Požtnlna plačana t gotovini. ILTI f | 0o4lc' 9.X. 1930 •JUD OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine .OBRTNI VESTNIK* «*aja tedensko ln sicer vsak petek ter stane: *®*«l«tno..................Din 40-- HOetno.....................Din 20-- ►°*®niexna Številka. . Din !•- Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnik zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo ln npravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Nefranklranl dopisi «• ne sprejemajo. Rokopisi se i vračajo. Ponatlski dovoljeni 1« navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnic! v Ljubljani 10.860. XIII. letnik. V LJUBLJANI, dne 10. oktobra 1930. Štev. 41. Obrtno pospeševanje Z. P. 0. Zbornice TOL Obrtno pospeševanje vršita danes v Dravski banovini dva zavoda. Prejšnji državni, sedaj banovinski »Urad za pospeševanje obrta« in pa »Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zbornični obrtni pospeševalni zavod je pričel s svojim sodelovanjem že lansko leto, še posebno pa se je razvilo njegovo delovanje v teku letošnjega leta. To delo je velikega pomena za uspešni gospodarski razvoj in strokovni napredek našega obrtnika- Dasi je rodilo že sedaj lepe sa-d°ve, bi bilo gotovo še uspešnejše, ako bi se ne bili odrivali od sodelo-v?nja predstavniki obrtniških zadružnih organizacij. Sedaj, ko je poseglo vmes ministrstvo trgovine in industrije, odnosno ban ter je vpostavljen red in pritegnjen kot zastopnik manjšine g. Josip Rebek, upamo, da se bo delo razvilo še uspešnejše. V predzadnji številki »Obrtnega Vestnika« smo priobčili kratko splošno poročilo, ki ga je na zadnji plenarni seji podal zavodov predsednik 8- Ivan Ogrin. V naslednjem pa priobčujemo podrobnejše poročilo, ki ga je o tem na isti seji podal zbornični tajnik g. dr. Josip Pretnar. Ta je navajal takole: Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI je postavil temelj sklep plenarne seje z dne 15. oktobra 1929, ki je določil, da se delo zborničnega obilnega pospeševanja in razpolaganje s kreditom v ta namen poveri obrtnemu odseku s pritegnitvijo dveh gospodov iz industrijskega in enega gospoda iz trgovskega odseka. Uprava Zavoda PO Zbornice za TOI se je konstituirala na svoji prvi seji dne 27. februarja 1930. Za vodstvo tekočih poslov se je izvolil izvršilni odbor, obstoječ iz gosp. Ivana Ogrina kot predsednika, namestnika S• Miloša Hohnjeca in g. inž. Vladi-mira Remca kot člana. Obenem se je na tej seji izdelal program za delovanje v letu 1930 ter določila višina kreditov, za poedine obrtnopospeše-valne akcije. V okviru tega programa je zavod začel z intenzivnim delovanjem. Prirejanje tečajev. V prvi vrsti mi je treba omeniti prirejanje strokovnih tečajev. Teh se je vršilo v teku letošnjega leta 16 in sicer 9 knjigovodskih in kalkulacij-skih tečajev, od teh eden za stavbno stroko v Ljubljani, eden za mesarje v Ljubljani, dva splošna v Celju, po eden na Vranskem, Gomilskem, v Mariboru. Nadalje sta se vršila v Ljubljani dva tečaja za avtogeno va-renje in sicer eden za začetnike, drugi za že izvežbane varilce. Na Bledu se je vršil tečaj za mizarsko luženje, v Novem mestu in Brežicah krojaški prikrojevalni tečaj in končno v Novem mestu še tečaj za damsko krojenje. V Ljubljani je bil