v LJUBLJANI, DNE 17. SEPTEMBRA 1930 Cena 58 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnera delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljubac, naročnina, reklamacije in inserati Upravnlštvu »Domoljuba« v LjubljanL A. Sušnik: Ne moremo več! § 84. zakona o narodnih šolah določa, da imajo vsi učitelji narodnih šol pravico do stanovanja odnosno stanarine in na kmetih tudi do kuriva. Po § 23. in 29. istega zakona morajo te dajatve vršiti šolske občine, ki odrejajo in plačujejo tudi nagrade za veroučitelje. Te dajatve pomenijo brez dvoma veliko novo obremenitev občin, zlasti, če pomislimo, da je do sedaj stanarino in kate-lietske nagrade plačevala država in da dajatve za kurivo do sedaj sploh niso obstojale. Vzemimo, da je v celi dravski banovini 3614 ljudskosolskih učiteljev. Na Ljubljano, Maribor ter ostala mesta in trge jih odpade 827, na vasi pa 2787. Novi izdatki za stanarino znašajo po tem računu približno 7,927.800 Din. Od te vsote bodo plačevale podeželske občine letno 5,016.600 Din, mesta in trgi pa 2,911.200 Din. Te vsote se bodo zriižale samo v toliko, v kolikor imajo šolski upravitelji in učitelji že do sedaj naturalna stanovanja. Na kmetske občine odpade torej skoro dve tretjini vseh prispevkov za stanarino. Vrh tega morajo kmetske občine dajati učiteljstvu tudi kurivo. Pravilnik, ki t)o natančno uredil to vprašanje, še ni iz-Sel. Vendar pa je banovinski šolski odbor m dravsko banovino že začasno rešil to zadevo in v posebni okrožnici od 12. junija 1930 P br. 1730, ki je bila razposlana vsom županstvom, določil za oženjene učitelje v zimskem času (šest mesecev) vsak mesec po dva kubična metra drv, v letnem času (šest mesecev) pa vsak mesec po en kubičen meter; za neoženjene pa polovico navedene količine. Če vzamemo, da bo povprečno vsak učitelj na kmetih dobil na leto po 12 m' drv in računamo 1 m" povprečno po 100 Din, potem bodo morale kmetske občine vsako leto za 2787 učiteljev dajati drva v vrednosti 2,344.400 Din. K tem dajatvam pridejo še nagrade za katehete, ki so po banovinskem proračunu *a leto 1930-31 preračunane na 3 milijone dinarjev. Tudi te nagrade se morajo kriti strani občin, ki daiejo prispevke šolski občini po ključu, po katerem prispevajo za vzdrževanje šole. (Okrožnica banske uprave z dne 12. maja 1930 št. IV-12.627.) Tako znašajo torej bremena, ki jih novi zakon o narodnih šolah v dravski banovini nalaga na rame kmetskega prebivalstva poleg vseh drugih bremen in vrh tega, da morajo občine zidati še nove šole in se večkrat težko zadolžiti za dolgo dobo 30 do 40 let, na leto nad 10 milijonov dinarjev. Bremena za kritje avtonomnih potrebščin pri občinah, cestnih in zdravstvenih odborih, kmetijskih odborih itd., ki jih mora po veliki večini nositi kmetsko ljudstvo, so že sama tako težka, da jih posamezni kmetje pri današnji gospodarski depresiji nosijo le z največjim naporom. Zraven pridejo pa še državne in banovinske davščine. Če ugotovimo, da so tudi banovinski davki razdeljeni tako, da od 85,680.000 banovin-skih davkov, taks in doklad več kot polovico nosi kmetski stan, potem lahko poudarimo z mirno vestjo, da pomenijo zgoraj omenjene dajatve po novem šolskem zakonu za kmetsko ljudstvo veliko obremenitev. Mnoge občine so po ugotovitvi Županske zveze že do sedaj do 70% vseh izdatkov dajale za šolstvo. Z novim šolskim zakonom pa so se te dajatve pomnožile za 50% in še več, tako da bodo prišle zlasti manjše kmetske občine v naravnost neznosen gospodarski položaj. Naše kmetsko ljudstvo gotovo ni proti šolam in proti učiteljstvu. Ono se dobro zaveda, kaj pomenijo dobre šole za napredek naroda. Saj si je vse te mnoge in lepe šole zgradilo samo s svojim denarjem. Ve tudi, da mora učiteljstvo biti dobro plačano, da more vse svoje moči posvetiti samo šoli in narodni prosveti. Toda ne more se zahtevati od kmetskega stanu nekaj, kar presega njegove moči. To zlasti v sedanjih težkih časih, ko vlada povsod kriza kmetijskega gospodarstva. Zato si dovoljuje Jugoslovanska kmet-ska zveza za dravsko banovino kot strokovna in kulturna organizacija slovenskega kmetp opozoriti merodajne faktorje na te razmere in predlagati: 1. Ker imajo kmetske občine že z vzdrževanjem starih in zidanjem novih šol tako velike izdatke, da jih zmagujejo le z največjo težavo in požrtvovalnostjo, naj dajatve za stanarino zopet prevzame drfava ali pa banovina. Enako naj plačuje država tudi katehetske nagrade. 2. Dajatve za kurivo naj se čimpreje urede zakonitim potom. Naj jih plačuje država učiteljstvu z ostalimi dokladami vred. Če bi pa to nikakor ne bilo mogoče, naj se te dajatve določijo v pravilniku krajevnim razmeram primerno. Ni povsodi potrebna za učiteljstvo enaka količina drv, marsikje dobrih drv sploh ni na razpolago. Ker se že danes čujejo pritožbe, da učiteljstvo ponekod v tem oziru stavi pretirane zahteve, ki jih občine pri najboljši volji ne morejo izpolniti, naj se dovoli, da smejo občine te dajatve vršiti tudi v denarju. Prepričani smo, da bi bile te spremembe samo koristne za razvoj narodnega šolstva in bi odstranile vsako nesporazum-ljenje, ki že danes vlada v mnogih krajih med ljudstvom in učiteljstvom. Jugoslovanska kmetska zveza je tozadevno spomenico izročila g. prosvetnemu ministru B. Maksimoviču in g. banu dravske banovine v Ljubljani inž. Dušanu Sernecu. Nekaj vtisov iz Nizozemskega. Iz velikega trgovskega mesta Antwerp-na nas je zanesla pot proti severu na Nizozemsko. Prva postaja je bila Roosendaal, kjer smo si hoteli ogledati veliko mlekarno. To ni mlekarna v našem smislu besede, ampak bi jo lahko imenovali veliko mlekarsko fabriko. Dnevno dobi ta mlekarna 44.000 litrov mleka iz bližnje in daljne okolice. Okrog 500 kmetov, ki so člani