimo v enotno poslansko skupino SNS in skupaj oblikujemo močno opozicijo, ki jo Slovenija nujno potrebuje.« O tem, da so bili neposlušni poslanci in elani, ki so sodelovali na kongresu, pred tem izključeni iz stranke in je bil torej to kongres nečlanov, pa Stanič pravi: »Menim, da za izključitve ni bilo nobene pravne osnove. Ge bi se Jelinčič držal statuta, ki ga je sam sestavil, bi lahko elane izključilo samo predsedstvo stranke, to pa nikoli ni obstajalo. Odrekam legitimnost teh izključitev.« Koliko elanov stranke ima SNS, ki jo vodi Marjan Stanič? »To je težko ugotoviti, ker je Jelinčič zadnje dni obiskoval občinske odbore in skušal na vsak način dobiti izjave o lojalnosti. Obnaša se, kot da je stranka njegova in v to tudi verjame.« Ludvik Klaus pa je o zadnjih izjavah Zmaga Jelinčiča, češ da se SNS ne more strinjati s stališči frakcije, da so vojno dobili belogardisti in Hitler, povedal: »Po našem mnenju naj povojne spore rešujejo zgodovinarji, ne mi. Mi komunistični stranki zamerimo načrtno jugosloveniza-cijo Slovenije, drugače pa pravimo: po osamosvojitvi smo vsi Slovenci. Ni vec važno, kdo je bil komunist in kdo ne, nam je to popolnoma vseeno. Vseeno je, kaj je po verski pripadnosti, samo da je Slovenec in da je pripravljen pošteno delati v naši stranki.« (T.S.) ZAMEJSTVO Kdo bo skrbel za zamejce? Slovenska manjšina za večje pristojnosti parlamenta Bogo Samsa LJUBLJANA - Zunanji minister Lojze Peterle je med tradicionalnim novoletnim sprejemom predstavnikom zamejskih Slovencev razložil svoj predlog predsedniku vlade, da bi zunanje ministrstvo poslej prevzelo skrb za zamejstvo, imenovalo pristojnega državnega sekretarja in posvetovalni organ, v katerem bi sodelovati tudi zamejci. V prejšnjem režimu je za to skrbel posebni zamejski odsek pri Socialistični zvezi. Delal je učinkovito in strokovno. Nekdaj so mu očitati enoumje, Ceš da skrbi samo za del zamejcev, kasneje so se ti očitki polegli, delo odseka pa je bilo vedno bolj pluralistično usmerjeno. Po prvih demokratičnih volitvah so ustanoviti posebno ministrstvo, najprej je bil minister Janez Dular, njega pa je zamenjal Janko Pnrnk. Oba sta se zamejcem priljubila, saj sta se zanje zelo zavzela, bila sta tudi dobra poznavalca njihovih težav in človeka s potrebno politično in kulturno širino. Čudežev pa z eno tajnico in funkcionarjem nista mogla delati. Novi zakon o vladi je to ministrstvo odpravil, zato vprašanje, v kakšni organizacijski obliki naj bi se ukvarjali s problemi slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, izseljencev in zdomcev, še ni rešeno. Peterletov predlog je med zdomci naletel na različne odmeve. Vsi se strinjajo s tem, da mora biti skrb in odgovornost za zamejce tudi formalnopravno urejena, ne glede na to, kako se spreminjajo vlade. Toda nekateri menijo, da te problematike ne bi smelo pokrivati le eno samo ministrstvo oziroma da povezava Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem z matično domovino ni samo stvar zunanjega ministrstva. Gre namreč za cel preplet povezav na različnih področjih, za problem skupnega kulturnega, morda celo nacionalnega prostora. Gre torej za problem kulturnega razvoja Slovencev kot celote, za gospodarske povezave, povezave na področju informiranja, šolstva, politike, torej celotne palete dejavnosti. Zato je bilo slišati mnenja, da bi lahko to problematiko delno lahko pokrivalo ministrstvo za zunanje zadeve, morda poseben urad pri predsedniku vlade. Toda o njej bi moral odločati tudi slovenski parlament. Vlada je namreč lahko preveč enostranska, saj se v njeni politiki izražajo le pogledi vladne koalicije in programske smernice vladnih strank, parlament pa je podoba celotnega slovenskega političnega spektra. Nekateri so biti odločno proti temu, da bi reševanje zanejskih problemov zaupali zunanjemu ministrstvu, Ceš da bi to lahko povzročilo škodo manjšini, njenim intresom in njenim predstavnikom. Vse skupaj pa je morda tudi prikrit izraz sedanjih političnih razmer oziroma trenutne razdelitve ministrskih mest.Na vsak način pa gre za kompleksno vprašanje odnosov med matico in zamejstvom, ki terja tehten premislek. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na važen prispevek zamejstva k razvoju slovenske matice. DOGODKI, KI SE JIH VELJA ZAPOMNITI Med Scilo in Karibdo strankarskih (ra)združevanj Začetek tedna, ki se izteka, je minil predvsem prazn(icn) o. Dokaj skromno smo praznovati kulturni praznik - obletnico (-vrag si ga vedi, zakaj ravno smrti in ne rojstva) velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, podeliti smo najvišje nagrade mladim, nadebudnim študentom, ki jih je naš kronist poimenoval novi Kolumbi. S tem smo, nekako bolj za silo kot ne, zadostili delčku duhovnih potreb ljudstva. Zato pa nas je že torek postavil v vsakdanje tire. Poslanci državnega zbora, ki so se razkropili po sejah začasnih delovnih teles, so zaceli premlevati vsebino zakonov, ki naj bi jih zbor obravnaval na svoji seji 23. februarja, za zaprtimi vrati pa so vodje njihovih poslanskih skupin nadaljevati napeto in vročično razpravo o številu, sestavi in vodenju delovnih teles. Mimogrede, svojo nalogo so do konca tedna opravili le delno, saj so se uspeti dogovoriti, da bo zbor imel vsega skupaj 21 delovnih teles, vsak izmed devetdesetih poslancev državnega zbora pa naj bi sodeloval pri delu treh ati štirih. Se vedno pa je skrivnost, kdo bo ta telesa vodil. Nekateri hudomušno pravijo, da paC tisti poslanec, ki bo imel najveejo številko Čevljev... 11 delovnih teles namreč zanima predvsem opozicijo, 12 pa pozicijo. Težava pa je v tem, da so nekatera delovna telesa zanimiva za obe. Med drugim tudi za to, ker imajo ta telesa nekoliko večjo »težo« (včasih pa so tudi bolj prestižna), kar se bo vsekakor poznalo tudi pri funkcijskem dodatku, ki ga bodo prejemali tisti poslanci, ki jim bo to delo na koncu zaupano. Sami pravijo, da to ni res, pa vendarle pomislek ni iz trte zvit, saj celo nekateri ljudje v vodstvih strank, ob tem ko se v isti sapi javno zavzemajo za to, da plaCe poslancev ne bi bile višje od štiridesetih tisočakov, s konkretnim predlogom pred za to pristojno parlamentarno delovno telo sploh še niso prišli. Visoke poslanske plaCe jim očitno ne smrdijo preveč... Namesto tega je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve v četrtek sklenila znižati osnovo poslanskih plač za petino, kar pomeni, da bo plaCa brez minulega dela in vseh drugih dodatkov znašala nekaj več kot 120.000 tolarjev. Skoraj istočasno pa je pogajalska skupina, v kateri so predstavniki gospodarske zbornice in šestih sindikatov, uskladila aneks h kolektivni- pogodbi za gospodarstvo, po katerem bodo izhodiščne bmto plaCe za fe- Ivanka Mihelčič bruar znašale nekaj več kot 35.000 tolarjev za enostavna dela in okrog 106.000 SLT za zahtevnejša dela. PlaCe gor, plaCe dol. Nekako v senci teh razprav je ostala dokaj Črnogleda napoved priznanega slovenskega ekonomista Aleksandra Bajta, ko je pri Aleksander Bajt(Foto:TRIO) Mlinarjevem Janezu na Teharjiti govoril o prihodnosti naših gospodarskih usmeritev. Denar meCemo stran, je rekel, ko pomagamo malemu gospodarstvu, saj to po njegovem mnenju ne potrebuje ne privilegi- jev in ne dotacij; če bi bilo res sposobno spodbuditi gospodarsko rast, bi to opravilo tudi brez državne pomoči. Bajt opozarja tudi na zmotno prepričanje, da nam bosta med in mleko začela teci tisti hip, ko bomo opravili lastninsko preoblikovanje podjetij, saj je to proces, ki se lahko vleče tudi desetletja. Po Bajtovem mnenju je edina svetla točka Banka Slovenije, ki je uspešno znižala inflacijo, hkrati pa je pripomnil, da si v sedanjih razmerah ne bi smeti privoščiti preveč stabilne valute. Skratka, tolar je precenjen, Cesar ne kaže pozabiti. Druga stvar pa je to, da si mora Slovenija tako rekoč nujno povrniti izgubljene trge. Sicer pa je ta teden minil tudi v znamenju strankarskega valovanja. Pod firmo kadrovske okrepitve vlade so koalicijske stranke zaCele promovirati svoje ljudi v posamičnih vladnih resorjih. Namestnikov ministrov ni veC, zato se pojavljajo državni sekretarji, barva njihove strankarske pripadnosti pa je postala še vec kot pomembna. Hkrati pa so se začele udejanjati napovedi o strankarskih združevanjih na levi in desni, pa tudi o strankarskih razkolih. Slednje se nanša predvsem na Slovensko nacionalno stranko. Del njenih elanov je vCeraj sklical kongres, o Čemer obširno poročamo tudi v današnji številki Republike. Ko smo že pri razkolih, nikakor ne kaže prezreti tudi tako imenovane »zelene zgodbe«. » Kriza v naših vrstah je že groteskna in utrujajoča«, je zadevo komentiral Peter Tancig, pogojno rečeno leve in prav tako pogojno rečeno desne opcije v stranki Zelenih Slovenije pa očitno ni veC mogoče sestaviti skupaj niti z najmočnejšim lepilom. Gre za Cisto pravi in ne vec le za navidezni azkol: na eni strani ostaja fundamentalistično zeleno gibanje, na drugi pa zmerni pragmatiki. Ali, Ce hočete drugače: prve pooseblja Vane Gošrtik, druge pa Dušan Plut. Združujejo se, in to povsem resno, na desni strani politične mavrice. Sporazum med krščanskimi in narodnimi demokrati je že skoraj povsem nared. Velikemu dogodku pa bomo priče 27. februarja v Kopru. Štrene jim sicer poskušajo mešati v ljudski stranki, ki je na svojo stran menda že pridobila precejšnje število narodnih demokratov »s terena«, kar vodstvo NDS odločno zanika. Povezovanje s SKD se jim zdi ravno pravšnje, saj naj bi tako ohranili vsaj delček svoje avtonomije. Kam bodo odšli socialisti, pa ti očitno, vsaj za zdaj, niti sami ne vedo. Vodstvo bi rado šlo k LDS, baza pa k Združeni tisti. Slednja jih je minuli teden zasnubila celo z obljubo, da bodo pri povezovanju v novo stranko lahko otiranili svojo politično identiteto. Združba naj bi se poslej imenovala Združena socialdemokracija. Toda, socialisti so še neodločni. Zato so tudi sestanek na to temo preložili na prihodnji teden. Da se pri tem obnašajo kot kmečka nevesta, pa je seveda le grobo namigovanje... Anton Tomažič, NDS in Nace Polajnar, SKD (Foto:TRIO) LONDON / OBLETNICA HOMEINIJEVE FATVE Štiri prekleta leta Salmana Rushdieja Britanski pisatelj noče spremeniti identitete BOSNA IN HERCEGOVINA / KAKO PREŽIVETI Živeti in umirati v Sarajevu Ostajajo samo še sanje in upanje Alja Košak / London LONDON - Četrto leto niineva, odkar se britanski Pisatelj Salman Rushdie v varstvu policije skriva pred izvršitvijo smrtne obsodbe, Li jo je 14. februarja 1989 izrekel pokojni ajatolah Hondini, ker naj bi Rushdie v svojem romanu Satanski stihi žalil islam. Po štirih letih 45-letni pisatelj pravi, ha je dosegel zmago in poraz: zmago zato, ker je še vedno živ, in poraz zato, ker je še vedno v jeti. Ta ječa spreminja zidove in hodi z njim, kamorkoli beži. Grožnje s smrtjo niso niC manjše kot pred štirimi leti in Iran je prejšnji teden fatvo spet potrdil. V preteklih štirih letih je Rushdie pod varstvom policije zamenjal številna zatočišča in zgodilo se je, da je v 20 zaporednih nočeh spal v 13 različnih posteljah. Zadnja leta se sicer pogosteje pojavlja v javnosti, toda to so s policijo skrbno pripravljeni podvigi. Ocenjujejo, da je račun za Rushdijevo policijsko zaščito že dosegel milijon funtov, k čemur pa je Rushdie sam prispeval 250.000 funtov. To, pravi, se mu za pisatelja zdi dovolj, kajti dolžnost države je, da Ščiti svojega državljana pred nasiljem druge države. Rushdie ni nikdar razmišljal, da bi opustil borbo in spremenil identiteto, kar mu še vedno predlagajo mnogi. Meni namreč, da bi bilo to huje kot smrt in dodaja: »Nočem življenja neke druge osebe, živeti hočem lastno življenje«. Ko Rushdie opisuje svoj štiriletni križev pot, pravi, da so pred štirimi leti vsi ljudje vključno z njim mislih, da bo problem s Satanskimi stihi rešen v nekaj dneh, kajti ob zatonu 20. stoletja se je zdelo nemogoče, da bi človeku stregli po življenju samo zato, ker je napisal knjigo. Toda kmalu mu je postalo jasno, da ga čaka dolga borba za življenje ter svobodo in - kar se mu zdi še pomembneje - borba za svobodo izražanja in nacionalno suverenost. Rushdie pravi, da je bil v začetku pod hudim političnim pritiskom in ni smel storiti ničesar, kar bi lahko ogrožalo britanske talce, zaprte v Libanonu. Od njega so zahtevali, da se potuhne. Ni smel javno govoriti o zadevi, ni se smel braniti in to z utemeljitvijo, da s tem lahko škodi talcem, da je sam povzročil že dovolj problemov. Skoraj leto in pol, trdi Rushdie, ni imel zveze z nobenim predstavnikom britanske vlade, članom zunanjega ali notranjega ministrstva. Počasi je prodrl do nekega diplo- mata in enkrat je govoril z zunanjim ministrom Kurdom. Toda prejšnji teden je bil na očeh javnosti povabljen v zunanje ministrstvo, kjer se je pogovarjal z ministrom Douglasom Hoggom. Predstavnik zunanjega ministrstva je kasneje pojasnil, da so s tem uradno pokazali, da podpirajo Rushdijeve pravice. Toda do tega sestanka je prišlo potem, ko je Rushdie s predstavniki skupine Arti- cle 19, ki se bori za svobodo govora, obiskal že devet držav in se pogovarjal z državniki na najvišji ravni, da bi pridobil mednarodno zavezništvo za svojo stvar. V njegovi mednarodni »odisejadi« je do zdaj Rushdija najodločneje podprla Nemčija, ki je tudi največji trgovinski partner Irana. Bundestag je sprejel posebno resolucijo (ki so jo podprle vse politične stranke), s katero izjavlja, da je Iran odgovoren za Rushdijevo varnost in v primem, da bi se Rushdiju kaj zgodilo, bo Iran to plačal s političnimi in gospodarskimi posledicami. Rushdie tudi trdi, da zaradi tega stališča Nemčija ne izpolnjuje sporazuma o kulturnem sodelovanju z Iranom, zunanji minister Kinkel pa je dejal, da ga ne bo izpolnjevala, dokler Iran ne bo preklical fatve. Po Rushdijevih trditvah je Norveška ustavila velik naftni posel z Iranom pod vplivom politikov, ki podpirajo njegovo borbo, Kanada pa iz istega vzroka ni realizirala kreditnega posla za Iran v višini milijarde dolarjev. Mednarodni pritisk na Iran se veča, Rushdie pa poudarja, da zdaj potrebuje še simbolično potezo svoje vlade; bežno srečanje s premierjem Marjorjem bi bilo pravo sporočilo Iranu, ki bi obenem povezalo mednarodno zavezništvo za njegovo obrambo. V Sarajevu postaja življenje samo po sebi cilj. »Odnesti živo glavo« je imperativ za vse tiste, ki dan na dan sodelujejo v vojni ruleti »življenje ali smrt«, in tolažba za tiste, ki razen svoje »žive glave« nimajo ničesar več. Pri takšni razvrstitvi vrednot je duhovno prepričljivo pred materialnim.V Sarajevu namreč nikoli ne veš, ali bo granata zadela prav tvoje stanovanje; že mesece ni- Vesna Andree maš več kaj početi z videom, s televizorjem ali s gospodinjsko tehniko, za denar pa tako ali tako ne moreš kupiti ničesar. Gmotni vidik življenja se je skrčil na 3 do 4 konzerve, na dobre, tople in močne čevlje za tek po ulicah in na orožje, na občutek, da nisi lačen, da te ne zebe in da se lahko ubraniš. Ljudje so začeli razmišljati, analizirati, se soočati s prihodnostjo in sanjati. Skušajo poiskati prave vzroke za vojno, doumeti, zakaj prav Sarajevo. Skoraj zmeraj so zaključki po takih intelektualnih seansah in diskusijah s prijatelji obarvani z optimizmom in prežeti s prepričanjem, da je zmaga na njihovi strani. Upanje in volja ljudi sta že skoraj sociološki fenomen. Frustracija Sarajevčanov je tudi posledica znamenitega »merhameta« (usmiljenja, sočutja, odpuščanja, dobrote), ki je značilen za večino prebivalcev, ne glede na narodnost. Bosanci so vzgojeni tako, da v boju med šibkim in močnejšim zmeraj navijajo za tistega, ki je šibkejši. Kot v basnih in v pravljicah za otroke Sarajevčani vneto navijajo za nogometni klub »Zelja«, ki je pri dnu lige. Pametni Zahod je že zdavnaj doumel, da se veliko bolj splača na skrivaj postaviti na stran močnejšega. Bosni sicer pošiljajo humanitarno pomoč, da ne bi umrla od lakote (čeprav nenehno umira), Srbije pa se bojijo, zato ji na zemljevidih rišejo nova in nova ozemlja ter upravičujejo in potrjujejo zločin. Štirje milijoni ponižanih, razžaljenih in prevaranih jih pri tem sploh ne vznemirja več. Prebivalcem Bosne tako preostaja edinole zaupanje vase in upanje, da Bog je in da je pravičen... Demonstracije Bosancev v Istambulu (Foto:FaH) DAVOS 93 / POSEBNI INTERVJU ZA REPUBLIKO Dr. Subroto, generalni sekretar OPEC-a »Nafte bo enkrat zmanjkab, zato bodimo realisti!« Jelka Kušar ________ŠVICA / KANDIDATKA ZA PREDSEDSTVO____ ženska, ki razburja konservativno Švico Christiane Brunner, feministka, z vzornico Hillary Clinton, je pravi šok za tradicionalne Švicarje, ki so dali ženskam volilno pravico šele leta 1971 Jean-Luc Cordonier / Ženeva Na Dunaju so se v soboto zbrali ministri držav proizvajalk nafte, ki so članice organizacije OPEČ, da bi rešili težko izvedljivo uganko: kako naj v času, ko si želi vsaka članica organizacije čim več zaslužiti z nafto, prepričajo vse, da bi zmanjšale proizvodnjo črnega zlata in tako zvišale njegovo ceno. Sodelavka Republike Jelka Kušar se je z generalnim sekretarjem OPEC-a Su-brotom o tem vprašanju pogovarjala med svetovnim gospodarskim forumom v Davosu. Opeč je v svetu nafte zelo pomemben, toda njegove članice se v zadnjem času med seboj precej prepirajo. Ali bo to vplivalo na njegovo vlogo? Ne. Opeč je bil ustanovljen leta 1960 in od vsega začetka so obstajali problemi med posameznimi članicami; v teh 33 letih, kar smo skupaj, so iz raznih vzrokov vedno nastajali prepiri. Toda vedno smo dosegli sporazum. Opeč se že nekaj časa poteguje za višje cene nafte. Ali boste končno uspeli? O cenah nafte ne odloča niti Opeč niti porabniki, ampak trg. Tudi če bi mi želeli določiti ceno, tega ne moremo storiti. To je bilo možno v 70-ih letih, ko je bil Opeč največji proizvajalec surove nafte, zdaj je načrpamo dnevno po 24, 25 milijona sodčkov, nečlanice pa veliko več, 32, 33 milijona. Opeč torej ni edini proizvajalec in ne more določati cen. Nekatere članice, zlasti Saudska Arabija, so povečale svojo proizvodnjo v času, ko Kuvajt ni mogel črpati. Toda zdaj je spet dosegel svojo proizvodnjo. Ali jo bodo drugi zato zmanjšali? Povpraševanje po nafti v Opecu znaša dnevno 24, 25 milijona sodčkov, vendar vemo, da bo poraba v drugem četrtletju manjša in vsi v Opecu se strinjajo, da bo treba proizvodnjo zmanjšati. S tem bodo dosegli ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Koliko pa stori Opeč za okolje? Opeč je na tem področju zelo aktiven, ker se zavedamo, da moramo kot prebivalci tega planeta skrbeti za okolje. Kot proizvajalci energije, ki je pomemben motor razvoja, vemo, da je energija pomembna, a da ima tudi onesnaževalni učinek. Zato kot zavedni čuvarji okolja v okviru Opeca veliko storimo za ekologijo. Na primer? Izboljšujemo rafinerijske Dr. Subroto (Foto: Arhiv) procese, zmanjšujemo onesnaževanje pri predelavi, pazimo, da naše raziskave ne prizadenejo zemlje in vode in tudi pri transportu smo zelo pazljivi, da ne onesnažujemo vode. Toda na splošno gledajo na nafto kot na vir emisije ogljikovega dioksida. A reči moram, da za to ni dokazov. Vedno veliko govorimo o nafti, manj o zemeljskem plinu, ki je veliko čistejši energent. Opeč se sicer ukvarja z nafto, vendar so mnoge članice Opeca tudi pomembne proizvajalke zemeljskega plina, na primer Indonezija in Alžirija. Vemo, da se bo v prihodnjih letih potreba po energiji povečala in potrebovali bomo vse vrste energije, da bi zadostili potrebam - zemeljski plin, nafto, premog, jedrsko energijo. Vemo, da je zemeljski plin čist, da ne vsebuje ogljikovega dioksida, a pustimo trgu, da odloči, kaj je bolj ekonomično za pridobivanje energije; to bomo potem tudi upoštevali. Ali se morajo proizvajalci nafte resno bati konkurence drugega energenta? Biti moramo realistični, nafta je omejen vir in nekega dne je bo zmanjkalo. Do takrat pa bo ostala najpomembnejši vir energije. Seveda bomo dodatno uporabljali zemeljski plin, morda jedrsko energijo, a ne toliko, da bi spodrinili nafto. Ge smo torej realisti, bomo priznali, da bo nekega dne zmanjkalo nafte in takrat bodo prišli na vrsto drugi viri. ŽENEVA - V prizadevanjih za razbitje moškega monopola v švicarski vladi se znana feministka Christiane Brunner bori proti konzervativni tradiciji in očitkom, da je imela ilegalen splav. Veliko švicarskih politikov se boji šestinštiridesetletne delavske voditeljice, ki nima dlake na jeziku in je ostra kritičarka čaščenega švicarskega simbola - armade. Christiane Brunner tudi pravi, da želi ženske osvoboditi okostenele delitve vlog. Marca se bo v sedemčlanskem švicarskem pred-sedstvcu odprlo prosto mesto. Da bi prišla na ta položaj, mora Christiane Brunner dobiti podporo v švicarskem parlamentu z desnosredinsko večino. »Ta kandidatka vznemi- PRISTINA - Albanske politične strukture so zelo opogumljene, ker je Kosovo zajeto v šest točk Clintonovega načrta. Ta predvideva ostrajše gospodarske sankcije proti Srbiji, če ta ne bo prenehala s svojo nasilno politiko na Kosovu. V State Departmentu so ponovno zagrozili, da bodo ZDA uporabile oboroženo silo proti kosovskim Srbom, če bi ti prestopili »rdečo črto«, se pravi, če bi prišlo do razširitve vojne na Kosovo. Tudi iz krogov ženevske konference so zadnji mesec prihajale novice, da se kosovski problem ne more omejiti le na vpra- rja politične nasprotnike in lahko v nekaterih moških glavah sproži neracionalne strahove,« je zapisal zue-richški dnevnik Tages An-zeiger.Vendar pa zadnje ankete kažejo, da si večina Švicarjev želi imeti žensko v vrhu države, saj tam ni nobene, odkar je morala edina ministrica pred štirimi leti nečastno odstopiti. Brunnerjeva obljublja, da bo v Zvezni svet vnesla kreativnost in se posvetila predvsem brezposelnim. »Sem feministka!« je izjavila in kot svojo vzornico navedla Hillary Clinton. Kmalu zatem pa je anonimni »Komite za ohranjanje morale v naših institucijah« zagrozil, da bo parlamentu poslal dokaze o Sanje o albanskih šolah. Izvedelo se je, da je veleposlanik Ceri Arens, voditelj posebne skupine za Kosovo, za reševanje konflikta pripravil predloge, ki se navezujejo na načela londonske konference. Zdaj, ko je propadel tudi drugi evropski poskus, da bi rešili jugoslovansko krizo, Albanci pričakujejo, da bo organizirana nova mednarodna mirovna konferenca o Jugoslaviji, na kateri bo tudi kosovsko vprašanje primemo obravnavano in rešeno. Majhno negoto- splavu, ki naj bi ga imela, ter njene gole fotografije. Brunnerjeva je odgovorila, da ostaja v igri in začela s protinapadom. Ocenila je, da kampanja ni »samo napad na politično kulturo dežele, ampak tudi klofuta vsem ženskam.« V Švici je splav dovoljen samo v nujnih primerih, vendar se zakon ne upošteva striktno. Zgodba o uspehu Christiane Brunner zbuja v deželi, kjer so ženske dobile volilno pravico šele leta 1971, precej sumov. Odraščala je v revni družini v Ženevi, se ločila od prvega moža, sama vzgojila svojega sina in se nedavno, po desetih letih skupnega življenja z drugim moškim, vost pa je pri Albancih izzvalo ameriško vztrajanje, da se v pogajalski proces neposredno vključi tudi Rusija, ki je tradicionalna zaveznica Srbov. Srbi pa so zadnje dni okrepili represijo na Kosovu. Z izgovorom, da iščejo orožje, so oboroženi odredi kosovskih Srbov in srbske policije vdirali v albanske vasi, maltretirali in zapirali Albance ter prisilno mobilizirali vojaške obveznike. Po podatkih neodvisnih sindikatov je v zadnjih dveh letih Kosovo zapusti- spet poročila. Brunnerjeva je sodelovala pri organizaciji ženske stavke leta 1991 in bila izvoljena v parlament. Lani je postala tudi prva ženska na čelu sindikata švicarske urarske in kovinske industrije. Kritiki, med njimi tudi ženske, trdijo, da nima dovolj političnih izkušenj. »Na njenem mestu ne bi bila tako nesramna in predrzna,« je rekla Lisbeth Fehr, konzervativna poslanka v parlamentu. Možnosti Christiane Brunner, da dobi večino v 246-članskem, pretežno konzervativnem zakonodajnem telesu, so, milo rečeno, neznane. Njena stranka vztraja, naj bo Brunnerjeva edini kandidat, vendar kar nekaj socialdemokratskih rivalov za vsak primer čaka v ozadju. lo okoli 300.000 Albancev. Srbija poskuša kar najbolje izkoristiti preostali čas, da bi spremenila etnično strukturo Kosova. Nadaljuje se, čeprav ne v zadovoljivem obsegu, naseljevanje srbskih beguncev iz vojnih področij v BiH in Hrvaški. Posebna zanimivost je način privatizacije in srbi-zacije družbenega premoženja na Kosovu. Družbene objekte skorajda zastonj prodajajo Srbom. Tako so hotelirsko podjetje Sloga, ki ga cenijo na več deset milijonov dolarjev, prodali za 1800 nemških mark oziroma za toliko, kolikor stane 3000 steklenic piva. KOSOVO / SRBIZACIJA Srbija ne namerava izpustiti Kosova iz svojega železnega objema, zato stopnjuje nasilje nad Albanci Ylber Hysa / Shkelzen Maliqi NOVICE Poskus atentata na alžirskega obrambnega ministra AL7.TR - Islamski skrajneži so skorajda ubili alžirskega obrambnega ministra Khalleda Nez-zarja, člana kolektivnega predsedstva države. Ko se je ta peljal mimo zgradbe državnega radia, je pred njim eksplodiral avtomobil-bom-ba. Nezzar je bil v eksploziji ranjen, vendar ni več v življenjski nevarnosti. Po mnenju poznavalcev je šlo za maščevanje skrajnežev zaradi usmrtitve štirih skrajnežev, ki jih je vojaško sodišče lani maja obsodilo na smrt. (Reuter, STA) Novi tibetanski partijski sekretar svari Dalaj Lamo PEKING - Novi voditelj komunistične partije v Tibetu Chen je na sestanku tibetanskih partijskih aktivistov izjavil, da želi izgnani Dalaj Lama obnoviti fevdalni sistem na Tibetu ter odcepiti to kitajsko provinco od matične države. Chen je tudi opozoril, da bi vmešavanje tujih sil lahko samo poslabšalo položaj na Tibetu. Dalaj Lama, duhovni voditelj tibetanskih budistov, je leta 1959 zbežal v Indijo, potem ko so kitajske čete zasedle Tibet. Kitajske oblasti izvajajo na Tibetu politiko asimilacije domačega prebivalstva, ki je večinoma zvesto pobeglemu Dalaj Lami. (Reuter) Turški predsednik na balkanski turneji ANKARA - Turški predsednik Turgut Ozal bo naslednji teden obiskal Bolgarijo, Makedonijo in Albanijo. Kot je sporočilo turško zunanje ministrstvo, bo skušal turški predsednik okrepiti vezi s temi državami in se z njihovimi voditelji posvetovati o položaju na Balkanu, posebno še o vojni v BiH. Turškega predsednika bo na obisku spremljala številna delegacija, v kateri bodo med drugimi tudi namestnik ministra za zunanje zadeve Serif Erkan in načelnik generalštaba Fikret Kupeli. (STA) Za Izraelce je vprašanje izgnancev zaključeno JERUZALEM - Izraelski ministrski predsednik Jicak Rabin je izjavil, da je za Izrael vprašanje izgnancev že rešeno. Po njegovem mnenju re-. solucija VS odpira možnosti za nadaljevanje mirovnih pogajanj. K pomiritvi položaja je bistveno pripomogel izraelski sklep o tem, da dovolijo vrnitev 101 Palestincu. Izgnani Palestinci pa so zavrnili omenjeno resolucijo VS, saj je po mnenju njihovih predstavnikov preveč medla in popustljiva do Izraelcev. Vršilec dolžnosti predsednika VS Ahmed S anusi iz Maroka pa je izjavil, da je izraelski sklep o dovoljenju za vrnitev 101 Palestinca korak v pravi smeri, ki vodi k rešitvi zapleta z begunci. (Reuter, STA) Nov podsekretar OZN za mirovne operacije NEW YORK - Generalni sekretar OZN Butros Gali je za novega podsekretarja za mirovne operacije imenoval Ikbala Riža iz Pakistana, je izjavil eden od tiskovnih predstavnikov OZN. Riža je bil do sedaj Galijev posebni odposlanec za Salvador in vodja opazovalne misije OZN v tej državi. Na mestu podsekretarja bo nadomestil Kofija Anana iz Gane. Riža bo začel novo funkcijo opravljati s 1. marcem letos.(STA, Reuter) Bolgarski predsednik na obisku v Albaniji TIRANA - Bolgarski predsednik Zeljo Zelev je prispel na uradni obisk v Albanijo, kjer ga je sprejel albanski predsednik Šalih Beriša. Bolgarsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se bosta sogovornika pogovarjala predvsem o krizi na Balkanu, posebno še o vojni v BiH ter o možnosti razširitve vojne na Kosovo in Makedonijo. (Reuter) NOVICE LIGA / TRIESTINA-VICENZA PROMOCIJSKA LIGA / ŠTANDRE2C1 PO 18 LETIH SPET NA PROSEKU DANES Nedelja, 14. februarja 1993 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 na Proseku: Primorje - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Romans d’Isonzu, Ul. Aquileia: Pro Ro-mans - Zarja; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opi-cina - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Ronchisu, Ul. Galatti: Ronchis - Kras; 15.00 v Zompicchii, Ul. Pozzo; Zompicchia -Primorec; 15.00 v Dolini: Breg - Fincantieri; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Medea 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padričah: Gaja - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Primorje ZAČETNIKI SanfAndrea - Zarja Adriaimpex B NAJMLAJSI 10.30 na Proseku: Primorje A - Primorje B ODBOJKA MLADINCI 11.00 na Opčinah: Sloga - Volley club MLADINKE 11.00 v Trstu, sola Visentini: Altura - Koimpex DEKLICE 9.30 v Tržiču: Arcoel Tržič - Soča NARASCAJNICE 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Sgt KOŠARKA DEŽELNI KADETI 11.45 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Breg MINIB ASKET TROFEJA JADRAN Briščiki, dom Ervatti: 14.00: Divača - bor, 15.10: Kontovel - Postojna, 16.20: Porotorž - Sokol, 17.30: Dom - Sežana JUTRI Ponedeljek, 15. januarja 1993 DEŽELNI MLADINCI 19.00 v BriSčikih, dom Ervatti: Kontovel - Ri-creatori; 21.00 v BriSčikih, dom Ervatti: Cicibo-na Radenska - Autonsandra; 20.