enomesečni tečaj za slikanje. Vsi ti tečaji so uspeli prav dobro. Vseh udeležencev tečajev je bilo 337. Obisk je bil jako dober in reden. O vsakem tečaju se je sestavilo posebno poročilo, ki služi obenem za podlago čimboljši ureditvi bodočih teča- jev na podlagi dobljenih izkušenj. Vso administrativno in manipulacijsko delo je izvršilo uredništvo zborničnega urada. Končno je zavod podpiral tudi prireditev jako lepo uspelega gostilničarskega tečaja v Kamniku, prikroje-valnega tečaja v Ljubnem in čevljarskega tečaja za lepljenje podplatov v Mariboru. Zavod zbira gradivo, da priredi ob priliki kake velesejmske prireditve razstavo, ki bi pokazala delo zavoda v statističnih podatkih, vzorna dela in izdelke ter razna učna učila in materijal, n. pr kovinarskih in mizarskih tečajev, da se tako zbudi večje zanimanje za strokovne tečaje. Predavanja. Obrtno pospeševalno delo Zavoda PO zaznamuje na tem polju nekaj prav posrečenih poizkusov. V aprilu je priredil zavod v risalnici Tehniške srednje šole v Ljubljani predavanje g. inž. Lea Kneza o temi, kako se obvarujemo pred nezgodami pri avto-genskem varenju. Predavanje so so spremljale demonstracije in laboratorijski poizkusi z eksplozijami itd. Poslušalcev je bilo čez 100, večinoma kovinarski obrtniki in delovodje industrijskih podjetij. Drugo jako dobro obiskano večje predavanje v Ljubljani je bilo o moderni reklami in pridobivanje kupcev, ki ga je imel profesor višje trgovske šole g. W. A. Blau iz Berlina. Vršila so se še nekatera predavanja ob priliki tečajev n. pr. o davkih, 0 trgovskem zakonu, o obrtniških in veterinarskih predpisih in o socijalni zakonodaji, namenjena predvsem udeležencem strokovnih tečajev. Poučna potovanja. Zavod je priredil poučno potovanje v Gradec in na Dunaj, kjer so si ogledali udeleženci tamošnje obrtne pospeševalne institucije, nekatere strokovne šole ter razstave in dunaj-ski velesejem. Podpiral je nadalje z manjšimi zneski ekskurzije absolventov strojne delovodske šole v Nemčijo, češkoslovaško in v Avstrijo ter elektrotehnikov v Avstrijo in Češkoslovaško. Podpiranju poučnih potovanj v inozemstvo bo treba posvečati posebno skrb, ker je to najboljše sredstvo, da se vzbudi med našim obrtništvom zanimanje za napredek in za preureditev obratovanja po vzorih tehnično naprednejših dežel. Podpore za strokovno izpopolnitev naraščaja. Tej akciji smo posvečali posebno pažnjo. Le s tem, da pošljemo nadarjene in ambicijozne mlade obrtnike, absolvente strokovnih šol in pomočnike v inozemstvo na strokovne šole in v moderno urejena podjetja, si moremo vzgajati dobro usposobljene pijonirje v našem obrtu in tehnične vodje v industrijskih obratih. Iz razpoložljivih sredstev so se podelile podpore 11 prosilcem za študij, odnosno za praktično izpopolnitev v inozemstvu in sicer 2 iz grafične, 1 iz keramične, 4 iz kovinarske, 1 iz lesne, 1 iz krojaške, 1 šiviljske in 1 iz tapetniške stroke. Te podpore so se izkazale za jako koristne in upa- mo, da z njimi vzgojimo tekom nekaj let še lepo število pijonirjev za strokovni povzdig in napredek našega obrta. Osobito bo treba posvečati pažnjo strokam, ki še niso ali so le slabo zastopane pri nas, ter smo navezani še na inozemce. Strokovni list. Po novem letu je začel zavod izdajati