te mlekarne, daje mleko. Te množine mleka so ogromne. Številke, ki jih tu slišimo, presenečajo. Preseneča tudi dejstvo, da dajejo v tej provinci Nord Bradant krave povprečno na leto vsaka 5400 litrov mleka. Iz teh podatkov bi sodili o bogastvu, ki vlada na Holandskem. Sodili bi, da je to dežela, da rabim svetopisemski izraz, po kateri se cedi r.ileko in med. Res je Holandska bogata dežela. Toda po prvih vtisih spoznamo, da Ustvarja to bogastvo izredna pridnost holandskega kmeta in njegova velika skromnost. Nizozemska je dežela, kjer večina sveta leži pod morsko gladino. Ogromni nasipi varujejo deželo, da je ne poplavi morje. Za temi nasipi se raztegajo ogromni travniki, pašniki, vrtovi in polja. Vse to je ustvarila Nizozemčeva roka v neprestanem boju z naravo. Morju je bilo tretja iztrgati zemljo in jo zavarovati z nasipi. Ta boj z morjem se neprestano nadaljuje. Ogromne vsote izdajo za vzdrževanje teh nasipov. Zemlja za temi nasipi je danes rodovitna, zahteva pa še vedno velikanske množine umetnih gnojil. Veliko daje ta zemlja Ho-landeu, zahteva pa tudi silno veliko dela. Vzor pridnega človeka je Nizozemec. Boj z naravo pa ga je tudi naučil na veliko skromnost. Vsaka ped zemlje je izrabljena. Pozna se to že v njegovi hiši, kjer ni ni-kakih ogromnih vež. ampak je vse narejeno silno praktično in kjer vse priča, da je škoda vsakega razkošja, kar se tiče prostora, Ta boj z naravo pa je naučil dalje Holandca tudi skromnosti v vsem vsakdanjem življenju. Obleka je sicer snažna, toda nikjer nizozemski kmet v obleki ne zapravlja in ne hiti za vsakdanjo modo. To velja o moški in o ženski obleki. Njegova pijača je predvsem mleko in sicer mleko, kateremu so v mlekarni že odvzeli smetano. V vseh stvareh pozna Nizozemec omejevanje, širokogruden je le, kadar gre za dobrodelne stvari. Ko beremo in slišimo o naprednih kmetijskih deželah, ko nas presenečajo čudoviti uspehi, ki so jih dosegli kmetovalci zlasti v zapadnih evropskih deželah, veli* kokrat prihaja misel, kakor da jim je dano tamkaj blagostanje samo od sebe. Ne va-rajmo se. Le tam je blagostanje, le tam se zbira bogastvo, kjer so pridne roke. Beseda pesnikova, ki pravi: >Pečena, ljubček, piščeta. na svetu nikomur niso v usta priletela«, vedno in povsod velja. Nizozemci so premožni zato, ker so izredno pridni in delavni. Naš slovenski kmet je v splošnem, to mirno lahko rečemo, tudi priden in delaven, toda le prevečkrat se že vtihotaplja tudi v kmetsko hišo misel, kako bi se delu izognili. Vemo, da velikokrat beg v mesta in v tovarne pomeni, da manjka na kmetih kruha, toda le prevečkrat žene marsikaterega mladega človeka s kmetske grude želja, da bi se izognil težkemu kmetskemu delu. In ta želja se tuintam prijemlje potem tudi tistih, ki nimajo prilike, da bi se umaknili z domače zemlje. Pohujšanje, ki ga daje v tej stvari mesto in tovarna, bi moglo postati strašna rana na našem kmet-ekem prebivalstvu, če se tega ne bi v polni meri in ob pravem času zavedlo. Nizozem- Varno naložile svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela ,Union\ Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d. ci, o katerih smo zgoraj govorili, nam živo pričajo, da je blagostanje le tam, kjer vlada veselje do dela. Prav tako nam pa tudi Nizozemska s svojim kmetskim napredkom kliče, da ostanimo in bodimo skromni. V omejevanju se pokaže pravi mojster. Saj mi znamo v marsikateri stvari varčevati, toda prav tako znamo na drugi stvari zapravljati. Priznati moramo, da v premnogih kmetskih hišah žive preko mere, ki jo narekuje današnje slanie našega kmeiskega slanu. Mnogo je v tej stvari kriva prva povojna doba, ko nihče ni poznal prave mere, toda čas je, da se zavemo, da more življenje preko prave mere tudi trdno kmeisko hišo pahniti v pogubo. Danes živimo v dobi hude gospodarske krize, ki ne prizanaša nobenemu stanu in ki se bo prav na kmetih še v marsikateri stvari zelo ostro pokazala. Ne varaj-mo se v tem. Vsa Evropa danes trpi v svojem kmetijskem gospodarstvu. Ni to samo slovenski kmet, ampak podobno tudi kmetje v drugih deželah in tudi v sicer bogati Nizozemski. V laki krizi je prav posebno treba povdariti, da je naša rešitev na eni strani v pridnosti in delavnosti, na drugi strani pa, da se je treba v svojih vsakdanjih potrebah, naj je to obleka ali obisk gostiln ali razne modne in moderne razvade, treba v pravem času omeiiti. Take stvari nihče rad ne sliši, toda »Domoljub« kot glasilo slovenskega kmeta, mora tudi to povdariti in klicati ob pravem času bodimo previdni, da naše kmetske hiše ne zaidejo še v nove dolgove in ne spravijo našega kmetskega stanu še v težjo krizo. Novfce iz Belarada. Kateri vozniki bodo morali biti zavarovani. Ministrstvo za socialno skrbstvo je pritrdilo sklepu osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki se glasi: Vozniki, ki na lastnih vozovih in z lastnimi konji ali voli prevažajo material, les itd. in ki opravljajo to delo neodvisno od ukrepov delodajalca ali njegovega poslovodje (glede delovnega časa in množine materiala), niso obvezni za zavarovanje. Obvezni so pa oni vozniki, ki delajo po poprej dogovorjenem delovem času in po ukrepu delodajalca ali njegovega poslovodje. Tu je nedvomno tako delovno razmerje, ki obvezuje prejemnika dela k zavarovanju. Dne 13. septembra je bil v Belgradu otvorjen osmi redni kongres zastopnikov gospodarskih zbornic in gospodarskih organizacij kraljevine Jugoslavije. Trajal bo več dni. Prvi dan je govoril minister Jurij Demetrovič o namenu gospodarskih kongresov, o svetovni gospodarski krizi in kaj je bilo storjeno za njeno ozdravitev. Naštel je tudi nekatere vzroke krize v poljedelstvu in podal nekaj navodil za zboljšanje. Treba dvigniti poljedelske