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Bor Radenska Obvestilo ŠPORTNA SOLA TRST priredi v nedeljo, 21. t.m., od 15. do 19. ure tradicionalno otroško pustno rajanje na Stadionu 1. maj v Trstu. Igral bo orkester Taims. Poskrbljeno za jedač.o in pijačo. »Rocco« bo danes spel v ospredju Današnja prvenstvena tekma C lige v Trstu med Triestino in Vicen-zo je bolj podobna kakšnemu, denimo četrtfinalnemu pokalnem dvoboju na neposredno izločitev. Zmagovalec bo z uvrstitvijo v polfinale se ohranil upanje, da poseže po končni zmagi, poraženec pa bo že moral razmišljati o prihodnji sezoni. Ob upoštevanju, da bosta v B ligo napredovali dve ekipi, je položaj obeh omenjenih ekip, ki si z dvema točkama zaostanka za vodilnim parom Ravenna-Empoli delita tretje mesto, natančno tak, kakršnega omenjamo v uvodu. Z drugimi besedami, uspeh ničesar Se ne jamči, poraz pa zanesljivo pomeni hud udarec za ambicije moštev. Veliko vprašanje je tudi, ali bi si Vicenza in Triesti-na sploh kaj pomagali z delitvijo točk, glede na to, da bo Empoli doma igral s povprečnim Car-raresejem, gostovanje Ravenne v Leffeju pa tudi ne sodi med najbolj zahtevna. Pomen drevisnjega srečanja v Trstu je torej dovolj jasen in verjetno se ne motimo, če napovemo rekorden obisk gledalcev. Poleg dvanajst tisoč abonentov in predvidenih 2.000 na- vijačev gostov (ki bodo do stadiona prišli pod strogim nadzorstvom sil javnega reda, namenjena pa jim bo tako imenovana tribuna Valmaura), se bo bržkone še marsikdo odločil, da seže (resnici na ljubo kar globoko) v žep po denar za vstopnico. Po zmagi v Arezzu se je vzdušje v taboru Tržačanov nekoliko izboljšalo, ni pa več optimalno, kot na začetku sezone. Negotov položaj vodstva, zamude pri izplačevanju igralcev, vse to močno vpliva na okolje, zato pa bi lahko bil neugoden izid danes resnično usoden. Poškodovana sta le Torracchi in Donatelli, tako da trener Perotti nima velikih težav glede postave. Poškodba Donatellija je pravzaprav skoraj dobrodošla, saj ta igralec doslej nikakor ni izpolnil pričakovanj. Bolje nedvomno igra Bianchi. V napadu se je trener odločil za masivna Mazzinija in La Roso. To naj bi pomenilo, da tržaški trener pričakuje obrambno igro gostov, čeprav trener Vicenze Ulivieri napoveduje igro za obe točki. To bo že 27. prvenstveni derbi med tema ekipama. Vicenza je zmagala devetkrat, Trie-stina pa osemkrat. Primorje - Juventina: napoved je loterija Bruno Rupel Po nekaj več kot 18 letih se Juventina vrača na Prosek. Zadnji prvenstveni derbi med Stan-drežci in Prosečani so igrali 2. marca 1975 v Standrežu v okviru 2. Al, ko je Juventina zmagala z 2:0 z goloma Uraša. Na Proseku pa sta se ekipi zadnjič srečali vedno v istem prvenstvu 3. novembra 1974, ko je zmagalo Primorje s prepričljivim 3:0. Doslej sta se ekipi, kljub temu da imata dolgoletno tradicijo v amaterskih prvenstvih, le sedemkrat pomerili med seboj. Prvi derbi je bil 10. oktobra 1965 v Standrežu, ko je Juventina dala Primorju kar tri gole. Glavna značilnost dosedanjih derbijev so zmage domače ekipe, izjemo predstavlja le zadnji letošnji derbi v Gorici, ko sta se ekipi prvič razšli pri neodločenem rezultatu. Juventina je doslej zmagala trikrat (vedno v Standrežu), tri derbije na Proseku pa si je zagotovilo Primorje. Skupno je na sedmih derbijih padlo 18 golov, obe moštvi pa sta dosegli po 9 zadetkov. Kako bo na osmem derbiju, je zelo težko napovedovati. Derbi je namreč vedno nekaj posebnega in napovedi so P. Stoka (levo) in M. Tul danes ne bosta igrala (f. KrizmanCiC) zmeraj tvegane. Juventina je po odličnem začetku proti koncu prvega dela prvenstva nekoliko popustila, vendar je na zadnjih tekmah spet igrala zanesljivo in zato bi se Standrežci na Proseku verjetno zadovoljili tudi z neodločenim rezultatom. Na ugoden izid računa tudi Primorje, ki bo skušalo tako nadaljevati z uspešno serijo, ki traja že se- dem tekem in se oddaljiti od nevarnih voda. Proseško moštvo bo tudi na tem derbiju igralo z okrnjeno psotavo: M. Stoka, Tul in De Mar-co so poškodovani, Peter Stoka pa je bil v Varmu izključen in kaznovan s prepovedjo igranja na dveh tekmah. Pri Juven-tini pa je »kaznovan« Tabaj. Po enotedenski izključitvi pa bo spet zaigral Cecotti. V tretjeligaškem derbiju med Gajo in Mladostjo možen vsak izid Na Padričah bo jutri na sporedu osmi prvenstveni derbi med Gajevci in Doberdobci, ki so se prvič srečali 13. novembra 1983 prav na Padričah. Ta derbi, čeprav v okviru 3. AL, je bil iz statističnega vidika zelo pomemben, če upoštevamo, da so se po osmih letih zatišja (13.4.75 Juventina - Zarja) ponovno obnovili tržaško-goriški derbiji. Ob pregledu dosedanjih rezultatov tega derbija ugotavljamo, da prevladujejo neodločeni rezultati. Zabeležili smo jih štiri, sicer le eden brez gola (5. derbi 4.12.88 na Padričah). Dve zmagi si je zagotovila Mladost, Gaja pa je do edine zmage prišla v sezoni 88/89, ko je 16. aprila 1989 kar v Doberdobu premagala Mladost z visokim 4:1. Skupno je v sedmih odigranih derbijih padlo 14 golov (vsaka ekipa jih je dala po sedem). Kot za vsaki derbi, je tudi za tega vsaka napoved tvegana. Gajevci morda ne preživljajo najboljšega trenutka in to dokazujeta dva zaporedna poraza. Po nedeljskem porazu s CUS so zeleno-rumeni morali celo prepustiti prvo mesto prav Tržačanom, katere pa je v zaostali tekmi (v sredo) zaustavila Mladost z neodločenim 1:1. S tem so Doberdobčani dokazali, da v povratnem delu igrajo spet s polno paro in zato bo današnji derbi prav gotovo res zanimiv. Upoštevajoč, da bodo morali domačini na igrišče brez Gabriellija in Capolina, ki sta izključena, mislimo, da v tem derbiju ni favorita, možen je namreč vsak izid. (B. Rupel) ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI ■ CTE so italijanski efekti v ECU in sicer v denarni enoti, Evropske gospodarske skupnosti. ■ Obresti in kapitali CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. Za zadolžnice, ki so hranjene na centralnih računih Banca dTtalia, obresti in kapital se lahko vplača tudi v ECU. ■ CTE se koristijo od 22. februarja 1993 in zapadejo 22. februarja 1996. ■ CTE nudijo letno 10,30 bruto obresti plačane posticipirano. ■ Zadolžnice so dodeljene z dražbo, ki jo rezervira bankam in drugim pooblaščenim operaterjem ■ Zadolžnice privatniki lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia in pri kreditnih zavodih do 13.30 dne 16. februarja. ■ Glede na ceno, s katero bodo zadolžnice CTE prodane, se resnična donosnost spreminja: v slučaju, da se izklicna cena istoveti z nominalno bo realni čisti donos znašal 9,01% letno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zadolžnice je treba vplačati do 22. februarja v ECU ah na podlagi razmerja lira/ECU z dne 17. februarja 1993. ■. Za rezervacijo in nakup ni predvidena nikakršna provizija ■ Zadolžnice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5000 ECU. ■ Naknadne informacije nudijo banke. V PRVI AMATERSKI LIGI / VESNA V TEŽAVAH S SESTAVO EKIPE Zarja in Vesna vsaj na točko V 2. AL najtežje delo za Breg Popravni izpit za Primorec in Kras - Trd oreh za Sovodenjce Paolo Gregorič (levo) okrepitev Zarje (foto Križmančič) 1. AMATERSKA LIGA Pro Romans - Zarja Bazovci igrajo z ekipo, ki je doslej precej razočarala. Tudi po zamenjavi trenerja (po osmem kolu) se Pro Romans ni odlepil od spodnjega dela lestvice in je še vedno v skupini ekip, ki se borijo za obstanek v ligi. Naloga Bazovcev prav zaradi tega ne bo lahka, ker vemo, da si ekipe, ki so v nevarnih vodah, posebno doma ne smejo dovoliti spodrsljajev. Prav to pa še toliko bolj obremenjuje ekipo in to morajo zarjani izkoristiti. Za Zarjo bi bila v Romansu tudi točka dobrodošla, čeprav navijači računajo na celotni izkupiček. Opicina - Vesna Nedeljska dokaj napeta tekma z Mosso na Proseku, ki se je končala s pretepom, je pustila posledice kriški enajsterici. Zato smo se obrnili do predsednika Cattonarja: »Danes bomo imeli velike težave, da spravimo skupaj 11 nogometašev. Sigur in Naldi sta izključena, ker sta proti Mossi dobila rdeči karton, Nonis in Malusa pa sta kaznovana zaradi 4. opomina. Kostnapfel zaradi študijskih obveznosti ne bo igral. Kot vidite, bomo torej z Opicino precej okrnjeni. Sicer pa je vsaka bojazen po napeti tekmi z vročim finalom z Mosso mimo. Sodnik Zampa iz Vidma, kot nam je že zagotovil v nedeljo, ni prekinil srečanja in zato je rezultat dosežen na igrišču (1:1) potrjen. Odprt ostane le položaj nogometaša Mosse D. Frausina, ki je bil praktično "veliki po- budnik” nesramnega finala. Disciplinska komisija ga je namreč suspendirala v pričakovanju dodatnih ugotovil. Ne glede na razsodbo nedeljskega izpada zelo obžalujem, da je do tega prišlo, saj taki dogodki ne spadajo v športno področje. Kar se tiče današnje tekme upoštevajoč okrnjeno postavo, je naš glavni cilj, da bi nadaljevali s pozitivno serijo, ki traja že 11 nedelj zaporedoma.« 2. AMATERSKA LIGA Ronchis - Kras Po nepričakovanem spodrsljaju z zadnjeu-vrščeno Lestizzo, ima Kras danes priložnost, da takoj popravi nedeljski neuspeh. Krašovci igrajo z ekipo, ki je poleg devetih neodločenih rezultatov, izbojevala le eno zmago, vendar to kar s prvouvrščeno Santama-rio v gosteh. Res škoda, da trener Collavecchia tokrat ne bo imel na razpolago bomberja Lacala-mito, ki je izključen. Sicer pa Krašovci ne smejo misliti, da imajo točki že v žepu, ker jih je prav Ronchis v Repnu prisilil na neodločeni rezultat. Zompicchia - Primorec Tudi Primorec vsaj na papirju ne bi smel imeti težke naloge, če računamo, da je zadnjeuvrščena Zompicchia od 10 zbranih točk le tri osvojila doma. Obenem pa je v devetih tekmah pred domačo publiko dala le tri gole. Kot vidimo, torej lepa priložnost za Primorec, da ponovno pride do zmage, katere bi se posebno veselil novi trener Edi Kralj, ki je prejšnji teden zamenjal Francinija. Sicer pa bo imel trener Primorca probleme poslati 11 nogometašev na igrišče. Že itak kritičen položaj se je ta teden še poslabšal. Frasson in Pertan sta izključena zaradi opominov, E. Kralj ima gripo in zato je današnja postava Primorca prava uganka. Breg - Fincantieri Brežane čaka težka naloga, saj mu v goste v goste prvouvrščena ekipa Fincantieri. Tržičanom je že lani za las spodletelo napredovanje, končali so na tretjem mestu s 38 točkami. Letos pa igrajo še bolj prepričljivo, doživeli so le dva poraza (Muggesana, Roianese), zbrali 27 točk in trenutno imajo kar tri točke prednosti nad drugouvrščeno Muggesano. Ti podatki jasno dokazujejo, da bi tudi ena sama točka predstavljala za Brežane nadvse pozitiven nastop, kljub temu, da so navijači optimisti. (Bruno Rupel) Sovodnje - Medea V Sovodnje bo prišla danes v goste ekipa, ki je bila v zadnjih letih vedno trd oreh za naše nogometaše. Na domačem terenu pa so Sovodenjci uspeli vsiliti trdoživim Furlanom svojo igro, kar vzbuja zmeren optimizem tudi za današnje srečanje. Medea je nedvomno solidna enajsterica, ki v letošnjem prvenstvu nima posebnih ambicij, saj ima prevelik zaostanek za vodilnim Fincantie-rijem, da bi lahko še upala na napredovanje. Furlanski nogometaši so dosegli rekordno število remijev, kar devet v osemnajstih tekmah, tako da je tudi danes remi najbolj možen razplet. Domačini bodo prav gotovo skušali startati na zmago, ki se jim že dalj časa izmika. Trener Cupini bo po daljšem času morda končno lahko razpolagal z vsemi svojimi igralci, kar bo prav gotovo blagodejno vplivalo na igro Sovodenjcev. (Marko Lutman) / ŠPORT Nedelja, 14. februarja 1993 11 SMUČARSKO SP / V SLALOMU ZA MOŠKE ZMAGAL AAMODT, 2. GIRARDELLI, 3. STANGASSINGER Favoriti brez kolajn Košir in Tomba izpadla že v prvi vožnji - Slovenski as je imel zares veliko smolo Accola peti, Fogdoe pa le šesti - Grilc na 17. mestu - Italijani brez uvrstitve Iz Morioke Andrej Dekleva ■ ■ morioka-sizukuisi 'Včeraj, dan poprej kot je bilo zapisano v prvot-nem, nato povsem na glavo postavljenem programu svetovnega prvenstva v alpskem smučanju, je prišla na vrsto tudi tekma, od katere je smučarska Slovenija pričakovala največ. Med favorite v slalomu za moške so spoštovani smučarski strokovnjaki kar po vrsti Steli tudi mlado slovensko smučarsko zvezdo, 20-letnega Jureta Koširja. Izvrstni mladi smučar iz Mojstrane je nase opozarjal že v slalomih svetovnega pokala, ko je iz tekme v tekmo dosegal vse boljše rezultate. 19. v Sestrieresu, 15. v Val d’Iseru, 9. v Madonni di Campiglio, 8. v Kranjski gori in Garmisch Par-tenkirchnu in nato 2. v Lechu ter 4. v Veysonna-zu. Strma pot med prvokategornike, ki je obetala tudi uspešen nastop na svetovnem prvenstvu. A slalom je igra na srečo že od vsega začetka smučarskih tekmovanj. Eden od hazarderjev, ki mu kocka včeraj ni bila naklonjena, je bil prav Jure Košir, sicer v tej igri znan kot zmagovalec. V letošnji zimi v slalomu še ni odstopil, smuči so mu ušle po svoje le v superveleslalomu v Bad Kleinkirchheimu ter minulo sredo v veleslalomu. Niz slalomskih nastopov s srečo ob strani je Jure Košir prekinil prav takrat, ko si je uspeha najbolj želel. Dovolj je bil količek, kj je zdrsel po napačni strani njegove roke in zadel ob očala in masko, zaradi katere je bil najboljši slovenski smučar včasih deležen posebne pozornosti televizijskih in radijskih komentatorjev že takrat, ko še ni posegal po najvišjih $ mestih. Očala so se ob udarcu premaknila in zmanjšala slalomistov vidni kot. Napol na slepo je presmučal še nekaj vratič, nato pa tudi zaradi zmanjšane zbranosti s konico smuči zadel ob količek in izgubil ravnotežje. Tekme je bilo zanj konec, tako kot zvenenja ptujskih kurentov na tribuni ob ciljni areni. Najboljši prvi vmesni čas, 7 stotink sekunde boljši od časa Kjetila Aamodta, je bil slaba tolažba. »Danes bi lahko postal svetovni prvak, zanesljivo pa bi bil med prvimi, če bi obe progi presmučal brez večjih napak. Seveda je škoda, da je šla takšna priložnost po vodi, a se s tem ne smem preveč obremenjevati. Razočaran sem, a se tolažim s tem, da bom imel še kakšno priložnost,« je na cilju povedal Jure, predno se je odšel slikat s kurenti. Zdravo, optimistično, a razumljivo z žalostjo v glasu. Razočaranje je seglo v srce tudi vodji moške smučarske reprezentance Tomažu Cerkovniku: »Tako dolgo že živim s športom, da vem, kako težko je ne glede na starost biti v takšni formi, da se lahko boriš za naslov svetovnega prvaka. Jure je sicer še zelo mlad in bo imel še veliko priložnosti, a mi je bilo danes, ob njegovem prvem slalomskem odstopu letos, kljub temu težko. Ob njegovih uspehih sem se letos že tolikokrat res iskreno razveselil, danes pa sem se ob njegovi smoli moral razžalostiti. Tudi Gregor Grilc se je danes lepo boril, zlasti na prvi progi, a njegov nastop je ob Juretovem boju za najvišja mesta seveda padel v ozadje.« Zlato kolajno so seveda podelili kljub odstopu velikega slovenskega upa. Miosprav j itegraj i USPESNO BLAŽI BOLEČINE Kjetil Andre Aamodt ima že dve zlati in eno srebrno medaljo (Telefoto AP) Smolo je imel tudi Alberto Tomba, zaradi svoje bolezni, zaradi katere ni mogel nastopiti v veleslalomu, ena najnesreč-nejših osebnosti prvenstva. Ze na prvi progi je blizu cilja pojahal vratiča. S poškodovano stegensko mišico je nastopil Nemec Armin Bittner in se s petim časom prve proge presenetljivo dobro odrezal, nato pa na drugi odstopil. Veliki met ni uspel še enemu favoritov, Švedu Tomasu Fogdoju, ki je bil po prvem nastopu četrti, na koncu pa šesti. Na drugi progi je bil najhitrejši Norvežan Finn Kristian Jagge, ki se je s 15. prebil na 7. mesto, presenetil pa je tudi po- vratnik "Pauli” Accola, ki je imel drugi čas druge proge ter bil na koncu peti. Norveški smučarji skoraj ne morejo več presenetili, tako dobri so. Heroj letošnjega svetovnega prvenstva, 21-letni' Kjetil Andre Aamodt, je udaril še tam, kjer tega skorajda ni bilo pričakovati in veleslalomskemu zlatu in kombinacijskem srebru dodal še slalomsko zlato. Zgovorni mladenič iz Osla je kot svoj dosedaj najboljši slalomski dosežek beležil 2. mesto v prvem slalomu leta ’93 v Garmisch- Partenkirchnu. »Te kolajne sem od vseh treh najbolj vesel,« so bile njegove besede. Svojo deseto kovinsko snežinko, kolajno s svetovnih prvenstev FIS, si je včeraj prismučal Marc Girardelli. Ze leta 1985 v Bormiu srebrn v slalomu, dve leti poznaje v Crans Montani zlat v kombinaciji in srebrn v superveleslalomu in veleslalomu. V Vailu leta 1989 zlat v kombinaciji in bronast v slalomu, na zadnjem svetovnem prvenstvu v Saal-bachu pred dvema letoma pa zlat v slalomu, je letos osvojil še dve kolajni - še eno srebrno slalomsko ter bronasto v kombinaciji. Čeprav od leta 1983 16-krat zmagovalec v slalomih svetovnega pokala, je bil v letošnji zimi le peti v Sestrieresu. Slalomski bron bo domov odnesel 27-letni avstrijski specialist za slalom Thomas Stangassin-ger, enkrat zmagovalec slaloma za svetovni pokal, 2.letos v Garmi-schu, sicer pa svetovni podprvak iz Saalbacha. Izmed 4 slovenskih tekmovalcev sta tekmo končala Grilc in Miklavc, poleg Koširja je odstopil še Mitja Kunc. Gregor Grilc je bil le na pol zadovoljen. »Prva proga je bila veliko mehkejša kot druga in so bile ob mojem nastopu na njej že precejšnje luknje. S svojim prvim nastopom sem kljub temu bolj zadovoljen kot z drugim, ko sem progo ocenil za težjo, kot je bila in zato na njej premalo tvegal. Pričakoval sem več, za cilj sem si zastavil izboljšati svojo najboljšo uvrstitev s svetovnih prvenstev, 12. mesto z veleslaloma v Saal-bachu,« je povedal Grilc. Italijani so ostali včeraj brez uvrstitve. Vrstni red slaloma: 1. Aamodt (Nor) 1:40,33; 2. Girardelli (Luk) + 0, 04; 3. Stangassinger (Av) + 0, 11; 4. Strolz (Av) +0,65; 5. Accola (Svi) +0,79; 6. Fogdoe (Sve) +0,98; 7. Jagge (Nor) + 1,35; 8. Roth (Nem) + 1,40; 9. Sykora (Av) + 1,49; 10. Staub (Svi) +1,55. Grilc (Slo) +3,71; 22. Miklavc (Slo) +4, 79. Skrivnostno vremensko poročilo iz Morioke Kot da bi nekdo imel slabo vest, se je med startnimi listami in rezultati, ki so novinarjem na voljo v tiskovnem središču, pojavil še en kupček belih listov. Bilo je poročilo meteorološke opazovalne postaje v Morioki, podatki o tukajšnjih vremenskih razmerah od leta 1955 do leta 1986. Vsa ta leta naj bi v februarju snežilo 300 od 896 februarskih dni Je po letu 1986 vreme tukaj res podivjalo ali je ključ na vrhu poročila, kjer piše "Vremenski podatki za Morioko-Sizukuiši? Prejkone slednje, saj so Morioka, Si-zukuiši ter gori Takakura in Ko-takakura, kjer so tekmovanja, trije vremensko povsem različni kraji. Predloženi podatki so bržkone iz Morioke, kjer je ponavadi takrat, ko na smučiščih zaradi silnih snežnih viharjev niso obratovale gondole, sijalo sonce... SLALOM ZA SP / PO VČERAJŠNJEM SPODRSLJAJU Tomba:»Precenil sem svoje moči, čez dve leti bo bolje« MORIOKA - Kaže, da Alberto Tomba na svetovnih prvenstvih zares nima sreče. Edina zmaga, ki se mu je doslej vedno izmuznila, ostaja prav tista s svetovnega prvenstva. In to se mu je pripetilo tudi tokrat na svetovnem prvenstvu na Japonskem. »Prvih trideset sekund sem smučal zelo dobro, nakar sem precenil svoje moči, nisem več obvladal svojih nog in končalo se je žal tako, da teka nisem izpeljal,« je po vče- rajšnjem slalomskem nastopu dejal Alberto Tomba, ki je bil izredno razočaran. Sicer pa se nastop na tem SP za italijanskega asa gotovo ni pričel najbolje, končal pa se je še slabše. Po stalnih spremembah glede urnikov tega SP, ki je Tombo spravilo ob živce, ga je spravila v posteljo gripa, tako da sploh ni mogel nastopiti na veleslalomu in tudi treniral ni. Pred včerajšnjim nastopom pa je bil še kar ELAJV ® zmerno optimistično razpoložen. In tudi njegov trener Gustav Thoni, ki je navadno precej večji »realist«, je bil zadovoljen s treningi svojega varovanca, čeprav je pristavil, da Tomba ni v idealni formi in da bi potreboval še dva dni temeljite priprave. Enakega mnenja je bil tudi Giorgio D’ Urbano, ki skrbi za telesno pripravo italijanskega asa. »Na slalomu sem moral iti na vso moč, precej sem moral tvegati. Tokrat pa mi ni uspelo. Spet bom poskusil čez dve leti,« je še dodal Tomba. Popularni »Alberto-ne« torej ni izgubil običajnega humorja niti po takih spodrsljajih, a podobnih »kiksov« je vedno več ... NOVICE 33. rekord Bubke l.TEVIN - Dvoranska atletska sezona se pričenja menju dveh svetovnih v zna- rekordov. Ukrajinec rekord v skoku s palico. Novo rekordno znamko je zdaj pomaknil na 6, 14 m, prejšnja, dosežena lani v Berlinu, pa je bila za centimeter nižja. Za nov najboljši dosežek) na svetu v dvoranah pa je včeraj poskrbela tudi Jamajčanka Marlene Ot-tey, ki je 200 m pretekla v 21, 24 sekunde. Prejšnji rekord, star skoraj dve leti, je bil prav tako njen s časom 22,24 sekunde. Italijanska A-1 liga: derbi kola v Rimu TRST - Tržaški Stefanel v tej sezoni gotovo nima sreče. Po Gregorju Fučki, ki ne bo mogel zaradi poškodbe igrati kar precej časa, je tržaško moštvo ostalo še brez Davideja Cantarella, ki je bil že itak poškodovan. Današnje domače srečanje 23. kola italijanske košarkarske A-1 lige proti Kleenexu iz Pistoie bo torej za Tanjevičevo ekipo vse prej kot lahko. Na včerajšnjem anticipiranem srečanju tega kola v Fabianu je domači Teamsystem po dokaj napeti končnici premagal Phonolo iz Caserte s 84:78.V A-2 ligi bo bolonjski Mangiaebevi, pri katerem igra slovenski reprezentant Alibegovič, danes gostoval v Firencah, Auriga iz Trapanija, pri kateri igra zamejski Slovenec Marko Lokar, pa doma proti Burghyju iz Modene. DANAŠNJI SPORED (18.30); Baker - Benetton, Virtus -Scavolini, Scaini - Philips (ob 15.30 po TV TMC), Bia-letti - Clear, Panasonic - Robe di Kappa, Knorr - Marr, Stefanel - Kleenex. Razočarani Agassi MEMPHIS - V četrtinam teniškega turnirja z nagradnim skladom 780.000 dolarjev je 96. na svetovni lestvici, Todd Martin, premagal tretjega nosilca Andrea Agassija s 6:1, 7:6 (7:4). Agassi je bil nad obnašanjem svojega rojaka, ki se je bučno veselil vsake točke, na koncu hudo »razočaran«. Težave je imel tudi Jim Courier, ki je premagal Jonathana Starka (oba ZDA) s 6:7, (5:7), 6:3 in 7:5, čeprav je Stark v zadnjem nizu vodil že s 5:4 in 40:30. Mansdorf (Izr) je odpravil Američana Randalla s 6:2, 6:2, Chang (ZDA) pa Rusa Cesnokova s 6:4 in 6:0. Najboljši letošnji rezultat vsKOkuvvišino MiiNCHEN - Na petem mednarodnem skakalnem ki svetovni rekord »držkna 209 centimetrih, je dejala, da lahko preskoči letvico med 210 in 215 cm. Pri moških je zmagal Austin s skokom 234 cm. Sposki klonil v 42. potezi BUDIMPEŠTA - V 8. partiji ekshibicijskega dvoboja med 16-letno Judit Polgar in bivšim svetovnim pr- vo, do konca dvoboja pa sta še dve partiji. cev Hrvat Primorec zmagal KOPENHAGEN - Dvanajst najboljših evropskih igrali namiznega tenisa se bori za naslove na turnirju, kjer so igrali že tri kola. Rezultati tretjega kola - moški, skupina A: Rosskopf (Nem) - Saive (Bel) 3:0, Persson (Sve) - Ding (Avs) 3:1, Appelgren (Sve) - Chen (Ang) 3:0; skupina B: VValdner (Sve) - Grubba (Pol) 3:0, Karlsson (Sve) - Gatien (Fra) 3:2, Primorac (Hrv) - Prean (Ang) 3:0. Persson in Rosskopf v skupini A ter VValdner v skupini B so še neporaženi. Zenske - skupina A: Badescu (Rom) - Fazlič (Jug) 3:2, A. Svensson (Sve) - Tirnim (Rus) 3:0; skupina B: Nemes (Nem) - Geigelčeva (Bol) 3:0, Batorfi (Mad) -M. Svensson (Sve) 3:2, Ciosu (Rom) - Hooman (Niz) 3:1. Omeniti je treba, da nastopa Fazličeva kot neodvisna posameznica, kar ji očitno ne pomaga dosti, saj je doslej Zlate kolajne na SP Tomba tudi letos ni dočakal (AP) (Nemes) in »romunska« (Ciosu) Romunka. (AFP) Beljak izgubil, KAC zmagal CELOVEC/GRADEC - Izid avstrijskega prvenstva v hokeju m ledu je po petkovem 15. kolu spet popolnoma odprt. Vodeči VSV/Beljak je v Gradcu izgubil proti najnevarnejšemu zasledovalcu EC Graz z 1:4 (1:1, 0:1, 0:2), tako da prednost Beljačanov znaša samo še dve točki. Uspešen pa je bil celovški KAC, ki je pred 3500 gledalci po dramatični igri ugnal Innsbruck s 4:2 (2:1, 0:1,2:0) in si s tem utrdil četrto mesto na lestvici. V tretji tekmi kola pa je Zeli am See v gosteh premagal Feldkir-ch s 5:3. Danes (nedelja) igrajo: VSV - EC Gradec, Innsbruck - KAC, Zeli am See - Feldkirch. (I.L.) Lestvica po 15. kolu: 1. VSV/Beljak 22 točk, 2. EC Gradec 20, 3. Zeli am See 18,4. KAC 17,5. Innsbruck 15,6. Feldkirch 8. AVTOMOBILIZEM / V MACLARNOV1 EKIPI ZA SVETOVNEGA PRVAKA NI PROSTORA Ayrton Senna letos na »počitnicah PARIZ - Trikratni svetovni prvak, Brazilec Ayr-ton Senna, po vsej verjetnosti v tej sezoni ne bo vozil za svetovno prvenstvo formule 1. Senne ni med tistimi, ki naj bi jih angažiralo moštvo McLarena. Kot smo izvedeli med tednom, je FISA že sprejela prijavo britanske ekipe, z Američanom Michaelom Andrettijem in mladim Fincem Mikom Hakkine-nom, ki je bil pilot pri Lo-tusu v minuli sezoni. Tad-va bosta torej udeleženca formule 1 1993 v »rdeče-belih« dresih, take vesti pa je Senna zanikal. Ali je odločitev Rona Dennisa, lastnika McLarena, dokončna? Ali se igra z ognjem, s svojim priljubljenim voznikom? Ali je že sit Sennovega omahovanja? Vsekakor postaja vse bolj verjetno, da si bo Brazilec privoščil leto dni počitnic. Dejstvo, da Senna ni sodeloval pri prvih cestnih vožnjah novega McLarenovega Forda, je v nasprotju s tem, kar je Brazilec napovedal. »Pod vprašajem« je sporazum med muhastim brazilskim voznikom in Ro-nom Dennisom. To vsekakor potrjuje faks, ki je bil poslan v FISA v sredo zjutraj. Avrton Senna bi se bil letošnje formule 1 utegnil udeležiti za volanom Wil-liamsovega Renaulta Elfa. »Pripravljen sem ga voziti zastonj,« je celo izjavil Brazilec. Ko pa je bilo uradno potrjeno, da se bo tekme septembra v Estori-lu udeležil tudi Francoz Alain Prost, še en trikratni svetovni prvak, so vsi upi Senne splahneli. Zdi se, da zanj ni več izhoda. Ker mu ni prvo mesto zagotovljeno že v naprej, se Senni ne zdi vredno ponavljati še ene sezone, v kateri bi se boril le za drugo ali tretje mesto. Kljub temu pa je se zmeraj obstajalo upanje, da bo Brazilec v novem McLa-renu našel primerno sredstvo za spopad s svojim »sovražnikom« Alainom Proštom (VVilliams- Renault) in z rojevajočo se zvezdo, Nemcem Mihaelom Schumacherjem (Benetton Ford). Zdi pa se, da je Senna hotel izkoristiti položaj, v katerem bi si »zvišal ceno« pri pogajanjih o zaslužku z Ro-nom Dennisom. Očitno izsiljevanje, ki pa lastnika McLarena prav nič ni ga- nilo, saj se je odločil, da bo spoštoval sporazum z drugimi vodji moštev o znižanju plač. Po odhodu svetovnega prvaka Mansella v ZDA na prvenstvo Indy Car, bo formula 1 po vsej verjetnosti minila tudi brez Senne. Razen če se do četrtka, 11. marca (do 18. ure) ne zgodi kaj nepredvidljivega, do predvečera poskusnih voženj za veliko nagrado Južne Afrike v Kyalamiju. Tam se letošnja sezona začne, omenjeni datum pa je tudi zadnji rok za prijavo moštev. (AFP) ______NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA_______ Polemike pretresajo Udinese Igralci zahtevajo posebno nagrado, če si zagotovijo obstanek Današnje 20. kolo v italijanski A ligi ponuja nekaj zanimivih srečanj, začenši s tekmo Atalanta - Milan. Pred tednom dni je Atalanta odpravila Ju-ventus in marsikdo upa, da bo sedaj zaustavila še Capellovo moštvo. Udinese čaka zahtevno gostovanje pri Sampdorii. Zal pa je med tednom v društvu izbruhnilo nekaj polemik, saj igralci zahtevajo posebno nagrado v primeru, da se ekipa izogne nazadovanju. Poleg tega pravijo, da so se odnosi med njimi in vodstvom ohladili. DANAŠNJI SPORED (15.00): Ancona - Fioren-tina, Atalanta - Milan, Foggia - Roma, Inter - Napoti, Juventus - Genoa, Lazio - Cagliari, Parma -Torino, Pescara - Brescia, Sampdoria - Udinese. VRSTNI RED: Milan 34, Inter 25, Lazio in Atalanta 23, Juventus, Torino in Sampdoria 21, Cagliari 19, Roma in Parma 18, Udinese, Fiorentina, Napoti in Foggia 17, Brescia in Genoa 16, Ancona 10, Pescara 9. V B ligi zmagal Bari V zaostali tekmi B lige je včeraj Bari z 1:0 premagal Piso. Danes bo poči- tek, 22. kolo pa bo na vrsti v nedeljo, 21. t.m. Spored: Ascoli - Bologna, Cesena - Piša, Andria -Cremonese, Lucchese -Verona, Padova - Monza, Piacenza - Venezia, Reg-giana - Lecce, Spal - Medena, Taranto - Bari, Ter-nana - Cosenza. VRSTNI RED: Reggia-na 34, Lecce 31, Cremonese 30, Ascoli in Cosenza 26, Venezia in Verona 25, Piacenza in Bari 24, Padova 23, Piša in Modena 21, Cesena 20, Bologna in Spal 19, Monza 18, Lucchese 17, F.Andria 16, Taranto 13, Ternana 8. 