strokovni list »Jugoslovanski obrtnik«, ki izhaja 14-dnevno. List je izšel prvotno v 2000 izvodih, v zadnjem času pa se je to število znižalo na 1000, da se s tem po možnosti omeji pošiljanje samo na redne plačnike. V bodoče se namerava ta list preurediti tako, da se bodo v njem priobčevala poročila Zavoda PO ter se bo brezplačno pošiljal vsem zadružnim šolam, sicer pa le redno pla-čujočim naročnikom. Obrtniške razstave. Do sedaj se je podelila podpora za prireditev vajenskih in pomočniških razstav v Murski Soboti, obrtne razstave v Brežicah in za vajensko razstavo v Ljubljani. Ostalo obrtno pospeševalno delo. Važna je bila tudi informacijska služba zavoda. Obrtniki so dobili razna pismena in ustmena pojasnila in nasvete. Zavod je nadalje z okrožnicami raznim^ obrtniškim zadrugam in uglednim obrtnikom po deželi zbral lepo gradivo, ki kaže položaj pojedi-nih obrtniških strok, njihove želje in predloge za pospeševanje obrta, strokovnega šolstva, glede kreditnega vprašanja, davkov, zavarovanja itd. Zbiranje gradiva še ni zaključeno. Končno mi je še omeniti, da je zavod vedno iskal in vzdrževal živahne stike z vsemi institucijami, ki prihajajo v poštev za pospeševanje obrta. Predmet Kredit Izdatki Dohodki Din Din Din Tečaji 60.000-— 59.97025 22.640-— Predavanja 5.000 — 2.066-80 Poučna potovanja Podpore za strokovno 30.000 — 9.500-— — izpopolnitev naraščaja Strokovni list in uredni- 30.000-— 5.400-— — štvo »Jug. obrtnika« 65.000 — 57.467-95 11.523 — Obrtne razstave 10.000 — 3.000 — Rezerva 10.000-— 9 000-— Skupaj . . . 210.000 — 146.405-— 34.163-- Ker je prešel državni urad za pospeševanje obrta v okvir banske uprave, oddelek za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, bo naš zavod gledal, da bo v bodoče še bolj poglobil sodelovanje s tem zavodom na polju obrtnega pospeševanja. Administrativno poslovanje. Glede administrativnega poslovanja mi je omeniti, da sta se vršili dve seji zavodove uprave in sicer 27. februarja in 11. septembra t. 1. Na prvi seji je bil v načelu sprejet poslovnik s pristavkom, da se končna redakcija izvrši na prihodnji zbornični plenarni seji, do takrat pa se vodijo vsi posli po tem poslovniku. Posle tajništva je vršil zbornični generalni tajnik g. dr. Fran Windischer, odnosno kot njegov namestnik obrtni referent g. dr. Josip Pretnar. Manipulativne posle, ki so se nanašali na izdajanje strokovnega lista »Jugoslovanski obrtnik«, je vodila posebna za to postavljena uradnica, vso ostalo pisarniško manipulacijo, vštevši blagajniško poslovanje pa se je opravilo v zbornični pisarni. Zavodovo glasilo je urejeval g. Josip Petrič. Dohodki, izdatki in premoženje zavoda. Uprava zborničnega zavoda za pospeševanje obrta je sestavila proračun za leto 1930 na svoji prvi seji dne 27. februarja t. 1. Takrat je bilo od zborničnih kreditov iz leta 1928 (100.000) in 1929 (200.000), namenjenih za obrtno pospeševanje, na razpolago še 180.741 Din 53 par, kredit za leto 1930 je znašal 450.000 Din, skupna vsota 630.741 Din 53 par. Za leto 1930 se je iz teh razpoložljivih sredstev določil za obrtno pospeševanje znesek 210.000 Din. Kredit za poedine panoge obrtno pospeševalnega dela, izdatke in dohodke za čas od 27. februarja do 10. septembra 1930 kaže sledeča