pridelke, urediti uvozno trgovino in nadzorsto, pridelki naj gredo neposredno v inozemstvo. Za gospodarstvo in gospodarsko delo so potrebna velika tržišča itd. Potrjen je zakon o notarjih, ki podrobno določa, kdo sme postati notar. Glede notarijata je imel slovenski kmet v predvojni dobi svoje gotove zahteve, ki s tem zakonom še niso prišle do veljave. Gospodu ministrskemu predsedniku je bil te dni izročen nov zakon o avtobusnem prometa v naši državi. Namen zakona je, da se pospeši tujski promet pri nas, kakor tudi da se olajšajo prometne razmere v onih krajih, kjer ni železniških zvez. Uradni list prinaša zakon o carinskih olajšavah za hotelsko industrijo. Po tem zakonu bodo predmeti, ki so namenjeni za opremo hotelov itd. prosti carine, ako se v zadostnih količinah ne iz,-delujejo v naši državi in če jih uvažajo osebe in podjetja, ki imajo za to predpl-sano pravico. Svarilo dekletom, ki mislijo v Beisrad radi službe I Na jesen prihajajo slovenska dekleta v Belgrad —- kar v gručah, na slepo srečo, v dobri nadi, da se bo že dobila kaka služba. — Belgrad gospodarsko pada, družine jemljejo le take služkinje, ki so zadovoljne s plačo do 300 Din mesečno. Vem celo za dekleta, ki imajo mesečno komaj 100 (sto) dinarjev in ko bi rade domu, nimajo niti za vožnjo... Tiste belgrajčanke, ki pisarijo v Slovenijo, — >Ie pridite« — te so ali pokvarjena dekleta, ali lažnjivke, ali pa razmer v Belgradu niti najmanj ne poznajo in sodijo po sebi, ki so slučajno naletele na srednjedobro službo. Ko bi starši, duhovniki in vsi mero-dajni činitelji le slutili, kakšna je beda. trpljenje, kakšne so borbe in prežalostnl slučaji iz življenja slovenskih deklet v Belgradu, gotovo bi vse storili, da se zajezi to usodno izseljevanje našega malega rodu. Ko bi le vedeli, koliko je deklet, ki v tujini radi skrajne bede prodajo svojo vero, svoje zdravje, svoje de-klištvo! Gorje župniji, ko se povrnejo tiste, nad katerimi se celo moralno ne vi-soko stoječi Belgrad zgražal Kaj storiti? Prispevajte za dom slovenskih služkinj v Belgradu — čim prej ga bomo imeli, tem več nesrečnih žrtev bomo lahko rešili. Dopovejte dekletom, naj doma ostanejo! če bi pa katera resnično morala v tujini iskati kruha, sem primoran izjaviti, da bomo v Belgradu oskrbeli službo samo tistim, ki se vsaj 14 dni pred prihodom pismeno javijo in potem prineso s seboj pismeno priporočilo domačega župnijskega urada. Še enkrat: slovenska dekleta, nikar v Belgrad! Za «Zvezo slovenskih služkinj«, Krun-ska 23. — T. U. kaplan. _ Dr. Ivan Hubad zobozdravnik v Škofji Loki zopet ordinira od 21. septembra naprej PO SVITU Italija. s Prava beseda o pravom času. Z ozi-rom na znano razsodbo in tej sledečo usmrtitev Štirih slovenskih mladeničev na Bazovici pri Trstu, piše goriški »Novi list« med drugim sledeče: »Trdimo, da bi morda ne prišlo do velike razprave v Trstu, če bi imela oblastva večje zaupanje predvsem v tiste, ki so v ljudstvu že po svojem božjem poslanstvu ncsitelji katoliškega načela. Toda kako naj ti za morejo uspešno brar niti državni ugled, če se njihov ugled ruši in po neodgovornih ljudeh večkrat celo smeši. Očita se jim protidržavnost, čeprav vrše le svojo veliko in težko dolžnost s tem, da so zvesti tudi svojemu slovenskemu ljudstvu. Trdimo tudi, da bi bilo pri nas marsikaj spremenjeno, če bi oiblastva odgovornim ter zrelim možem našega ljudstva poverila večje zaiupanje in tudi dovolila primerno javno udejstvovanje. Tako pa je ostala mladina po večini prepuščena sama sebi in je šla svojo pot. Slovensko ljudstvo živi na teh tleh že dolga stoletja in zavzelo je častno mesto med izobraženimi narodi. Slovenci so branili svojo narodno zavest, in svojo domačo kulturo, toda vedno brez političnih nasilstev. Slovenska narodna manjšina v Italiji ne more in tudi noče reševati svojega narodnostnega vprašanja drugače, kakor le na zakonit način. To smo bili dolžni povedati s katoliškega in tudi s slovenskega stališča. In to stališče nam nikakor ne brani tudi v današnjih razmerah vztrajati pri svoji slovenski narodni ideji. Vedno smo bili mnenja, da morajo biti naši otroci popolnoma zmožni državnega jezika. Ne poznamo pa nobenega razloga, zakaj naj bi oblastva ne dovolila tudi učenja in izpopolnjevanja v materinem, slovenskem jeziku.« Avstrijsko časopisje je ob priliki usmrtitve štirih slovenskih mladeničev ožigosalo fašistično postopanje proti Slovencem v Trstu. »Der Abend« je prinesel sliko Mussolinija, ki drži v roki rabljevo sekiro in se opira na rabljeno tnalo. Pod sliko je napis: »tržaški rabelj«. — »Wie-ner Allgemeine Zeitung« obsoja umor in opisuje, kaj vrši fašizem v Italiji navzlic Društvu narodov. Že osem let izvajajo fašisti najstrašnejše nasilje nad slovansko manjšino tako, da je šlo doslej 20.000 Slovencev in Hrvatov skozi italijanske ječe, kjer so jih mučili na najhujši srednjeveški način. V teh osmih letih so fašistične tolpe pomorile — tako poroča omenjeni list — 2172 Slovencev in Hrvatov; 3200 hrvatskih in slovenskih šol, otroških vrtcev, čitalnic in društvenih domov so požgali in izropali fašisti in 14 slovanskih časopisov so uničili. — Glasilo nemških južnih Tirolcev, ki izhaja v Innsbrucku pravi med drugim: >Noben narod ne sme nekaznovano teptati z nogami naravnih pravic drugega naroda, noben režim ne sme netiti nejevolje in sovraštva tlačenih, če noče doživeti posledic, življenje Slovanov v Italiji je pravi pekel. Zato se morajo dejanja vročekrvnih in na vsak način idealnih mladeničev soditi ve- Kaj je prav za prav kri? Kri je tekočina, ki stalno kroži po arterijah in venah našega telesa. Skozi povečevalno steklo (mikroskop) vidimo, da sestoji kri i? neke brezbarvne tekočine (plazme), ki so v njej rdeča in bela krvna telesca. Odrasel