12 Nedelja, 14. februarja 1993 ŠPORT -4L____ KOŠARKA / PO SINOČNJI ZMAGI V B LIGI Jadranovci spet upajo Jadran TKB - Pordenone 94:76 (39:42) JADRAN TKB: Crisma 2, Oberdan 10 (3:4), Cuk 15 (1:2), Pregare 2, Emili 0:1, Starc 19 (3:4), Merlin 26 (8:8), Rauber 14 (2:2), Gre-gori, Smo tlak 6. PORDENONE: Rizzi, Vescovo 5, Colombis 3, Piva 4 (2:2), Borsi 10 (2:2), Zammattio 6 (2:2), Valen-tinsig 11 (2:2), Grion 22 (4:7), Salerni, Zanetti 16 (6:9). SODNIKA: Minchillo iz Trevisa in Bottega iz Benetk. SKUPNE OSEBNE NAPAKE: Jadran TKB 27, Por-denon 25; PON: Smotlak 32, Piva 39, Vescovo 40; PROSTI METI: Jadran TKB 17: 21, Pordenone 18:24; TRI TOČKE: Oberdan in Starc 1, Merlin 2, Colombis 1, Borsi 2, Valentinsig 1, Zanetti 2. Sinoči se je Jadran po zadnjih neuspelih igrah končno vrnil k zmagi, in gladko premagal Porde-non, čeprav je to zmago Dr-varičevo moštvo doseglo predvsem po zaslugi zelo uspešne igre samo v drugem delu tekme. Drvariče-vi fantje so prvi polčas odigrali slabše in gostje so šli na odmor z minimalno prednostjo. Dejansko je bilo 10 minut odmora dovolj, da se fantje s trenerjem dogovorijo in v drugem delu tekme smo bili lahko priča prerojeni igri jadranovcev, ki so znatno popravili svoj odstotek realizacije v napa- ki. Merlin (26 točk) pri metu na koš. (Foto Križmančič) du, poleg tega pa zaigrali res temeljito v obrambi in nasprotnikom dovolili, da so dosegli vsega le 33 košev, kar je bilo tudi odločilno v odnosu na končni izid, ki je precej visok in ki bi v primeru izenačenega stanja ob koncu lige bil v korist Jadrana TKB saj je naša združena ekipa v prvem srečanju v Pordenonu klonila pred nasprotniki z osmimi točkami razlike. Glede deleža posameznikov bi lahko povedali, da so včeraj v drugem delu tekme vsi znatno izboljšali svoj učinek, predvsem bi tu poudarili dobro igro Starca in Merlina, ki sta bili gonilni sili ekipe in ki sta bistveno prispevali k morali vseh ostalih, odločilen pa je bil tudi delež Rauberja in Cuka v borbi pod košema. Naj še navedemo, da so jadranovci včeraj nastopili v »novi preobleki«, saj se je poleg pokrvitelja TKB pojavil napis Eurosava, to je nov tehnični sponsor naše združene ekipe, ki očitno prinaša srečo Jadranu. (Cancia) KOŠARKA / D LIGA Prvi polčas usoden za Bor Radenska Izgubili so v Miljah proti ekipi Dino Conti - Ažman 19 točk Dino Conti - Bor Radenska 86:74 (36:24) DON CONTI MILJE: Trimboli 29 (10:12), Pi-tacco 5, Toscano, Glavi-na, Perossa 12 (4:6), Zacchigna 14 (0:1), Ber-gamin 3 (1:1), Tomma-sini 10 (4:5), Petelin 11 (1:4), Ganz 2 (0:1), trener Steffe. TRI TOČKE: Trimboli 3, Petelin 2, Pitacco 1. PON: Trimboli (40). BOR RADENSKA. Simonič, Bajc 5 (1:5 za 2 točki, 0:1 za 3 točke, 3:3 prosti meti), De-beljuh 6 (3:6, 0:1, -), Smotlak 16 (1:6, 2:3, 8:10), Ažman 19 (6:11, 2:3, 1:4), B arini 5 (2:6, -, 1:2), Perčič 6 (3:3, -, -), Monticolo 4 (1:7, -, 2:2), Poretti 5 (2:4, -, 1:2), Carbonara 8 (1:3, 2:4, -), trener Sancin. SKUPNO METI: 19:50, 6:12, 16:23). PON: Smotlak (36) in Sarini (40). V zelo pomembnem srečanju v Miljah za uvrstitev na »zlato sredino lestvice« je Borovo moštvo včeraj zasluženo izgubilo, predvsem-zaradi zelo slabe igre v prvem polčasu. Borovcem v tem delu enostavno ni šlo in ni šlo. 2e podatek, da so v prvih 20 minutah naši košarkarji imeli porazen odstotek pri metu (6:27), jasno kaže, da so našim strelcem roke krepko zadrhtele. Gosti- telji so namreč takoj povedli z 9:0 in tudi minuta odmora, ki jo je zahteval trener Sancin, ni zdramila borovcev v napadu. V obrambi so sicer zelo dobro igrali, kaj pa, ko so si ves napor in delo nato zapravili v napadu. Miljčani pa so le polovili odbite žoge in nato s protinapadi večali prednost. Začetek drugega polčasa je za borovce dobro obetal. V 23. minuti so namreč zaostajali le za šest točk (33:39), nakar pa so gostitelji spet prejeli pobudo v svoje roke, priigrali so si spet zanesljivo prednost in tudi Borova agresivna (»pressing«) obramba po vsem igrišču ni nič zalegla. Domačini so uspešno izvajali proste mete 1 + 1 in tekme je bilo, žal, za naše konec. Za nadaljnje tekme bodo borovci morali zelo izboljšati met in tudi skupinsko igro v napadu. (U. Acerbi) Kontovel Acli Digas 78 95 MINIB ASKET TURNIR EVVIVA IL MINIBASKET Tolažilna skupina Bor - Dardi 41:7 Polet - Ferroviario 33:100 (22:45) Alba Krmin - Dom 25:24 PROMOCIJSKA LIGA Obe naši ekipi KO Poraz Doma in Brega NA GORIŠKEM Dom Sunek - Ardita 67:97 (29:50) DOM SIMEK: Primožič 2, Pečanac 8 (3:4), Jarc 19 (2:6), Semolič 5 (1:2), Košuta 9 (1:2), Covi, Silič 4 (0:2), Zavad-lal 3 (1:2), Bric 5 (1:4), Kocjančič 12, trener Miani. PON: Košuta (28), Bric (38). Domovci so včeraj na domačem igrišču utrpeli še en visok poraz, in to povsem zasluženo, saj so igrali slabo tako v obrambi kot v napadu. Že po uvodnih minutah je bilo takoj videti, da so gostje pretrd oreh za naše košarkarje. Gostje so si namreč takoj priigrali zanesljivo prednost, ki so jo nato stalno večali, tako da je bila razlika ob polčasu že 21 točk. V nadaljevanju se je ponovila enaka slika s prvega polčasa. Domovci so bili povsem nemočni, gostje pa so zlahka uhajali proti košu, tako da je bila na koncu razlika 30 točk. Od domovcev so vsi igrali pod svojimi sposobnostmi, le Jarc se je rešil iz splošnega povprečja. Včerajšnji poraz je spet odraz slabega dela Domovih košarkarjev, ki odločno premalo trenirajo. NA TRŽAŠKEM Breg - Barcolana 62:98 (31:48) BREG: Kovačič 5 (1:2), Korošec 6 (0.4), Corbatti 2 (2:2), Schiulaz 12 (1:2), A. Salvi 8 (0:3), B. Žerjal 6 (2:2), Bandi 4 (2:2), M. Salvi 12, Crevatin 3 (1:2), Savoia 4 (0:1). TRI TOČKE: Schiulaz 1. Bregovi košarkarji so proti prvouvrščeni Barcolani doživeli pravi polom in kot je razvidno iz končnega izida. Naši košarkarji so odpovedali že v 10. minuti (delni izid 16:19). Odtlej pa so prepustili pobudo v rokah gostov, ki so skoraj neovirano nizali koš za košem in Brežanom dali pravi demonstracijo o tem, kaj pomeni agresivna kolektivna osebna obramba, ki je naši niso bili sposobni premagati in ki je povzročila tudi skromen odstotek realizacije. Lahko trdimo brez strahu pred demantom, da je bila to nasploh ena slabših in najbolj bledih predstav, kar so jih Bregovi košarkarji prikazali v napadu, to pa je razvidno tudi iz razporeditve točk posameznikov. Res ni kaj povedati in ni opravičila za tako visok poraz, čast gre seveda Tržažanom, ki so upravičili, da so trenutno res najkakovostnejše moštvo v tržaški promocijski ligi. (Cancia) OSTALA IZIDA Sokol Warm - Stella Azzurra 69:71 (29:37) Ferroviario - Cicibona Plasteredilizia 71:95 (26:43) 1. MOŠKA DIVIZIJA Polet - Prosek 69:61 (30:22) VOl ligi so vse naše šesterice zmagale Odbojkarji Valpra-porja Imsa so v moški C-l ligi po dveh zaporednih porazih spet prišli do zmage. Sinoči so v Stan-drežu s 3:1 (9:15, 15:12, 15:11, 15:8) premagali Nova Gens iz Novente Padovane. V ženski C-l ligi je Bor Tombolini doma po pričakovanjih s 3:0 (15:4, 15:4, 15:6) premagal zadnjeuvrščeni Mar-tignacco, Koimpex pa je v gosteh nadigral Vivil s 3:0 (15:12,15:6,15:10). ODBOJKA / V MOŠKI C-2 LIGI Sloga klonila v 5, nizu Časten poraz Bora Slogaši so nadoknadili zaostanek 0:2a... Krasova moška ekipa z novo prepričljivo zmago z vse daljšimi koraki proti napredovanju v višjo ligo Sloga - Rozzol 2:3 (11:15, 14:16, 15:12, 15:12, 13:15) SLOGA: Božič (7+6), Cač (5+4), Jablanšček (0+19), Kerpan (2+4), A. Kralj (5+9), D. Kralj (4+2), Riolino (12+16), Sgubin (4+1), Strajn (2+1). ZGREŠENI SERVISI: Sloga 14, Rozzol 16, DIREKTNE TOČKE NA SERVISIH: Sloga 10, Rozzol 8. Tekma se za Slogo resnično ni rodila pod srečno zvezdo, saj je med tednom zbolel Cisolla. Soigralcem pa je priskočil na pomoč David Kralj, ki sicer služi vojaški rok, a je bil doma na krajšem dopu- ^OKRATER POHIŠTVO TBL. 820044 ITRADICIONALNO! POPUSTI OD DO 20% 50% PROMOCIJSKA PRODAJA MOLLAFLEX edina žimnica z vzmetmi izdelana v Trstu O. Krainer v Ul. Flavia, 53 Prostorno privatno parkirišče stu. Sloga bi v primeru zmage lahko mirneje gledala na nadaljevanje prvenstva, Rozzol pa bi bil s porazom skoraj že v nižji ligi. Gostje so v prvem setu takoj ostro začeli, servirali so zelo močno, Slogin sprejem pa je bil negotov. Tudi nadaljevanje ni obetalo nič dobrega, saj je Rozzol že vodil 9:3. Slogi je nato z delnim izidom 9:2 uspelo povesti, prednost so fantje nato obdržali do stanja 14:11, ko jim je spet šlo vse narobe in Rozzol je v setih povedel z 2:0. Zelo pozitivno pa je dejstvo, da so v tem setu slogaši zmogli ostro in uspešno reakcijo z rezervnimi igralci. Tako izgubljen set pri igralcih velikokrat privede do apatičnosti, pri Slogi pa včeraj ni bilo tako. Fantje so zelo značajno reagirali, bili veliko natančnejši, zlasti v sprejemu in povsem zasluzeno so stanje v setih izenačili. Po izredno izenačenem začetku tie breaka, ko sta se ekipi izmenjavali v vodstvu do rezultata 6:6, se je Rozzolu posrečilo, da se je odlepil, povedel z 9:6 in celo 14:9. Zoper ostra reakcija Sloge do 14:13, več pa naši fantje niso zmogli, zlasti zaradi tega, ker so v sami končnici zagrešili nekaj taktičnih napak. (Inka) Cremcaffb - Bor 3:0 (15:11,15:5,15:8) BOR: Marega (2+7), Koren (0+ 2), Bresich (2+1), Furlanič (1 + 2), Stulle (0+1), Gombač (1+4), Latin (0+2), Coloni (1+1), Chert, Ruttar (1+0), Pavlica, Ca-puti (1+6). Borovci so proti prvou-vrščenemu pričakovano zgubili, a niso razočarali. Domačini so tehnično in telesno prekašali borovce, ki pa so se vrgli požrtvovalno v boj. Gostje so začeli sproščeno ter se enakovredno borili do 5. točke. Domačini, v katerih vrstah igrajo štiri bivši borovci, so nato povedli 11:5, a gostje so reagirali, prišli do 11:8 in celo 12:11, a nekaj neumnih napak je pokopalo vse upe. Cremcaffe se v drugem setu (14:2) ni pustil presenetiti, v zadnjem pa je imel vajeti igre stalno v svojih rokah, gostje pa so se skušali upirati po svojih močeh. Upajmo, da bo pozitiven nastop le vlil novega elana zadnjeuvrščenim borovcem pred zaporednima nastopoma doma proti lažjim nasprotnikom. (Dejan) Olimpia CDR - Ipem Bula 3:1 (15:6, 15:2, 13:15, 15:12) Sinočnja tekma v moški B-l ligi se je zaključila v korist Krasa Active, ki se z vse večjimi koraki približuje napredovanju. Gostujoči Marling Raiffeisen je moral priznati premoč Krašovcem z izidom 5:2. Do rezultata 4:1 v korist naših fantov je vse potekalo gladko. Igor Milič je do takrat osvojil dve tekmi. Pomembnejša je bila tista proti Vivarelliju nasprotnikovemu igralcu številka 1, kateremu je Krašovec zadal lepo lekcijo. Se lani je celo Mersi imel z istim igralcem večje težave. Tudi Mersi je medtem prislužil dve zmagi, saj je igralca gostov Zeppo dobesedno pregazil. Zatem se je Marjan Milič srečal s Stangherjem in v treh napetih setih izgubil. Njegovo napako je moral popravljati Mersi proti Vivarelliju. Vendar ni slo vse gladko. Nasprotnik je večkrat povedel in zgle-dalo je, kot bi se šele na koncu Marlin-govi igralci zbudili in pokazali, kaj znajo. Vendar je končno najboljši Kra-sov igralec Mersi prevzel iniciativo v svoje roke in zaključil tekmo 9. kola z osmo zmago Krasa Active, ki tako na- daljuje svoj pohod proti končnemu prvemu mestu na lestvici. Kras: Marling Raiffeisen 5:2 Igor Mihe : Zeppa 2:0 (21:15, 21:14), Marjan Milič : Vivarelli 0:2 (16:21, 12, 21), Mersi : Stangher 2:0 (21:8, 21:7), Igor Milic : Vivarelli 2:0 (21:16, 21:9), Mersi : Zeppa 2:0 (21:5, 21:3), Marjan Milic : Stangher 1:2 (24:22. 18:21, 19:21), Mersi : Vivarelli 2:0 (21:18, 21:19). Iz Lainateja pri Milanu pa je prišla razveseljiva novicao, da so mlada Kra-sova dekleta premagala trdoživo postavo Cral Giba Geigy s 3:2. Z zmago v gosteh so si Krasovke tudi zagotovile obstanek v C ligi. A LIGA Coccaglio - Kras Corium 5:2 Promocijska liga Zenske Kras A - Rangers Videm 4:1; San Giovanni Pordenon - Kras B 4:1 Moški Kras - Fincantieri 5:2. (Jasna Jurečič) ODBOJKA / ŽENSKA D LIGA Slogašice odlične Asfjr - Koimpex 2:3 (15:4, 11:15, 15:9, 10:15, 15:17) KOIMPEK: Brišnik (2+1), D. Ciocchi (10+4), S. Ciocchi (10+8), Ferluga (1+0), Fonda (1+2), Ko-smina, Milič (0+0), Spacal (6+9), Skerk (8+8). Da tekma v Čedadu ne bo lahka, je bilo jasno že pred samim začetkom, saj so domačinke prav v to srečanje vložile vse svoje upe. Samo v primeru zmage bi se namreč še lahko vključile v boj za napredovanje. Slogašice pa pestijo poškodbe in Brišnikova, Miličeva in Skerkova niso mogle igra- ti na zanje običajni ravni. Tekma je bila zato dokaj živčna, veliko vlogo pa so na njej odigrali ostri servisi, saj sta si obe ekipi v vseh setih prav z močnim serviranjem nabirali po nekaj točk prednosti. V prvem setu Koimpex sploh ni zaigral kot zna. Podoben je bil tudi tretji set, medtem ko so v drugem in četrtem slogašice le uveljavile svojo premoč tudi na mreži. Dramatičen in poln preobrata je bil odločilni niz. Koimpex je povedel s 5:1, ob menjavi igrišča je vodil Asfjr z 8:7, ki je nato povedel celo s 14:12. Naše igralke so tu res značajno reagirale, stanje izenačile in v pravi igri živcev nato tekmo tudi osvojile in so tako povsem zasluženo še naprej trdno na drugem mestu. (Inka) ZENSKA C-2 LIGA Porcia - Sokol Indules 2:3 (13:15, 15:6, 7:15, 15:10, 15:17) ZENSKA D LIGA Celinia - Bor Friulex-port 3:0 (15:2, 15:4, 15:6) 1. ZENSKA DIVIZIJA 01ympia - Libertas Gorica 3:2 (11:15, 8:15, 15:11, 15:6, 15:6) 1. MOŠKA DIVIZIJA Soča Valprapor Qlympia 0:3 jODBOJKA / MOŠKA D LIGAh Sočani so zgubili bitko a »vojna« bo še dolga Soča Sobema - Itely 1:3 (8:15,15:1,13:15, 5:15) SOČA SOBEMA: S. Cotič (4+7), Muscau (6+5), Klede (8+9), Igor Cotič (3+5), Braini (0+1), Battisti (2+1), Tomšič (2+0), Ivo Cotič (0+0), Mučič (0+0), Pahor (0+0). Odbojkarjem Soče Sobema žal ni uspelo izločiti Itelyja iz boja za napredovanje. Gostje iz Foj de imajo zdaj spet le točki manj od Sočanov. Sočani so sinoči zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Posebno slaba sta bila sprejem in servis, kar zbuja sum, da so domači igralci preveč občutili pomen srečanja in tako nikakor niso mogli igrati dovolj zbrano. Dobro so Sočani zaigrali samo v drugem setu, potem ko so v prvem že zgubljali z 12:4 in 14:6. Toda v tretjem setu so spet zaostajali (13:10), nasprotnika sicer dohiteli pri 13. točki, a več niso zmogli, četrti set pa je bil spet prepričljivo v rokah nasprotnikov. Kakorkoli že, Soča Sobema je izgubila bitko, a »vojna« je še dolga. NOGOMET / MLADINSKE LIGE- Under 21: Breg 2. Mladinci Primorja uspešni v Ločniku Mladost: točki brez leska Cicibani (play off): Primorje OK cina 1:1 (0:1) STRELEC ZA ZARJO: Mazzi ZARJA: Plehan, Švara, Grgič, Neri, Mazzi, Sacca, Gentile (Kocman), Guglio-so, Jurinčič, Ferluga, Ver-se. Zmaga bi bila že v žepu, če ne bi Jurinčič proti koncu zastreljal 11-metrovke. Kljub temu, da so gostje prvi povedli, je v nadaljevanju Zarja igrala dobro in priložnosti so se vrstile kot na tekočem treku, a na žalost napadalca Jurinčič in Verse nista bila dovolj spretna. 2e v prvem polčasu so rdeče-beli zadeli prečko. Na nasprotni strani so imeli Openci dve ugodni priložnosti, v drugi je moral Plehan kapitulirati. Po odmoru so domačini takoj remizirali s krasnim golom Mazzija izven kazenskega prostora. Bazovci so imeli skozi ves drugi polčas pobudo v svojih rokah, a so preveč grešili, (d.gr.) NAJMLAJSI Mladost - Lucinico 6:1 (2:0) STRELCI: Florenin 5, Dimitrij Ferletič 1. MLADOST: Devetak, Sergo, Moro, Marko Jarc, Petejan, Jelen, Prinčič, Gorjan, Dimitrij Ferletič, Matej Ferletič, Florenin (Cotič, Černič, Davorin Devetak, Martin Jarc) Proti razmeroma slabi enajsterici iz Ločnika, so se naši predstavniki precej časa obotavljali. Mladost je zaradi fizične premoči svojih igralcev sicer imela stalno terensko premoč, vendar smo pravo igro pogrešali. Večina golov je namreč padla po zaslugi samostojnih podvigov. Gostom gre čestitati, da se niso nikoli predali in so poleg častnega gola še nekajkrat ogrozili tokrat nezanesljivo domačo obrambo. Naj omenimo, da je tekmo sodilo mlado dekle, ki je svojo nalogo opravilo veliko boljše od marsikaterega predstavnika moškega spola. (Vili Prinčič) CICIBANI Play off Primorje - Campanelle 2:1 (0:1) STRELCA ZA PRIMORJE: Tomizza in Kante. PRIMORJE: Suc, Anto-nini, Milič, Tomizza, Kante, Švara, Pavletič, Emili, Pilat. V prvi tekmi play offa je Primorje pokazalo dobro igro in zasluženo zmagalo. Campanelle je povedlo v 3. minuti, a nato je bila pobuda na strani Primorja, do odmora pa se je najboljša priložnost ponudila Kanteju, gostje pa so bili večkrat nevarni v protinapadu, a Suc je bil vedno na mestu. V nadaljevanju so rdeče-rumeni imeli terensko premoč. Dve priložnosti je imel Kante, izenačil pa je Tomizza po napaki vratarja po kotu. Okoli 15’ je Kante končno zadel mrežo po odbiti žogi. Veliko priložnost gostov je odlični vratar Suc odbil. (Gorazd) Fortitudo - Bor Farco 7:1 (5:0) STRELEC ZA BOR FARCO: Strain. BOR: V. Križmančič, D. in A. Gregori, I. Križmančič, Bandi, Merlak, Strain, Baldet. O sami tekmi ni kaj reči, saj so bili domačini skozi vso tekmo boljši. Častni gol za p lave je dal Strain po odmoru, vsekakor lahko rečemo, da je bil ta poraz za borovce po prikazani igri prehuda kazen. Upajmo, da se bodo v na-daljevaju proti enakovred-nejšimi ekipami opomogli in se častno borili v skupini najboljših, (d.gr.) UNDER 21 Breg - Risanese 2:1 (0:1) STRELEC: Laurica (2). BREG: Gregori, Ota, Strain, Laurica, Zupin (Bandi), Luisa, Mauri, Sancin, Rocchetti (Mondo), Bozzi, Buzzi. V zaostalem srečanju so Brežani z zadetkom v zadnji minuti premagali močni Risanese in tako zasedli končno drugo mesto na lestvici. Tekma je bila privlačna in izenačena. Plavi so napadali in zgrešili dve stoodstotni priložnosti z Buzzijem, nato pa so gostje po napaki Bregovih branilcev prišli v vodstvo. Igra je bila nato bolj počasna in v 15’ d.p. so domačini izenačili iz 11-metrovke z Laurico zaradi prekrška nad Maurijem. Deset minut kasneje je neodločen sodnik izključil Luiso zaradi dvojnega opomina. Ko se je regularni čas že iztekel, je Laurica z glavo po podaji iz kota Monda dosegel svoj drugi zadetek. (E.B.) DEŽELNI MLADINCI Lucinico - Primorje 0:3 (0:2) STRELCI: Sardoč v 15. min., Škabar v 20. min. in Vodopivec v 90. minuti. PRIMORJE: Emili, Gher-bassi, Škabar, Bracco, Sardoč, Guštin, Digovich (De Gioisa v 85’), Stoka, Vodopivec, Zampolli, Husu (Ostrouška od 85. min.). Mladinci Primorja so se Lucinicu oddolžili za poraz iz prvega dela in se mu hkrati približali na lestvici. To je bila njihova tretja zmaga, prišla pa je v obdobju, ko zaradi poškodb in posojanja igralec članski vrsti, delno pa tudi zaradi intenzivnosti treniranja med prazniki, moštvo ne igra najbolj učinkovito. Fantje so zelo dobro igrali v fazi pripravljanja obrambe, v napadu pa so imeli pet do šest priložnosti, tako da je njihov uspeh povsem zaslužen. Juventina - Union 0:2 (0:0) JUVENTINA: Uanier, Bais, Peteani, Romano, Kobal, Dario, Trampuš, Ripa, Scimone, Gambino (Gergo-let), Todde. Gripa je kar precej zdesetkala vrste Juventine, a se je v prvem polčasu enakovredno upirala gostom. Ne samo: ustvarila je več dokaj ugodnih priložnosti za gol, ki pa jih ni izkoristila. Tudi v drugem polčasu je Juventina imela terensko premoč in veliko priložnost z Baisom, ki je preigral kar tri branilce. Svoje priložnosti pa gostje niso zamudili in po napaki domače obrambe dosegli prvi zadetek, drugega pa deset minut pred koncem srečanja. MLADINCI Zarja Adriaimpex - Opi- Gledališča Slovenija UUBUANA CANKARJEV DOM , DANES: ob 18. uri (Linhartova dvorana) G.Ta-ni°ri' .Satanova smrt. Gostuje Bavarsko državno gledališče iz Munchna. Vstopnica 500 SIT, dijaki, sta 6ntje *n upokojenci imajo 50 odstotkov popu- , V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 20. uri vpihova dvorana) P. Shaifer: Leticija in Luštrek. Osna vstopnice 500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. drama SNG LJUBLJANA JUTRI: ob 19.30 uri G. Strniša: Samorog (abonma Dijaški 7 VeCemi in izven). V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 19.30 uri A. Schnitzler: Anatol (abonma Torek in izven). ,. 17. t. m. ob 18. uri J. B. P. Moliere: Svatba po si-u (abonma Dijaški 1 Popoldanski). .. 18. t. m. ob 18. uri J. B. P. Moliere: Svatba po si-u (abonma Dijaški 2 Popoldanski). 19-1. m. od 19.30 un J. B. P. Moliere: Svatba po sili (za izven). 19. t. m. ob 20. uri (Mala drama) premiera (izven, konto) Max Gad: Samo igra je in ne boli. 20. t.m. ob 19.30 Moliere: Namišljeni bolnik. Gostuje SLG Celje. Obiskovalce obveščamo, da so vse februarske predstave W. Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam., razprodane. Informacije in rezervacije vsak delavnik °u 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET . JUTRI: ob 15. uri Golob: Krpanova kobila (mladinska). V PRIHODNJIH DNEH: 16. in 18. t. m. ob 19.00 uri G.Verdi: Don Carlos. 17. t. m. ob 19. uri J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke. 19. t.m ob 15.uri, 20. t. m. ob 19. uri in 22.t.m. °b 15. uri Strauss: Netopir. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 18. uri gostovanje uspelega musica-la Milana Dekleve: Mi se ne damo, v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 19. uri Achtembusch: Susn. Za izven. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije, med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30 uro, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni SMG. šentjakobsko gledališče DANES: ob 16. uri Levstik-Jovanovic-PartljiC: Martin Krpan. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 061/312-860. SLOVENSKO KOMORNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri (Vodnikova domačija) Evald Flisar: Jutri bo lepSe. Avtor je za delo prejel nagrado Prešernovega sklada. Vstopnice bodo v prodaji uro pred predstavo v Vodnikovi domačiji.. Rezervacije po telefonu 061/193-395. FESTIVAL LJUBLJANA JUTRI: ob 21. uri predpremiera predstave: Wal-ter VVolf, v izvedbi gledališča Vdor realnega. Rezija Vlado Repnik. V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 2,4. uri premiera predstave VValter VVolf, gledališča Vdor realnega. Informacije na tel. 061/221-948. MARIBOR SNG DRAMA DANES: ob 20. uri Buchner: VojCek (za red Rdeči). Ob 21. uri (Mali oder) VVladimirjev veCer- nastop mariborskih magov (za abonente in izven). V PRIHODNJIH DNEH: 18., 19., 20. in 21.t.m. ob 21.uri (Mali oder) VVladimirjev večer- nastop mariborskih magov. Informacije na tel. 062/211-461. MINORITSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: 17., 18., 24. in 25. t. m. Frey: Dogodek v mestu Gogi. Predstava dne 25. t. m. je odkupljena. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 19.30 R.Vi-trac: Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Razprodano. 20. t.m. ob 19.30 A. Rozman: Tartif. Gostuje SMG Ljubljana Razpordano. Informacije na tel. 063/25-332. KLUB V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 22. uri ter 20. in 27. t. m. ob 17. uri A. Strindberg in Eksperimentalno gledališče F: Gospodična Julija. V izvedbi Eksperimentalnega gledališča F Gimnazije Celje. VELENJE DOM KULTURE V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 17. uri A.A:Rozman: Tartif. Gostuje slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Vstopnina je 300 SIT. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 16.30 uri musical M. Dekleva: Mi se ne damo, za izven. 18. t. m. ob 19.30 uri R. Cooney: Zbeži od žene, za izven. Informacije na tel. 064/222-681. BISTRICA PRI TRŽIČU V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 10., 11.30 in 13. uri musical M. Dekleva: Mi se ne damo. Predstave so zaključene. NOVA GORICA KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 16., 17. in 18. t.m. ob 20. uri T.VVilder: Nase mesto. Gostuje ansambel Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Režija: Adrijan Rusija. Za abonmaje in izven. Vstopnice za izven lahko rezervirate pri upravi PDG, osebno ali po telefonu 065/25-326 ali 25-328 vsak delavnik od 8. do 15.ure. KOPER GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 20.uri R.Vi-trac. Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Informacije na tel. 066/21-027. ŽALEC JUTRI: ob 19.30 gostovanje Mestnega gledališča Ljubljanskega s predstavo M. Frayn: Hrup za odrom. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE DANES: ob 16. uri ponovitev predstave - T. VVilder - Nase mesto (abonma red C). Rezija Adrijan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jurc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Blagovic, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi. Ponovitve v sredo, 24. t. m., ob 20.30 (abonma red D), v Četrtek, 25. t. m., ob 20.30 (abonma red E), v soboto, 27. t. m., ob 20.30 (abonma red F), v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri (abonma red G). GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 16.00 (red II nedelja) bo skupina Teatro d’Arte zadnjic predstavila B. Brechtovo de-" '' ’ ' " ’• " ", režija ed- Razne prireditve I Razstave lo Madre corageio. Igra Piera Degli Esposti, Antonio Calenda. V abonmaju odrezek st. 7. prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti m pri blagajm gledališča Rossetti. DVORANA TRIPCOVICH Dirigent Niksa Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik blagajne: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v torek, 2. in v sredo, 3. marca gostovanje gledališke skupine Backstage S.r.l. z delom Domenica Starnoneja - Sotto banco. Režija Daniele Luchetti. Nastopajo Angela Finoc-chiaro, Silvio Orlando, Vittorio Ciorcalo. LATISANA GLEDALIŠČE ODEON V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 16. t. m., ob 21.00 - Opera Omnia - II ritomo di Butterfly» v izvedbi skupine Banda Oširis. VIDEM GLEDALIŠČE LUIGI BON (Colugna) DANES: ob 21. uri H. von Kleist: Kohlhaas. V glavni vlogi nastopa Marco Baliani. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 14.15 Orfej v podzemlju. Glasba Slovenija LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA JUTRI: ob 19.30 uri koncert - Thomas Cristian, violina, Magdalena Kumpf, violina in Emma Schmidt, klavir. V PRIHODNJIH DNEH: 17.t.m. ob 19.30 koncert Komemega orkestra Stuttgart. Program: Bach, Mozart, Schubert. V organizaciji CD. Vstopnina je 500 in 300 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 21. uri koncert Tomoza Pengova, promocija novega CD Rimska cesta. 18. t. m. ob 22. uri Oldies Goldies noc z gosti Moonlight Cats. Informacije na tel. 061/113-282. ATRIJ NARODNEGA MUZEJA V PRIHODNJIH DNEH: 17.t.m. ob 20. uri koncert Tartini kvarteta. Program: Golob, Haydn. Informacije in vpis abonmaja: sedež koncertne agencije Gallus International, tel. 061/137-098, in Galerija Labirint. Tel 061/150-155. TIVOLSKI GRAD V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 18.uri koncert Aleša Snofla, pozavna. Iz cikla Muza pri muzi. Tel. 061/322-367. CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) orgelski večer Francesco di Lernia. Program: Franck, Kerll, Bach, Mozart in Regel. Cena vstopnice 200 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. MARIBOR UNIONSKA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: 16.t.m. in 17. t.m. ob 10. in 11.uri koncert orkestra Opere in baleta SNG Maribor. Dirigent: Simon Robinson. Solistka: Nataša Majer. 18. t.m. ob 19.30 koncert orkestra Opere in baleta SG Maribor. Dirigent: Simon Robinson. Solistka: Nataša Majer. KAZINSKA DVORANA JUTRI: ob 19.30 uri IB. abonmajski koncert Komornega ciklusa koncertne poslovalnice. Nastopata: Črt Sinkovič, violina in Janko Šetinc, klavir. V PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 18.uri Dobrodelni koncert za izgradnjo bolnišnice. Za izven. CELJE NARODNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 19.30 koncert Zagrebškega kitarskega tria. Za koncertni abonma Zavoda za kulturne prireditve in izven. GLASBENA SOLA V PRIHODNJIH DNEH: 16.t.m. ob 18.uri (koncertna dvorana) javni nastop dijakov in učencev Glasbene Sole Celje. SLOVENJ GRADEC KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 18. uri bo koncert nekomercialnih skupin: Ilex, H.M.D., Pulso Theatro, Pegazz in Marko Merčnik. Informacije na tel. 0602/42-660. VELENJE GLASBENA SOLA V PRIHODNJIH DNEH: 27. t.m. ob 19.30 koncert Slovenskega komornega zbora. Za abonma in izven. Vstopnina je 400 SIT. NOVA GORICA KULTURNI DOM JUTRI: ob 20.15 izvenabonjamski koncert violinista Stefana Milenkoviča. Na programu Bach, Schubert, Debussy, Paganini, de Serasate. ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON V PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 20. uri koncert MOPZ Zdravilišča Rogaška slatina z naslovom Slovenska pesem od romantike do ljudske. GORNJA RADGONA GLASBENA SOLA V PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 18.uri koncert ZePZ Manko Golar iz Gornje Radgone in Pihalnega orkestra Gornja Radgona. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MLELA V NASI,ED 20.30 Slovenija LJUBLJANA KLUBK4 DANES: ob 22. uri Roza Valentinovo. Nastop Elene, druge dame transvestitske scene in gostov. JUTRI: ob 21. uri predstavitev Qi Gong metode Wang Ai Ping. Vodi Rudi Klarič. Informacije na tel. 061/113-282. CANKARJEV DOM JUTRI: ob 17. uri (Okrogla dvorana) literarni veCer s hrvaško novinarko in pisateljico Slavenko Drakulič. Ob 20. uri (Linhartova dvorana) film po romanu M. Pagnola: Slava mojega oCeta. Vstopnica 300 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 16. t, m. ob 20. uri film po romanu M. Pagnola: Dvorec moje matere. Vstopnica 300 SIT. MARIBOR DVORANA ROTOVŽ V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 18. uri literarni veCer s Francetom FrostneriCem. V organizaciji Mariborske knjižnice. CELJE DVORANA GOSTISCA TURIST NA FRANKOLOVEM DANES: ob 8.30 nastop MPZ PD Anton Bezenšek Frankolovo in recitatorji KUD Zarja Trnovlje. DVORANA PLESNEGA FORUMA JUTRI: in do 20.t.m. teden Plesnega foruma Celje ob kulturnem prazniku, predstavitev plesnih projektov zadnjih ven sezon. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 17. t.m. ob 19.30 Freddyjeve nočne more. Plesni rekvijem v izvedbi Plesnega foruma Celje. Predprodaja vtopnic v Zvezi kulturnih organizacij Celje. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 18. uri Anapurna 1992 - večer z diapozitivi. 18. t. m. ob 17. uri Živalski svet, diapozitivi. Informacija na tel. 0664/620-200. PTUJ ULICE IN TRGI JUTRI: in vse do 19.t.m. vsak dan ob 18. uri nastop skupin. 23.t.m. otroški in mladinski karneval. MELINCI PRI MURSKI SOBOTI DANES: ob 14. uri (Vaški dom) tradicionalna prireditev Fticje gostovanje, v organizaciji Društva za varstvo in vzgojo ptic SlaviCek iz Beltincev. POSTOJNA NOTRANJSKI MUZEJ V PRIHODNJIH DNEH: od 22. do 28. t. m. bo potekal tečaj lončarstva na lončarskem vretenu. Tečaj bo vodil lončar Igor Bahor iz Topolšice. Informacije in prijave do 18. t. m. na tel. 067/21-346. Furlanija-Julijska krajina TRST GREGORČIČEVA DVORANA Ul. Sv. Frančiška 20 V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 17. t.m., ob 18. uri - Predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »Podoba ženske v Prešernovi poeziji«, v priredbi Slavističnega društva Trst. V Četrtek, 18. t.m., ob 18. uri - Predstavitev knjige prod. Fedore Ferluga Petronio »Cultura classica e italiana nel dalmata Ante Tresič-Pavičič (1867-1949). Delo bo v hrvaščini predstavil dr. Mirko To-masovič, profesor na Filozofski fakulteti v Zagrebu, povzetek v slovenščini. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Ul. Diaz 27 JUTRI: ob 18. uri srečanje z Deboro Baronesi, ki nastopa v teh dneh v dvorani Tripcovich. Ob klavirski spremljavi Fione De Luca bo izvajala mozar-tove skladbe. 1ASLEDNJIH DNEH: v četrtek, 18. t. m., ob abonmajski koncert Glasbene matice - So- Vojko Cesar (fagot). Program obsega Vidalijeve, Soli anopulove, Coralove, Merkujeve, Niederjeve, Bi-lucaglieve, Dominuttijeve in Zenettovicheve skladbe. Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. GLEDALIŠČE ROSSETTI JUTRI: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Shangai Quartet. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI JUTRI.: ob 21. uri celovečerni koncert italijanske rock skupine Litfiba z naslovom »Terremoto tour«. Za najmlajše LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 11. uri Capek: Kužek in muca, za izven. Gostuje lutkovna skupina Uš. Informacije ob sredah, četrtkih in petkih od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/314-962. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 18. uri M.Dekleva: Mi se ne damo, musical v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja. Vstopnice za predstavo so v prodaji v PIC MGL vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 061/210-852. KD ŠPANSKI BORCI JUTRI: ob 9. in 10.30 uri Andersen- LainSCek: Snežna kraljica. Predstavi sta zaključeni. Informacije na tel. 061/448-920. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 11. uri D.CetvPepelka. Predtava je primerna za otroke od 5. leta naprej. Cena vstopnice 100 SIT. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748. RUM KUKLU V RUŠAH DANES: ob 10. in 11. uri J.Kolaric: O pajku, goski in slonu Balonu, gostovanje LG Maribor. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 11. in 16. uri ter 16. uri Baum: Čarov-nik iz Ozd V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 10. in 12.uri L.F.Baum: Čarovnik iz Oza. Za abonmaje in zaključene predstave. 18. t. m. ob 10.uri Burger: Lažnivi Kljukec. Zaključena predstava. KOČEVJE MUZEJ JUTRI: ob 9. uri lutkovni abonma: Naredimo lutkovno predstavo. V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 9. uri lutkovni abonma: Naredimo lutkovno predstavo. Ob 10. uri lutkovna igrica: Zrcalce. Na ogled je razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Na to številko lahko prijavite tudi udeležbo na lutkovni delavnici, najkasneje do 22.t.m. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 17. uri ura pravljic. Informacije na tel. 064/620-200. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografske razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu. Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Tel. 061/222-815. NARODNA GALERIJA Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti. NAPOVEDUJEMO: 17. t. m. ob 11. uri (pritlični prostori) tiskovna konferenca ob otvoritvi razstave Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Razstavo bo odprl dr. Arnulf Rohsmann. Informacije na tel. 061/219-740. MESTNA GALERIJA JUTRI: ob 19. uri otvoritev že tradicionalnega, tretjega po vrsti, Zimskega salona. Letošnji salon je v celoti namenjen domačim umetnikom (kiparskemu in prostorskemu ustvarjanju). Razstavljajo: Jiri Bezlaj, Takayuki Nagai (kot gost), Drago Rozman, Mojca Smr-du, Dušan Tršar, Jože Vršaj in Nataša Prosenc. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIJA GRADU TIVOLI NAPOVEDUJEMO: 16. t. m. ob 12. uri otvoritev razstave Mlada slovenska grafika. Razstavljalci: Črtomir Frelih, Klementina Gobja, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribič, Zora StanCiC, Marija Starič- Jensko in Petra Varl- Simončič. MODERNA GALERIJA Do 7. marca si lahko ogledate razstavo oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa. Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za Študente 50 SIT. Tel 061/214-106. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 24. februarja je na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. Razstavišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 14. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. PREDSTAVNIŠTVO MURE NAPOVEDUJEMO: 16. t. m. ob 18. uri (Ajdovščina 1) otvoritev 1. razstave del članov Da Likovnih Umetnikov Prekmurja in Per-lekije. MALA GALERIJA Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij belegijskega umetnika Jana Fabreja. Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava slik iz let 1985- 1992 Toma Podgornika. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. JAKOPIČEVA GALERIJA Na ogled je razstava arhitekta Cveta Mejača. KAPELICA Do 19. februarja je na ogled razstava Mirjana Rukavina. Razstavišče je odprto od 11. do 17. ure. KUD FRANCE PREŠEREN Na ogled je razstava slik Janeza Ferlana. Tel. 061/332-288. GALERIJA STOPNIŠČE Do 20. februarja si lahko ogledate razstavo fotografij Damjana Kocjančiča. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA LABIRINT Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155. GALERIJA ZDSLU Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 061/320-730. GALERIJA ILIRIJA Do 4. marca bo na ogled razstava: DrgaCne podobe, portreti Irine Ranovsyy- Kralj. Tel. 061/266-461. GALERIJA KRKA NAPOVEDUJEMO: 18. t. m. ob 13. uri otvoritev razstave slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika. Razstava bo odprta do 24. marca. GALERIJA SKUC NAPOVEDUJEMO: 16. t. m. ob 20. otvorite razstave fotografij Gregorja Kališnika. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je Sacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in studijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Do 28. februarja je na ogled razstava slik Mihe Maleša. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. MALA DVORANA (Rotovški trg) Do 5. marca bo na ogled razstava Lubi Slovenci s podnaslovom Reformacija na Slovenskem. Obveščajo vse osnovne in srednje šole in vse, ki bi si želeli ogledati predstavo, z vodstvom ali samostojno, naj pokličejo na tel. 062/26-367. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moč oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ GALOISES venskemu kulturnemu prazniku. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA - MARGINALIJA Do 21. februarja je na ogled razstava del italijanskih umetnikov. Razstavljajo: Marco Baratella, Alessandro del Gaudio, Giulio de Mitri, Delia Fi-schetti, Carlo Marzuttini, Giammarco Roccagli, Wla-dimiro Tulli in Anna Valla. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segu-la-Miske iz Škofje Loke. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK ure. CLUB BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstav likovnih del Sama Tavžlja. GALERIJA SV: DO-NATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja- Instalacija Kopernik. NOVA GORICA GRAD KROMBERK Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustra-totja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca. PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945- 1955. AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure. SOLKAN - VILA BAR-TOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN TOLMINSKA KNJIŽNICA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slo- Do 27. t. m. je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. SALA DEGLI STUC-CHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. ART GALLERV Ul. S. Servolo 6 Do 21. t. m. razstavljajo kipar Giorgio Benedetti, ter slikarji Silvano Clavora, Claudia Raza, Adriana Sca-rizza in Edi Žerjal. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 18.00 do 19.30, ob praznikih 11-13. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. GALERIJA A.C.T.I.S. Ul. Corti 3/a Do 22. t. m. je odprta razstava Marka Pogačnika »Li-topunktura ali zdravljenje zemlje v severni Irski«. Urnik ogleda od 17. do 20. Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja. BLED GALERIJA GRADU GRIMŠCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. JESENICE RAZSTAVNI SALON DOLIK Do 24. februarja je na ogled razstava likovnih del Evgena Guština. Razstavišče je odprto vsak dan, razen sobote popoldan, nedelje in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. KOSOVA GRAŠČINA Do 20. februarja je na ogled razstava Ilustracij Prešernovih pesmi in knjižnih oprem Prešernovih Poezij. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldne in nedelje, od 10. do 15. ure in od 16. do 18. ure. PADOVUICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je orvi del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. IZLAKE MEDIJSKE TOPLICE Do 26. februarja je na ogled slikarska razstava Antona Wolfa iz Ljubljane. Slike so tudi na prodaj. TRBOVLJE DELAVSKI DOM Na ogled je razstava slik slikarja Ervina MatešiCa. Razstava bo odprta vsa dan do februarja od 16. do 19. ZAGORJE AVLA DD Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije. MURSKA SOBOTA POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Do 27. februarja bo v študijskem oddelku na ogled razstava del prekmurskih doktorjev znanosti. GALERIJA Na ogled je razstava del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava. Razstava bo na ogled do 9. marca. ROGAŠKA SLATI-NA RAZSTAVNI SALON Do 26. t. m. je na ogled razstava beneških umetnikov v sodelovanju z beneško galerijo iz Spetra. FJK TRST GALERIJA MINERVA Ul. S. Michele 5-8 GORICA POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU Do 28. februarja je na ogled razstava »Ex universa philosophia - baročni tisti tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Vodeni skupinski ogledi ob četrtkih in petkih. GALERIJA EXIT Ul. Favetti 16/3 Do 27. t. m. je odprta razstava goriškega slikarja Fla-via Bella. Ogled ob torkih, Četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure. GRADIŠČE DEŽELNA GALERIJE SODOBNE UMETNOSTI SPAZZAPAN Se jutri, 15. t.m., je na ogled razstava sodobnih go-riških umetnikov. Ogled od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure. Vodeni skupinski ogled danes, ob 17. uri. SPETER SLOVENOV BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca. Umetnikove slike bodo razstavljene tudi na sedežu Tržaške kreditne banke v Čedadu. Koroška CELOVEC GALERIJA SLAMA Na ogled je razstava risb Ernesta Grafa. GALERIJA CA-RINTHIA Na ogled je razstava novih del Manfreda Bockel- HISA UMETNIKOV Mala galerija Na ogled je razstava slikarja Kurta Piberja. BV GALERIJA Feldkirchner Strasse 31 Na ogled je razstava Danila Lexa. MOHORJEVA KNJIGARNA Na ogled je razstava »Planine v sliki« in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe. MESTNA HIŠA Velika galerija Na ogled je razstava »L’art est inutile« - avantgardna umetnost 1960-1980. GALERIJA ARS TEM-PORIS Herrengasse 14 Na ogled je razstava Jana Saudeka (slike) in Jirija Suhajaka (stekleni objekti). SIMENS Forum: do 28. t.m, je na ogled Španski konstruktivizem. VRBA OB VRBSKEM JEZERU Casineum Do 17. t.m. je na ogled razstava del Karla Holzerja TINJE Dom prosvete Na ogled je razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane RUBRIKE 14 Nedelja, 14. februarja 1993 SLOVENSKA DEDIŠČINA iv™ te Grajske razvaline je pred skoraj sedemdestimi leti obnovil tržaški baron de Economo (Foto: Ivan Jakič) gospodoval benesld plemič Ducaino, ki je z močno vojaško posadko strahoval bližnjo in širšo okolico. Posadka in okoliški kmetje so se konec 15. stoletja večkrat spopadli z manjšimi oddelki Turkov, ki so takrat nekajkrat skušali vpasti do Trsta in Kopra. Med avstrijsko - beneško vojno sta v začetku oktobra 1511. leta zavzela Socerb tržaški kapitan Nikolaj Raubar in hrvaški vojskovodja Krištof Frankopan, ki sta takrat zasedla tudi ostale beneške utrdbe na vzhodni meji Kopr-ščine. Deset let pozneje je cesar podelil Socerb Nikolaju Raubarju v zahvalo za uspešno vojskovanje v vojni z Benečani in pri obrambi Tr- sta. Po mirovnem sporazumu v Wormsu 1521. leta je Socerb pripadel deželi Kranjski, vendar so Benetke leta 1535 ponovno zasedle gospostvo in ga imele do 1576. leta, ko je Socerb dokončno pripadel Habsburžanom. Cesar Ferdinand je 1622. leta prodal socerbsko gospostvo grofu Benvenutu Petaz-ziju. Petazziji so bili med tlačani znani po okrutnosti in številnih grozodejstvih, zato je bil tudi veliki tolminski kmečki punt (1713. leta) v veliki meri usmerjen ravno proti njim. Petaz-zi je imel Socerb v najemu že od leta 1601, ko je v gradu namestil uskoško posadko, ki je dolga leta pustošila po beneških krajih in tlačila kmete v socerbski go- spoščini, vendar pa je leta 1614 uspešno odbila še zadnji napad Benečanov na Socerb. Razmere na Socerbu so se le malo izboljšale, ko je po 1655. letu bil gospodar Petazzijev vazal, vitez Francesco Lattierio. Leta 1690 so grofje Pe-tazzi vrnili socerbsko gospoščino nadvojvod-ski komori v Gradcu, ki ga je dokončno odkupila Cez dvanajst let in potem zastavljala grad fevdalnim rodbinam, ki so imele v najemu tudi pazinsko kneževino. Leta 1780 je med silovito burjo v grad treščila strela in ga skoraj do tal uničila. Ko je po propadu Beneške republike 1797. leta Avstrija zasedla celotno Istro, je Socerb izgubil nekdanjo strateško veljavo; zato ni bilo nobene potrebe, da bi ga obnovili. Tako so razvaline samevale preko sto let, izpostavljene kraški burji in nevihtam. Leta 1907 jih je kupil tržaški baron De-metrius de Economo in v letih 1924 in 1925 temeljito obnovil zunanje zidovje, del obzidja in obrambni stolp. Grajske razvaline nas pričakajo po tri kilometre dolgem odcepu z glavne ceste nad Črnim Kalom. V živo skalo vsekane stopnice pripeljejo na grajsko dvorišče, kjer se lahko okrepčamo v gostišču. Ohranjene in obnovljene razvaline so še vedno mogočne, mikavna je podoba gradu na strmi prepadni steni, najlepši pa je razgled z gradu po Tržaškem zalivu. Na skalnem robu nad Tržaškim zalivom Nekoč strateško pomemben grad Socerb je leta 1780 uničila strela Doline, v kateri je stal oltar in se je na njem vsako leto 24. maja brala sveta maša v spomin na svetega Socerba, ki se je v njej skrival pred svojimi preganjalci. Rimski malikovalci so Socerba vendarle zalotili in ga izročili tržaškemu poglavarju Giulini-ju, ki ga je obsodil na smrt. V jami še danes kažejo mučenčevo posteljo, ki je bila vsekana v živo skalo nad oltarjem. Izročilo tudi pravi, da so na Socerbu prebivali mogočni socerbski vitezi, hrabri junaki v boju, a strogi gospodje podložnim kmetom, ki so jim morali tlacaniti in jim dajati desetine; kdor se ni pokoril, ta je moral v strašne ječe, ki so bile vsekane v živo skalo. Izgradnjo romanskega gradu sicer postavljajo v 12. stoletje, vendar pa ga je poleg trdnjave na Črnem Kalu verjetno kmalu po letu 1040 pozidal istrski mejni grof Ulrik Weimarski. V 13. stoletju so ga osvojili Benečani, ki so ga 1413. leta še dodatno utrdili. Kmalu zatem je prešel v oblast tržaške grofije, vendar ne za dolgo, saj so ga 1463. leta med vojno s Trstom ponovno zasedli Benečani. Okoli leta 1475 je na Socerbu Na prepadni steni vrh sklanatega Brega, kjer prehaja Kras v razgibana Šavrinska Brda, stojijo razvaline so-cerbskega gradu, katerega so pozidali na mestu prazgodovinskega ilirskega »kaštelirja«. Utrjeni skalni rob je bil naravna meja med Beneško republiko in avstrijskimi deželami, zato so se ob tej meji stoletja bili boji za oblast nad naravnimi prehodi v zaledje dežele, v notranjost Istre in na obalo Jadranskega morja. Socerb (tudi Strmec, v italijanščini San Servo- lo, po nemško pa Serff) je bil priča številnih spopadov med Trstom in Benetkami, v njegovi bližini so divjale različne vojaške skupine, ki so uničevale, požigale in morile. Zato je bil skalni pomol, na katerem stoji socerbski grad, zaradi svoje obrambe in strateško pomembne lege že od nekdaj utrjen. Bil je najmogočnejša trdnjava v verigi grajskih in taborskih utrdb, od gradu Mokko nad Zabrežcem pri Trstu prek jamskega kastela v Ospu pa vse do Črnokalskega gradu in obzidane jame pod njim ter utrdbe v Podpeci. Ime Socerb izhaja iz latinskega imena rimskega krščanskega mučenca Socerba (Sanctus Servilus), ki se je dolgo Časa skrival pred svojimi zasledovalci v bližnji kraški jami, današnji Sveti ali Socerbski jami, v kateri je bila nekoč romarska kapela med kapniškimi stebri. Se danes živa ljudska pripoved iz bližnjih vasi govori o globoki razpoki v skali nedaleč od grajskih razvalin, ki je nekoč segala prav do Valvasorjeva upodobitev gradu Socerb 15. februarja V petnajstem stoletju se je v cvetoči deželi pod Triglavom zgodilo nekaj strašnega. V deželi, kjer so bile strahote iz bojev z Obri in Madžari le še zgodbe iz davnine, kjer so cveteli samostani in se je razvijala umetnost, je odjeknil krik: Turki so v deželi. Sonce je utonilo v dimu in krvi. Kdor je imel kam, je pobegnil, graščaki so se zapirali za vame zidove, po kmetih pa je sekalo turško jeklo. Za drhaljo z jugovzhoda, ki se je skozi mračne gozdove tihotapila globoko v skrbno obdelano pokrajino, so ostala pogorišča in mrliči. Cesar je pomagal tako, da je pobral, kar je ostalo. Beda in obup sta kmete dvignila v upor. Vrstile so se vstaje: leta 1478, 1515 in največja 1572. leta. Voditelj zadnje je bil Matija Gubec. Pri tem uporu je šlo zares. Kmečka vojska je bila dobro organizirana. Hoteli so odstraniti lakomno in nesposobno plemstvo, ki je gledalo le nase in kmete prepuščalo nasilju z juga. Za-htevali so zamenjavo stanovske oblasti z neposrednim cesarskim namestništvom. Plemstvo se je zbralo pod hrvaškim vodstvom in premagalo kmečko vojsko pri Krškem, Bistrici in dokončno pri Stubici. Voditelja upora, Matijo Gubca, so v Zagrebu mučili, kronali z žarečo krono in razčetverili 15. februarja leta 1573. Slavko Adamlje krompirjeva kremna juha svinjski medaljon v kapmi omaki ocvrtki skutina torta Skutina torta SESTAVINE: 200 g moke, 120 g masla, 70 g sladkorja, rumenjak, sol, limonina lupinica, 8 listov želatine, 1/4 1 mleka, 200 g sladkorja, sol, limonina lupinica, 4 rumenjaki, 1/2 1 smetane, 500 gr skute CAS PRIPRAVE: približno eno uro V presajeno moko zamešamo kosmiče masla, sladkor, rumenjak, sol in limonino lupinico. Vse sestavine zmešamo v voljno testo. Zavijemo v folijo in postavimo za 2 uri na gladno. Testo razvaljamo na pomokani deski v dve tortni osnovi s premerom 26 cm. Damo ju na pekač, postavimo v pečico in pečemo približno 10 minut pri 200 C. Eno osnovo Se toplo narežemo na 12 enakih kosov. Želatino namočimo v mrzli vodi. V mleko dmao sladkor, sol, limonino lipinmo in rumenjake. Med nenehnim mešanjem zmes zavremo in jo nato odstavimo. Želatino dobro ožmemo in jo zmeSamo v mleko in ohladimo. Ko se začne mleko strjevati, mu primešamo skuto in stpemo smetano. Na celo tortno osnovo položimo obod in vanj nadevamo skutino kremo ter površino zgladimo. Torto postavimo v hladilnik, da se krema strdi. Odstranimo obod, na vrhnji del torte položimo kose, ki smo jih prej razrezali iz pečene tortne podlage in posujemo s sladkorjem v prahu. ZA VEGETARIJANCE Neva Miklavčič Predan dušen riž ajdove polpete zeljna solata s fižolom in kumino Ajdove polpete SESTAVINE: 250 g ajdove moke, 1,5 dl mlačne vode, peteršilj, olivno olje za peko, morska kristalna sol Ajdovo moko in sesekljan peteršilj zmeSamo z vodo v testo in ga pustimo, da se uleži. Iz uležanega testa z moko oblikujemo polpete in jih polagamo v ogreto olje. Z lopatico jih nekoliko sploščimo in popečemo z obeh strani. Ko so pečene, jih posolimo, zelo okusne pa so tudi brez soli. Ti Nemci so zares od sile. Tu mislim na tiste iz koncerna VW. Ni jim bilo dovolj, da so bili njihovi avtomobili najbolje prodajani izmed vseh avtomobilov evropskih proizvajalcev. Kupili so tudi nemški Audi, španski Seat in nazadnje še Češko Škodo. Pravzaprav je to zadnje dobro, saj od leta 1984 (drugo leto bo sto let, odkar sta Lauri in Klement ustanovila de: lavnico za popravilo koles) ta češka tovarna ni najbolje napredovala. Nemci so v tovarno pripeljali veliko avtomatike in - najvažnejše - veliko nemške natančnosti in reda, kar je bila dolgo Časa največja pomanjkljivost tovarne Skoda. Lani so naredili kar 215.000 avtomobilov in svoje naCrte precej presegli. Vendar se s temi rezultati niso zadovoljili. V Skodinih raziskovalnih laboratorijih so nemški in Češki inženirji staknili glave in za letošnje modele pripravili veC kot petsto sprememb. Nekatere so sicer samo lepotne oziroma kozmetične spremembe, vendar tudi te avtomobil poživijo. Oba modela, favorit in forman, sta dobila nov znak in novo, sodobnejšo masko, ki obenem pomeni tudi boljše hlajenje za motor. Ta pa je pri ostal enak in na žalost samo eden. Vrstni 1,3-litrski motor zmore 43 kW ali 60 konjskih moči pri relativno 5.000 glasnih obratih. Najvecji navor pa motor doseže pri 3.000 obratih in znaša 94 Nm. To je pravzaprav velika škoda, posebej če pomislimo, koliko odličnih motorjev izdelujejo v tovarni VW. Verjetno teh avtomobilov to tudi ne bi zelo podražilo. Obljubljajo, da bodo že kmalu na voljo tudi škode z golfovimi motorji. Te sicer že preizkušajo, vendar jih zaenkrat še ne morete kupiti. Nekoliko prenovljena je tudi notranjost. Najbolj opazna je nova barva oblog, ki je sedaj črna in ne veC nedoločljivo rjava. Nekoliko so preno- AVTOMOBiLIZEM vili tudi armaturno ploščo. Na njej je vse, kar voznik med vožnjo potrebuje, nekoliko odveč je le opozorilna lučka za gorivo, ki se prižge že, ko je goriva v tanku malo manj kot polovico. To po svoje pravzaprav ni slabo, »saj od viška ne boli glava«, ostati s praznim tankom pa ni prijetno. Sedi se v tem avtomobilu dobro, tako na sprednjih sedežih kot zadaj. Sedeži in zadnja klop so oblečeni v precej prijetno in trpežno tkanino. Vzdolžni pomik sedežev je dovolj velik, da se noge udobno stegnejo proti pedalom. In ko se vozite na zadnji klopi, je tam udobno, tudi Ce pred vami sedi velikan. Prav to pri škodah najbolj navdušuje - prostornost. Veliko je vse: potniška kabina in prtljažni prostor. Pri obeh modelih je ta tudi postopno povečljiv, saj je zadnja klop deljiva po tretjini. Pri forma-nu, ki je prav gotovo najcenejši karavan pri nas - in ne samo pri nas - je prostora kar za 1.300 litrov (ob podrti klopi). Tudi Ce vaša žena misli, da mora na dopust vzeti celo garderobno omaro in vsaj pol knjižne police, otroci pa večino igrač, ne boste imeli težav. Vozne lastnosti so dobre. Dobro se drži ceste, vsaj favorit, medtem ko forman za kakšne športne podvige ni najbolj primeren. Vendar noben karavan ni narejen za to (oprostite, audi S2 in S4 sta, vendar je to popolnoma druga zgodba). Tudi hitrost, favorit je še nekoliko boljši, je popolnoma solidna, saj se z njim brez napora lahko peljete precej veC kot 140 km na uro (po pravilih se pri nas ne smete nikjer peljati tako hitro). Avtomobila - tu gre za oba modela -v ovinkih ne zvija in nikakršne bojazni ni, da bi vas iz ovinka nekontrolirano odneslo. Kljub vsemu to še niso avtomobili golfovega razreda, Čeprav počasi to postajajo (zato tudi 584 sprememb). Za leto 1996 obljubljajo popolnoma nov model, ki se bo verjetno že spogledoval s srednjim kakovostnim razredom. In Ce to obljubljajo Nemci, bo prav gotovo držalo. Za takšno ceno veC kot soliden avtomobil! Povem vam, da za ta denar ne boste dobili boljšega avtomobila. Zato ni Čudno, da nameravajo pri Avtoimpeksu v letošnjem letu prodati kar 5.000 avtomobilov. Neumnost? Povem vam, da ne, saj so lani načrtovali prodajo 2.500 avtomobilov in jih toliko tudi prodali. Glede na to, da gospodarska situacija pri nas še nekaj Časa ne bo takšna, da bi se lahko pogovarjali o nakupih audijev, mercedesov in drugih modelov iz bor-žuaznega razreda, bomo še vedno kupovali kvalitetne cenejše avtomobile. In škode so prav to! oddaje v slovenščin fr* SLOVENIJA 1 2iv žav, ponovitev Ljubim, ljubiš, predstava KUD Griže Silas, 9/12 del nemške nadaljevanke, ponovitev Moja knjiga o džungli, 18/27 del nemške poljudnoznanstvene serije, ponovitev, VPS 1040 Od Kolpe do Rabe, AFS France Marolt, 4. oddaja Obzorja duha Ljudje in zemlja Videomeh, VPS 1230 Poročila Krizkraž, ponovitev Filmsko popoldne Znaki zodiaka: Kozorog, 10/12 del nemške nanizanke, ponovitev, VPS 1425 Vlak otroštva in upanja, 1/6 del češke nadaljevanke, VPS 1500 Sofija in Constanca, 2/6 del angleške nadalj., VPS 1600 TV dnevnik 1 Nepremagan, ameriški film, VPS 1710 Slovenski loto, VPS 1917 TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60, VPS 2025 Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, 1/6 del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 2125 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2200 Športni pregled (do 00.00) SLOVENIJA 2 m-----------------------:--------------------------- EZ3 Poglej in zadeni, ponovitev Šampanjski Charlie, 3/4 del ameriške nadaljevanke, po-■ novitev Alpe-Donava-Jadran, ponovitev Nicholas Niddeby, angleški film (GB) Borovetz: SP v biatlonu, 4 x 7,5 km (Z), prenos Kopenhagen: namizni tenis, TOP 12, prenos SP v alpskem smučanju, posnetek iz Morioke Jesenice: KonCnica DP v hokeju na ledu - Acroni Jeseni-ce-Hertz Olimpija, prenos TV dnevnik 2, vreme Šport Angel za mojo mizo, novozelandski film Sova Družina Addams, 13/16 del ameriške nanizanke (CB) Cas za ples, 2/3 del angleške nadaljevanke Bouvard in Pecuchet, 2/4 del francoske nadaljevanke Video strani A KANALA Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Zaklad kralja Salomona, 2. del risanega filma za otroke SreCni Luka, 9. del kanadske risanke Male živali Smithsonian, ponovitev 2. dela dokumentarne serije Ninja želve, 10. del Kult-ura, ponovitev sredine oddaje o kulturi Dance Session, ponovitev oddaje o plesu Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha 2. oddaja o new age kulturi prehranjevanja Helena, odd., v kateri gledalci Čestitajo in pozdravljajo Freestyle, reportaža o prostem smučanju Spricanje, ameriški film Tristana, film (do 01.00) H KOPER 18.15 Istrska paberkovanja KOROŠKA 13.45 Dober dan, Koroška C i RAI 1 Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino Zelena linija magazin Maša Parola e vita Zelena linija TG l’una in dnevnik Toto-TV Radiocorriere Variete: Domenica in, (vodita T. Cotugno, A. Parietti), vmes športni oddaji (15.50,16.50) Dnevnik in 90. minuta Vreme in dnevnik Športne vesti TV film: Per amore o per amicizia (kom., It. ’92, i. S. Cavallari, M. Bellinzoni, 3. del) Športna nedelja Dnevnik 1 Športna oddaja Dnevnik in vreme Nočni rock Film: Bambola mecca-nica modello Cherry 2000 (fant., ZDA ’86)" f ! RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00, 9.00) vesti Aktualno: Tvoj bližnji Aktualno: Giorno di festa (vodi S. Milo) Variete: E se fosse Dnevnik 2 TG2 Gulliver in vreme Variete: E se fosse Film: 11 conte Tacchia ' (kom., It. ’82) Film: Toto cerca mo-glie (kom., ’50, i. Tot6) Šport: Nogomet A lige Vreme in dnevnik Šport Nad.: Beautiful Variete: Solodidome-nica? Dnevnik in vreme O židovski kulturi Dok.: Ennio Flaiano Šport: rally Švedske, 1.15 plavanje Film: Tobruk (vojni, ZDA ’67, i. R. Hudson) S ; RETE 4 Nan.: Družina Bradford 7.40Strega per amore, 8.00 Hotel, 9.00 Družina Bradford Nedeljski koncert: Simfonični orkester Scale, dirigent Riccar-do Chailly Aktualno: 4X7 Variete: A časa nostra TG 4 vesti Film: La voglia matta (kom., It. ’62, r. L. Sal-ce, i. U. Tognazzi) Variete, variete Nan.: Kojak TG 4 vesti Aktualno: 4X7 Nad.: Renzo in Lucia, vmes (18.55) vesti Film: Quando una donna (dram., ZDA '84, i. F. Favvcett), nato aktualna oddaja Kronika (vodi E. Fede) Nan.: Murphy Brovvn Nedeljski koncert TG 4 nočne vesti CANALE5 Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: National Geo-graphic Aktualno: Reportage, 11.15 Arca di Noe (vodi Licia Colo) Risanke: I Simpson Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona domenica (vodita Lorella Cuccarini, Marco Co-lumbro, vmes (18.10) nan. Nonno Felice Dnevnik TG 5 Variete: Risale di cuo-re (vodijo M. Boldi, Gigi in Andrea) Aktualno: Ciak, 23.00 Nonsolomoda Aktualno: Italia do-manda, vmes (24.00) TG 5 dnevnik Prlamento in ® TMC Euronevvs Prijateljska narava Nan.: Get Smart Risanke Nan.: Quartieri alti Papežev blagoslov SP v smučanju: moški slalom Film: 11 giardino di Al-lah (dram., ZDA '36, r. R. Boleslavvski, i. Mar-lene Dietrich) Šport: NBA Action Košarka (IP) Film: La ragazza piu bella del mondo (kom., ZDA '62, i. Doris Day, Stephen Boyd) Vremenska napoved Vesti: TMC News Športni vestnik: Spor-tissimo Športna oddaja: Gola-goal (vodita Massimo Caputi, C. Morace) Variete: Ladies and Gentlemen Film: Per favore man-datemi il gorilla(kom.) Aktualno: CNN News &} ITALIA 7 Nan.: Mike Hammer, investigatore privato Invemo insieme Film: Desiderio nella polvere (dram., ’60) Nan.: Attenti ai ragaz-zi Borsaffari in gospodarstvo Film: L’alibi sotto la neve (krim., ZDA 1956, i. Aldo Ray) Nan.: Buck Rogers Film: 11 West ti va stretto, amico... e arri-vato (’72, i. George Hilton, A, Fiori) Športna rubrika: Fuo-rigioco Hokej na ledu Filmske novosti Nanizanka: Glitter B Koper Horoskop Mannix, am. naniz. Caseyeva senca, ponovitev ameriške komedije Čarobna svetilka Daffy Duck, risanka Vohuna, ameriška nanizanka Stanje stvari Istrska paberkovanja TV dnevnik Mannix, ameriška nanizanka Nočni sodnik, ameriška tv-nanizanka Katera bo prava?, ameriška komedija Žrebanje lota Dnevnik Slovenski magazin Nočni sodnik, ameriška nanizanka Avstrija 1 Cas v sliki Brumbies, avstralski divji konji Žandarji in marsovci, francoska komedija Cirque de Soleil Četrti kralj, 6. del Hobotnica, kviz Tiny Toon Tv knjižna polica Mini cas v sliki Beverly Hills, 90210 Cas v sliki Velika svoboda Cas v sliki Prigode mladega Indiana Jonesa Vizije Ni lepa dežela, predstava Ljudskega gled. Johannes Brahms, Dunajski filharmoniki Poročila; Tisoč mojstrovin DtD Hrvaška 1 Poročila TV koledar Slika na sliko, ponovitev Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev 19/26 dela Risanka Hišni ljubljenčki Palček David, 7. del Koncert otroškega zbora »Klinci s Ribnjaka« Poročila Sadovi zemlje Oddaja narodne glasbe Si se kdaj sramoval svojih staršev?, ameriški otroški tv film Risanka Operne arije Poročila Družinski zabavnik Skrivnostni let zrakoplova, ameriški film Bubimir, 19. del TV-fortuna Dnevnik 1 Ludvvig, 1/6 del nadaljevanke; igrajo: Helmut Berger, Trevor Hovvard, Romy Schneider in drugi Sedma noč Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja M Hrvaška 2 TV koledar Nedeljsko športno popoldne Morioka: slalom, M Odbojka; hrvaška košarka Dnevnik 1 Svet odkritij: Afrika, 8/11 del Dokler se ne snideva spet, 2/13 del angleške nadaljevanke Ciklus filmov J.P. Bel-monda: Nepoboljšljivi Šport Horoskop A, RAI 3 Film: La via del West Koncert RAI 3 Film: Un americano tranquillo (dram., ’58) Športna oddaja Popoldanski dnevnik Aktualno: Italijani (vodi Andrea Barbato) Športna oddaja, nato teniški turnir ATP Domenica gol, vreme Dnevnik Deželne vesti, šport Aktualno: Nonsolo-film, 10. del, nato 20.30 film Fa’ la cosa giusta (dram., ZDA '89, r. Špike Lee) Dnevnik in vreme Danes v kioskih Film v originalu £3 TELEFRIULI ITALIA 1 Telefriuli non stop Otroški variete Anime furlane A tutto volume Rubrike: Občina, Športni oddaji: Veliki 16.30 Superpass, O ut golf, 11.45 Grand Prix out Odprti studio Od 9.00 do 17.00 Šport: Vodic nogomet- Športne vesti nega prvenstva Nan.: S trike Force Odbojka A lige Dok.: Gulliver Šport: Domenica sta- Črno na belem dio (vodi M. De Luca) Športne vesti Nan.: Poliziotto a 4 zampe Film: Chevvingum (kom., It. ’84) Nan.: Beverly Hills 90210 (i. J. Priestley) Športni oddaji: Pres-sing, 23.45 Mai dire gol Šport in Odprti studio, pregled tiska Film: Chevvingum S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Avstrija 2 Morioka: Slalom, M, 2. tek Cas v sliki Herbie ponori, ameriški film Pustni običaji na Tirolskem Dober dan, Koroška SP v alpskem smučanju, studio Svet pustolovcev Družinske vezi Avstrija danes Cas v sliki Očka je kos nam vsem, 6. del Zadnji voz, ameriški vestern V senci mnogih let, argentinski film Poročila @ Madžarska Za otroke Nedeljski magazin Rossini, G. Bruschino Zenske v raju, dokumentarni film Pojoči kino Serija Car plesa, misli Mar-got Fonteynove Pojavi v živalskem svetu: Bobri Knjižni klub M Disneyeve risanke H Kolo sreče, kviz B Teden m Dnevnik Odkar rože cveto, ameriški film Pogovori ob koncu tisočletja, filozofinja Marta Feher TV SLOVENIJA / NOVOSTI Eurosong 993 S pesmijo v svet Izbor slovenske popevke za Evrovizijo bo 27. februarja ob 20.30 na TVS 1 B »Slovenija je polno-f pravna Članica Evrovi-zije od 15. junija 1992. Začetne težave so bile podobne kot povsod drugod pri mednarodnem uveljavljanju slovenske državnosti, vendar smo si lani s prenosi smučarskih tekmovanj iz Kranjske gore in s Pohorja še utrdili sloves, ki smo ga imeli že od prej kot elani JRT. »Avgusta lani sem se okvirno dogovoril z MMS d.o.o. za partnerstvo pri organizaciji predtekmovanja v Portorožu, septembra lani sem na sestanku EBU v Ženevi uradno predlagal sodelovanje, oktobra 1992 pa so ga potrdili,« pravi odogovmi urednik Razvedrilnega programa Mito Trefalt, ki je tudi direktor prireditve izbora slovenske popevke za mednarodno evrovizijsko prireditev Evrosong ’93. Novembra lani je TV Slovenija razpisala natečaj, ki je bil zaključen konec leta. Razpisna komisija v sestavi Jani Golob (predsednik), Zlati Klun, Anton Natek, D j uro Pen- zeš, Marko Prpič, Vlado Senica in Ivo Umek je 5. januarja 1993 izmed štiridesetih na natečaj prispelih del izbrala dvanajst pesmi za Eurosong 93 (izbor slovenske popevke), ki bo potekal v Studiu 1 TVS. Nastopajoči bodo peli v živo na instrumentalno matrico. Vrstni red nastopov so 9. februarja izžrebali izvajalci sami, zmagovalno pesem, ki se bo uvrstila na Eurosong ’93 pa bodo izžrebale petčlanske žirije poslušalcev dvanajstih slovenskih lokalnih radijskih postaj. Sceno je zasnoval Jože Spacal. Oddajo bo vodila Tajda Lekše, režiral pa Peter Juratovec. r ~ n RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9,05 Pomnjenja; 10.05 Vsaka vas ima svoj glas; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 17.30 Naš gost; 18.30 Ljubljanski zbori; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8,10 Kontaktni napovednik; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Koledar prireditev; 9.40 Nedeljski gost; 11.00 Uganka; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes ak- tualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1. programa; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 9.05 Besedno bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 APZ Boris Kraigher; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Lojze Krakar: Hiša mojega očeta; 19.35 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operne plošče; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Koncertantna maša; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program Radia Slovenija. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30.10.30.17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa, napoved programa, vmes radijski koledar 8.30 Osmrtnice, pesem tedna Radia Koper; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domače; 10.00, 10.50, 11.10 Sosednji kraji in ljudje, vmes osmrtnice; 11.30 Glasba po željah; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 International mušic news; 18,00 Humoreska; 19.00 Večerni radijski dnevnik, Slovo - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30,10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 7.15 Horoskop; 8.00 Turistični napotki; 8.35 Pesem tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9,30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Evergreen, film tedna, iz gledališča; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeni desert; 14.30 - 17.30 Glasba in šport; 17.32 Velika glasbena imena; 18,00 Lestvica LP; 19,40 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Hrošč leti v somraku (M. Gorup, r. Marjana Prepeluh); 10.30 Slovenska lahka glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev, nato Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Izzivi in pozivi Marjana Rožanca 'Za svobodo ali proti njej' (Janez Povše, r. Boris Kobal 1. oddaja, ponovitev); 14.45 Pesmi miru; 15.00 Iz krajevnih stvarnosti; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 18.30 Potpuri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro na Koroškem; Duhovna misel (diakon M, Cvetko); 18.10 - 18.30 Dogodki in odme- I H SATELIT SUPER 7.00 Super Shop; 8.00 Novice; 8.30 Tajska panorama; 9.00 Hour of Power; 10.00 To je vaš dan; 12.00 Super Shop; 13,00 Svet jutri; 14.00 Napisano je; 14.30 Absoluten Live; 15.30 Turistični magazin; 16.00 Evropa; 16,30 Serie Noir; 17.30 Videofashion; 18.00 Šport; 18.30 Zahodno od Moskve; 19.00 Poslovne novice; 19.30 Evropski magazin; 20.00 Swimsuit (ZDA 1989); 22,00 Novice; 22.30 The Rogues (i. David Niven); 23.30 Talkina Jazz; 0.30 High Aspira-tions; 1.00 The mlx; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix, SKY ONE 7.00 Hour of Power; 8.00 Fun fac-tory; 12.30 Svet jutri; 13,00 Izgubljeni v vesolju; 14,00 Robin Of Shervvood 15.00 Trapper John; 16.00 Osem je dovolj; 17.00 Uk Top 40; 18.00 Ameriška rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 21 Jump Street; 21.00 Andrevv Mortoni Diana: Her True Story; 22.00 Hunter; 23.00 Entertainment Toni-ght; 24.00 Fashion TV. EUROSPORT 7.30 SP v smučanju; 9.00 Eurosco-res; 9.30 SP v smučanju; 11,00 Trans VVorld Šport; 12.00 SP v smučanju; 13.00 SP v hitrostnem drsanju; 14.00 SP v bobu; 15.00 EP v namiznem tenisu; 18.00 Eu-roscores; 18.05 SP v smučanju; 19.00 EP v namiznem tenisu, 0.00 SP v biatlonu; 22.00 Boks; 23.30 SP v smučanju; 0.30 Euroscores. SCREENSPORT 7.00 Golf; 8.00 Golf; 9.00 Lahka atletika; obal Adventure Šport; 12.00 Boks; 14.00 Golf; 16.00 Snooker; 18.00 Kickboks; 19.00 Košarka; 21.00 SP v dirkah na ledu; 22.00 Nogomet; 24.00 Golf; 1.00 Boks. MTV 8.00 Awake On The Wild Side; 11.00 Week in Rock; 11,30 Braun European Top 20; 13.30 Xpo; 14.00 The Big Picture; 14.30 Video; 18,00 Boyz 2 Men Special; 19.00 US Top 20; 21.00 120 Minu-tes (vodi Paul King); 23.00 XPO; 23.30 Headdangers Bali (heavy metal rock); 2.00 Video; 3,00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 Entertainment Tonight; 9.00 der; 11.00 Kiss Shot; 13.00 Safari 3000; 15.00 Shell Take Romance; 16.45 Rocky 5; 18.30 Xposure; 19.00 The best of Benny Hill; 21,00 Pretty VVoman; 23.00 The Stran-ger Within; 0.45 Mafia Princess; 2.20 A.VV.O.L.; 4.05 Evil Senses; 5.35 The Midnight Hour. MOVIE CHANNEL 6.10 Bolero; 7:35 On Zthe VVater-front, 9.25 Voung VVinston; 12.00 Voung Survivors; 14.00 King of the Wind; 16.00 Honey, I Shrunk The Kids; 18.00 Almost An Angel; 20.00 Naked Gun 2 1/2: The Smeli Of Fear; 22.00 Too Hot To Handle; 24.00 May Wine; 1.30 She-Devil; 3.15 Funny About Love; 5.05 South Pacific, PRO 7 5.45 Serije: Lassie, 6.10 VVorld Safari, 7.00 Tisoč milj prahu, 7.50 Fant z druge zvezde; 8.50 Onstran Mombase (pust., VB 1956, i. Cornel VVilde); 10.35 Hudičevo poveljstvo (vojni, ZDA 1956, i. John Paynej; 12.00 Mash; 12.30 Show Billa Cosbyja; 13.00 Blagoslovljena dvojica; 13.55 Živali znanih ljudi; 14.05 VVorld Safari; 15.00 Klub Paradiž (kom., ZDA 1986, i. Peter 0'Toole); 16.45 Globoko spanje (krim., VB 1978, i. Robert Mitchum); 18.30 Matlock; 19.30 Poročevalci; 20.00 Poročila; 20.15 Čas nežnosti (dram., ZDA 1983, i, Shirley MacLaine); 22.45 B.O.R.N. (krim., ZDA 1989); 0.30 Serpico; od 1.25 do 4,00 Poročila, Mike Hammer, 2.30 Hudičevo poveljstvo, 3.50 Poročila. RTL 6.00 Otroške oddaje in serije; 8.30 Risanke: Flintstone Kids, Medved Jogi, Scooby Doo; 10.00 Umetnost in sporočilo; 10.05 VVonder VVoman; 11.00 Nazaj v preteklost; 12.00 Tropical Heat; 13.00 Moj oče je z drugega planeta; 13.30 Nora četa (kom., ZDA 1979); 15.35 Flash -Rdeči blisk: Grehi očetov; 16.35 Hudičeva desnica in levica (vestern, It. 1969, i. Terence Hill, Bud Spencer); 18.45 Poročila; 19.10 Dan kot noben drug; 20,15 Sanjska poroka, oddgja z Lindo de Mol; 21.55 TV Spiegel; 22.40 Prime Time - Pozna izdaja; 23.00 Happy Playboy Hour; 24.00 Kanal 4; 0.35 Nočni program: Moj oče je z drugega planeta. Strašno prijazna družina. Kdo je šef?, 2.00 Hans Meiser, 2.55 Eksplozivno. SATI 510 Kraljeva gospa (VB 1955); 6.35 Serije in risanke; 8.10 Ponovitve: Cirkus s tremi arenami, 10.05 Tujec v moji postelji; 12.00 Reinhold Messner: Med nebom in zemljo; 12.25 Ostanite zdravi; 12.55 Black - Črni blisk: Diamantna mrzlica; 13.25 Črni narednik (vestern, ZDA 1960, i. Jeffrey Hunter); 15.20 Vražji fant (pust,, 1981); 17.00 Tarzan: Velika skušnjava; 17.30 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa; 18,30 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Obupno iščem Susan (kom., ZDA 1934, i. Madonna, Rosanna Arguerte); 22.10 Talk-show: Pogovor v stolpu; 23.35 Priznam; 0.05 Vražji fant; 1.40 Pregled programa, Videotext. PREMIERE 8.00 asične risanke; 8.30 Mr. De-stiny (ZDA 1990); 10.20 Macbeth (ris,); 11,00 Obrekovanje (ZDA 1990); 12.30 The Kids in the Hall; 13.00 0137; 13.30 Showbiz; 14,00 Hokej; 17.00 Memphis Bell (dram., VB 1990); 19.00 Kino, 19.30 tvtv; 20.00 Premiere; 20.15 Cena moči (dram., ZDA 1991, i. James Cusack); 22.05 Oprah Winfrey, talkshovv; 22,55 Evropa (srh., 1991, i, Jean-Marc Barr, Barbara Sukowa); 0.55 Vice nečimrnosti (dram., ZDA 1990); 2,45 Bohemsko življenje (dram., Fin: 1992); 4.25 Ne zaupaj pridaničem (kom., Fr. 1988). EVROPA / VEČINOMA SUHO, PONEKOD V VZHODNI EVROPI BO RAHLO SNEŽILO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE STOCKHOI K0BENH; LONDON PRAGA O DUNAJ o LJUBLJANA v 0 BUDIMPEŠTA N O ZAGREB ZURICH O MILANO O tRESTA SOFIJA O MADRID LIZBONA ATENE PALERMO TRIPOLI BENGAZI jasno O poloblačno O oblačno f nevihta sneg megla VČERAJ MOSKVA O DUB O MINSK O HAMBURG O VARŠAVA AMSTERDAM ^ Q BERUN O KČLN O KIJEV o KOLN / v : A' ^ Ml IMrUPKI O ANKARA KAIRO O j pod -20 C°l__|-20/10 C •O -10/0 C°|____10/10 c 10/20 c°y ' 120/30 C°i ]nad 30 C° topla fronta hladna okluzija fronta VREMENSKA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska nad Balkanom slabi. Od vzhoda bo Slovenijo v noči na ponedeljek dosegla oslabljene hladna fronta. PO SVETU HELSINKI.... OSLO........ STOCKHOLM... K0BENHAVN... MOSKVA..... BERLIN..... VARŠAVA..... LONDON..... AMSTERDAM... BRUSELJ..... BONN........ FRANKFURT... PARIZ....... DUNAJ...... MUNCHEN.... ZORICH...... ŽENEVA...... RIM......... MILAN....... BEOGRAD..... NICA........ BARCELONA... BUKAREŠTA... CARIGRAD.... MADRID...... LIZBONA..... ATENE....... LARNAKA.... TUNIS....... ALŽIR....... MALTA....... JERUZALEM... KAIRO....... -1/1 -6/-2 -3/2 2/3 -4/-2 -1/7 -2/5 3/6 -2/5 -3/8 -3/6 -1/1 -1/6 -3/2 -4/-2 9/3 1/3 2/15 -4/10 -6/5 6/16 5/15 -7/1 -1/3 4/12 9/15 3/6 5/M 4/16 11/17 11/15 1/8 6/16 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.06 in zašlo ob 17.27. Dan t>o dolg 10 ur in 21 minut. Luna bo vzšla ob 01 uri 57 minut in zašla ob 10. uri 55 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 2.08 najvišje 27 cm, ob 10.33 najnižje -24 cm. Jutri: ob 3.54 najvišje 22 cm, ob 12.13 najnižje -32 cm, ob 19.46 najvišje 14 cm. ALPE-JADRAN / SONČNO BO, ZVEČER BO SPET ZAPIHALA BURJA TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... -1/1 TRST.......... 6/- CELOVEC...., -7/2 BRNIK........ -3/2 MARIBOR...... -5/5 CELJE........ -5/2 NOVO MESTO -1/4 NOVA GORICA -3/13 MUR. SOBOTA -5/0 PORTOROŽ..... -2/10 POSTOJNA..... -4/7 IL. BISTRICA. -7/9 KOČEVJE...... -3/5 ČRNOMELJ... 0/5 SL. GRADEC... -6/6 BOVEC........ -3/8 RATEČE....... -6/7 VOGEL...... -1/7 KREDARICA.... -3/0 VIDEM...... 0/12 GRADEC..... -3/-2 MONOŠTER... -5/5 ZAGREB..... -2/5 REKA......... 4/12 V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo. zjutraj bo po SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pok-nekaterih nižinah megla. Proti večeru se bo v rajinah bo pretežno jasno. V južni Avstriji in vzhodnih krajih pooblačilo. Najvišje dnevne Panonski nižini bo zjutraj megla. Zvečer se bo temperature od 1 do 6 °C, na Primorskem do na Hrvaškem in na Madžarskem pooblačilo. 14°C. Ob Jadranu bo začela pihati burja. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% nad 80% *** *** *** *** nad 60 nad 10 m/s V SLOVENIJI: V ponedeljek bo na OBETI: V torek bo prevladovalo suho Primorskem jasno z burjo, drugod vreme. Veter bo oslabel, zmerno do pretežno oblačno in hladno. V južnih krajih bo občasno rahlo snežilo. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 na Ljubljana 109 Maribor Celje 125 Trbovlje 182 Hrastnik Zagorje Šoštanj Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. mikrogramih v 7rnlzn • V , m3 zraka STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 105, Drava HE Dravograd: —; Sava Radovljica: 37, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 104, Sora Suha: 97, Ljubljanica Moste: 47, Savinja Laško: 92, Krka Podbočje: 76, Kolpa Radenci: 76, Soča Solkan: 172. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce nf M m OVEN 21-3/204 ; Današnji izlet ali pa tisti, ki ga načrtujete v prihodnje, bo pomenil veliko preizkušnjo, iz katere-se boste marsičesa naučili. S partnerjem bosta doživela razburljive dogodke. BIK 214/20-5 : Danes boste poosebljeno Šarmantni, posebej, ko bo glavna tema pogovora denar. Prav zato bo tudi obveljala vaša ponujena ideja. DVOJČKA 21-5/21-6 : Ste kot ptiček na veji. Radi bi se odpravili na kakršenkoli izlet. Srečni in zadovoljni boste zaključili vikend. RAK 22-6/22-7 : Cez vikend morate postoriti še delo za službo, zato vam bo všeč, ko se boste pogovorili s svojimi sotrpini, ki so v isti koži. Upanje v spremembo vas žene naprej. LEV 23-7/23-8 : Ce ste vezani, bo nakazana priložnost za šarmiranje in flirtanje zunaj vaše stalne zveze razlog, da vam bodo roke nekoliko zatrepetale in srce poskočilo. Žoga je vaša... DEVICA 24-8/22-9 : Konec vikenda bo vse bolj po vasem okusu kot na začetku. Odprle so se vam nove finančne možnosti, ki jih boste premlevali v družinskem krogu. TEHTNICA 23-9/22-10 : Manjše prijetno srečanje je tisto, kar bo ponovno privabilo nasmeh na vaš obraz. Sprostili se boste in za nekaj časa pozabili na drzne načrte o prihodnosti. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Po zaslugi zaupnega sestanka in vašega neskončnega šarma boste lahko današnji dan opisovali v obliki dolarskega znaka. STRELEC 23-11 /21-12 : Napolnili ste si baterije in zdaj polni energije premišljate, kaj bi počeli. Nešteto vabljivih stvari vas motivira. Družabna in romantična popularnost raste. KOZOROG 22-12/20-1 : Vse, kar se bo dogajalo za zaprtimi vrati, bo samo voda na vaš mlin. S pritiskom na pravi gumb pa boste izrabili skorajda neverjetne možnosti. VODNAR 21-1/19-2 : Zelo družabna nedelja, saj si bodo obiskovalci kar podajali kljuko. Čeprav vam bo to do neke mere všeč, vas bo kmalu začelo dolgočasiti in spravljati ob živce. RIBI 20-2/20-3 : Vikend se bo obetavno končal, saj ste uživali v vsakem trenutku. Osveženi in bojno pripravljeni čakate na jutrišnje spopade v službi. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE ZASTOJI X ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO 999 ŠPORTNA PRIREDITEV === GOSTA ILzn. MEGLA B BENCINSKE ČRPALKE 24 UR GRAZ BELJAK CELOVEl VARAŽDIN ZAGREB Okarlovac OPAZIM Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne, Na območju Slovenj Gradca je na izpostavljenih mestih nevarnost poledice. Promet poteka tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer tovorna vozila čakajo za vstop in izstop do 12 ur. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA Kope................-/20 Vrhe.................-/- Lontovž..............-/- Stari vrh............-/- Rogla..............30/40 Kanin...............-/90 Cerkno..............-/25 Soriška planina......-/- Vogel...............-/30 Kobla...............-/20 Mariborsko Pohorje ...-/40 Kranjska gora.......-/15 Pokljuka..........•..-/- Rog - Crmošnjice.....-/- Prvine...............-/- Jezersko.............-/- Ulovka..............-/-■ Krvavec..............-/- Črni vrh.............-/- FURLANIJA-JK Cimolais............-/- Claut...............-/- Piancavallo.......20/50 Žabnice/Ovčja vas....-/- Raibl...............-/- Farni Avoltri.......-/- Farni di Sopra....30/50 Paluzza-Timau.......-/- Paularo.............-/- Pontebba..........40/40 Pradibosco........30/60 Prato Carnico.......-/- Zoncoian..........10/40 Sauris.............5/10 Sella Chianzutan....-/- Nevejsko sedlo....20/80 Višarje...........35/60 VENETO Sappada..........20/100 KOROŠKA Podklošter.........-/40 Bad Kleinkirchheim .20/70 Pliberk/Peca........—/30 Sloveniji Plajberk.-/50 Dobrač............30/80 Nassfeld/Mokrine... .60/80 Spittal/Goldeck...10/60 F-feiligenblut...20/140 Katschberg.......60/110 Koralpe/Goiica.....-/30 Kčtschach/Mauthen...... 30/40 Mallnitz.........20/140 AVSTRIJA Arlberg...........60/250 Seefeld............35/90 Kitzbuhel.........10/30 Obertauern......140/260 V VEDNOST Globalni telekomunikacijski sistem Dva sestavna dela programa WWW (Svetovno meteorološko bdenje] smo v nekaj sestavkih te predstavili, tokrat pa bomo na kratko opisali Se tretjega - Globalni telekomunikacijski sistem (GTS). Ta je izjemno pomemben, saj po njem poteka izmenjava meteoroloških podatkov po vsem svetu, poleg tega pa nudi komunikacijsko podporo pri izvajanju drugih programov Svetovne meteorološke organizacije in skupnih programov z nekaterimi drugimi mednarodnimi organizacijami. GTS je zelo razvejan, saj so prek njega povezane vse države, organiziran pa je na treh ravneh: a) glavna telekomunikacijska mreža b) regionalna meteorološka telekomunikacijska mreža c) nacionalna telekomunikacijska mreža Telekomunikacijske funkcije pa izvajajo naslednji tipi centrov: a] trije svetovni meteorološki centri (Melbourne, Moskva, VVashington) b] 15 regionalnih telekomunikacijskih vozlišč c] regionalni specializirani meteorološki centri d] nacionalni meteorološki centri (teh je seveda največ in mednje sodi tudi Ljubljana) Na sliki je prikazan izsek iz shematičnega načrta GTS, vendar Ljubljana v njem se ni označena. Andrej Kranjc /Republik»Primorski dnevnik VIDELI SMO VIDEOŠPON IN JONAS Ž. / KANAL A: ROCK STARINE IN JAZZ-BINA / NAŠ GOST JEAN LUC GODARD / GOVORI SE TELEVIZIJA NA PREPIHU, ZAPRITE VRATA! DOGAJA SE OČETA VINCENCA SMRT / SPOZNAJMO SE ANDREJ STOJAN / KINO DOMA VIDEOKASETE ZA VAŠO ZBIRKO / ESAD BABACIC: RAJŠI ZAPOJ ENO PO ANGLEŠKO SPOREDI IN ZANIMIVOSTI TELEVIZIJSKEGA TEDNA OD NEDELJE, 14.2., DO SOBOTE, 20.2.1993 Ko bo zavladal red in bom bogat "Ta TV Slovenija so zaveli novi vetrovi. -L 'l Pred kratkim dokončno ustoličeni glavni urednik televizijskih programov je svoje dolžnosti očitno vzel zelo zares. Narediti red v hiši, kjer je vse veC vladarjev, pa je težko. In gospod Janez Lombergar si od vsega najbolj želi, da bi imel kakšno teto v Ameriki, ki bi mu zapustila neskončno vsoto denarja, ali pa da bi zadel na lotu. In vsem pokvarjenim dušam navkljub gospod glavni zavzeto zatrjuje, da tega denarja ne bi namenil ničemur drugemu kot televizijskim programom, nacionalnim seveda. Takole pravi: »Rad bi imel toliko denarja, da bi ga lahko dal na mizo in odločil, da bomo delali le še dobre oddaje, takšne, kot si jih sam želim.« Seveda ne dvomimo, da ima gospod Lombergar misli na pravem mestu. Stara resnica pa je, da en sam človek ne more narediti prav veliko. Ce bi hotel imeti oddaje, vredne Slovencev, bi moral ukiniti vsaj tretjino svojega programa. Morda pa je tudi v tem skrivnost marketinško nic veC uspešnih stvaritev, ki so se porazgubile v vse močnejšem pišu. Kot kaže, pa bo zaradi novega ambicioznega naCrta televizijskih programov takšnih oddaj vse veC. Spoštovani bralci Monitorja, morda pa vam je gospod Lombergar skupaj s svojim svetovalcem gospodom Pečkom ob vsakovrstnem programskem udinjanju na vseh televizijskih koncih Slovenije le utegnil odgovoriti, v Cern je pravzaprav skrivnost, morda celo spekulativne konstrukcije? NATAŠA NARDIN NEPREMAGAN TVS1, nedelja-17.10 NICHOLAS NICKLEBV TVS2, nedelja-10.10 ANGEL ZA MOJO MIZO TVS2, nedelja-20.05 MALI VOJAK TVS2, torek - 23.40 RUBY IN RATA TVS1, sreda-20.30 OSEBNA IZBIRA TVS1, četrtek-15.20 VROČI DIAMANT TVS1, petek-20.25 DNEVI ZLA TVS2, petek - 23.50 ŠPORT BOROVE12 - SP V BIATLONU TVS2, nedelja -11.55 KOPENHAGEN - NAMIZNI TENIS TOP 12 TVS2, nedelja -14.00 JESENICE - KONČNICA DP V HOKEJU NA LEDU JESENICE : OLIMPIJA TVS2, nedelja -17.00 FALUN - SP-SKOKI TVS2, četrtek -10.50 SP-TEK 15 KM (Ž) TVS2, petek-11.20 SP-TEK 15 KM (M) TVS2, petek -13.20 RAI 1 RETE 4 Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino Zelena linija magazin Maša Parola e vita Zelena linija TG Tuna in dnevnik Toto-TV Radiocorriere Variete: Domenica in, (vodita T. Cotugno, A. Parietti), vmes športni oddaji (15.50,16.50) Dnevnik in 90. minuta Vreme in dnevnik Športne vesti TV film: Per amore o per amicizia (kom., It. ’92, i. S. Cavallari, M. Bellinzoni, 3. del) Športna nedelja Dnevnik 1 Športna oddaja Dnevnik in vreme NoCni rock Film: Bambola mecca- nica modello Gherry 2000 (fant., ZDA ’86) Nan.: Družina Bradford 7.40Strega per amore, 8.00 Hotel, 9.00 Družina Bradford Nedeljski koncert: Simfonični orkester Scale, dirigent Riccar-do Chailly Aktualno: 4X7 Variete: A časa nostra TG 4 vesti Film: La voglia matta (kom., It. ‘62, r, L. Sal-ce, i. U. Tognazzi) Variete, variete Nan.: Kojak TG 4 vesti Aktualno: 4X7 Nad.: Renzo in Lucia, vmes (18.55) vesti Film: Quando una donna (dram., ZDA ’84, i. F. Fawcett), nato aktualna oddaja Kronika (vodi E. Fede) Nan.: Murphy Brown Nedeljski koncert TG 4 nočne vesti I RAI 2 CANALE 5 Na prvi strani Aktualno: Mattina 2, Nabožna oddaja vmes (8.00, 9.00) vesti Dok,: National Geo- Aktualno: Tvoj bližnji graphic Aktualno: Giorno di Aktualno: Reportage, festa (vodi S. Milo) 11.15 Arca di Noe (vo- Variete: E se fosse di Licia Colo) Dnevnik 2 Risanke: I Simpson TG2 Gulliver in vreme Glasbena oddaja: Su- Variete: E se fosse perclassifica Show, Film: 11 conte Tacchia vmes (13.00) dnevnik (kom., It. ’82) Variete: Buona dome- Film: Toto cerca mo- nica (vodita Lorella glie (kom., ’50, i. Toto) Cuccarini, Marco Co- Spori: Nogomet A lige lumbro, vmes (18.10) Vreme in dnevnik nan. Nonno Felice Šport Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful Variete: Risate di cuo- Variete: Solodidome- re (vodijo M. Boldi, nica? Gigi in Andrea) Dnevnik in vreme Aktualno: Ciak, 23.00 O židovski kulturi Nonsolomoda Dok.: Ennio Flaiano Aktualno: Italia do- Šport: rally Švedske, manda, vmes (24.00) 1.15 plavanje TG 5 dnevnik Film: Tobruk (vojni, ZDA ’67, i. R. Hudson) Prlamento in A i RAI 3 Film: La via del West Koncert RAI 3 Film: Un americano tranpuillo (dram., ’58) Športna oddaja Popoldanski dnevnik Aktualno: Italijani (vodi Andrea Barbato) Športna oddaja, nato teniški turnir ATP Domenica gol, vreme Dnevnik Deželne vesti, šport Aktualno: Nonsolo-film, 10. del, nato 20.30 film Fa’ la cosa giusta (dram., ZDA '89, r. Špike Lee) Dnevnik in vreme Danes v kioskih Film v originalu # ITAUA 1 Otroški variete A tutto volume Športni oddaji: Veliki golf, 11.45 Grand Prix Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Odbojka A lige Šport: Domenica sta-dio (vodi M. De Luca) Nan.: Poliziotto a 4 zampe Film: Chewingum (kom., It. ’84) Nan.: Beverly Hilla 90210 (i. J. Priestley) Športni oddaji: Pres-sing, 23.45 Mai dire gol Šport in Odprti studio, pregled tiska Film: Chewingum ® TMC B Koper DtO Hrvaška 1 Euronevvs Horoskop Poročila Prijateljska narava Mannix, am. naniz. TV koledar Nan.: Get Smart Caseyeva senca, pono- Slika na sliko, pono- Risanke vitev ameriške kome- vitev Nan.: Quartieri alti dije Huckleberry Finn in Papežev blagoslov Čarobna svetilka prijatelji, ponovitev SP v smučanju: moški Daffy Duck, risanka 19/26 dela slalom Vohuna, ameriška na- Risanka Film: 11 giardino di Al- nizanka Hišni ljubljenčki lab (dram., ZDA ’36, r. Stanje stvari Palček David, 7. del R. Boleslawski, i. Mar- Istrska paberkovanja Koncert otroškega zbo- lene Dietrich) TV dnevnik ra «Klinci s Ribnjaka» Šport: NBA Action Mannix, ameriška na- Poročila Košarka (EP) nizanka Sadovi zemlje Film: La ragazza piu NoCni sodnik, ameri- Oddaja narodne glasbe bella del mondo ška tv-nanizanka Si se kdaj sramoval (kom., ZDA ’62, i. Do- Katera bo prava?, ame- svojih staršev?, ame- ris Day, Stephen riška komedija riški otroški tv film Boyd) Žrebanje lota Risanka Vremenska napoved Dnevnik Operne arije Vesti: TMC News Slovenski magazin Poročila Športni vestnik: Spor- NoCni sodnik, ame- Družinski zabavnik tissimo riška nanizanka Skrivnostni let zrako- Športna oddaja: Gola- plova, ameriški film goal (vodita Massimo Bubimir, 19. del Caputi, C. Morace) TV-fortuna Variete: Ladies and Dnevnik 1 Gentlemen Ludvrig, 1/6 del nada- Film: Per favore man- ljevanke; igrajo: Helmut datemi il gorilla(kom.) Berger, Trevor Howard, Aktualno: CNN News Romy Scbneider in drugi Sedma noc Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja /77 ITALIA 7 immoF Avstrija 1 Čas v sliki Nan.: Mike Hammer, Brumbies, avstralski investigatore privato Inverno insieme divji konji Žandarji in marsovci, M Hrvaška 2 Film: Desiderio nella francoska komedija polvere (dram., ’60) Cirque de Soleil Nan.: Attenti ai ragaz- Četrti kralj, 6. del TV koledar m zi Hobotnica, kviz Nedeljsko športno po- Borsaffari in gospodar- Tiny Toon poldne stvo Tv knjižna polica Morioka: slalom, M Film: L’alibi sotto la Mini cas v sliki Odbojka; hrvaška košarka neve (krim., ZDA Beverly Hills, 90210 1956, i. Aldo Ray) Čas v sliki Dnevnik 1 Nan.: Buck Rogers Velika svoboda Svet odkritij: Afrika, Film: 11 West ti va Čas v sliki 8/11 del stretto, amico... e arri- Prigode mladega Indi- Dokler se ne snideva vato (’72, i. George ana Jonesa spet, 2/13 del angleške Hilton, A, Fiori) Vizije nadaljevanke Športna rubrika: Fuo- Ni lepa dežela, pred- Ciklus filmov J.P. Bel- rigioco stava Ljudskega gled. monda: Nepoboljšljivi Hokej na ledu Johannes Brahms, Du- Šport Filmske novosti najski filharmoniki Horoskop Nanizanka: Glitter Poročila; Tisoč mojstrovin £5 TELEFRIULI (MTv) Madžarska Teleffiuli non stop innsnsu a,.u.::« a t JC-bt ^ MVblllJU 4 Anime furlane Rubrike: Občina, Za otroke Nedeljski magazin 16.30 Superpass, Out Morioka: Slalom, M, Rossini, G. Bruschino out 2. tek Ženske v raju, doku- Od 9.00 do 17.00 Cas v sliki mentarni film Športne vesti Herbie ponori, ame- Pojoči kino Nan.: Strike Force riški film Serija Dok.: Gulliver Pustni običaji na Ti- Čar plesa, misli Mar- Črno na belem rolskem got Fonteynove Športne vesti Dober dan, Koroška Pojavi v živalskem SP v alpskem smučan- svetu: Bobri ju, studio Knjižni klub Svet pustolovcev Disneyeve risanke S TELE 4 Družinske vezi Kolo sreče, kviz Avstrija danes Teden Cas v sliki Dnevnik Očka je kos nam vsem, Odkar rože cveto, (Se povezuje s sporedi 6. del ameriški film Italia 1) Zadnji voz, ameriški Pogovori ob koncu ti- Lastne oddaje: vestem sočletja, filozofinja Kronika in komentar V senci mnogih let, ar- Marta Feher Dogodki in odmevi gentinski film Poročila ODDAJE V SLOVENŠČINI SLOVENIJA 1 Živ žav, ponovitev Ljubim, ljubiš, predstava KUD Griže Silas, 9/12 del nemške nadaljevanke, ponovitev Moja knjiga o džungli, 18/27 del nemške poljudnoznanstvene serije, ponovitev, VPS 1040 Od Kolpe do Rabe, AFS France Marolt, 4. oddaja Obzorja duha Ljudje in zemlja Videomeh, VPS 1230 Poročila Križkraž, ponovitev Filmsko popoldne Znaki zodiaka: Kozorog, 10/12 del nemške nanizanke, ponovitev, VPS 1425 Vlak otroštva in upanja, 1/6 del češke nadaljevanke, VPS 1500 Sofija in Constanca, 2/6 del angleške nadalj., VPS 1600 TV dnevnik 1 Nepremagan, ameriški film, VPS 1710 Slovenski loto, VPS 1917 TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60, VPS 2025 Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, 1/6 del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 2125 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2200 Športni pregled (do 00.00) SLOVENIJA 2 Poglej in zadeni, ponovitev Šampanjski Charlie, 3/4 del ameriške nadaljevanke, ponovitev Alpe-Donava-Jadran, ponovitev I Nicholas Niddeby, angleški film (CB) Borovetz: SP v biatlonu, 4 x 7,5 km (Z), prenos Kopenhagen: namizni tenis, TOP 12, prenos SP v alpskem smučanju, posnetek iz Morioke Jesenice: Končnica DP v hokeju na ledu - Acroni Jeseni- ce-Hertz Olimpija, prenos TV dnevnik 2, vreme Šport Angel za mojo mizo, novozelandski film Sova Družina Addams, 13/16 del ameriške nanizanke (CB) Cas za ples, 2/3 del angleške nadaljevanke Bouvard in Pecuchet, 2/4 del francoske nadaljevanke Video strani A KANALA Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Zaklad kralja Salomona, 2. del risanega filma za otroke Srečni Luka, 9. del kanadske risanke Male živali Smithsonian, ponovitev 2. dela dokumentarne serije Ninja želve, 10. del Kult-ura, ponovitev sredine oddaje o kulturi Dance Session, ponovitev oddaje o plesu Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha 2. oddaja o new age kulturi prehranjevanja Helena, odd., v kateri gledalci Čestitajo in pozdravljajo Freestyle, reportaža o prostem smučanju Spricanje, ameriški film Tristana. film (do 01.00) H KOPER Istrska paberkovanja ™ KOROŠKA NEDELJA, 14. FEBRUARJA 1993 m FILM LIJ DOKUMENTARNA GLASBENA 1 ™ ODDAJA ODDAJA S NADALJEVANKA Lm\ otroška ™ ODDAJA ss RAZVEDRILNA 1 ODDAJA • m INFORMATIVNA ODDAJA * ŠPORT H TV SLOVENIJA 1 15.00 VLAK OTROŠTVA IN UPANJA, češka nad. Okupacija Češkoslovaške, oboroženi napadi henleinskih 'fašistov, odpor čeSkih domoljubov in ostale grozote druge svetovne vojne so snov nadaljevanke Vlak otroštva in upanja, ki je prikazana na človeško pristni način, iz zornega kota mlade deklice Vere. Mračno ozračje poSastne vojne pa stopnjujejo tudi trenutki obupane pobitosti članov njene družine, ki je nenehno na begu in preživlja nasilne selitve. TV SLOVENIJA 1 17.10 NEPREMAGAN, ameriški film Film, ki si ga lahko ogledate nocoj, obravnava ameriško politično ozračje Šestdesetih let in odnose med belci ter črnci. Kraj dogajanja je Alabama - država, v kateri je tretjina prebivalcev temnopoltih in kjer je deloval vodja črncev Martin Luther King. V ospredju zgodbe, ki se opira na resnične dogodke, je bela družina, ki se mora zaradi svoje pokončne drže in čuta za pravičnost spopasti z neštetimi predsodki svojega okolja. Oče se kot odvetnik zavzema za državljanske pravice in odločno zagovarja enakopravnost ras. Njegovo delovanje in odločitve pa močno vplivajo na ravnanje celotne družine, se posebej na vedenje sina. TV SLOVENIJA 1 21.25 ŽIVLJENJE Z DRUGE PLATI: Kako nas vidijo živali V novi nadaljevanki je BBC s pomočjo posebnih tehnik