tabela: Neizrabljenega Din 22.669-75 2.933-20 20.500 — 24.600-- 19.055-05 7.000-— 1.000-— Stanje celoletnega fonda za pospeševanje obrta je bilo na dan 10. septembra 1930 sledeče: Fond je dne 27. februarja 1930 znašal......................Din 630.741-53 Naknadno je zbornica fondu refundirala natis knjige Knjigovodstvo za gradbene in instalacijske stroke« izdani znesek ... „ 41.065-— Drugi dohodki so znašali . „ 34.163-— Skupno . . . Din 705.969-53 Izdatki so znašali . . . . „ 146.405-— Fond znaša torej brez nastalih obresti še .... Din 559.564-53 V proračunu za leto 1931 se je določi za obrtno pospeševanje zopet za fond pa ureditev delavnic in predavalnic znesek 150.000 Din. To naj bi se krilo z enakim prispevkom v zborničnem proračunu za fond za pospeševanje obrta. 97.758- Pragram za leto 1931. Izkušnje, ki jih imamo pri pospeševanju obrta pri nas in v državah, kjer se temu posveča posebna pažnja, kažejo, da je obrtno pospeševalno de- lo dobilo novo smer. Podeljevanje podpor za opremo delavnic, posojanje cenih ali brezobrestnih kreditov, izposojevanje strojev in podobno, podpiranje, ki zahteva znatna finančna sredstva, se umika pred didaktičnimi metodami obrtnega pospeševanja. Obrt se skuša dvigniti s poukom, strokovno izpopolnitvijo, s spoznavanjem modernih delavnih načinov in tehničnih pripomočkov potom strokovnih tečajev, predavanj, ogledov, vzornih obratov in delavnic, poučnih potovanj, zaposlitve obrtnega naraščaja v vzornih delavnicah, s trgovsko vzgojo in s tehničnim posvetovanjem. S tem načinom obrtnega pospeševanja mnogo uspešneje pripomoremo obrtniku do napredka, ker lažje sledi napredku tehnike, ker dobi zmisel za trgovsko poslovanje in ker ga vzpo-sobimo, da se vzpostavi z lastnimi močmi na svoje noge, kar je glavni pogoj za zdravo in sposobno obrtno gospodarstvo. Obrtnik mora postati dober delavec in obenem ck)ber trgovec, potem bo tudi uspeval. Ta način obrtnega pospeševanja zahteva tudi manj finančnih sredstev, kar je še posebno važno, ravno za naše razmere, v katerih nam takih sredstev primanjkuje povsod. Umevno je, da se tudi naš zavod za pospeševanje obrca v svojem obrtno pospeševalnem delu mora držati teh metod in da bodemo pri svojem bo- Simon Blatnik, Velenje. Sodite pravično (Priobčujemo v naslednjem resne in zanimive besede uglednega obrtnika v zvezi s člankom g. Jakoba Zadravca, ki je bil objavljen v predzadnji vilki.) šaleška dolina je govorila. Veličastni zbor obrtnikov in trgovcev iz šaleške doline dne 14. septembra 1930 v Šoštanju je bila res krasna manifestacija. Izrečena misel in želja tega zbora je odjeknila po oeli naši [lepi domovini, kjer delajo in skrbijo za ljubi kruhek pošteni obrtniki. Kot mrzel tuš pa deluje vprašanje, ki ga stavi gosp. Jakob Zadravec iz Središča v zadnji štev. Obrtnega vestnika in ž njim vsi prizadeti obrtniki. »Bode pa tudi kaj pomagalo? Ali ostane naš skupni klic glas vpijočega v puščavi?« Da se to ne zgodi, je pač potrebno, da mi sami poskrbimo potom naših organizacij. To so zadruge. Ako pa tte ne delujejo, pa po drušvtih, kakoršno je n. pr. Obrtno društvo v Šoštanju. Potrebno je, da potom njih tolmačimo na merodajna mesta vse naše težnje in eventuelne krivice, ki se nam zgodijo. Dokaz, da beseda takšne organizacije zaleže, je ravno zbor v Šoštanju. Z njimi se je bavilo naše dnevno časopisje, posebno še Obrtni Vestnik. Slišala so ga tudi merodajna mesta. Na članek v Obrt. Vestniku »Sodimo pravično!