človek ima okrog 4400 cm" krvi, površje vsakega krvnega telesca pa je zelo majhno in meri 0.000128 ran1, Pravo razmerje je eno belo krvno telesce na 500—700 rdečih in je prav to razmerje silno važno, kot bomo videli pozneje. Glavna naloga krvi je, vsem delom telesa dovajati hrane, obenem pa z izmeno tvari preostale nepotrebne snovi vase vsrkavati in jih odvajati v za to določena izločevala. Neprestani krvni obtok, ki se začne s prvim trenutkom življenja, izvršuje torej najvažnejšo nalogo telesnega prehranjevanja. Znano je dejstvo, da pride hrana v svoji zadnji pretvorbi v kri, ker daje kri hrano telesu, kot smo poudarjali. Ponavljamo torej, da se kri po vsej pravici imenuje življenjski sok in zato brez zdrave krvi ni zdravja. Iz tega jasno sledi, da so sokovi, ki jih kri sprejema, tem jačji, čim bolj močna in redilna je hrana, s tem pa je zopet telo bolje hranjeno in kri močnejša. Rdeča krvna telesca niso le glavni sestavni, temveč tudi najvažnejši del krvi. Pravilno razmerje med rdečimi in belimi krvnimi telesci je najzanesljivejši temelj zdrave krvi. Vsaka liko mileje. Fašistična Italija ima na teh činih večji del krivde. s Razno. Idrijski dekan msgr. Mihael Arko je imenovan za častnega kanonika goriškega stolnega kapitelja. Te dni mu je celokupni goriški kapitelj izročil tozadevni odlok z mitro. Tudi mi prisrčno čestitamo! — V Idriji sta umrla upok. rudar Valentin Rupnik in Marija Šinkovčeva, vdova po brivskem mojstru. — V Krnicah pri Idriji je uničil požar moderni hlev posestnika Fr. Rupnika. Vnemala se je že Petričeva hiša. — V Godoviču se je pri kolesarski vožnji zelo poškodoval Alojz Kavčič. — Pokopali so Marijo Jarčevo (Tončkovo) iz Dolj pri Tolminu. — V Gaberjah je umrla 86 letna Čehovin Frančiška. — Te dni sta se peljala na motornem kolesu Roman Vrtovec iz Vel. Žabelj in Zorko Dietz iz Šturij proti Logu. Nasproti jima pride na kolesu Leopolda Hrobat iz Dobravelj. Kolesi sta trčili. Sunek je bil tako močan, da je Hrobatovi zlomilo obe nogi, Dietz pa je dobil močne poškodbe na glavi. Vrtovec je ostal nepoškodovan. — Pri cepljenju breskev se je po nesreči z nožem zabodel v čreva mlajši sin posestnika Franca Beltrama na Voger-skem. — V Sovodnjah je preminula gdč. Milka Eatič, uslužbenka pri Katol. tiskarni v Gorici. — V Petrinju pri Klancu v Istri so blagoslovili nov vodnjak. Ima 200 m3 prostora, eno sesalko in enno pipo. — Fašisti niso dovolili, da bi se na smrt obsojeni štirje slovenski mladeniči pred ustrelit-vijo poslovili od staršev in svojcev. Angllga. s Kjer ni prave luči... Angleški prote-stantovski škofje se vsakih deset let zberejo k posvetovanju. Tako zborovanje je nepravilnost tega razmerja je ali posledica slabegu hranjenja ali posledica raznih bolezni. Kri se neprenehoma gubi in obnavlja. Če torej hrana, k) iz nje kri črpa sokove, potrebne za prehrano telesa in lastno obnavljanje, ni primerna, ali bolje rečeno, če ti sokovi ne vsebujejo onih sestavin, iz katerih se kri obnavlja, je povsem jasno, da bo postalo razmerje med rdečimi in belimi telesci nepravilno. Ena najvažnejših tvari, ki v pretvorjeni obliki prihajajo v kri, je železo. Železo daje krvi moč, ker zvišuje redno obnovo porabljenih rdečih krvnih telesc. Medicina, ki je to že davno ugotovila, in moderna lekarniška kemija sta rešili to vprašanje: privajanja krvi toliko potrebnega železa. Če ga hrana, ki vsebuje železo v majhnih količinah, ne daje dovolj, ga je treba privajati krvi s sredstvom, ki drugim organom, zlasti prebavilom ne škodi, a vsebuje železo v koncentrirani obliki in zadostni količini. Z eno besedo: primanjkujoče železo v krvi, nastalega zaradi slabe in neprimerne hrane ali zaradi raznih bolezni, nadomeščajo taka sredstva. Med najuspešnejšimi in najbolj znanimi je »Energin« železno kina vino, ki se dobiva v vseh lekarnah, a ga proizvaja In po pošti razpošilja Laboratorij »Alga«, Sušak. bilo tudi letos v Londonu. Sklenili so — cujte, kaj so škofje sklenili — da je pod določenimi pogoji dovoljeno samovoljno omejevati število rojstev, in so ta svoj sklep javili duhovščini v posebni okrožnici. Večina duhovščine je s sklepom nezadovoljna. Uovaija celo svobodomiselno časopisje. »Daily Express« je pisal, da je »škofovsko zborovanje zadalo zakonu, materinstvu, očetovstvu, družini in nravnosti smrtni udarec, ter uladilo pot do samomora naroda. — Kaj ne kako veseli in ponosni smo lahko mi, da smo člani katoliške cerkve, ki ima o zakonu in materinstvu pač drugačne pojme kot pomilovanja vredni angleški protestantovski cerkveni knezi. Nemčija. Volitve so se vršile pretečno nedeljo v Nemčiji. Udeležba je bila ogromna. Volilo je skoro 35 milijonov upravičencev. Scial-demokratje so dobili 142 poslancev, nemški nacionalisti 41, Katoliški centrum 76, komunisti 77, nemška ljudska stranka 23, državna stranka 20, gospodarska stranka 23, bavarska katol. stranka 19, narodni socialisti 106 poslancev itd. Najbolj so napredovali narodni socialisti (od 12 na 106 poslancev), komunisti (od 54 na 77) in katoličani (za 18 poslancev). Nazadovali pa so socialdemokratje, nemški nacionalci, nemška ljudska stranka in sploh stranke, ki so biledeslej na vladi, razen katoličanov. Drobne novice. S pšenico krmijo živino letos v Ameriki, ker je pridelek zelo dober. 240 milijonov dinarjev za zvezne ceste so letos izdali v Avstriji MAJ II NOVEGA d Veličastna slavnost otvoritve »Delavskega doma« v Kranju se je izvršila v nedeljo dne 14. septembra 1930. Dom je blagoslovil knezoškof dr. Rožman v navzočnosti zastopnikov raznih oblasti in velike množice ljudstva. Slavnostnemu zborovanju je predsedoval g. duhovni svetnik Matija škrbec. Govorili so razni govorniki. Zanimiv je bil govor dr. Natlačena, ki je poudaril, da je bil prvi, ki je prišel k njemu z mislijo »Delavskega doma« v Kranju Janez Brodar — kmet. Silno pomemben je bil tudi nagovor knezoškofa dr. Rožmana, ki je dejal med drugim: »Vsi so govorili, čestitali in se zahvaljevali onim, ki so gradili dom, jaz pa povzdigujem kozarec v čast delavcem, ki sedijo z nami pri mizi. Naj bo to korak v tisto dobo, ko bo delavec poleg direktorja, poleg škofa vsak dan lahko pri-isti mizi sedel.