prikazal svet in človeško življenje, kakor ga vidijo in čutijo živali in rastline. Iz tega zornega kota je nase življenje pogosto videti nena- $ .. : vadno ali celo B*WB68e neumno. Prva oddaja obravnava življenje ljudi iz perspektive in dojemanja muh na hišnih zidovih, pršic, ki prebivajo v naših posteljah, in mrhovinarjev, ki se preživljajo z našimi odpadki. ANGEL ZA MOJO MIZO, novozelandski film Avtobiografijo novozelandske pisateljice Janet Frame Angel za mojo mizo so angleški kritiki proglasili za eno najboljših avtobiografij tega stoletja. Režiserki Jane Campion je bilo delo izhodišče za film, ki v povezani trilogiji opisuje tri odločilna obdobja v pisateljičinem življenju: najprej njeno otroštvo, leta Študija, nato doživetja v psihiatrični bolnišnici, izid prve knjige in potovanje v Evropo ter bivanje v Londonu in na Ibizi. RAI3 20.30 FA’ LA COSA GIUSTA (Do The Right Thing) ZDA 1989, režija Špike Lee, igrajo Danny Aiello, Špike Lee, John Turturro. Sal, ameriški Italijan, prodaja pizze v črnski četrti Brooklyn. S sosedi se sicer slabo razume, a odkritih konfliktov ni, dokler vročega poletnega dne ...Do The Right Thing je tretji Leejev celovečerec. Ritem dogodkom daje rap, ki ga junaki stalno poslušajo. Rasno sovraSstvo med reveži: Italijani, črnci in prišleci iz Azije, ki ga v filmu jasno doumemo, je kasneje eksplodiralo z nemiri v Los Angelesu. John Turturro je pred kratkim snemal svoj prvi celovečerec, Mac, ki je prejel v Cannesu nagrado za najboljši prvenec. VIDEU SMO Dober dan, Koroška Oskubeni, jezni, a še vedno »ful španski« Jonas Ž. Povsem zmotno je prepričanje, da Jonasovo oddajo Videošpon gledajo le najstnice. Ce bi televizija naredila raziskavo gledanosti, bi bilo med gledalkami verjetno veC mamic kot prej omenjenih deklic. V zadnji oddaji smo lahko videli tragedijo v treh dejanjih z naslovom Jonasovo striženje. Na željo svojih oboževalk se je Jonas ostrigel, ta dogodek pa je pospremila celo kamera. Ni kaj, izvirna in duhovita poteza našega ju- naka, le malo razvlečeno je bilo. Posnetki striženja so, če odštejemo v tej oddaji nujne videospote, zavzeli kar dve tretjini oddaje. Pa še pričakovano zanimivi niso bili. Pogrešali smo več nasvetov, grimas, norčevanja, skratka tistega značilno Jonasovega. Jonas je pošteno »oskubljen« deloval nekoliko bolj resno kot ponavadi. Tudi z gledalci, ki so ga poklicali, je bil manj prijazen in jih je celo »metal s telefona«. Treba pa je po- hvaliti glasbo, ki je bila kot vedno skrbno izbrana. Kljub vsem pomanjkljivostim pa zadnji Videošpon ni bil tak, da se ga ne bi dalo gledati. Morda nas je Jonas v prejšnjih oddajah preveč razvadil s svojo duhovitostjo in pojavnostjo. Kakor koli že, ostrižen ali z dolgimi lasmi bo imel vedno dovolj pristašev. Jonas Z. je neponovljiv, tak kot je, in prepričan sem, da nas bo še naprej spravljal v dobro voljo. IGOR KOS ® RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: La Toire di Lon-dra (kom., ’62), vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Kulturne aktualnosti Dok.: Zemlja, Zrak, Voda in Ogenj Variete: Buon fortuna 7 dni v Parlamentu Otroška oddaja Mladinski variete: Big! Epizode iz Biblije Dnevnik 1 Sanremo: Corso Korito Variete: Ci siamo? Vreme, dnevnik, šport TV film: Per amore o per amicizia (4. del) Aktualno: Caffe italia-no, vmes (23.00) dnevnik in Emporion Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu 0 RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Protestantizem Nan.: La stella del par-co, 11.00 Lassie Kratke vesti Segreti per voi Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in Diogenes Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Dnevnik TG2 Zenska stran Pogum življenja Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi L’ispettore Derrick Aktualno: Mixer TG 2 Pegaz Nočni dnevnik A i RAI 3 Dok: L’altrarete, vmes (6.50,11.30) vesti Dnevnik 3 iz Milana Pogled na gledališče Deželne vesti Popoldanski dnevnik Bellitalia Dok.: F. Mistral Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Pregled tujega tiska Dok.: Geo, nato Lassie Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti in šport Blob in Una cartolina Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano,.Italija, Diritto di replica Dnevnik in vreme S !? RETE 4 Nan.: Družina Bradford, 6.55 Družina Addams, 7.25 Jef-fersonovi Nad.: General Hospi-tal, 8.35 Marilena, 10.00 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, 15.10 Grecia, 16.05 Anche i ricchi piangono, 16.55 Febbre d’amore Rubrika o lepoti, vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena e servita Film: Pane, amore e gelosia (kom., It. ’54) Film: Anni 40 (dram., VB ’87), vmes (23.30) nočne vesti 8S| CANALE 5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La raota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Arma letale (krim., ZDA '87, i. Mel Gibson, D. Glover) Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke || Odprti studio Risanke Otroški variete Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: MacGyver Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes Studio šport Film: Rimini Rimini (kom., It. ’87, i. Laura Antonelli, P. Villaggio) Varieteja: Mai dire gol, 23.45 A tutto volume Nan.: Valentina Odprti studio in šport ® TMC Euronews Nad.: Doppio imbro-glio, 9.45 Potere Rubrika: Ženska TV Nan.: Autostop per il cielo TMC News - Šport Film: La spia dal našo freddo (kom., VB ’66) Risanke in nanizanka Dok.: Prijateljska narava Rubriki: Ženska TV, 19.10 Garderoba (vodi B. Barzini) Vremenska napoved Vesti: TMC News Nan.: Maguy Film: Good Morning Babilonia (dram., It. ’87, r. Paolo in Vitto-rio Taviani, i. Vincent Spano, J. De Almeida) Rubrika o motorjih Crono Nočne vesti in vreme Film: La notte del lupo mannaro (dram., ZDA ’72, i. David Janssen, Barbara Rush) Aktualno: CNN News (J.1 ITALIA7 Risanke Nad.: Čara čara, 13.05 nan. I Campbell News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Pojdimo v kino Sette in allegria News Line - Vesti Nan.: Buck Rogers Il sasso nella scarpa Film: Banditi a Milano (krim., It. '67, i, G.M. Volonte, Don Backy) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: Il bestione (kom., It. '74, r. S. Cor-bucci, i. G. Giannini) News Line - Vesti © TELEFRIUU Ena rastlina na dan Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla (i. E. Calindri) Nad.: Destini Večerne vesti Penne alParrabbiata Nad.: Giovani ribelli Variete:Anime furlane Nočne vesti ^ TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi B Koper Mannix, am. tv naniz. Katera bo prava, ponovitev filma Nočni sodnik, ame-_ riška tv nanizanka TV novice Čarobna svetilka: Konj, imenovan Jester, angleški mladinski tv film Slovenski magazin Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Ponedeljkov športni pregled N.V.P.D., nadaljevanka TV dnevnik Glasba Blodnje, italijanski film; igrajo: RafVallo-ne, Francoise Amoni in dragi; režija: Pierre Billon in Giorgio Capi-tani iniKHF1 Avstrija 1 Cas v sliki Po dolgem času, pon. Sinha Moča, 97. del Trojica s štirimi pestmi: Pogrešani na morju Evroturizem Jaz in ti Deklica iz prihodnosti, serija Strelovod The Real Ghostbusters Mini čas v sliki VVurlitzer Velika svoboda, nad. Cas v sliki, vreme Šport Hardball in Gomez: Lovca na glave, ameriški tv film Bil sem vojna nevesta, ameriška komedija s Caryjem Grantom Mike Hammer: Smrt v garaži Poročila; Tisoč mojstrovin \nmF‘ Avstrija 2 Upornik iz Samare, italijanski film Visoke kulture človeštva: Srednja Amerika, zadnji del Lipova ulica Družinske vezi: Sveže ločena, 1. del Srček, vodi R. Carrell Zvezna dežela danes Cas v sliki Vaški zdravnik, serija Novo v kinu Cas v sliki Monty Python's Flying Circus, hum. serija Smisel za zgodovino, angleški film Moja lepa avtopralnica, angleški film Qf[| Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila, Zgodbe iz Monticella, 63. del Poročila TV šola Ali ste vedeli - Valentinovo! Poročila Svet se vrti naprej, 63. del nanizanke Monofon Poročila Slika na sliko Dokler se ne snideva spet, ponovitev 2/13 dela Poročila Učimo o Hrvaški Huckleberry Finn in prijatelji, 20/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Besede, besede... Santa Barbara, 327. del Dnevnik 1 Hrvaška in svet Noč ima oči, angleški film; igrajo James Ma-son in drugi Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Odločitve, ponovitev ameriškega filma Parlaonica, ponovitev 1. dela Dnevnik 1 Šport Korak za korakom, 3/13 del am. humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Ono (It), 1/4 del nadaljevanke po romanu Stephena Kinga Fluid rock cafe Divjaštvo in ameriški Indijanci, tuji dokumentarni film @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Disney Igra Poročila Popoldanski saldo Traffic Jam Igra Kupil bom to žensko, 155. del Rezultati znanstvenih raziskav Svet denarja Večerna pravljica Ambasadorkin mož, francoska nadaljevanka Dnevnik Globus, 1. del serije 2. madž. armada na Donu, dok. serija Diisseldorf, 2. del ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Forum, ponovitev TV mernik, ponovitev Bajke na Slovenskem: Dobro in zlo, 4/5 del dokumentarne oddaje, ponovitev, VPS 1105 Nedeljskih 60, ponovitev Videomeh, ponovitev Poročila Rojstvo Evrope, 2/7 del angleške dok. serije, VPS 1305 Filmsko popoldne Družina Addams, 13/16 del ameriške nanizanke, (ČB) ponovitev, VPS 1405 Vlak otroštva in upanja, 2/6 del Ceske nadalj., VPS 1430 Striček Vanja, 2., zadnji del ruskega filma, VPS 1530 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Radovedni Tacek: Padalo Pet prijateljev, 1/13 del angleške nanizanke Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Sedma steza Gore in ljudje, VPS 2030 Dokumentarec meseca: Piknik, VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215: šport Gospodarska oddaja: 10 000 obratov Video strani SLOVENIJA 2 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev Od Kolpe do Rabe: AFS France Marolt, 4. oddaja, ponovitev Euroritem, 12. oddaja, ponovitev Športni pregled, ponovitev Poročila Intervju: Tatjana LiCen, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Dober dan, Koroška Ljudje in zemlja, ponovitev Obzorja duha, ponovitev Orion Podjetniški klub, svetovalnonamenski program TV dnevnik 2, vreme, šport Izziv morja, dokumentarna oddaja Znanost: Duševne bolezni, 10. oddaja Andrejeva mati, ameriška drama R. Strauss: Koncert za oboo Sova Korak za korakom, 11/13 del ameriške nanizanke Cas za ples, 3„ zadnji del angleške nadaljevanke Hollywood se jih spominja, 6/14 del ameriške dokumentarne serije (do 00.25) KANAL A RIS, risanke in spoti Ninja želve, 11. del Helena, ponovitev 2, oddaje, v kateri gledalci Čestitajo in pozdravljajo Avtotimes, ponovitev oddaje o avtomobilizmu Drugačne svet, ponovitev 95. dela Poslovni dosje, ponovitev 9. dela Ninja želve, 51. del ameriške risanke Dnevnoinformativni program in vreme Teden na borzi Poslovni dosje, 20. del dokumentarne serije Poslednji strel, ameriški film Drugačen svet, 96. del ameriške nadaljevanke Jazzbina, 2. oddaja o jazzu Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle (do 01.05) H KOPER Studio 2 šport Primorska kronika liliji PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA 1993 FILM DOKUMENTARNA ODDAJA GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA \%m\ OTROŠKA ODDAJA oo v RAZVEDRILNA ODDAJA INFORMATIVNA ODDAJA ŠPORT TV SLOVENIJA 1 17.15 RADOVEDNI TACE K: Padalo Tokrat se bosta Taček in Marko pogovarjala o padalih in padalstvu. Padalo je velik »sončnik« iz svile ali najlona, ki zavira padanje pilota, če mora skočiti iz letala, ki mu grozi strmoglavljenje. Ni pa namenjeno samo reševanju pilota iz letala, temveč je tudi športni pripomoček, saj je pri padanju mogoče nekoliko vplivati na smer spuščanja. To in še marsikaj drugega boste lahko izvedeli v današnji oddaji. TV SLOVENIJA 1 20.30 GORE IN LJUDJE Februarska oddaja Gore in ljudje bo posvečena stoti ob- gggge*;. -n—i letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Simbol Planinske zveze Slovenije je ena najlepših gora pri nas - Jalovec. Zato bo avtorica oddaje Marjetka Keršič-Svetel s pomočjo domačinov, alpinistov in gorskih reševalcev iz Rateč in Kranjske Gore oživila prvi zimski vzpon na to goro. S kamero pa so zabeležili tudi današnji utrip zimskega Jalovca. TV SLOVENIJA 2 20.30 ZNANOST: Duševne bolezni, 10. del Beseda psihiatrija izvira iz dveh grških besed, ki pomenita »dušo« in »zdravje«, in označuje vejo medicine, ki se posveča ugotavljanju, zdravljenju in preprečevanju duševnih bolezni. Dosti ljudi trpi za takšno ali drugačno duševno boleznijo in vsak od nas lahko prej ali slej pride v stik z duševno obolelim človekom. V oddaji Znanost Lu Kanessian opisuje nekaj najpogostejših duševnih bolezni: fobije, napade tesnobe, živčne zlome in shizofrenijo. V starih časih so menili, da je človek zmedenega duha pod vplivom nadnaravnih sil. Danes pri duševnih boleznih še vedno marsičesa ne razumemo, kljub temu pa jih s pomočjo novih zdravniških analiz vse bolj spoznavamo. ANDREJEVA MATI, ameriška drama Drama je povezana s »kugo današnjih dni«, z aidsom. Andre je postal žrtev te neozdravljive bolezni. Igra prikazuje, kako se njegova mati in njegov partner Cal »soočata« z izgubo nesrečnega fanta. Mati spoznava, da je za vedno izgubila sina in se, v retrospektivah, spominja preteklosti. Ob tem prihajajo na dan njena razmerja do lastne matere; spozna, da ji je sin umrl kot tujec, saj tudi ona ni imela pravega odnosa do svoje matere. Končno vendarle uspe Calu, da «približa» materi njenega lastnega sina; med njima pride do tihe sprave. Scenarist Terence McNally je leta 1990 za dramo prejel nagrado Emmy. C ANALE 5 20.40 ARMA LETALE (Lethal Weapon) ZDA 1987, režija Richard Donner, igrajo Mel Gibson, Danny Glo-ver, Gary Busey. Policaju Martinu Riggsu, vietnamskemu veteranu, je pred kratkim umrla žena. Zaradi tega se popolnoma preda delu in prezira vsako previdnost, tako da mu kolegi pravijo »Smrtno orožje«. Da bi ga umirili, mu nadrejeni dajo za sodelavca mirnega Rogerja, ki je tik pred penzijo ... Kakor se v Ameriki rado dogaja, je film začel serijo - posneli so že tretjo epizodo. Režiser je uspešno združil dvojico policajev, ki imata popolnoma različna značaja, a se nekako ujemata. KANAL A Rock starine in jazz-bina Pravijo, da se zgodovina ponavlja, pa ne samo v dru-žbeno-zgodovinskih premikih, temveč tudi v pogledih na svet, v umetniškem in kulturnem izrazu. Vračanje v preteklost pa je še toliko bolj značilno za različna krizna obdobja. Tako recimo v Času gospodarske krize prav radi pokukamo v preteklost in se na ta naCin za nekaj Časa umaknemo iz neprijetne sedanjosti. Trend vračanja v preteklost se je pojavil Ze sredi osem- desetih, vendar ne tako močno in izrazito, kot je to v zadnjih dveh letih. In prav lani je nastopila doba vodnarja, ki oblikuje in kroji nase življenje, dokaj podobno, kot nas je zaznamoval in opredelil v sedemdesetih letih. Morda je prav zato vračanje v sedemdeseta leta nekoliko bolj razumljivo in opravičljivo. Hkrati pa so bila to leta idealizma in revolucionarnosti, leta, ki se jih marsikdo spominja z nostalgijo. Prav taksna je bila tudi glasba, ki se zdaj ponovno vrača. Danes so spet popularni pevci iz tistih časov: Bob Dylan, Jimmy Hen-dricks, Janis Joplin, Doorsi itd. Prav tako pa so modne hlače na zvon, krila na zvon, živopisne barve in obilica skoraj hipijevskega nakita (manjkajo samo še rože v laseh). In prav tej modnosti bodo sledili tudi na kanalu A s serijo oddaj o starem roku in džezu. TOREK € ) RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Rascel Fifi, vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved 1 Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti Dnevnik in Tri minute m Fatti, misfatti e... Oddaja za avtomobiliste TG Uno Auto Dok.: Zrak (2. oddaja) Variete: Buona fortuna Otroška oddaja Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo) Aktualno: Caffe italia-no, vmes dnevnik Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Film: Coma profondo P RAI 2 H Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: 11 seduttore (kom., It. ’54) Nan.: Lassie Kratke vesti Itjrj Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes in vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Pogum življenja, nato Šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: La scalata (dram., It. ’92, 5. del) Aktualno: Mixer Pegaz in dnevnik Glasba: Umbria jazz ^ RAI 3 Dok: L'altrarete, vmes (6.50,11.30) vesti Kratke vesti iz Milana Pogled na gledališče. Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Športna rubrika Derby Dok.: Geo, nato Lassie Šport in dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Blob in Una cartolina Chi Pha visto? Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italia, 23.40 Storie vere Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario §8 RETE 4 ® TMC Nan.: Družina Euronews Bradford, Družina Ad- Nad.: Doppio imbro- dams, Jeffersonovi glio, 9.45 Potere Nad.: General Hospi- Rubrika: Ženska TV tal, 8.35 Marilena, Nan.: Autostop per il 10.00 Ines, 10.50 cielo Amanda, 11.00 Cele- TMC Nevvs - Šport ste, vmes (9.30) vesti Film: Orgoglio e pre- Variete: A časa nostra giudizio (kom., ZDA TG 4 vesti '40, r. Robert Z. Leo- Buon pomeriggio nard, i. Greer Garson, Nad.: Sentieri, 15.10 Laurence Olivier) Greda, 16.05 Anche i Nanizanka: Batman ricchi piangono, 16.55 Dok. oddaja: Prijatelj- Febbre d’amore ska narava Rubrika o lepoti Rubriki: Ženska TV, TG 4 vesti 19.10 Garderoba (vodi Aktualno: C’ eravamo B. Barzini) HS tanto amati Vremenska napoved Nad.: La signora in ro- in TMC Nevvs sa, vmes (18.55) vesti Nan.: Maguy - Medico Kviz: La cena e servita o non medico (krim., ZDA 89) Film: La ragazza terri- Film: Via Montenapo- bile (dram., Nem. ’89, leone (kom., It. ’87) r. M. Verhoeven, i. Le- Film: 11 braccio vio- na Stolze) lento della legge Dok.: Narodi, ki iz- (krim., 71), vmes vesti ginjajo - Kalashi Nočne vesti in vreme Košarka NBA Aktualno: CNN Nevvs |H] CANALE 5 1^ Na prvi strani &} ITALIA 7 Variete: Maurizio Co- stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella Risanke prateria Kino in (12.00)nad. Variete: ore 12 Čara čara Dnevnik TG 5 USA Today Nevvs |m| Sgarbi quotidiani Nad.: Aspettando il Aktualno: Forum, domani, Il tempo della 14.30 Agenzia matri- nostra vita moniale, Ti amo par- Deželni programi liamone, 15.30 Scene 7 in allegria da un matrimonio Nevvs Line Otroški variete Nan.: Buck Rogers Kviz: OK il prezzo e Il sasso nella scarpa giusto, 19.00 La ruota Film: Spirito Santo e della fortuna le 5 magnifiche cana- Dnevnik TG 5 glie (vestern, It. ’72, i. Striscia la notizia Vassili Karis) Variete: Giu la ma- Nevvs Line - Vesti schera (vodijo Enrica Colpo grosso story Bonaccorti, Luana Co- Filmske novosti lussi, A. lema) Film: Bordella (kom., Maurizio Costanzo It. ’76, r. Pupi Avati, i. Show, vmes (24.00) TG 5 vesti Al Lettieri, G. Proietti) # ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.:. Agli ordini papa Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: Jumpstreet Vremenska napoved Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Šport Nogomet: Juventus-Ja-ponska (turnir Squibb) Šport: Torkov priziv (vodi M. De Luca) Odprti studio, pregled tiska in Šport Nan.: Sonny Spoon © TELEFRIULI g Telefriuli non stop m Kratke vesti Beg Starlandia * Nan.: Villa Arzilla Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Belo in Črno Čudoviti stroj Šport in šport NoCne vesti Nanizanka # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi B Koper OtO Hrvaška 1 Mannix, ameriška nanizanka Zidovi Malapage, francoski film, 1949 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Novice Čarobna svetilka, otroški program Tečaj italijanščine Pustite jih živeti, dokumentarna serija Oscar Junior: Čudoviti konec tedna Vohuna, am. nan. Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Mannix, am. tv nan. Nočni sodnik Krvavi obroč, angleška kriminalka; igrajo: Joan Cravvford, Ty Hardin in drugi Severovzhod, tv mag. Vohuna, ameriška tv nanizanka w Avstrija 1 Čas v sliki Same težave s tem tipom, pon. am. filma Sinha Moča, 98. del Trojica s štirimi pestmi: Usodni obisk Oddaja z miško Kislo zelje, 5/13 del risane serije Naravovarstveni detektivi Igra Čas v sliki Velika svoboda, zadnji del serije Čas v sliki, vreme Šport Amate-veliki figovec Dedič z milijoni, 2. del Beg v verigah, am. film B ananas, am. komedija Mike Hammer Poročila; Tisoč mojstrovin IflMP1 Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Prevroča kopel, ameriška komedija Tečaj madžarskega jezika Družinske vezi: Sveže ločena, 2. del Tista stvar je, kviz Regionalni programi Čas v sliki, vreme Trije vaški svetniki, komedija, posnetek predstave Reportaže iz tujine Čas v sliki NaS Sef je ženska, 6. del Poročila; Tisoč mojstrovin Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe in Monticella, 64. del Poročila TV Sola Mali svet Poročila Svet se vrti naprej, 64. del nanizanke Monofon Poročila Slika na sliko Ono (It), ponovitev 1/4 dela nadaljevanke The Big Blue Poročila Učimo se o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 328. del nadaljevanke Dnevnik 1 Misijonarji, 4/6 del angleške dok. serije V velikem planu Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja □i 0 Hrvaška 2 TV koledar Profesionalec, fr. film z Jean-Paul Belmon-dom Dnevnik 1 Dragi John, 15/22 del ameriške humoristične nanizanke Radar Ono (It), 2/4 del ameriške nadaljevanke po delu Stephena Kinga V senci veSal, 5/8 del ameriške nadaljevanke Umetniški veCer: Ob 80. rojstnem dnevu R. Marinkoviča: Albatros, gled. predstava @ Madžarska Dobro jutro Čez dan Peklenski raj, brazilska pustolovska serija Friderikus, nepolitični talkshow, ponovitev Igra Poročila Popoldanski saldo Skrivnost knjig, polju-dnoznan. film Igra Kupil bom to žensko, 156. del Madžarska in njena armada Svet denarja Večerna pravljica Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik Govorica srca, 3. del Dnevnik ODDAJE V SLOVENŠČINI fr* SLOVENIJA 1 10.00 10.45 11.15 12.00 12.30 13.00 13.05 14.40 15.05 16.05 17.00 17.15 17.45 18.00 18.50 19.30 19.55 20.05 20.40 21.45 22.15 22.38 22.43 Orion, ponovitev Homo Turisticus, ponovitev Potovanje po človeškem telesu, 2/8 del nemške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Izziv morja, dokumentarna oddaja, ponov., VPS 1200 Znanost: Duševne bolezni, 10. odd., ponov., VPS 1230 Poročila Dokumentarec meseca: Piknik, ponovitev Filmsko popoldne Korak za korakom, 11/13 del ameriške naniz., VPS 1440 Vlak otroštva in upanja, 3/6 del češke nad., VPS 1505 Hollywood se jih spominja, 6/14 del dokumentarne serije, VPS 1605 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Brvar - Pediček: Mala Odiseja, kratki igrani film J.Stržinar: Zaljubljeni zmaj, 3., zadnji del lutkovne igrice Regionalni studio Koper Štiri v vrsto, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme Šport Žarišče Glasba, Sov in cirkus: Lepi trenutki v cirkusu, 1. del, VPS 2040 Telesni slogi: Golo, 2/4 del angl, dok. serije, VPS 2145 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Poslovna borza 22.55 Omizje: Slovenska diplomacija na razpotju (do 00.55) SLOVENIJA 2 Podjetniški klub, svetovalnonamenski program, ponov. Sedma steza, ponovitev Andrejeva mati, ameriška drama, ponovitev Gore in ljudje, ponovitev Poročila Sobotna noč Nočni videomeh, ponovitev Marvin Hamlisch: Mojo pesem igrajo, ponovitev Sprehodi po stari Ljubljani, 3/9 del oddaje, ponovitev Preludij in fuga na ime Bach, izvaja Corrado Rojac Iz življenja za življenje: Otroška prehrana, Zdravo ležišče, Ocenjevanje kakovosti sadnih jogurtov TV dnevnik 2, vreme, šport Milena, 4., zadnji del koprodukcijske nadaljevanke Osmi dan Svet poroča Sova V avtobusu, 4. del angleške nanizanke Načrti in želje, 1/6 del angleške nadaljevanke Ciklus filmov J.L. Godarda: Mali vojak, francoski film Video strani Jk KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 12. del Jazzbina, ponovitev 2. oddaje o jazzu Teden na borzi, ponovitev Drugačen svet, ponovitev 96. dela Ponovitev 2. oddaje o new age prehrani Ninja želve, 52. del ameriške risanke Dnevnoinformativni program in vreme Dokumentarec tedna: Brazilija, 1. del Ciklus slovenskega filma - Bert Sotlar: Tri četrtine sonca, psihološka drama Drugačen svet, 97. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle MCM (do 01.00) @ KOPER Studio 2 magazin Primorska kronika IH*h TOREK, 16. FEBRUARJA 1993 FILM Lil DOKUMENTARNA GLASBENA Lf—1 ODDAJA *** ODDAJA D NADALJEVANKA L* OTROŠKA RAZVEDRILNA 2 INFORMATIVNA ODDAJA ODDAJA ODDAJA * ŠPORT TV SLOVENIJA 1 20.40 GLASBA, ŠOV IN CIRKUS: Lepi trenutki v cirkusu Vedno znova nas očara skrivnostna privlačnost cirkuške arene in dogajanje v njej, vedno znova z odprtimi usti strmimo v leteče akrobate na trapezu, spretne žonglerje, čarovnike, krotilce di- - vjih živali, klovne * ' ■ ter vse tiste, ki so svoje življenje tako ali drugače zapisali cirkusu. Verjetno ste že ugotovili, da ste danes v oddaji Glasba, šov in cirkus ponovno vabljeni v bleščečo cirkuško areno. H TV SLOVENIJA 2 23.00 SOVA: NAČRTI IN ŽELJE, angleška nanizanka Junak nove Sovine kriminalke je policijski načelnik Adam Dalgleish, ki v romantični okolici vzhodne angleške obale preživlja svoj dopust. Žal pa pokrajina ni tako idilična, kot je videti na prvi pogled. Dogajajo se namreč skrivnostni umori, zato se Dalgleish poveže z lokalnimi prebivalci in prične razpletati klobčič umorov. Nadaljevanka je nastala po istoimenskem romanu pisateljice P. D. James. TV SLOVENIJA 1 21.45 TELESNI SLOGI: Golo, angleška dok. serija Večina družb ima globoko zakoreninjen občutek sramu. Pripadniki brazilskega plemena Mahinacu pa se gibljejo povsem dostojanstveno, čeprav imajo na sebi le jermen, ki se nam zdi bolj okras kot oblačilo. Morda se nad to »primitivnostjo« počutimo malce vzvišeni, redkokdo pa se vpraša, kaj neki bi to pleme menilo o našem zadržanem, skoraj nevrotičnem odnosu do lastnega telesa. SOVA: MALI VOJAK, francoski film V filmu Mali junak se režiser Jean -Luc Godard loteva politične teme. Gre za zapletene intrige, ki so posledica alžirske vojne. Čeprav se avtor skozi razmišljanje glavnega junaka ne opredeli natančno za nobeno v vojno vpleteno stran, je francoska cenzura film prepovedovala vse do leta 1963. Glavni junak je mladi dezerter Bruno, ki je prisiljen postati terorist. Vendar v ubijanju ne vidi nobenega smisla, zato se upre. Nasprotno pa njegovo dekle, v prepričanju, da se imajo Alžirci pravico boriti za svobodo, sodeluje s teroristično organizacijo FLN. Igrajo: Michel Subor, Anna Kari-na, H. J. Juet, Paul Beauvais, Laszlo Szabo. RETE 4 22.30 IL BRACCIO VIOLENTO DELLA LEGGE (French Connection) ZDA 1971, režija William Friedkin, igrajo Gene Hackman, Fernando Rey, Roy Schneider. Jimmy Doyle dela v protinarkomanski ekipi newyorške policije. Pri svojem delu uporablja večkrat hitre in tudi nasilne metode, ki nadrejenim ne ugajajo. Izrabijo zato njegov delni neuspeh, da njegovo nalogo dajo drugemu. Doyle pa noče odnehati. Zgodbe o policajih, ki se upirajo kriminalu z grobimi metodami in nasiljem, so zelo razširjene v ameriški kinematografiji. Pričujoči celovečerec osredotoči pozornost predvsem na osebno življenje glavnega junaka. Zanimivo je, da se je režiser izognil skoraj obveznemu »happy endu«. NAŠ GOST. Jean Luc Godard in novi val Ce govorimo o režiserju Jeanu-Lucu Godardu, potem ne smemo začeti s filmsko kariero niti s pojmom »francoski novi val», temveč z revijo Cahieres du Cinema. V začetku petdesetih, ko je začela izhajati, je okoli sebe združevala mlade navdušence, med njimi Francoisa Truffauta, Clauda Chabrola, Eriča Rohmerja in Godarda. Silovito so kritizirali takratni francoski film, »odkrili« pojem avtorstva in slavili spregledane režiserje, kot so Hawks, Hitchcock in drugi. Iz tega kritiškega kroga je ob koncu petdesetih nastalo novo filmsko gibanje - francoski novi val. Najradikalne-je je svoje poslanstvo zastavil prav Godard, ki je po scenariju kolega Truffauta leta 1959 posnel celovečerni prvenec Do zadnjega diha, ki ni šokiral toliko z zgodbo kot z rušenjem filmskih pravil, predvsem pravil montaže. Godard je zaničeval perfekcijo, njegovo vodilo je bila improvizacija. Svoje zgo- dnje filme je praviloma snemal brez stativa in umetne razsvetljave, večinoma na ulicah Pariza (Živeti svoje življenje, Nori Pierrot); šel je celo tako daleč, da je v posamezne sekvence s skrito kamero vključeval mimoidoče (Zenska je ženska). Velik del sedemdesetih je snemal le z novonastalo videotehniko, njegovi zadnji filmi (Novi val) pa so, po VVendersovih besedah, kompozicijsko bolj freske kot pa gibljive slike. SIMON POPEK Milili 1 i RAI 1 RETE 4 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nan.: Družina Bradford, Družina Ad-dams, feffersonovi Film: Attila (zgod.), vmes (11.00) dnevnik Nad.: General Hospi-tal, 8.35 Marilena, Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 10.00 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti Dnevnik in Tri minute Variete: A časa nostra Fatti, misfatti e... TG 4 vesti Italijanska kronika Buon pomeriggio Dok.: Voda (3. oddaja) Nad.: Sentieri, 15.10 Variete: Buona fortuna Grecia, 16.05 Anche i Otroški variete ricchi piangono, 16.55 Mladinski variete: Big! Febbre d’amore V Parlamentu in vesti Rubrika o lepoti Aktualno: Italija, na- TG 4 vesti vodila za uporabo Aktualno: C’ eravamo Variete: Ci siamo? (vo- tanto amati di Gigi Sabani) Nad.: La signora in ro- Vreme in dnevnik sa, vmes (18.55) vesti Film: La finestra sul Kviz: La cena e servita cortile (krim., ZDA Film: American Gigo- ’54, i. J. Stevvart, Grace lo (dram., ZDA '80) Kelly, R. Burr) Film: 11 braccio vio- Caffe italiano lento della legge Dnevnik 1 (krim., ZDA ’76), vmes Športna sreda Dnevnik in vreme (23.30) nočne vesti i f RAI 2 ® CANALE5 Otroški variete Na prvi strani Variete: Maurizio Go- Jutranji dnevnik stanzo Show (pon.) Rubrika o vrtnarstvu ImHij Nan.: La časa nella Film: Delitto senza prateria scampo (krim., ’57) Variete: Ore 12 Nan.: Lassie Dnevnik TG 5 Kratke vesti RB Sgarbi quotidiani Segreti per voi... Aktualno: Forum, Variete: I fatti vostri 14.30 Agenzia matri- Dnevnik, gospodarst- moniale, Ti amo par- vo, rubrika o motorjih. liamone, 15.30 Scene vreme, razmišljanja da un matrimonio Nad.: Quando si ama, Otroški variete 14.40 Santa Barbara Kviz: OK il prezzo e Kronika v živo giusto, 19.00 La mota Vesti in iz Parlamenta della fortuna Pogum življenja Dnevnik TG 5 Nan.: Hunter, vreme Striscia la notizia Nad.: Beautiful TV film: 11 destino Dnevnik in šport nella culla (dram., Varieteja: Ventieventi, ZDA ’91, i. B. Bedelia) 20.40 Acqua calda Aktualno: Spazio 5 Mixer in Pegaz Variete: Maurizio Go- Nočni dnevnik H stanzo Show, vmes Filmske novosti (24.00) TG 5 vesti Glasba DOC ■ ^ RAI 3 a Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,11.30) vesti Kratke vesti iz Milana Pogled na literaturo Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Derby in pregled tiska Dok.: Geo, nato Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Blob in Una cartolina Aktualno: Mi man da Lubrano Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Ita- lia, 23.40 Publimania Dnevnik in vreme ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Varieteja: Non e la Rai, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: Jumpstreet Vremenska napoved Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) šport Nan.: Quelli della Spe-ciale, 22.15 Le ragazze della Terra sono meglic (i. D. Cameron) Varieteja: No limits, 23.45 Playboy Show Odprti studio in šport ® TMC Euronevvs Nad.: Doppio imbro-glio, 9.45 Potere Rubrika: Ženska TV Nan.: Autostop per il cielo TMC News - Šport Film: Dov’e Jack? (pust., VB '69, r. J. Cla-vell, i. Tommy Steele) Nanizanka: Batman Dok. oddaja: Prijateljska narava - Tiger Rubriki: Ženska TV, 19.10 Garderoba (vodi B. Barzini) Vremenska napoved in TMC News Nan.: Maguy - L’aman-te come il respiro Nogomet: VB-San Marino (kvalifikacije za SP) Športna oddaja: Mon-docalcio TMC vesti in vreme Film: I signori della guerra (vojni, ZDA ’88, i. David Carradi- ne, Sid Haig) Aktualno: CNN News (Jti ITALIA 7 Risanke Nad.: Gara a čara Nan.: I Campbell News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Filmske novosti Sette in allegria News Line -Vnesti Nan.: Buck Rogers II sasso nella scarpa Film: Il cacciatore di squali (pust., It.