« pa hočem podpisani, ki sem tudi na imenovanem zboru segel v debato, nekaj odgovoriti. Na tem zborovanju je gosp. zastopnik Zbornice TOI lepo povdaril, da je ravno »obrtništvo« poleg kmetijstva glavni steber naše države! Temu bi hotel dodati, da je pa logično pravilo, da mora vsak steber, ki kaj nosi, imeti dober temelj. Takšen temelj obrtništva je pa zadovoljnost. Zadovoljen pa je obrtnik, ako ima zavest, da je ravnopraven. Vsak obrtnik se zaveda državljanske dolžnosti, da plača davek, da, on je naravnost ponosen na svoj obrtni davek. Dokaz temu je težnja, da se čim čim preje ko mogoče osamosvoji, in prizadevanje posameznika, kateremu manjka kaka formalnost, da zadosti oblasti in doseže obrtni list. To-erj obrtnik rad da kralju, kar je kraljevega. Tem bolj ga pa boli, ako se z njim krivično postopa. Tako krivico občuti sedaj pri odmeri pridobninskega davka. Pritožujejo se vsi, ne samo tisti, ki. bremen, katera so naložili izvršitelji zakona, naravnost ne zmorejo. Kdor se hoče prepričati, naj primerja davek po starem zakonu in sicer treh davčnih zavezancev, ki so plačevali enake vsote. Zemljiški posestnik, uslužbenec in obrtnik. Prvi plača po novem predpisu manj kot poprej, zadnji pa več kakor oba. Kaj to znese pri samoupravnih dokladah, si lahko vsak sam izračuna. Navedem naj dva primera: V naši občini ni 100 obrtnikov, a plačajo na dokladah od pridobnine circa 90.000 dinarjev. Vsi zemljiški posestniki, med njimi tudi obrtniki, ki imajo kaj zemlje (vseh bode plizu 1000) pa samo okrog 50.000 Din. V drugi občini dočem obrtno pospeševalnem delovanju morali posvetiti pažnjo predvsem pouku in strokovni izpopolnitvi ter izšolanju obrtnika in obrtnega naraščaja. V zadnji seji Uprave Zavoda PO se je po teh smernicah že izdela! podroben program za tečaje, predavanja, poučna predavanja, podpiranje strokovnega tiska, podpiranje strokovnih študij in prakse itd. Delo bo še obširnejše kot doslej. Vendar pa so glavne težkoče, ki so se pokazale ob prvi organizaciji zavodovega delovanja, že premagane in nam bodo dobljene izkušnje na eni strani delo olajšale, na drugi strani pa pripomogle do še boljših uspehov. Prosim, da sprejmete in odobrite to poročilo. in pomagajte. so popravljali nadarbinska (cerkvena) posestva. Posestnik, ki ima 20 jo-hov sveta, je plačal po davku preračunan prispevek Din 45, obrtnik pa, ki je celo najemnik. Din 209. Tako se godi tudi pri zgradarini. Kmetijski lastnik hiše, katero rabi za lastno porabo, je prost zgradarine, izvzem-ši bansko, obrtnik pa plača vse. Zato je klic obrtništva po reformi davčnega zakona klic obupanega, ker mu je po sedanjem pravcu ogrožena eksistenca. Težko je pa vprašanje krivde ali sokrivde radi previsoke davčne obremenitve. Ne da bi izrecno trdil, da je vsa na strani davčne uprave in njih uradnikov. Resnica je pač, da so naši uradniki zelo natančni, skoraj pedantni. Marsikoga preveč zavede mrtva črka zakona, da prezre pri tem duh zakonodajalca. Kako težko stališče ima obrtnik napram davčnemu uradniku, v to naj služita dva primera: Pride na dan, ko posluje davčna komisija, obrtnik pritožit se, ker se mu je odmeril letni 'čisti dohodek Din 10.000. Prosi: -Znižajte mi, jaz moram preživljati 7 malih otrok in bolno ženo!