« Naj bi »Delavski dom« v Kranju vodil delavstvo v časno in večno srečo! d Prevzv. nadškofa g. dr. A. B. Jegliča sta obiskala pretekli teden v Gornjem gradu papeški nuncij v Belgradu g. H. Pellegrinetti in prevzv. nadškof zagrebški g. dr. Ante Bauer. d To si velja zapomniti! »Naš list«, glasilo kat. akcije za kamniško dekanijo je priobčil notico, v kateri vprašuje, kako je mogoče, da n. pr. domžalski Sokol letos praznuje 25 letnico, ko še ni niti eno leto, odkar je bil Sokol kraljevine Jugoslavije nstanovljen. S tem se ustvarja videz, da se nekatera sokolska društva smatrajo za nadaljevanje prejšnjih, ki so bila po zakonu razpuščena. To pa je protizakonito, kajti novi državni Sokol je zamišljen kot popolnoma nova organizacija. — Na to notico, ki jo je ponatisnil «Slovenec«„ odgovarja >Jutro", ki navaja dolgo vrsto izjav, iz katerih je razvidno, da smatrajo razni sokol-ski veljaki v dravski banovini svoja društva le za nadaljevanje prejšnjih. To izredno priznannje je za nas zelo dragoceno. Če pa je v skladu s tozadevnim zakonom, zelo dvomimo. d V zadevi ljubljanskega glavnega kolodvora se je vršila v Ljubljani pri direk- 9.118.000 Italijanov menda živi v tujini. Kaj bi rekli Italijani, če bi druge države v nasilnem raznarodovanju posnemale fašiste?! Več tovaren za vojna letala je menda zgradilo vodstvo nemške vojske v Rusiji. 17.000-ženitbeaih ponudb je prejel slavni poljski tenorist Kiepuza. Eeno milijardo je dala za dobrodelne namene vdova po ameriškem milijonarju Kennedumu. Strašen vihar v San Domino je zahteval 1000 človeških žrtev, 2500 ranjencev in 29.000 ljudi je brez strehe. Orožnih vaj na Češkem se je udeležilo 25.000 mož in 8000 konj. Celoknpno predsedstvo komunistično stranke na Madjarskem so zaprli. Nad 55 tisoč Din vreden prstan je izgubil neki gospod v Pragi. 4» ciji državnih železnic 13. sept. pod predsedstvom direktorja dr. Borka konferenca. Sporazumno se je dogovoril z zastopniki mestne občine program glede preureditve ljubljanskega kolodvora. Sklenili so sledeče: Najprej naj se odstrani kurilnica, ki se bo obenem s kurilnico na gorenjskem kolodvoru prestavila v Zalog. Sedanji ljubljanski peron se bo podaljšal in napravili se bodo še trije otočni peroni. Kolodvorsko poslopje dobi nov vhod in izhod. Pod vsem kolodvorom bo poseben predor za pešce. Poleg kolodvora z licem na Miklošičevo cesto se bo zgradilo poštno poslopje. Najprej se bo torej podrla dosedanja kurilnica, ostala dela bodo izvršena postopoma, kakor bodo pač na razpolago denarna sredstva. Za sedaj so v ta namen v državnem proračunu trije mil. dinarjev, d Novo šolo hočejo zgraditi v Bošta-nju za 1 milijon dinarjev. Staro poslopje bodo porabili za učiteljska stanovanja. d Novo plinarno dobi Ljubljana. Zgradili jo bodo naibrž na Kodeljevem. d Vestfalski rudarji, ki so nedavno obiskali Slovenijo, so se 9, septembra povrnili nazaj na Vestfalsko. Ne morejo pre-hvaliti krasote naših krajev. d Starši v Trstu usmrčenega Zvoni-mira Miloša so dopotovali pretekli teden iz Trsta v Zagreb. Na glavnem kolodvoru jih je pričakovala sestra usmrčenega Zvo-nimira. V Zagrebu se hočejo stalno naseliti. d Naši izseljenci. Po statistiki izselje-niškega komisarijata v Zagrebu se je iz-> selilo iz Jugoslavije v juniju v prekomor-ske dežele 171 oseb. Skupno število izseljencev v razdobju od 1. jannuarja do konca junija 1930 znaša 7896 oseb, to je za 1393 ali za 18% manj kot v istem času lanskega leta. d Znani slovenski operni pevec g. Ju. lij Betetto zapusti slovensko gledališče v Ljubljani. Je dobil službo pri operi v nemškem Munchenu. d Izjava. Uredništvo rade volje izjavlja, da gospodični Tinoa Kovic in Anica Ražun iz Št. Jurija pri Litiji še nista nik- Deset ladij, napolnjenih s petrolejem, je zgorelo v grškem pirejskem pristanišču. Mnogo voditeljev in poslancev opozi-cijonalnih strank so zaprli na Poljskem. 65.000 mož se je vežbalo pri manevrih francoske armade v Alpah in v Alzaciji. Bruhati je začel italijanski ognjenik Stromboli. 12 krat na leto se bo moral vsak skopati na Poljskem. 839.000 vojnih pohabljencev mora vzdrževati Nemčija. Nemška državna pošt * bo uvedla telefonske aparate, ki bodo sami zapisali vsak razgovor. Smodnišnico je razneslo v francoskem mestu Antone. 10 delavk zorelo, mnogo je ranjenih. 2034 milijonov litrov piva so popili preteklo leto v Franciji. dar poslali kakega prispevka za »Novice v slikah«. d V Medvodah so začeli graditi novo cesto za novi most, katerega prično v kratkem delati. d Pomlad v Sodražici. Pred dobrim mesecem je toča tam uničila vse drevje in polje. Sedaj se vse obrašea na novo. Hruške, jablane, češplje in celo divji kostanj cveto, kot spomladi. Prijatelj našega lista nam je poslal zbirko redkega jesenskega cvetja. Hvala! d Kmet.-gospodinjska šola šolskih sester v Mladiki v Ptujn. Pri šolskih sestrah v Mladiki v Ptuju se prične celoletna kmet.