-Sp. '79, i. Franco Nero) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: C’e un fantasma nel mio letto (kom., It. '80, i. Lilli Garati, Ren-zo Montagnani) © TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika o obrtništvu Ena rastlina na dan Film: Aliče e i giorni della droga (dram., '73, i. W. Shatner) Nočne vesti S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi B Koper Mannix, am. tv nan. Istrska paberkovanja Pustite jih živeti, dokumentarna oddaja Glasba TV novice Robin Hood iz vesolja Dvojnik, angleški mladinski tv film, 1980 Severovzhod, tv magazin Studio 2 mladi m Primorska kronika BS TV dnevnik Mannix, am. tv nan. Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Bersaglio Sok moderne umetnosti, ameriška dokumentarna serija TV dnevnik Arhitektovi nasveti Zidovi Malapage, ponovitev francoskega filma; igrajo: Isa Miranda, Jean Gabin in drugi; režija: Rene element EEHF Avstrija T Cas v sliki Žandarji in marsovci, ponovitev filma Sinha Moča, 99. del Trojica s štirimi pestmi: Priča Družina Meier, serija Peter Pan in gusarji Krofovska tolpa, lutkovna igrica Dekle iz prihodnosti, zadnji del Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Liebling Kreuzberg Cas v sliki Morlock, 1/3 del nemške serije, 1992 Aljaska: Zadnjih 15 minut Australia, melodrama Mike Hammer Poročila; Tisoč mojstrovin DERIF Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Nove dogodivščine družine Robinson v divjini, am. film Poklicne slike: Vzgojiteljica Zemlja in ljudje Družinske vezi: Trenutki, 1. del Gaudimax, igra Cas v sliki Šport Mediji - mnenja Cma kuga: Pozne posledice nesreč tankerjev Round Midnight, Slawomir Kulpovvicz v dunajskem Metro-polu OtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 65. del Poročila TV šola Marijana, 8/13 del francoskega animiranega filma Poročila Ko se svet vrti, 65. del Monofon Poročila Slika na sliko Ono (It), ponovitev 2/4 dela am. nadaljev. Poročila Učimo o Hrvaški Divji svet otrok, 20/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Moja knjiga o džungli: Prijateljstvo s pragozdnimi živalmi, 7/27 del Santa Barbara, 329. del Risanka Dnevnik 1 Smrtonosna ljubezen, nemški film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja 0*0 Hrvaška 2 TV koledar Alžir, ponovitev ameriškega filma Dnevnik 1 Pravi igralci, 7/15 del ameriške humoristične serije Življenjske preizkušnje: Izgradnja stanovanja, 6/13 del dokumentarne serije Ono (It), 3/4 del ameriške nadaljevanke Glasbeni večer: Hom-mage a Matačič Horoskop @ Madžarska Cez dan Peklenski raj, brazilska serija Portret Dalija Igra Poročila Popoldanski saldo Literarna igra Kupil bom to žensko, 157. del Sedaj, za mnogo-stransko mladino Magazin za mladino Svet denarja Večerna pravljica Miami Vice, am. nan. Dnevnik Globus, 2. del serije Aktualno Novi svet, zunanjepolitična kronika Dnevnik; Dnevnik BBC ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 10.35 11.05 11.15 12.00 13.00 13.05 13.15 14.00 14.25 15.25 17.00 17.15 18.50 19.30 20.05 20.30 22.15 22.45 Sprehodi po stari Ljubljani, 3/9 del, ponovitev Preludij in fuga na ime Bach, izvaja Corrado Rojac, ponovitev Milena, 4., zadnji del koprodukcijske nadaljevanke, ponovitev, VPS 1115 Osmi dan, ponovitev, VPS 1200 Poročila Poslovna borza, ponovitev Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, 1/6 del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Filmsko popoldne V avtobusu, 4. del angl. naniz., ponovitev, VPS 1400 Vlak otroštva in upanja, 4/6 del češke nad., VPS 1425 Ciklus filmov J.L. Godarda: Mali vojak, francoski film, VPS 1525 TV Dnevnik 1 - slovenska kronika Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Štiri v vrsto, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Film tedna: Ruby and Rata, novozelandski film, VPS 2030 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Oči kritike 23.45 Video strani IT SLOVENIJA 2 Iz življenja za življenje: Otroška prehrana, Zdravo ležišče, Ocenjevanje kakovosti sadnih jogurtov, ponov. Glasbeni večer o Mozartu, ponovitev Telesni slogi: Goli, 2/4 del angleške dokumentarne serije, ponovitev Glasba, Sov in cirkus: Lepi trenutki v cirkusu, 1. del, ponovitev Poročila Omizje, ponovitev Beverly Hills, 90210, 7/22 del ameriške naniz., ponov. Turizem, svetovalnonamenski program Slovenija - umetnostni vodnik: Štajerska, Dornava, mariborsko območje TV dnevnik 2, vreme, Šport Športna sreda Filipinski madrigalisti, posnetek koncerta iz Grobelj Sova Buntz z Beverly Hillsa, 8/13 del ameriške nanizanke Načrti in želje, 2/6 del angleške nadaljevanke (do 23.50) A KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 13. del Dokumentarec tedna: Brazilija, ponovitev 1. dela Drugačen svet, ponovitev 97. dela Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 22.,zadnji del Male živali Ninja želve, 53. del ameriške nadaljevanke Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Kult-ura, pol ure kulture Smithsonian, 3. del dokumentarne serije Pred premiero, kratki film o plesu Drugačen svet, 98. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved MCM Video strani H KOPER Studio 2 - otroški program Primorska kronika SREDA, 17 FEBRUARJA 1993 FILM DOKUMENTARNA ODDAJA GLASBENA k* ODDAJA NADALJEVANKA Is#| OTROŠKA QQ y_!i RAZVEDRILNA • "g INFORMATIVNA * ŠPORT ™ ODDAJA ODDAJA ODDAJA TV SLOVENIJA 1 20.30 1 FILM TEDNA: RUBY IN RATA, novozelandski film TV SLOVENIJA 2 18.55 V filmu se zoperstavljata dva svetova, svet priseljencev, ki ga predstavlja Ruby, in svet prvobitnih prebivalcev. Maorov, ki ga predstavlja Rata s sinom Wilijem. Ruby v svoji hiši odda stanovanje Rati in njenemu sinu, tako po eni strani ne bi bila več osamljena in še nekaj denarja bi lahko zaslužila. Vendar sožitje med njimi ni takšno, kot bi si ga Ruby želela. Med njimi obstajajo razlike, ki jih kljub trudu ni mogoče zabrisati. TURIZEM, svetovalnonamenski program Madžarska velja danes za eno gospodarsko najbolj »perspektivnih« držav nekdanjega socialističnega tabora. Današnja oddaja pa vas bo, s predstavitvijo me- ^ sta Pecs, seznani-la z njenimi kultur- z ~x_.. ’£*, nozgodovinskimi hrvaška znamenitostmi. V predstavitvi mesta so posebno pozornost posvetili glavnemu trgu, cerkvam, mestni džamiji, hotelom in restavracijam, kjer gostom postrežejo z okusno hrano in domačim vinom. k TV SLOVENIJA 2 21.50 mn FILIPINSKI MADRIGALISTI, ' Koncert v Grobljah TV HRVAŠKA 1 20.05 Konec julija lanskega leta je Slovenija v okviru koncertov, ki jih prireja agencija Gallus Carniolus, gostila tudi znani zbor Filipinski madrigalisti. Zbor, katerega umetniški vodja je Andrea Veneracion, ima zelo obširen repertoar, pojejo pravzaprav vse, od cerkvenoduho-vnih pesmi, madrigalov, ljudskih do popularnih pesmi. Televizija Slovenija je pripravila tri oddaje o koncertu v Grobljah, prva je bila na sporedu že avgusta, drugo oddajo, v kateri so zajeta religiozna in klasična dela, si lahko ogledate nocoj, tretja oddaja, ki bo na sporedu v prihodnjih mesecih, pa obsega program popularnih pesmi. SMRTONOSNA LJUBEZEN, nemški film Gospa Erdmann je sprva navdušena nad zaroko svoje hčerke Sarah z Manfredom Rothom, kasneje pa vse bolj spoznava, da Manfred ni pravi mož za njeno potomko. Manfreda in Sarah nikdar ne vidi sama, brez navzočnosti Manfredove matere, moti pa jo tudi močna navezanost poslušnega sina na njegovo mater. Sarah pa je vseeno, da njen Manfred veliko pozornosti posveča tudi svoji »drugi-pr-vi« ženski. Ko se končno poročita, se gospa Erdmann odloči pobliže spoznati Manfredovo mater, pri tem pa spozna grozljive stvari ... Režiser filma je Wolf Gremm, igrajo pa: Ruth Maria Kubitschek, Brigitte Mira, Dietlinde Turban. RAI 1 20.40 LA FINESTRA SUL CORTILE (Rear Window), režija Alfred Hifchcock, igrajo Grace Kelly, James Stevvart, Thel-ma Ritter, Raymond Burr. Jeffje priklenjen na stol, ker si je zlomil nogo. Da si krajša čas, opazuje z daljnogledom dogajanje v sosednji hiši. Odkril bo umor... Znani Hitchcockov celovečerec sloni na Jeffovi nezmožnosti, da bi neposredno vplival na dogodke. Njegov edini stik s svetom so prijatelj policaj, Lisa in Stella, ki so aktivni namesto njega. Film je Hitchcock posnel v študiju, kar mu dopušča, da prosto igra z dogodki. S precejšnjo mero voyerisma nas torej Jeff in režiser pospremita v tujo hišo... Film je doživel bodisi pri kritikih kot pri publiki velik uspeh. GOVORI SE Televizija na prepihu, zaprite vrata! Privatizacija na televiziji se nadaljuje in televizijski projekti so vedno dražji. Ko slovenska televizija ne bo imela več »i-mutne-tete« (včasih so bili to strici), bo tudi več možnosti za dober televizijski program. Prejšnji teden je na Kanalu A spregovorila Helena Blagne, v veliko razočaranje vseh tistih, ki so prižgali televizorje, polni napetega pričakovanja, da jih bo Helena pritegnila s svojo pesmijo. Kadar politiki želijo imeti dober govor, je najbolje, da jim ga kdo napiše, za Heleno pa bi bilo dobro, če bi ji ga tudi kdo prebral. Vsekakor bi si moral kdo izmisliti tudi note za govor, zakaj Heleni »trotel boben« očitno ne zadostuje. Na zaslonu so se pojavljale številke, vendar dosti prenizke, da bi bili dovolj-šnje plačilo tistemu, ki je vse do konca poslušal Helenco -bog ne daj, da bi prišla celo na dom (za noben denar!). Za lepoto je res bolje, da molči. Po krajšem premoru, ki si ga je Vladimir Vodušek očitno vzel za premislek po razvpiti oddaji predsedniških soočenj, se je odločni tv novinar in urednik vrnil na male zaslone. Tokrat v novi, drugačni podobi. Očitno je spoznal, da ga nekateri nikakor ne želijo jemati dovolj resno, zato si je nadel nov, resnejši videz in se obdal z brado, ki umetnikom daje pridih poetičnosti, novinarjem pa poduhovljenosti. (A.K.) ® RAI 1 gg RETE 4 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: 11 corsaro della mezzaluna, vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Aktualno: Primissima Dok.: Ogenj (4. oddaja) Variete: Buona fortuna Otroška oddaja Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo) Variete: Caffe italiano, vmes (23.00) dnevnik Dnevnik in vreme m Danes v Parlamentu H Rubrika opolnoči H Nočni film ^ RAI 2 Otroški variete Vesti - Euronevvs Rubrika o vrtnarstvu Film: Maria di Scozia Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Pogum življenja, nato šport Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik in Šport Variete: Ventieventi TV film: La scalata (dram., It. ’92) Aktualno: Rock caffe TG 2 - Pegaz Šport: EP v košarki, 1.15 SP v skokih 4 i RAI 3 Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,12.00) dnevnik Pogled na glasbo Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR - Dežela 7 Samo za šport Športna rubrika Derby Neonews, nato pregled tujega tiska Dok.: Geo, nato Lassie Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Telegiornale Zero Blob in Una cartolina Aktualno: 11 rosso e il nero (vodi M. Santoro) Dnevnik in Omnibus Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario Nan.: Družina Bradford, Družina Ad-dams, Jeffersonovi Nad.: General Hospi-tal, 8.35 Marilena, 10.00 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, 15.10 Grecia, 16.05 Anche i ricchi piangono, 16.55 Febbre d’amore TG 4 vesti Aktualno: C' eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena e servita Film: 11 siciliano (dram., ZDA ’87) Film: Birdy - Le ali della liberta (dram:, ZDA ’84), vmes (23.30) vesti |S CANALE5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show Nan.: La časa nella prateria Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.3Q Scene da un matrimonio Otroški variete: Risanke in kviz Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la riotizia Kviz: Tutti per uno (vodi M. Bongiorno) Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti V kioskih > ITALIA1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non 6 la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: Jumpstreet Vremenska napoved Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport Nogomet: Atletico Bil-bao-Milan Film: Anche i fanta-smi lo fanno (kom., ZDA '85) Odprti studio, pregled tiska in šport ® TMC Euronevvs Nad.: Doppio imbro-glio, 9.45 Potere Rubrika: Ženska TV Nan.: Autostop per il cielo TMC News - Šport SP v smučanju: skoki 90 m Nan.: Ai confini deli’Arizona Risanke: Snack Nan.: Batman Dok.: Prijateljska narava - Ris Rubriki: Ženska TV, 19.10 Garderoba Vremenska napoved TMC News Nan.: Maguy - La mota della fortuna Film: Un tassinaro a New York (kom., It. ’87, r.-i. Alberto Sordi) Snežni planet TMC Nevvs in vreme Film: Questa notte o mai (kom., ZDA ’57, r. Robert Wise, i. J. Sim-mons, T. Franciosa) Aktualno: CNN Nevvs (JP ITALIA7 Risanke Nad.: Gara a čara Nevvs Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria Nevvs Line Nan.: Buck Rogers Il sasso nella scarpa Film: La sceriffa deirOklahoma (vestern, ZDA ’52, i. Judy Canova, J. Russell)) Vesti: Nevvs Line Colpo grosso story Film: Il Consigliori (dram., It. ’73, i. Tomas Milian, Martin Balsam) Nevvs Line - Vesti £$ TELEFRIUU Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla (i. E. Calindri) Nad.: Destini H Večerne vesti ■ Rubrika: Parliamone Film: La vita di Sally Stafford (dram., ZDA '78, i. Dyan Cannon) NoCne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi §8 Koper Harry O, am. tv. nan. Blodnje, ponovitev italijanskega filma Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Picasso v Horti de Sant Joan, katalonski dokumentarni film TV novice Čarobna svetilka: Tečaj italijanskega jezika Sok modeme umetnosti, ameriška dok. serija Bersaglio, ponovitev Arhitektovi nasveti Primorski forum Primorska kronika TV Dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka Meridiani Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini (□MF Avstrija 1 Čas v sliki Družinske vezi, pon. Sinha Moča, 100. del Trojica s štirimi pestmi Antični bogovi in junaki Knjiga o džungli Am, dam, des Alfred J. Kwak: Kavboji in Indijanci Artefix, otroški klub The Real Ghostbusters Mini čas v sliki Liebling Kreuzberg Čas v sliki, vreme Donavska princesa Neločljiv par, francoska komedija Tat, ameriški film; igrajo James Caan, James Belushi in drugi Mike Hammer Poročila; TisoC mojstrovin (DMF Avstrija 2 SP v nordijskih disciplinah, skoki Tisoč mojstrovin Vohuni na sodu smodnika, angleška komedija Suši ali hamburger SP v nordij. discipl. Dmžinske vezi, 2. del Kdo je kdo?, igra Regionalna poročila Čas v sliki, vreme Kultura Domače reportaže Trailer Pozor, kultura! Dunajski operni ples 1993, prenos pustovanja Crazy Horse Poročila QtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 66. del Poročila TV sola Ljubezenske zgodbe, 6. del mladin. serije Poročila Ko se svet vrti, 66. del Monofon Poročila Slika na sliko, ponov. Ono (It), ponovitev 3/4 dela am. nadaljev. Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Pogled skozi okno Santa Barbara, 330. del am. nadaljevanke Dnevnik 1 Poslovni klub Zakaj te imam rad? Ekran brez okvirja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Sovražni rudnik, pon. filma Dnevnik 1 Brooklynski most, 7/11 del ameriške humoristične nadaljevanke Ono (It), 4., zadnji del ameriške nadaljevanke Moč in slava, 13., zadnji del športnega dokumentarnega filma Pepsi Dj Mag Horoskop Madžarska Dobro jutro Gez dan Mali nepridiprav, ponovitev filma Igra Your English Magazine Poročila Popoldanski saldo Kupil bom to žensko, 158. del mehiške nad. Za menedžerje Svet denarja Večerna pravljica Za boljši jezik Gledališki dnevnik Dnevnik Sosedje, 152. del Aktualno Kenny Vheeler, koncert Dnevnik Dnevnik BBC ■ ODDAJE V SLOVENŠČINI 6 - SLOVENIJA 1 n Zgodbe iz školjke H Film tedna: Ruby in Rata, novozelandski film, ponov. H Poročila Filmsko popoldne Buntz z Beverly Hillsa, 8/13 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1355 Vlak otroštva in upanja, 5/6 del Ceske nadaljevanke, VPS 1420 Osebna izbira, ameriški film, VPS 1520 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport Žarišče F.Huby: Ljubezenska preizkušnja, 3/7 del nemške nadaljevanke, VPS 2035 Tednik, VPS 2125 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Poslovna borza Video strani $T SLOVENIJA 2 Turizem, svetovalnonamenski program, ponovitev Slovenija - umetnostni vodnik: Štajerska, Dornava, mariborsko območje Falun: SP v klasičnih smučarskih disciplinah, skoki, prenos Oci kritike, ponovitev Svet poroča, ponovitev Videospon Že veste, svetovalnonamenski program TV dnevnik 2, vreme Šport Umetniški veCer Opazovalec z okna: Skrivnost katedral, 2. del nanizanke avstrijske televizije Ves svet je oder, 2. del angleške dokumentarne serije Ponižani in razžaljeni, Slovenski zbor Šentjakob pri Lo- Sova Dragi John, 43. epizoda ameriške nanizanke Načrti in želje, 3/6 del angleške nadaljevanke Video strani A h KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 14. del Pred premiero, ponovitev kratkega filma o plesu Drugačne svet, ponovitev 98. dela Elizije - rajski vrtovi, ponovitev 3. dela oddaje o duhovnosti Ninja želve, 54. del ameriške risanke Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Dance session, 17. oddaja o plesu Kulinarični kotiček, ponovitev oddaje Trojna prevara, ameriški akcijski film Drugačen svet, 99. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle Video strani B KOPER Primorski forum Primorska kronika IIVIIIIVI ČETRTEK,18. FEBRUARJA 1993 FILM M DOKUMENTARNA ODDAJA GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA U* OTROŠKA 00 RAZVEDRILNA • INFORMATIVNA * ŠPORT ™ ODDAJA ODDAJA — ODDAJA TV SLOVENIJA 2 18.45 ŽE VESTE, svetovalnonamenski program Jeff, uspešen študent in odličen športnik, zaupa staršem, da čuti nagnjenja do moških. Za urejeno mater in očeta je to pravi šok, zato ga poskušata pregovoriti, da poišče pomoč pri strokovnjaku, predvsem pa, da sam zastavi vse sile, da v sebi zatre »nenavadna« čustva. Jeff bi rad ustregel staršema, vendar spozna, da je njegova »drugačnost« bistveni del njegove osebnosti. Očita jima, da ga nočeta razumeti, in ju prosi, da mu pomagata ostati biti on sam. Zdi se, da je prepad med njim in staršema vse večji. Ko pa družino zadene nenadna očetova smrt, mati vendarle premaga svoje predsodke in se odloči, da bo Jeff a sprejela, takšnega, kot je. Tokratna oddaja iz niza Od januarja do decembra se imenuje Rožna ulica, v upanju, da bi se na naši zemlji »rodilo« čim več rožnatih ulic. Eden najpomembnejših kazalcev stopnje razvitosti neke države je bruto proizvod. Kaj pa sploh je bruto nacionalni proizvod? Ta zapleteni ekonomski pojem bodo poskušali v oddaji predstaviti čim bolj celovito. V novem nizu treh oddaj pa bodo skušali odgovoriti tudi na vprašanje, kako poleteti s toplozračnim balonom. Naučili se bošte osnovna pravila in veščine, ki jih je potrebno obvladati pri letenju z balonom. Razmišljati pa bodo tudi o vzrokih za silni razmah tovrstnega športa. TV SLOVENIJA 2 21.40 PONIŽANI IN RAZŽALJENI TV HRVAŠKA 1 20.50 ZAKAJ TE IMAM RAD, glasbena oddaja Slovenski zbor Šentjakob pri Ložu, ki ga vodi Lajko Milisavljevič, uspešno deluje in razveseljuje svoje občinstvo z odličnimi koncerti že vrsto let. Njegovi koncerti so vedno vsebinsko povezani z neko idejo. Koncert Ponižani in razžaljeni vsebuje šestnajst do dvajset pesmi manjšin celega sveta (Palestincev, Kurdov... ), v katerih je upesnjeno teptanje človekovih pravic in človekove identitete. Zaradi zborove posebnosti se je avstrijska televizija odločila za velik in drag projekt ter »upodobila« njegove pesmi v obliki videospotov. Nastal je nekakšen videokoncert, ki si ga lahko ogledate nocoj ob 21.40. Nocoj si lahko ogledate glasbeno zgodbo z naslovom Zakaj te imam rad, v katero vas bosta popeljala Jadranko Črnko in Zvonimir Milčec. Ob obujanju spominov, prijetnem klepetu in sprehodu po zagrebških ulicah vse do njegovega predmestja ju bodo spremljale raznovrstne glasbene in plesne točke. Nastopili bodo: Arsen Dedič, Hrvoje Hegeduših, Jasna Bilušič, Branko Bulič, Mirjana Bo-hanec-Vidovič, baletni par Davorka Kule-novič in Jura Mofčan, Stjepan Mihaljinec, Josip Klima, ansambel Črnih 6, tambura-ška skupina Lampaš in Djurdja Pleše, klopa Nostalgija, bratje Justin, Zdenka Vučkovič in Toni Kljakovič. RETE 4 22.50 BIRDV - LE ALI DELLA LIBERTA’ (Birdy) ZDA 1984, režija Alan Parker, igrajo Matthew Modine, Nicolas Cage, Karen Young. Po vrnitvi iz Vietnama Birdy ni zmožen samostojnega življenja, saj se je čisto zaprl vase. Njegov edini stik s svetom je stari prijatelj, ki je tudi bil ranjen v vojni. Birdyju je ostala samo otroška ljubezen do ptičjega leta... Film je posnet po istoimenskem romanu Williama Whar-tona, vendar je režiser prestavil dogajanje iz štiridesetih let v sedanjost. Parker je posvetil veliko pozornost ptičjemu letu, predvsem v končni sekvenci. Kasneje se je posvetil glasbenim filmom. DOGAJA SE Peter Božič Očeta Vincenca smrt V teh dneh so v studiu TV Slovenija končali snemanje nove televizijske drame Očeta Vincenca smrt. Scenarij je po lastnem romanu napisal Peter Božic. Režiser Andrej Stojan pa je dramo posnel v pičlih osmih dneh. Božičeva zgodba se dogaja dvajset let po vojni. Osnovna tema je razpad in propad razslojene, razkrojene in na vse strani sveta raztepene Vincenčeve družine. V središču igre so odnosi med dani družine, ki so se zbrali ob smrtni postelji očeta Vincen- ca. Vsi so prišli polni upanja na bogato dediščino, vendar so kaj kmalu razočarani, saj se izkaže, da VincenCevega sveta že davno ni vec. Tako se VincenCevi dediči »srečajo« zgolj z ranljivimi drobti lastnih življenj, polni sovraštva in travmatičnih doživetij se drug za drugim izpovedujejo. Vincenca igra Tone Solar, hčerki Metka Franko in Bernarda Oman, zeta Iztok Valič, sina iz prvega zakona Jože Hrovat, medvojno priseljenko iz Kočevja Milena Zupančič, z njimi pa je zaigral tudi Aleš Valič. (Ja) S RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Guardia, ladro e cameriera, vmes vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Italijanska kronika Dok.: Oblika Zemlje Variete: Buona fortuna Otroška oddaja Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, na- vodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme, vesti in šport Film: 11 viaggio di Ca-pitan Fracassa (kom., It. ’90, i. M. Troisi) Nočni dnevnik Caffe italiano Vreme in dnevnik Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Dok.: Cinema e RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Guai ai vinti Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrika Trenta tre in. vreme, Razmišljanja Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronike v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: II coraggio di vivere Športne vesti Nan.: Hun ter, vreme Nad.: BeautiM Dnevnik in šport Q Variete: Ventieventi 3 Variete: I fatti vostri TG 2 - Pegaz Nočni dnevnik Šport: Boks ^ RAI 3 Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,12.00) vesti SP v smučanju Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Laser Športno popoldne Športna rubrika Derby Aktualno: On-Off Dok.: Geo, nato Lassie Šport in vreme Dnevnik, deželne vesti Telegiomale Zero Blob in Una eartolina Dan na preturi Variete: Avanzi Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Ita-lia, 23.40 Voglia di te-nerezza S 5 RETE 4 ® TMC Nan.: Družina Euronevvs Bradford, Družina Ad- Nad.: Doppio imbro- dams, Jeffersonovi glio, 9.30 Potere Nad.: General Hospi- Rubrika: Zenska TV tal, 8.35 Marilena, (vodi Carla Urban) 10.00 Ines, 10.50 SP v smučanju: tek, 15 Amanda, 11.50 Cele- km ženske ste, vmes^O.30) vesti TMC News - Šport Variete: A časa nostra Film: La spia dai due TG 4 vesti volti (krim., ZDA ’64, Variete: Buon pome- r. John Nevvland, i. riggio Robert Vaughn, Senta Nad.: Sentieri, 15.10 Berger) Grecia, 16.05 Anche i Risanke: Snack ricchi piangono, 16.55 Nan.: Batman Febbre d'amore Dok.: Prijateljska nara- Rubrika o lepoti va TG 4vesti Rubriki: Zenska TV, Aktualno: C’eravamo 19.10 Garderoba (vodi tanto amati Benedetta Barzini) Nad.: La signora in ro- Vremenska napoved sa, vmes (18.55) vesti in TMC Nevvs Kviz: La cena 6 servita Nan.: Maguy - La crisi Nad.: Renzo in Lucia cardiaca Film: Agente 007 si vi- Nogomet: Argentina- ve solo due volte, Brazilija vmes (23.30) vesti SP v smučanju Nan.: Top Secret Dok.: Pariz TMC Nevvs - Vesti Nogomet: Pokal VB SP v smučanju CANALE5 Na prvi strani Ijfj ITALIA7 Variete: Maurizio Go- stanzo Show Nan.: La časa nella Risanke prateria Deželni programi Variete: Ore 12 Nad.: Čara čara Dnevnik TG 5 Nanizanka: I Campbell Sgarbi quotiadiani Nevvs Line - vesti Aktualno: Forum, Nad.: Aspettando il 14-. 30 Agenzia matri- domani, 14.30 II tem- moniale, 15.00 Ti amo po della nostra vita parliamone,15.30 Sce- Deželni programi ne da un matrimonio Sette in allegria Otroški variete Nevvs Line - Vesti Kviz: OK il prezzo e Nan.: Buck Rogers giusto, 19.00 La mota Il sasso nella scarpa della fortuna Film: Agente segreto Dnevnik TG 5 777 in vito ad uccidere Striscia la notizia (krim., It. ’66) : Varieteja: Scherzi a Nevvs Line - Vesti parte, 22.40 Gomma- Colpo grosso story piuma Film: Dio perdoni la Variete: Maurizio Co- mia pištola (vestem, stanzo Show, vmes It. ’69, i. L. Savona)) (24.00) TG 5 vesti) Nevvs Line - Vesti Danes v kioskih 68 TELEFRIUU ITALIA 1 Telefriuli non stop BltM Otroški variete Kratke vesti Nanizanke Starlandia Odprti studio Nan.: Villa Arzilla JHfjJfl Otroški variete Nad.: Destini Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non 6 la Večerne vesti Aktualno: O Deželi RAI, 16.00 Unomania Rubrika: Občina Nan.: Baywatch Rubrike: Diagnoza, Varieteja: Tvvin Clips, Led in sneg, 22.00 Mo- 17.35 Mitico torji no- stop Nan.: Jumpstreet Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport Film: La settima profe- # TELE 4 zia (fant., ZDA ’88, r. Carl Schulz i. Derni Moore, M. Biehn) (Se povezuje s sporedi Aktualno: L'istruttoria Italia 1) Odprti studio, pregled Lastne oddaje: tiska in Studio šport Kronika in komentar Nan.: Sonny Spoon Dogodki in odmevi 8 Koper Mannix, ameriška tv nanizanka Juke box, glasbena oddaja, ponovitev TV novice Čarobna svetilka Dolgo iskanje, angl. dokumentarna serija Vohuna, ameriška nanizanka Meridiani, aktualna tema, ponovitev Studio 2, pogovor z gosti Primorska kronika TV dnevnik Mannix, am. naniz. Nočni sodnik, ameriška nanizanka Koncert: Irena Grafe-nauer-flavta, Maria Graf-harfa, ponovitev P.I. Čajkovski: Italijanski Capriccio TV dnevnik Globus Tajna agentka Natalija, francoska komedija; igrajo: Martine Carol, • Felix Marten in drugi ifliRSJ" Avstrija 1 Čas v sliki Družinske vezi, pon. Neroda, pon. filma Sinha Moča, 101. del Trojica s štirimi pestmi Jaz in ti, otroški spored Heidi, risana serija Am, dam, des Muppet babys, risana serija Cool Video uspešnice in kviz Mini čas v sliki To je bil operni ples Čas v sliki Liebling Kreuzberg Čas v sliki, vreme Primer za dva: Nevarno dobra ideja Vikend pri Bernieju, ameriška komedija Nori safari, ameriška akcijska komedija Avstrija 2 SP v nordijskih disciplinah, prenos iz Fa-luna Operni ples, nemška glasbena komedija SP v nordijskih disc. Družinske vezi Milijonsko kolo Regionalna poročila Čas v sliki, vreme Kultura Alpe: Solni rudniki, 6. del Šiling Mainz ostaja Mainz Noč v pariškem Lidu Poročila; Tisoč mojstrovin Otfl Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 67. del Poročila TV šola Operacija Barbarosa, 7. del mladinske nanizanke Poročila Ko se svet vrti, 67. del Mikser M Poročila Slika na sliko Ono (It), ponovitev 4., zadnjega dela ameriške nadaljevanke Poročila Tečaj nemškega jezika, 21. lekcija Beverly Hills, 90210, 20/23 del amer. naniz. Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 331. del amer. nanizanke Dnevnik 1 Film-video-film Do zadnjega diha, a-meriški film; igrajo: Richard Gere; režija: Jim McBride Slika na sliko Poročila Sanje brez meja OfO Hrvaška 2 TV koledar SP v nordijskih disciplinah, 15 km, Z, posnetek iz Faluna Turbo Limach Show Dnevnik Fina gospa, 2. del humoristične nanizanke Glasba skozi čas, 15/16 del Cro-pop.rock Gospodična Marple, 6/8 del Haggart, 4/7 del hum. serije Magija, 7/12 del Starinska zgodba, ameriški film @ Madžarska Čez dan Sosedje, 152. del, pon. Dallas, 113. del Igra Sotrpini Pomoč v duševni stiski Poročila Popoldanski saldo Spored za upokojence Kupil bom to žensko, 159. del Risanke Okno Primadona Hanna Honthy, ob 100-letnici rojstva umetnice Dnevnik Dallas, pon. 113. dela Kenny Vheeler, 2. del Vlak, francoski film Dnevnik BBBBHBinn ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Videošpon, ponovitev Umetniški večer Opazovalec z okna: Skrivnost katedral, 2. del nanizanke avstrijske telelvizije, ponovitev Ves svet je oder, 2. del angleške dokumentarne serije, ponovitev, VPS 1120 Poročila Poslovna borza, ponovitev Filmsko popoldne Dragi John, 43. epizoda am. naniz., ponov., VPS 1430 Vlak otroštva in upanja, 6., zadnji del češke nadaljevanke, VPS 1455 Vrnitev na otok zakladov, 3/10 del angleške nadaljevanke, VPS 1555 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Silas, 10/12 del nemške nadaljevanke Prvi uspehi: Plesni mozaik Regionalni studio Koper Štiri v vrsto, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme Šport Forum Vroči diamanti, ameriški film, VPS 2025 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Večerni gost, VPS 2245 Video strani fr* SLOVENIJA 2 Ze veste, svetovalnonamenski program, ponovitev Gospodarska oddaja: 10 000 obratov, ponovitev Ljubezenska preizkušnja, 3/7 del nem. nadalj., ponov. Falun: SP v Hasicnih smučarskih disciplinah, tek na 15 km (2), prenos Poročila Falun: SP v klasičnih smučarskih disciplinah, tek na 15 km (M), prenos Osmi dan, ponovitev Mostovi Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Znanje za znanje, učite se z nami Euroritem, 13. oddaja, ponovitev TV dnevnik 2, vreme, šport Studio City Sova Popolna tujca, 18/28 del ameriške nanizanke Načrti in želje, 4/6 del angleške nadaljevanke Dnevi zla, ameriški film (do 01.30) KANAL A RIS, risanke in spoti Ninja želve, 15. del Modna dežela, ponovitev 1.oddaje o modi Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 99. dela Ninja želve, 50. del ameriške risanke Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Dan po jutrišnjem, 7. del ameriške poljudno-znanstvene serije Frajer, ameriška komedija Drugačen svet, 100. del ameriške nadaljevanke Rock starine, 2. oddaja o starem rocku Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutche VVelle Astrološka napoved Video strani S® KOPER Studio - pogovor z gosti PETEK. 19. FEBRUARJA 1993 FILM H DOKUMENTARNA ODDAJA ^3 GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA lej OTROŠKA OQ RAZVEDRILNA • "g INFORMATIVNA * ŠPORT ODDAJA ODDAJA ODDAJA TV SLOVENIJA 1 20.25 VROČI DIAMANT, ameriški film Angleški filmski režiser Peter Yates je večino svojih filmov posnel v Ameriki. Tako je v ameriški produkciji leta 1972 nastal tudi film Vroči diamant, z že takrat zvezdniškim Robertom Redfordom in Georgeom Se-galom. Scenarij za kriminalko, v kateri so komični elementi enakovredni ali včasih celo prevladujoči, je napisal William Goldman. Johnu ob izpustitvi ravnatelj zapora obljubi, da se bosta kmalu spet videla. Pod vtisom teh besed se poskusa izogniti srečanju s svakom Kelpom, ki ga čaka pred zaporom. Svak je namreč v prostem času načrtovalec roparskih dejanj, zaradi katerih je John Ze »sedel« v zaporu... TV SLOVENIJA 1 22.45 TV SLOVENIJA 2 18.45 VEČERNI GOST: Vida Jeraj-Hribar Vida Jeraj-Hribar, violinistka, glasbena pedagoginja in organizatorka je z eno samo tanko knjigo spominov postala popularnejša od televizijskih zvezdnic in kandidatk za predsednco države. Bralke in bralci Jane so jo izbrali za Slovenko leta '92. Tako je knjiga Se enkrat dokazala svojo moč nad Slovenci, o čemer je bila gospa Jeraj-Hribar ves čas prepričana: »Takoj sem vedela, da bom izbrana jaz.« TV SLOVENIJA 2 23.50 ZNANJE ZA ZNANJE, učite se z nami V pretekli oddaji vas je avtor Zvezdan Martič (na sliki) seznanil z elektronskimi preglednicami, ki se uporabljajo za različne vrste izračunov. V današnji oddaji pa se boste naučiti, kako se v programskem paketu Outtropro izdela preglednica, s katero lahko vodimo evidenco zalog v trgovini. V rubriki Znani Slovenci o računalništvu vas vabimo, da prisluhnete, kako računalnik lajša delo dr. Alojziju Uranu. SOVA: DNEVI ZLA, ameriški film Fiim je korekten triler, ki ga odlikuje odlična igralska zasedba. Zvezdnik Kurt Russell nastopa v vlogi Andersona, ki kot izkušeni novinar miamijskega dnevnika piše predvsem zahtevnejše detektivske članke. Urednik pa mu zaupa tudi reportažo o umoru mladega dekleta. Ob odkrivanju ozadja umora se mu po telefonu oglasi morilec in tako Anderson prevzame vlogo posrednika med psihotičnim morilcem in javnostjo. RAI 1 20.40 IL VIAGGIO Dl CAPITAN FRACASSA Italija - Francija 1990, režija Ettore Scola, igrajo Vincent Perez, Massimo Troisi, Or-nella Muti, Emmanuelle Beart. Revni baron Sigognac potuje v Pariz. Na poti se pridruži skupini glumačev. Spozna jih in vzljubi njihov magični svet... Scola je zgodbo posnel po prvem delu znanega Gauthiero-vega romana iz leta 1863. Film je v celoti posnet v študiju z veliko skrbjo do detajlov. V ospredju je med igralci Massimo Troisi (Pulcinella), ki je zasenčil tudi glavnega junaka. SPOZNAJMO SE Andrej Stojan -poetični realist Verjetno ga ne poznate, saj televizijski režiserji že po svojem statusu ne smejo biti tako »razvpiti«, kot so to recimo filmski. Andreja Stojana lahko štejemo med prve tv-režiserje, čeprav si je dolga leta služil kruh kot asistent, saj so bila televizijska vrata nekoč za režiserje dosti bolj zaprta kot danes. Prvo ideološko zamero si je nakopal že na akademiji s »krivoverno« interpretacijo Crtomirove vloge v Krstu pri SavicL Pa je moral zapustiti tudi televizijo in oditi za umetniškega vodjo v Primorsko gledališče v Novo Gorico. Ko se je vrnil v Ljubljano, se je za nekaj časa ponovno onemogočil s predstavo Topla greda na Odru 57. Dandanes, ko so se razmere družbenih sil postavile na glavo, hkrati pa obdržale enaka razmerja, vse to sploh ni pomembno. Pa vendar je Andrej Stojan v teh letih režiral 50 gledaliških predstav, 3 tv-nadaljevanke in 46 tv-dram. Po duši in srcu mu je bil od pisateljev najbližji Tone Partljič s svojim poetičnim realizmom in tipično grenkim slovenskim humorjem. Oba pa še vedno čakata na nadaljevanje snemanja tv-nadaljevanke Pri Mariji Snežni zvoni (Ja) © RAI 1 Dok.: Velike razstave Film: L’oro delle mon-tagne (pust., ZDA ’51) Film: Pantera rosa - 11 mistero Clouseau Aktualno: Videl bos Aktualno: Ciao Italia Vreme, dnevnik Check Up in izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Aktualno: Prizma Rubrika za avtomobiliste TG 1 - Avto Sobotni šport 7 dni v Parlamentu Variete: Disney club Vesti in loto Zdravi in lepi Nedeljski evangelij Vreme in dnevnik Športne vesti Variete: Saluti e baci Nočni dnevnik TGl Posebnosti Dnevnik 1 in vreme Film: I compagni (dram., It. ’63, r. M. Monicelli, i. Marcello Mastroianni) f | RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 10.00) kratke vesti) Evropski dnevi Nan.: Lassie Tua - O lepoti Aktualno: Scrupoli Dnevnik Dribbling in vreme Nad.: Quando si ama, 14.35 Santa Barbara Aktualno: Videl boš, 15.50 Scanzonatissima Izžrebanje lota TGS Parquet, vmes IP v odbojki, 17.45 košarka Nan.: Un caso per due Vreme, vesti,-šport Variete: Ventieventi Film: Morire due volte (krim., ZDA ’89) Detto tra noi: Kronike v živo Dnevnik in vreme Senza scrupoli 4 i RAI 3 H V kioskih TGR O kmetijstvu Aktualno: Videl boš Film: Un pugno di cri-minali (krim., ’55) Koncert RAI 3 Dnevnik ob 12-ih Dok.: Pred 20 leti Deželne vesti Popoldanski dnevnik Samo za šport, vmes SP v smučanju: tek Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dico al TG 3 Aktualno: Ultimo minuto Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem s. ? RETE 4 Nan.: Družina Bradford, Družina Ad-dams, Jeffersonov! Nad.: General Hospi-tal, 8.35 Marilena, 10.00 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri Rubrika o lepoti Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.55 Feb-bre d’ amore TG 4 vesti Aktualno: Lui, lei 1’ al-tro (vodi M. Balestri) Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena e servita Nad.: Maria V parlamentu in TG 4 Koncert: orkester Sca-le dirigira Semjon Bi-chkov |5| CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Časa Keaton Aktualno: Sabato 5, 10.30 Nonsolomoda, 11.00 Anteprima Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum gio-vani, 14.05Arca di Noe, 14.30 Amid Kviz: Lingo Otroški variete: Topo Gigio in risanke Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Una poltrona per due (kom., ZDA ’83, r. John Landis) Aktualno: Su le ma-schere Koncert Dire Straits, vmes (24.00) vesti ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Variete: Non 6 la RAI, 16.00 Unomania Glasba: TopVenti Nan.: Ultraman A tutto volume Variete: Mitico Nan.: Jumpstreet Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport Nogomet: Inter-Japon-ska (turnir Squibb) Film: Acapulco, prima spiaggia a sinistra (kom., It. ’83, i. G. Samrnarchi) Odprti studio in šport ® TMC Euronews Rubrika: Snežni planet (pon.), risanke Nan.: Quartieri alti Prijateljska narava: Jazbec Rubrika o motorjih Crono Šport Show, vmes (14.00) SP v smučanju: tek, 30 km moški Košarka NBA Strike: Ribolov na ekranu Vremenska napoved Vesti: TMC News Nan.: Maguy - Alle ar-mi, battaglione! Film: Omicidio in bianco e nero (krim., ZDA ’90, i. RichArd Crenna, D. Carroll) SP v smučanju Film: L’uomo della porta accanto (dram., ZDA ’70, i. A. Perkins) Film: Frustrazione (srh., ZDA '72, i. Vincent Priče) Aktualno: CNN News Hjp ITALIA 7 Risanke Gremo v kino Nad.: Aspettando il domani Glasba in show Borsaffari, gospodarstvo Nan.: I Campbell Aktualno: USA Today Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria Nan.: I Cambell, 19.30 Buck Rogers Film: Anno 2670 - Ultimo atto (fant., ZDA ’73, i. R. McDovvall) Nan.: Glitter Profondo News Film: Killing Birds © TELEFRIUU Kratke vesti Dok.: Explorer Rubrika: Mavrica Cinquestelle Večerne vesti Posebnosti TG Nan.: Anna e il suo re Film: Chi chiama di notte? (krim., 75) Nan.: Barney Miller Nočne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi §8 Koper Mannix, ameriška tv nanizanka Tajna agentka Natalija, ponovitev fr. filma Čarobna svetilka: Dvojni McGuffin, ameriški pustolovski film Koncert: I. Grafenauer ; in Maria Graf, ponovitev P.I. Čajkovski: Italijanski Capriccio Globus TV dnevnik Verska oddaja Mannix, ameriška tv nanizanka V dobrem in slabem, angleška komedija; igrajo: Dirk Bogard, Susan Stephen in drugi TV dnevnik Stanje stvari Vohuna, ameriška tv nanizanka Horoskop LDiniF' Avstrija 1 Cas v sliki Sreča tega sveta, angleški film,1977 Hello Austria, Hello Vienna Kdor se zadnji smeje..., nemška komedija Hladno hrepenenje Ko so živali zapustile gozd Otroško pustovanje v Beljaku Mini Cas v slikah Alpe-Donava-Jadran Liebling Kreuzberg Cas v sliki, vreme Šport Kdor reče A Zlata dekleta Brannigan, ameriška kriminalka Royal Flash, angleški film Wurlitzer na pustno noc Avstrija 2 SP v nordijskih disciplinah; prenos iz Falu-na Ljubite klasiko? Allegro, glasbeni kviz Ljuba družina Kdo me hoCe: Živali i-ščejo dom SP v nordijskih disc. Avstrija danes Cas v sliki Kultura Capin proti Capinu, francoski film Cas v sliki Zabavni program Mike Hammer Poročila; Ex libris Tisoč mojstrovin OtO Hrvaška! TV koledar Dobro jutro, Hrvaška Parlaonica, 2. del Magija, ponovitev 7. dela Poročila Moč in slava, ponovitev 12. dela Haggart, pon. 4. dela Vi in vas video Poročila Pozdravi iz domovine Beverly Hills,90210, ponovitev 20. dela Poročila Televizija o tv Poročila TV razstava: Zagrebški zbiratelji: Pisana zagrebška šola Santa Barbara, 332. del amer. nadaljev. V začetku je bila beseda Risanka Dnevnik 1 TV tednik Dan Turner, hol-lywoodski detektiv, ameriški film Usode: Bol na Bolu Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja OtO Hrvaška 2 TV koledar SP v nordijskih disciplinah, 30 km, 2, posnetek iz Faluna Košarka, prvenstvo Hrvaške Film, ponovitev Dnevnik 1 Crno-belo v barvah: V avtobusu. 26/51 del angleške humoristične nanizanke Šepetanje na blazini, ameriški film Hit depo Horoskop © Madžarska Dobro jutro Verski program Spored za otroke TV magister VVurlitzer Lovejoy: Lilijini biseri Past za starše, am. film Mediamix: Vzhodnoevropski rock na ameriškem radiu Politični show Kolo sreče, kviz VeCerna pravljica Dnevnik Kumara, politic. solata Vesoljski lovec, ameriški film Zvezdniki: Bela Er-nyei Inšpektor Maulin, francoski film Dnevnik ODDAJE V SLOVENŠČINI e r SLOVENIJA 1 H Radovedni Tacek: Padalo, ponovitev l J.Strzinar: Zaljubljeni zmaj, 3., zadnji del lutkovne igrice, ponovitev Brvar - Pediček: Mala Odiseja, kratki igrani film. ponov. Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, ponovitev Vroči diamant, ameriški film, ponovitev Poročila Tednik, ponovitev Filmsko popoldne Popolna tujca, 19/28 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS1400 Hvala bogu za Maurica Chevalierja, francoski film, VPS 1430 Ciklus filmov Františka Capa: Jan Cimbura, češki film, VPS 1525 TV dnevnik 1 Potovanje po človeškem telesu,' 3/8 del nemške poljudnoznanstvene serije, VPS 1710 RPL TV mernik Žrebanje 3x3, VPS 1912 . TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Karneval, VPS 2025 Šampanjski Charlie, 4., zadnji del ani. nadalj., VPS 2130 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Sobotna noč Videonoč, VPS 2300 Tuji Sov, VPS 0010 (do 01.00) e r SLOVENIJA 2 Jakec in čarobna lučka, 19/26 del angl. serije, ponov. Denver - poslednji dinozaver, 16/20 del ameriške nanizanke, ponovitev Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke, ponovitev Zgodbe iz školjke, ponovitev Falun: SP v klasičnih smučarskih disciplinah, tek 30 km (M), prenos Košarka, NBA liga Maribor: Odbojka (M): Vileda - Dukla, prenos Operne zgodbe: Andre Chenier, 7. oddaja Moja knjiga o džungli, 19/27 del nemške poljudnoznanstvene serije TV dnevnik 2, vreme, šport Rojstvo Evrope, 4/7 del angleške dokumentarne serije Slovenski magazin Poglej in zadeni Sova Znaki zodiaka: Vodnar, 11/12 del nemške nanizanke Načrti in želje, 5/6 del angleške nadaljevanke Nekaj skupnega, ameriški film (do 01.30) >X KANALA 09.00 09.25 10.00 11.30 18.30 19.00 20.00 RIS, risanke in spoti Ninja želve, 16.del Frajer, ponovitev filma Rock starine, ponovitev 2.oddaje o starem rocku Jazzbina, ponovitev 2. oddaje o jazzu Srečni Luka, 10. del Risanka 20.15 20.30 21.00 22.40 22.55 23.20 00.45 01.05 Dnevnoinformativni program in vreme Avtotimes, oddaja o avtomobilizmu Ugrabljena, ameriški film Dnevnoinformativni program, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle Video Grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Erotična uspavanka Erotični film 02.30 Video strani S KOPER SOBOTA, 20. FEBRUARJA 1993 FILM GLASBENA ODDAJA NADALJEVANKA UJ OTROŠKA QO RAZVEDRILNA • INFORMATIVNA * ŠPORT ODDAJA ODDAJA — ODDAJA TV SLOVENIJA 1 15.25 ‘ JAN CIMBURA, J češki film TV SLOVENIJA 2 ROJSTVO EVROPE, angl. dok. oddaja 20.05 Kmečka povest ima na Češkem in Slovaškem dolgo tradicijo in ugledno literarno veljavo. V to zvrst spada tudi roman Jan Cimbura, avtorja J. S. Baara, po katerem je režiser František Čap leta 1941 posnel film. V ospredju je lik korenjaškega fanta, ki po vrnitvi od vojakov postane hlapec na Kovandovi domačiji. Svoje delo opravlja vestno in pošteno, tako da v zgodbi pravzaprav ni konfliktnih situacij. Idilo dobrih medčloveških odnosov in pridnega dela komaj kaj zmoti. Kljub temu, da je film posnet v Času nemške okupacije, boste ob gledanju filma uživali v prikazu idiličnega podeželja, ki mu etnografski in folklorni vložki dajejo pravo identiteto. Tretja oddaja angleške dokumentarne serije Rojstvo Evrope ima naslov Trgovska mesta in z zemljo obdano morje. Videli bomo, kako sta se zaradi stikov med trgovci iz dežele, v kateri so skoraj sama gorovja in malo rodovitne zemlje, in Etruščani, ki so imeli rodovitno prst in rudnine ter tako veliko možnosti za razvoj, začela širiti klasična grška civilizacija in nezadržno vzpenjati rimski imperij. SLOVENSKI MAGAZIN TV SLOVENIJA 2 NEKAJ SKUPNEGA, ameriški film 00.05 V današnji mozaični oddaji Slovenski magazin, ki jo TV Slovenija pripravlja v nemškem in angleškem jeziku, vas vabimo k ogledu številnih zanimivih prispevkov o kulturnih in naravnih znamenitostih Slovenije ter o aktualnem dogajanju v Sloveniji. Spregovorili bodo o stoletnici delovanja Planinske zveze Slovenije. Z dolgoletno tradicijo pa se lahko pohvali tudi pivovarstvo v Laškem, ki so mu posvetili naslednji prispevek. Ker se bliža pustni čas, bodo obširneje predstavili enega izmed pustnih običajev - kurentovanje na Dravskem in Ptujskem polju. Nataša Nardin pa je za oddajo pripravila slikovit zapis Vipave, njenih voda, mostov in gradov. Kako reagira mati, ki odkrije, da ima njen sin ljubezensko razmerje z dvajset let starejšo žensko? Verjetno nobena mati ne bi mirno sprejela dejstva, da se je njen štiriindvajsetletni sin zaljubil v precej starejšo žensko. Tako tudi mati v današnjem filmu, ki jo odlično odigra Ellen Burstyn, poskuša na različne načine razbiti »vprašljivo zvezo«. A kaj, ko nenadoma ves njen dotedanji vpliv na sina izpuhti in so vsi njeni poskusi, da bi par spravila narazen, zaman. Mora se vdati v usodo, pa naj bo ta še tako nepričakovana. Igrajo: Tuesday Weld, Ellen Burstyn, Patrick Cassidy, Don Murray, Eli VVallach in drugi. RAI 1___________________________________________________0.35 I COMPAGNI Italija 1963, režija Mario Monicelli, igrajo Marcello Mastroianni, Renato Salvatori, Annie Girardot. Ob prelomu stoletja imajo milanski tekstilni delavci trinajsturni delovni urnik. Po hudi nesreči se odločijo, da bodo zahtevali za eno uro krajši delovni čas. Najprej poskusijo s simbolično akcijo, ko pa ta ne uspe, se odločijo za stavko. Vodi jih profesor Sinigaglia, socialist, ki ga išče policija. Kljub notranjim nasprotovanjem, delavci vztrajajo... Film je bil iz komercialnega vidika neuspešen, vendar je poleg La grande guerra najboljše Monicellijevo delo. Mastroianni je uspešno igral tragični in ironični lik profesorja. KINO DOMA » Videokasete za vašo zbirko Verjetno se bo marsikatera mama strinjala, da ni lepšega miru v hiši, kot je kakšnega deževnega popoldneva, ko se otroci zgrnejo pred televizor in ure in ure navdušeno gledajo risanke. In kar je najlepše pri risankah: radi jih gledajo tako najmlajši kot tisti že malo starejši otroci, seveda pa jih pogosto z veseljem pogledajo tudi odrasli. To je gotovo eden bistvenih razlogov, da so risanke skoraj nepogrešljive v naši domači zbirki videokaset. Tokrat vam jih predstavljamo nekaj iz serije o profesorju Balta- zarju. Kdo od otrok ne pozna tega malega možica s cilindrom na glavi, svojevrstnega učenjaka, ki vedno najde pravo, skoraj čudežno rešitev za najbolj neverjetne pripetljaje. O profesorju Baltazarju in njegovih dogodivščinah sta dve videokaseti. Na prvi so najlepše risanke Profesorja Baltazarja, ki se imenujejo Pravljice za lahko noč. To so: Baltazarjeva ljubezen, Baltazarjeva ura, Izgubljeni zajec, Loviti se, Pingvin Axel in Ptica. Na drugi videokaseti so Baltazarjeve risanke z imenom Abra- ka-dabra. To so: Duhovita zgodba, Dva cilindra, Hik, Klovn Daniel, Čevljar Kroko, Operna zvezda. In še tretja videokaseta najlepših risank, na kateri so tri zanimive zgodbice. Kokos v trgovini, avtorja Mate Lovriča, ki je scenarist, animator in režiser. Krava na mesecu je druga zgodbica. Scenarij in režija sta delo Dušana Vuko-tiča, hrvaškega dobitnika oskarja za animirani film Surogat. In tretja zgodbica Pomladni zvoki, scenarista in režiserja Vatroslava Mimice, sicer znanega hrvaškega režiserja celovečernih filmov. HI IMllIlMšIMt lifeillilSi Na koncu vseh poti Večni boj s Kronosom Pride čas, ko se vse poti združijo v eno, ta pa se neustavljivo bliža nepreklicnemu koncu. In prav na tem zadnjem delu poti se je ustavil dokumentarec Piknik, ki bi ga lahko poimenovali tudi zadnja večerja. To je snidenje tistih, ki so jih zapustile zadnje moči, katerih gibi so nezanesljivi, to je srečanje v pozni starosti, negotov korak, poslušanje srčnega utripa, opazovanje iskrivosti duha...Vendar Piknik ni ne zadnja večerja, ne zadnja postaja, ne merjenje in ne primerjanje tistega, kar človeku ostane po 80-tih ali 90-tih letih življenja. Piknik je zgodba o smrti, ki se imenuje življenje. To so pretresljive življenjske zgodbe posameznikov, ki se na pikniku zberejo ob ognju - simbolu svetlobe Po vrnitvi iz tujega sveta Alenka Auer-sperger spet z dokumentarnimi filmi in toplote - njihovo življenje pa teče ob vodi, ob reki, simbolu večnosti, od nje jih deli ograja, oster kovinski rob. Nevarnosti, da zdrsnejo »čez«, so označene s smerokazi, navodili, znaki za komuniciranje med ljudmi. »Vsi smo rojeni v svojevrstnem azilu,« pravi avtorica dokumentarca Piknik Alenka Ausperger. »Človek, ki je nezmožen skrbeti zase, se zateče v ustanovo... nenadoma, včasih v nasprotju s pričakovanjem, včasih pa zavestno, postane varovanec, svet okoli njega pa skrbniško osebje.« Varovanci v ustanovi živijo in imajo močno omejen stik z zunanjim svetom. Osebje je v ustanovi med svojim osemurnim delavnikom, sicer pa živi v zunanjem svetu. Dva različna socialna in kulturna svetova, drug ob drugem. »S filmskim esejem poglabljamo misel Ervinga Goffmana, ki je dejal: Biti »znotraj« je brez pomena, če ne obstaja neki »zunaj«. S pregrado med ustanovo in civilno družbo varovanec ne more več igrati svoje vloge. V Pikniku se pojavljajo nekateri liki, ki jim je uspelo prelomiti tradicionalne okvire enega in drugega sveta. Takšen lik je sestra Agne-ta, pa tudi nekateri varovanci. Drugi so se prepustili melanholiji.« V socialni gerontologiji poznamo dve nasprotujoči si teoriji o ži- vljenju po upokojitvi. Teorija aktivnosti zagovarja polno in dejavno življenje vse do smrti. Človeku naj ne bi bila odvzeta nobena vloga, ne glede na starost. Po teoriji izključitve pa naj bi človek opustil vse dejavnosti minulih dni in užival zasluženi počitek. Obdobje po upokojitvi je čas miru in priprave na smrt. Pri nas je v domovih za ostarele 12.391 ljudi (konec leta 1991). V 49 zavodih oziroma 60-tih hišah je zanje 12.600 mest. 8 707 ljudi v domovih je starih nad 65 let. Nevzdržno se približujemo eksploziji staranja prebivalstva, do česar naj bi prišlo med letoma 1997 in 2010 .Pred leti so bili nekateri slovenski domovi za ostarele zgolj hiralnice, pribežališče za reveže in pijance. Za tiste, ki jih ni nihče maral. Zdaj je drugače. Vseeno pa dom ostaja dom - institucija, v kateri se moraš prilagoditi dnevnemu urniku, hišnim pravilom. Regresija, nespravljivost, kolonizacija, spreobrnjenje, »playing it cool«, vse to so oblike, načini preživetja, ko »zmanjka železne ograje na poti ob reki večnosti in ko popustijo vse zavore.« Dokumentarni film Piknik so posneli v Črnem potoku, v domu za ostarele Tišje. Scenarij si je zamislila novinarka Alenka Ausperger, snemalec je bil Željko Ivančič, režirala pa je Andreja Humar Gruden. ESAD BABAČIC / NA UDARU Rajši zapadeno po angleško Ob pol sedmih zjutraj sem se odpeljal v Krško, da bi zaslužil za vsakdanji kruh. Po poklicu sem novinar, tisti, ki vtika nos tja, kamor ni treba. V Krško sem šel pogledat človeka, ki že več kot dve desetletji išče dostop do lastne hiše. Pred dnevi mi je urednik izročil pismo tega obupanca, ki nas prosi, naj mu pomagamo vsaj mi, če noče nihče drug. Ko smo se tako prebijali skozi oblake megle, tam nekje pri Grosupljem, so mi po glavi švigale najboljše možne kombinacije. Seveda sem še posebej izbiral primerno glasbo, ki bi kar najbolj nazorno opisala atmosfero v »dotičnem« primeru. Dosedanje izkušnje so mi namreč govorile, da dobro izbrana pesem pove več kot salve besed in podatkov. Seveda se na ta način pri gledalcu bolj kot razum odzovejo emocije, toda v primerih, ki tako ali tako nimajo rešitve, je to bolje kot nič. Ker sem prepričanja, da novinar ni noben mesija, mi je bolj všeč, če gledalcu podarim polepšano iluzijo kot pa hladnokrvno laž. Ko sem tako razmišljal o človeku, ki bi se moral v lastni dom peljati s helikopterjem, mi je prišla na misel tista staro-gradska, malce pijansko obarvana pesem:»Levo, desno, ni-gde moga stana, oj ulice ala si pijana.« Ko sem se pesmi spomnil, sem bil prepričanja, da leta ne bo nikogar motila, saj bi tako dobro opisala človeka, ki ne najde poti do lastnega doma. Se pred kratkim sem v prispevku o študentski vladi uporabil pesem vojvodinskega pesnika Oordeta Balaševiča. Pesem, ki govori o nekem petelinu, je zelo dobro ponazarjala temperament obeh kandidatov za predsednika študentske vlade, tako Kristjana Verbiča kot tudi Mateja Kurenta. Nobeden od njiju ni bil zaradi takšne primerjave prizadet, pa tudi gledalci so informacijo o obeh dobili na najbolj neposreden način. Mimogrede, opravičujem se g. ministru Mateju Kurentu, ker so nekateri videli petelina prav v njem. Ce ga bo to potolažilo, bi mu povedal, da je to njihov problem. Življenje se ne spremeni zaradi ene oddaje, morda pa tudi. Tako, zdaj pa se spet vrnimo k iskanju pesmi. Pristali smo v Krškem, kjer nam je ubogi Jože Katič pripovedoval zgodbe, ki so neverjetno spominjale na Kersnikove slike. O sosedih, ki so umirali zaradi zdrah okoli njegove hiše. Bolj sem gospoda spraševal, zakaj sploh vztraja, saj ga bo vse skupaj zamorilo do smrti, manj jasno mi je bilo. Vzrok je bil spet nekje drugje, kjer ga jaz očitno nisem mogel videti. Kako bi si sicer lahko razlagal mladostni žar, s katerim se še vedno spopada s svojo sosedo, ki ne misli popustiti niti za meter tiste preklete ceste. Skrivnostna soseda, ki nam tisto jutro ni odprla vrat, mogoče zato, ker je bilo še prezgodaj, nam je kasneje sporočila, da je kriv sosed. Česa? Ne glede na to, kdo bo na koncu prej umrl, pa sem bil prepričan, da bo tista staro-gradska pesem prava. Seveda sem ob prihodu v Ljubljano svojo idejo nemudoma razodel tudi uredniku, ki pa jo je sprejel z nejevero. Najprej mi je zaupal, da se zaradi takšnih pesmi gledalci zelo pritožujejo, nato pa mi je demokratično predlagal kakšno z angleškim tekstom. Pa je šla po vodi še ena iluzija. Včasih je tudi to dobro. Za koga prvi, za koga drugi, za koga pravzaprav televizijski program? TV Slovenija je s 4. januarjem v načrt predvajanja svojih programov vnesla nekatere spremembe. Programska shema, kot ji pravijo v hiši, je strokovno in izvedbeno precej zahtevna naloga. Gre pravzaprav za projekt, ki ga ni moč uresničiti čez noč, zlasti pa je pomembno, da se novi koncept opira na raziskave o navadah gledalcev, o njihovi sociokulturni ravni in še o čem. Odgovorni na TV Slovenija so se za spremembe v programski shemi odločili zato, ker so že sredi preteklega leta ugotovili, da njihova programska ponudba ni preveč urejena. Sklenili so, da je oba programa slovenske nacionalne televizije potrebno na novo zasnovati. Tako je ob koncu preteklega leta nastala nova vsebinska zasnova prvega in drugega programa TV Slovenija. Nove sheme, ki jo je potrdil tudi svet RTV, pa ni mogoče uresničiti čez noč, tako zaradi posebnosti dela na televiziji kot zaradi kadrovskih, finančnih in tehničnih težav. Zlasti v teh začetnih časih se morda zdi, da prihaja do zmede, vendar na televiziji zagotavljajo, da v resnici ni tako. Gre pač le za nerodnosti prvih korakov na poti k urejenemu programu, k urejeni programski shemi. Katere novosti nam ponujajo ? Prvi program TV Slovenija zdaj ni več primaren, večvreden, drugi pa ni več drugoten. Zdaj sta to programa, ki med seboj ne tekmujeta, ampak se dopolnjujeta in skupaj sestavljata tisto, čemur naj bi rekli nacionalni program slovenske televizije. Hkrati pa se razlikujeta, namenjena sta različnim gledalcem in imata različno funkcijo. Prvi program je informativen, namenjen je najširšemu krogu gledalcev. Dopolnjuje pa ga tisto, čemur pravimo razvedrilo v vseh mogočih oblikah. Prav slednje pa daje informativnemu programu potrebno lahkost. Drugi program naj bi po novem ozaveščal. Namenjen je različnim ožjim skupinam gledalcev. Ce torej prvi program gledalce na neki način povezuje, potem jih drugi program razslojuje po posameznih interesnih skupinah. Zadnji bo zadovoljil predvsem tiste gledalce, ki so bolj zahtevni, tako po vsebinski kot po oblikovni plati. O tem je Janez Lombergar, glavni urednik tv-programov RTV Slovenija, povedal: »Na prvem programu bo predvsem dosti informacij, obveščanja in razvedrila, na drugem pa veliko kulture in umetnosti v najširšem smislu, poleg tega pa do neke razumne mere tudi alternativnih tendenc. Se bolj poenostavljeno pa bi lahko rekli takole: če prvi program drži gledalcem ogledalo, potem je drugi nekakšen svetilnik. Med gledalci in snovalci televizijskega programa prihaja do nekaterih nesporazumov. Dejstvo pa je, da je shema linearno in vertikalno urejen sistem posameznih terminskih pasov, žanrov in vsebin. Shema ni kriva, da v nekaterih terminih predvajamo dobre ali slabe oziroma boljše ali slabše oddaje. Kakovost oddaj ni stvar sheme. Ce v osrednjem terminu (prime time) predvajamo razvedrilno oddajo, je to prav, kajti ta čas je pač namenjen najširšemu krogu gledalcev. Ce pa je ta oddaja slaba, je problem nekje drugje.« O novem načrtu pa je Drago Pečko, svetovalec direktorja TV za programske zadeve, dejal: »Zdaj smo na začetni stopnji, ko skušamo oblikovati t. i. »prime time«, to je čas med 19. in 22. uro. Optimalni obseg nove sheme pa zajema celodnevni program, od 7. ure zjutraj do 1. ure ponoči. Zelo premišljeno smo razvrstili tudi prvine celodnevnega informativnega obveščanja. Po tej shemi bi imeli prvo dnevnoinformativno oddajo ob 10. uri. Letos je še nimamo, načrtujemo pa jo za prihodnja leta. Mislim, da bo sedanja, nova zasnova programske sheme, ki jo bomo seveda dopolnjevali z ugotovitvami naših nadaljnjih raziskav, vendarle veljala tri do štiri leta. Bojim se, da je gledalcem strašansko nevarno in nespametno sleherno leto ponujati nove vzorce. Način predstavljanja programa mora biti relativno stabilen. Nanj se gledalec hote ali nehote pač navadi.« »Nacionalna televizija mora s svojimi programi zadovoljiti na videz še tako majhne skupine gledalcev, še tako postranske interese, ki pa so kljub temu del celovite podobe narodove tvornosti,« je še dopolnil Janez Lombergar. Nam pa ne preostane drugega, kot da jim povsem prepustimo skrb za oblikovanje tako opevane nacionalne zavesti in še bolj opevane nacionalne samobitnosti. Kar bo, pa bo! NATAŠA NARDIN