« Predsednik komisije odgovori: »Ravno to je dokaz, da imate še več dohodkov. Kako bi vendar mogli sicer vse preživeti?« Drugi siromak ponižno omeni da ima ta in ta gospod dosti večje dohodke, plača pa relativno manj kot on. Takega se nato smatra za denuncianta. Pomagal ni sebi nič, kvečjemu da so morebiti drugemu še nekaj zvišali. Da je mali obrtnik relativno najvišje obdavčen, je že stara krivica, kako pa pomagati, je uganka. Kar se tiče opazke, ki je padla na šoštanjskem zboru o namestitvi uradnikov iz drugih krajev, naj se ne smatra preveč tragično. To je bil samo migljaj, da tam doli drugače tolmačijo davčni zakon kot v Sloveniji, pa so vendar uradniki ravno tako državni in gotovo tudi poznajo zakon. Naveden je bil konkreten slučaj gostilničarja, ki ima hotel in srečo, da ni v Dravski banovini. Prodal je letno 80 hi vina, a davka je plačal 981 dinarjev. Pri nas pa mora mali gostilničar, ki je stočil komaj polovico tega, plačati nad 3000 Din. S tem sem poskusil očrtati težak položaj obrtnika v zadevi davkov. Vem, da nisem povedal nič-novega, znano mora biti vsem, tudi merodajnim faktorjem. Prosim samo, da sodite naš klic pravično in pomagate. Najnujnejša zahteva je znižanje ključa ali odstotka, ker 6% do 10% je previsoko. Drugo bi bilo maksimiranje samoupravnih doklad in končno postavitev eksistenčnega minimuma. Ker je krivica, proti kateri se borimo, še iz žalostne dobe strankarskih razmer pred 6. januarjem 1929 in smo uverjeni, da se bo prej ali slej popravila, da bo v skladu z načeli, ki veljajo po tem zgodovinskem dnevu in tudi ne po volji našega pra-vicoljubnega predsednika vlade g. generala Živkoviča, ki je izrekel la-pidarno: »Ne samo popolna držav ljanska in plemenska enakost in rav-nopravnost, temveč tudi popolna zakonitost in delo, medsebojno zaupanje, strpnost, bratstvo, ljubezen in sloga, naj bodo osnovna in vodilna načela našega dela!« Pomoč in izenačenje prakse ter omiljenje obremenitve tako, kakor je v drugih pokrajinah, je torej mogoča. Tisti, ki bode pomagal, bo utrdil temelje enega glavnih stebrov naše ljube Jugoslavije. Hvaležni obrtniki mu pa ostanejo hvaležni. Za vodovodne instalacije. V naslednjem hočemo podati nekaj misli o osnutkih in izvedbi naprav za odvajanje vode iz raznih vrst zgradb. Pri izdelavi instalacij za odvajanje vode v notranjosti zgradbe je potrebno, da se izdela najpreje osnutek in načrt ter pregled celotne naprave za odvajanje vode iz hiše. Ta naprava obstoja v notranjosti hiše v splošnem iz cevne mreže in priključenih izlivnih posod, iz vodov za oddajanje odtokov in iz cevi za razzrače-nje mreže, na- katero so priključene posode z vmesnim priključkom vodnih zapor. Razen teh cevnih skupin pa so potrebne še druge cevi za postranske svrhe, potem pa tudi iz ozira na obrat varovalnih naprav proti zamašenju kakor tudi higijenske varnostne naprave na zunaj. Za instalacijo najvažnejši del celotne naprave je mreža' cevi. Ta mreža je sestavljena sledeče: i Najvažnejši del je glavna odtočna cev, imenovana tudi hišni kanal, talni odvod. Vanj se isteka vsebina vseh