-gospodinjska šola kakor tudi petmesečni tečaj s 1. oktobrom. Natančneje podatke se dobi pri vodstvu samem. Večerni tečaj za kuhanje se pa prične s 15. oktobrom; dnevi kuhanja bodo v torek in v četrtek. d Fantje, na pot k Materi Božji petrov-ški! V nedeljo 21. septembra pohitijo naši fantje iz okrajev Celja, Šmarja, Šoštanja, Gornjega grada, Vranskega, Laškega in Sevnice k Materi Božji v prijazno Petrovče v Savinjski dolini. Spored romanja, ki je združeno z javnim fantovskim taborom, je sledeči: Ob 8 posvetovanje župnijskih delegatov v dvorani gosp. župana Jelovska. Posvetovanja se udeležita po eden do dva delegata iz vsake župnije, ki se bodeia izkazala s poverilnico domačega gospoda župnika. — Ob 10 služba božja v romarski cerkvi petrovški. Po službi božji poje cela cerkev himno Kristusu Kralju (Mihelčiče-vo: Kristus mora kraljevati.) Po službi božji pred romarsko cerkvijo velik fantovski tabor, na katerem govorita fantom g. prof. Peter Kovačič in prosv. tajnik g. I. Peršuh. Nato se vrste pozdravni nagovori fantov. Zborovanje se zaključi s himno »Povsod Bogq«. Popoldne igrajo domači petrovški fantje v dvorani g. župana Je-lovška igro »Zakleti grad«. Fantje! V ne-nedeljo na pot, z rožmarinom i 13 nagelj-čkom v gumbnici, s smehom in vriskom v licih, s plemenito mislijo v srcu, na pot v Petrovče! d Shod na Žalostni gori pri Mokronogu bo v soboto in nedeljo, 20. in 21. t. m. Dobiti je mogoče porcijunkulske odpustke. d V nedeljo 21. t. m. dan sv. Matevža je v Preski romarski shod Žalostne Matere Božje. Zjutraj in ob trioetrt na 10 slovesna božja služba, popoldne ob 2 procesija in pridiga. Cel dan porcijunkulski odpustki. Romarji pridite! d Denar nam ponajajo. Velika angleška skupina, ki je zastopana v Belgradu, se je obrnila na vlado ter na uprave banovin ter občin s poročilom, da je pripravljena dati pod ugodnimi pogoji na razpolago denar za zgradbo cest ter da je pripravljena prevzeti elektrifikacijo države. d Pol milijona izgubili in zopet srečno našli. Pred dnevi je tuzlanski davčni nadzornik prevzel v Sarajevu 20 zabojev novih novčanic po 25 par, da jih prepelje svoji instanci. Ta zaklad so naložili na poseben vagon in ga pripeli nočnemu potniškemu vlaku, nad njim pa sta bdela dva financarja z nabitima puškama. Spotoma pa se je pripetila nesreča — en zaboj je zdrknil z voza na tla. Obupana stražnika sta začela streljati, da bi opozorila na vlakovodjo, začela sta mahati s svetiljka-ma — čez dolgo je na vsa ta njuna znamenja res neki potnik II. razreda potegnil zavoro za silo, vlak se je ustavil in kakega pol kilometra nazaj so ob progi nedotaknjen našli dragoceni zaboj. d V znamenju napredka naprej. V nedeljo dne 14. sept. je bilo blagoslovljeno novo šolsko poslopje v Lomu nad Trei-čem. Cela zgradba je lepo in prostorno poslopje z lepimi stanovanjskimi prostori za dve učni moči, ker bo šola dvoraz-redna. Čast vsem, ki žrtvujejo za napredek skoraj preko svojih moči. Ljudstvo pričakuje, da bo v novi šoli mladina poučevana in vzgajana po njegovi volji. d 1219 Jugoslovanov je v Švici, ki stalno tam bivajo. d V šolo je treščilo, V sredo 10. sept. je pridivjala nevihta nad Horjul in okolico. Treščilo je tudi v šolo, ravno ko so bili otroci pri petju Nad glavami otrok je strela razbila žarnico, spraskala zid, otroke je pa samo prestrašila. Več škode je napravila strela na strehi. d 2 m visoka »n 5 m široka mravljišča. Neko posestvo pri Ivancu ima obširne borove in jelove gozde, kjer so se nastanili mravljinci - hribarji. Grade si velikanska mravljišča, visoka do dva metra in široke do pet metrov. d Bik mu je preparal trebuh. Posestniku Petru Joštu iz Strahinj pri Kranju se je ponoči konj odvezal in približal biku; ta mu je z rogovi preparal trebuh. Konj je poginil. < d Angleži na našem morju. V ponedeljek je priplula v Šibenik skupina angleške vojne mornarice. V pristanišču bo ostala deset dni. d 160 kg je tehtal očiščen mrjasec, ki ga je ustrelil te dni državni logar Luka Velič v gozdu pri Osjeku. d Divji prašiči se klatijo in delajo škodo tudi v okolici Poljčan. Menda gre za 12 članov broječo prašičjo zalego. d Dvomilijonsko posojilo je dovoljeno občini Vič za popravo cest, kanalizacije in za podaljšanje vodovoda. d Verouk v ljudski šoli pri pravoslavnih. Verouk v pravoslavnih ljudskih šolah so poučevali doslej svetni učitelji. Z letošnjim šolskim letom pa bodo poučevali verouk na ljudskih šolah v Belgradu pravoslavni duhovniku d Griža se je pojavila v nekaterih krajih Hrvatske onstran Karlovca. Da se ta bolezen ne zanese v karlovški okra), oblast odredila, da se imajo pregledati vsa napajališča, vodnjaki in mlake. Nezdrave mlake se bodo ali osušile ali zasule, napa- jališča ali vodnjaki pa se imajo zabetoni-rati in voda zavarovati pred okuženjem. d Zadet od srčne kapi je umrl v Ljubljani upokojeni stotnik in posestnik 69-letni gosp. Matija Kump. d V Mariboru je umrl g. Makso Cotič, bivši dolgoletni urednik tržaške »Edinosti«. Naj počiva v miru! d Na avstrijskem Semeringu je umrl 79 letni Anton vitez Vukovič, član bivše avstrijske gosposke zbornice in dalmatinski poslanec v dunajskem drž. zboru. d Po nesreči je ustrelil svojo sestro, 17 letno Alojzijo posestnikov sin Miklič Jožef iz Tlake pri Sv. Križu. d V ljubljanski bolnišnici je umrl Anton Lukan, pas. na Praprotnem brdu, znan napreden kmetovalec in sadjar, kot žrtev pijanih in podivjanih napadalcev. d Hčerka v vodnjaku. V Splitu je neki Peter šel gledat, kako igrajo tenis, njegova žena je šla pa v kuhinjo, kuhat večerjo. Štiriletno hčerko sta pustila samo. Prikobacala je do vodnjaka, padla v vodo in utonila. d Iz vlaka sta padli ne daleč od Litije 13 letna učenka litijske šole Angela Kržan in njena triletna nečakinja Fanika. Sta bili ra mestu mrtvi. d Smrtonosen padec. Ko se je te dni vračal 70 letni čevljar Jakob Vizjak iz Vuhreda proti Mariboru, se je v bližini Mravljakove žage spotaknil ob robu ceste in padel v Vuhreščico. Vizjak si je zlomil vrat in kmalu nato podlegel poškodbam. d S tramvaja je padel v Zagrebu sprevodnik Mato KuliŠič. Ko je dajal vozne listke, je izgubil ravnotežje. Poškodbe so težke. d Košček železa mu je odletel v glavo. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 19 letnega Romana Ničmana, rojenega v Lipnici v Avstriji ter stanujočega v Na-vakah pri Poljčanah. Ničman je po poklicu strugar v tovarni' Koblizek v Poljčanah. Košček železa mu je pri delu odletel v glavo in mu popolnoma raztrgal nos in ranil glavo. Ničmanova poškodba je zelo tcžks> d Pazljivost ni nikjer odveč. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 57 letnega Simona Lovšina iz Kota v občini Jurje-vici. Lovšin je s svojim sinom kopal krompir na njivi. Sin je kopal spredaj, oče pa za njim. Ne sluteč, da stoji oče tik za njim, je Lovšin krepko zamahnil z motiko in udaril pri tem očeta po obrazu ter mu zelo ranil oko. Lovšinova poškodba je zelo težka in je v nevarnosti oko. d Obkoljen od žandarjev je začel streljati. Nedavno se je pojavil v Kraljevu znani razbojnik Živojin Pevac. Pobegnil ie DcvmaliOic bofcCfnc tudi zastarele kot PROTIN, BODLJAJE, ISIAS. TRGANJE V GLAVI in ZOBEH odpravi takoj »ALGA«. Masirajte takoj zvečer in zjutraj boste vstali prerojeni. »ALGA« se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijah 1 steklenica Din 16'—. iz kaznilnice v Požarevcu in skušal obiskati svojo mater. Obkoljen od žandarjev je začel streljati, nazadnje pa je smrtno ' zadet sam padel. Pri njem so našli pet samokresov in mnogo streliva. d 260.000 Din so ukradli cigani na žagi v Siraču pri Duravaru. V Zagrebu so tičke že prijeli. d Ker je ustrelil upokojenega avstrijskega generala Stramlitscha, je dobil pred mariborskim senatom strojevodja Ivan Va-leskini 8 let in en mesec težke ječe. d Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-Josei«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji. »Fran3-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Mnogo gospodinjskih težav Vam bo prihranjenih, ako boste dosledno prali le s terpentinovim milom »Gazel a«. d Nagrobne spomenike najceneje in v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kuno.var, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. Radio. Vsak delavnik: 12.00 Dnevne vesti, pdošSe — 18 00 Cas, borza, plošSe — 18.00 Radio orkester — 22.00 Oas, poročila. Četrtek, 18. sept. 17.30 Otroška uira — 19.00 Nervoanoet otrok — 19.80 Ob 400 letaioi Kocha-iiowskega, največjega poljskega pesnika »zlate dobe« — 20.00 Recitacija pesmi Kochanovvskega, nato poljska glasba — 20.80 Du«t klavk-hamnonij (gg. Svetel, Štritof) — 21.80 Duetni večer: Jože Gosti«, Marjan Rus. — Petek, 19. sept. 19.00 Gospodinjska ura — 19.80 Francoščina — 20.00 C Ure g. L6ske, samospevi g. Avg. Žrvka — 21.00 Operetna glasba. — Sobota, 20. sept. 19.00 Aodreejeiva ekspedieija — 19.30 Pilošfe — 20.80 Prenos iz Belgrada. — Nedelja, 81. sept. 8.00 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Samiislava iz 8t. Vida nad Ljubljano — 9.00 Kmetijska ura — 9.80 Slavnostna akademija jb priliki 25 letnice škof. gimnazije v &t. Vidu nad LjutoVaoio — 11.00 Koncert Radio orkestra — 12j00 Tedenski pregled — 15.00 Nasveti za kmeta — 15.15 Plošče — 16.80 Huano-riifltično čtivo — 16.00 TamburaSki klub »Kolo« — 17.00 Oaldeu-on: Skrivnost gv. maše - mdsterii (Ljudski oder), 19.80 Smolama: Dve vdova, preno* iz Prage. — Ponedeljek, 22. sept. 19.00 MjeSna — 19.30 Higijensko predavanje — 20.00 Francoska glasba, vmesne samospeve potje Mirko Pu-gialj. — Torek, 83. sept. 19.00 fc&rabni ali koristai efekt stroja — 19.30 Nenr.ščiru — 20.00 Plošče -20.80 Preno« iz Zagreba — 21.90 Prenos iz Belgrada. — Sreda, 24. sept. IOjOO Soikrafov tagovor-recitaoiia — 22.00 Koncert godbe Dravske divizije. 5l PO D 0 M 0 f 8 N I Slovo. Društva. (Višnja gora) Naš živinoid ravnik g. Jože Drolc Je odšel *m3 nas; službeno je prestavljen v daljni Čaribrod. Ko smo zvedeli ia to novico, kar verjeti nismo mogli; tako smo se nanj privadilLSaj je vžival vedno vsepovsod popolno zaupanje; s svojim iz-■vanredno prijaznim nastopom bodisi v službi ali pa izven nje, ko je pomagal kjerkoli je mogel, *i je tako osvojil ljudska srca, da so bili neredki »lučaji, ko so se kmetje s solzami poplavljali od njega. Kot zvest sin kmetskih staršev se je posvetil v pomoč in korist kmetskemu ljudstvu, da mu pomaga z nasvetom in z dejanjem zlasti » slabem gospodarskem položaju, v katerega je danes zašel kinetski stan. Gospod živincidravnik — nam bo žal za Vami, zelo Vas bomo pogrešali! Za vso Vašo naklonjenost in pomoč Vas bomo ohranili v hvaležnem spominu! Na novem službenem mestu Vam pa ielimo obilo še nadaljnih uspehov! Z Bogom! — Lepo slovesnost je na praznik Malega šmarna obhajala soseska Križka vas. Blagoslovili so novo motorno bri?.galno ta-moSnjega gasilnega društva. Vsa čast požrtvovalnim flanom, ker nabavili stroški niso malenkostni I Po blagoslovitvi v domači podružni cerkvici se je razvila popoldne vrtna veselica, pri kateri je ovirala godba kat. prosv. društva Višnja gora. Nismo pričakovali od gcdbe — pri kateri sodelujejo sami kmetski fantje in možje in se vežbajo sami brez kakega pravega vodstva — da bodo igrali tako lepe komade; pa jih bomo šli še poslušat, ko bodo igrali in svirali v nedeljo pri sv. Duhu na podobni prireditvi gasilnega društva iz Vrhov — tako nam je ugajsl njihov nastop. Godba ix dvorane pri Fari — po začeti poti naprej, pa boste imeli še marsikako veselje in zabavo! Blagoslovitev nove šole. (Zaplana.) V nedeljo 31. avgusta f. 1. smo blagoslovili v Za plan i nad Vrhniko novo šolsko poslopje. Sveto mašo je daroval vrhniški g. dekan Kete, ki je v svojem cerkvenem govoru poudarjal zlasti zasluge cerkve za šole. Tudi blagoslov je izvršil g. dekan v spremstvu domačega župnika, prisostvovali pa so slovesnosti g. okrajni glavar dr. Rud. Andrejka, vrhniški župan g. dr. Marolt, okr. šolski nadzornik