hiš- \ nih cevi. Nadalje igrajo pri instalaciji , še posebno vlogo odpadne cevi; pod tem izrazom razumemo vse v svoji smeri navpično vodeče cevi, v katere se stekajo straniščni odtoki, ki pa služijo lahko tudi za sprejemanje odtočnih vodov in drugih izlivnih posod. Važne so tudi odtočne cevi, pod katerimi razumemo vse navpične cevi, v katere se stekajo razni odvodi in iztočne posode izvzemši straniščne odtoke. Nadalje spadajo k cevni mreži cevi za krovne vode, odvodne cevi ali postranski odvodi iztočnih cevi ter ce- vi za prezračenje, ki naj preprečijo prazniinsko sesan je vodnih zapor, odtočne cevi varovalnih ponvic, pretočne cevi izlivkov, morebitnih strešnih cistern, vodnih rezervoarjev, ledenic itd. Razen tega spadajo k cevni mreži čistilne in kontrolne odprtine za vodovodno napravo in za vodne zapore, lovilce maščobe in mila, zamakalni vodi za kleti in zajeziIne naprave, ki preprečujejo, da bi vdrla v hišni vod voda iz kanalov, nadalje izplakovalne priprave, glavna vodna zapora in cev za dovajanje zraka. Vsi ti različni deli pridejo v poštev pri nenavadni instalaciji ali samo deloma, ali pa v celoti, kar je odvisno od krajevnih razmer, policijskh predpisov ali od izbranega sistema za odtok vode. Kjer je treba računati z ločenim odvodnim sistemom, kjer n. pr. gredo fekalije v straniščno greznico ali v pretek kanal, ali kjer ni izplak ovalnih stranišč, ostale hišne tekočine pa se odvajajo v cestni kanal, tam prideta v poštev v hiši dve ločeni odtočni cevni mreži, katerih vsaka je podvržena enim in istim načelom. Cevna mreža v poedinih delih. Pri napravi glavnega hišnega kanala ali talnega voda se je ozirati na to, da gre v kolikor mogoče ravni črti. Upognitvam ali izpremembam smeri se je treba ogibati, ker zavirajo hitrost odtoka in zato prav lahko povzročajo zamašitve. Predvsem mora biti pni glavnem kanalu pravilen padec, ki naj ostane od začetka do izliva v cestni temelj enak. Ne sme znašati manj kot 1-75 in ne več kot 125. Običajno je predpisano 1-50. Prevelik padec povzroča, da tekočina prehitro odteka in pušča na cevi razne goste snovi, ki se sesedajo. Izognemo se temu tako, da padec razdelimo ali pa, če je mogoče, napravimo vod manj strm do nad cestnega kanala in ga uvedemo v ta kanal na to s topim kotom. Vsi priključki postranskih kanalov, kakor tudi priključek navpičnih cevnih vodov na cestni kanal, mora biti načeloma vedno v ostrem kotu. Pravokotnemu priključku se je izogniti, če le mogoče. Glavni kanal mora tvo- (Nadaljevanje na 3. strani.) KAJ JE NOVEGA. Borzno poročilo: Tuje valute so zadnji teden veljale v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13*43, Curih (šv. frank) 10 96, Dunaj (avstrijski šiling) 7'96, Budimpešta (madžarski pengo) 9‘88, London (angleški funt) 274'09, Newyork (dolar) 56'30, Pariz (franc, frank) 2*21, Praga (češkoslov. krona) 1 68) Trst (italijanska lira) 2*95. Veliki angleški zrakoplov R 101, ki je bil na potu iz Anglije v Indijo ter je z njim potovalo 52 oseb, se je v Franciji ponesrečil, pri čemer je zgorel popolnoma ter pokopal pod seboj vse potnike, od katerih so se rešili samo trije. P« Južni Srbiji potujejo ministri Uzunovic, Maksimovič, dr. Frangeš, dr. Kumanudi, inž. Sernec in inž. Ra-disavljevič, pri čemer prirejajo sestanke s predstavniki gospodarskih krogov. Na Balkanski konferenci v Atenah, kjer so tudi zastopniki Jugoslavije ter se razpravljajo tudi važna gospodarska vprašanja, ki se nanašajo na balkanske države, se je pričelo zelo uspešno delo v poedinih komisijah. Konferenca zbornic za trgovino, obrt in industrijo se vrši v petek 10. t. m. v Beogradu z nalogo, da razpravlja in sklepa med drugim tudi glede zakonskega načrta o skupnem davku na poslovni promet. Za novega češkoslovaškega konzula v Ljubljani je imenovan g. Jožef Ševčik. Načrt zakona o ribolovu je izdelan in bo v kratkem predložen Vrh. Zak. ; Svetu. Pasivnost državnih tiskarn je ugotovila posebna anketa predstavnikov grafične obrti, ki konstatirajo, da delajo ta podjetja radi nesposobnosti vodstva kljub ugodnostim pri dovozu in odvozu in kljub davčni oprostitvi z izgubo, pri tem pa ogromno oškodujejo privatne obrate. Načrt zakona o trgovskih srednjih šolah je v ministrstvu za trgovino in industrijo že izdelan in prav tako je pred zaključkom tudi delo na načrtu zakona o tehniških srednjih šolah. Preganjanje slovenskih obrtnikov v Primorju se je začelo in kakor poročajo, zapirajo ljudem naše narodnosti brez povoda delavnice; pri nas pa se italijanski državljani lahko brez ovire naseljujejo! Avtogenski tečaj v Mariboru se je ob lepi udeležbi pričel v pondeljek v delavnici ključavničarskega mojstra g. Karassena. Naš izvoz v letošnjem letu je napram lanskemu letu precej nazadoval in statistika kaže, da smo n. pr. lanskega avgusta izvozili za 1006*2 milj. Din, v letošnjem avgustu pa samo za 569*2 milj. Din, odnosno v mesecih januarja do avgusta lani za 46166, letos pa za 4390*2 milj. Din ali za 172*1 milj. Din manj. Bivši grški kralj Jurij se po vesteh iz Londona namerava zopet povrniti v Grčijo. Ford je ustanovil prvo svojo tvor-nico avtomobilov v Eropi in sicer v Kolnu v Nemčiji, od koder namerava začeti svojo osvajalno vojno na evropskem tržišču. Zakonski načrt o industrializaciji države je bil prošle dni dovršen in predložen ministru za trgovino in industrijo g. dr. Demetroviču. Cene raznih živil so v zadnjem času jako padle, kar povzroča hudo krizo v našem kmetijskem gospodarstvu, ki itak že hudo trpi radi izgube tržišč v inozemstvu. Nove občinske davščine na blagovni promet je prejšnji teden sprejel mariborski občinski svet, kar vzbuja med mariborskimi obrtniki, osobito pa trgovci, veliko razburjenje. V Nemčiji vlada vedno večja negotovost radi velikih političnih izpre-memb, ki so jih prinesle zadnje volitve, kar povzroča v gospodarstvu, osobito pa v finančnem svetu hude težkoče in zmedo. Bolgarski kralj Boris se je po vesteh iz Rima končno vendarle zaročil z italijansko princezo Ivano, ker je baje papež pristal na ta zakon, ki ga je ovirala pravoslavna vera bolgarskega kralja. MEDIČ-ZANKL tvornlce olja, flrneža, lakov in barv (boja) d. Z O. 56. Centrala v Itjiui>ljg&nti * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubi j ana*Medvode - Bomžale 1 Podružnice En sltSadHIcei: Maribor, Kovisad Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih iu navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago ZQ ObrtnškC, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb tum&f&tsz l*W^.W^1W9VranV^ttWI