g. Iv. Štrukelj in tisoči ljudstva, ki je prišlo iz vseh sosednjih župnij, zlasti z Vrhnike. Pred blagoslovom je prvi govoril g. okrajni glavar. Drugi govornik, vrhniški g. županv je toplo govoril o treh svetiščih: domači hiši, cerkvi in šoli. Tretji je govoril domači g. župnik, ki se je zahvalil vsem ki so pripomogli, da se je izvršila krasna stavba. V učilnici je govoril g. nadzornik Štrukelj otrokom in staršem ter jih ljubeznjivo opozoril na njihove ! dolžnosti. To je menda že četrta šola, ki se je zgradila v vrhniški občini pod županom g. dr. Ma- j roltom. — Za planinci so pri gradnji svoje šole ; prevzeli brezplačno vso vožnjo, kopanje peska, do-važanje vsega materijah) in obrtniških izdelkov. To so bile velikanske osebne žrtve in nihče ne more verjeti, koliko truda je bilo Ireba. preden je stala nova šola, o kateri pripovedujejo, da je najlepša dvorazrednica v Sloveniji. Požar. (Šenčur pri KraAju.) V sredo 3. septembra ob pol 12 ponoči nas je zbudil iz spanja glas zvonov, kličoč na pomoč Franc Kuraftu vulgo Špsnu, posestniku v Srednji vasi, kateremu je najbrž zlobna roka zanetila ogenj n», skednju. Skedenj je pogorel do tal, kakor tudi šupa z mrvo in slamo. Nekaj gospodarskega orodja m voz so rešili ljudje, ki so hitro prihiteli na pomoč. Sreča, da je bik) mirno, in da so hitro prispela z brizgalnami okoliška gasilna društva, sicer bi se gotovo vnelo tudi hišno poslopje, ki je krito s slamo. Tudi bližnji sosedje so bili že v strahu za svoje premoženje. Knralt trpi veliko škodo, ker ni bil visoko zavarovan. Pomagajmo mu mi z delom in darovi. Zakaj: danes je potreben on oomoči, jutri morda kdo izmed nas. Novice. (Breznica pri Skofji loki.) Letošnje leto so se nekateri naši fantje in dekleta resno držah svetopisemskega reka: Človeku ni dobro samemu biti. Poročili so se štirje pari, kar je za našo majhno vas veliko. — Skozi našo vas se vije vojaška cesta, ki jo pridno grade vojaki sami. Imenovana cesta bo velikega gospodarskega pomena tudi za nas, posebno pri vožnji leta na kolodvor. Kolesarji. (Medija-Izlake.) Naši kolesarji vozijo zelo neprevidno, posebno takrat, ko vozijo na kolesu, tudi dekleta (ta razvada se je pri nas že zelo razpasla!). Preveč pazijo na svoj zaklad-, premalo pa na cesto in na ljudi, ki se tam nahajajo. Zadnjič se en tak par povozil 80 letno ženo, ki je bila tako poškodovana, da je morala iskati zdravniške pomoči. Drug kolesar pa je povozil posestnikovo ženo M. A. Kolesarji, več pameti in previdnosti! Smrtna kosa. Razno. (St. Vid pri Stični.) Smrt je začela pri nas moino kositi. San-o v avgustu je bilo 13 mrličev. Komaj smo opravili sedmino po pokojni Balentin Mariji, ki ie bila največja dobrotnica naših cerkva, nam je že vzela zopet velikega cerkvenega dobrotnika Alojzija Sima ■z Sobrač. Lansko leto je nabavil za podružnično cerkev v Sobračah bronast zvon, težak 455 kg in plačal zanj 21.100 Din. — Koncem meseca je pa umrl na Velikem Kalu Slepec Jožef, po domače Bučar. Bil je vzoren gospodar, zlasti izvrsten sadje-rejec. Vse svoje zemljišče je zasadil z najboljšimi vrstami sadja. Tudi vrtnice je gojil. Okrog svoje j hiše je imel še veliko drugih lepofičnih rastlin. Tudi priprosti kmetovalci imajo marsikje čut za olepša-nje svojega doma. Najbolj bomo pa pogrešali Jožefa Pečeta, po domače Lavša, ki ga je Bog poklical k Sebi 5. septembra. Bil je sicer užitkar in star že 75 let, toda rad je pomagal pri cerkvi, pri posojilnici, pri prosvetnem domu, pa tudi svojim domačim. Poznal je vse ljudi v domači župniji, zato je lahko vsako naročilo dobro izvršil. K sv. maši je hodil vsak dan. Vsled dela se je prehladil in si nakopal pljučnico, ki ga je spravila pod zemljo. Ob njegovem pogrebu je bila prostorna cerkev skoraj polna. In sleherni je govoril: Skoda tega vrlega moža! Bodi mu žemljica lahka! — Sušo smo že imeli. Bali smo se. da ne bo nič ajde, ki je sicer visoko zrastla, a ni mogla delati zrnia. Pohleven dež v nedeljo je pa zemljo toliko napojil, da lahko upamo tudi na vsai srednji pridelek pri ajdi. — v podružnični cerkvi Matere Božje v Velikih pecah popravljajo letos cerkev. Naredili so nov obok, tlak in jrevski kor. Cerkev bo sedaj prav lična. — V žucni cerkvi prenavlja g. Miloš Hohnjec, kipar iz Celja, oba stranska oltarja in prižnico. Cerkev sv. Roka je tudi zunaj vsa prenovljena. — Cerkev na Muljavi, kier je letos vsako nedeljo in praznik ob 10 služba božja, bo pa dobila obhajilno mizo. novo spovednico in še marsikaj drugega. Noti«. (Trebelno pri Mokronogu.) Sedaj imamo veliko opraviti z vinogradi. Grozdje je prav lepo. Kakor kaže, bomo še veseli pri dobri kapljici. — Dobili smo novega g. kaplana, kateremu želimo obilo sreče v nov« službi. — Neki zlikovec je pred par meseci prereza! konju trebuh z nožem. Žival bi skoro poginila, isto je storil neki suroveš nad nekim drugim konjem. — Pogorel Je v BRni vasi g. Stariču skedenj in hlev, gospej Dragan pa hiša in nekaj gospodarskega poslopja. Sumijo. da podtika zlobna roka. Razna (Stranje pri Kamniku.) V nedeljo, dne 7. t. m. so kar prihajale iKiice, druga za drugo, pa nobena vesela. Najprvo smo zaznali, da je eden naših rojakov ustrelil na Jesenicah svojega tovariša. Pri tem popravljamo pisanje nekaterih listov, ki hočejo vedeti, da je bil Bodlaj rojen pri nas. Višegrad v Bosni je njegov rojstni kraj. — Kmalu za to novico je prišla druga. V noči od sobote na nedeljo so doslej neznani vlomilci pri nekaterih hišah vlomili in odnesli blaga v večji vrednosti, drugod so pa skušali vlomiti, pa se jim ni posrečilo. — Popoldne so [» zanesli novico, da se je na Planjavi ubil neki turist. V po-nedeljek popoldne so ga pripeljali člani reševalne ekspedicije, veči del fantje iz naše župnije, v mrtva njico v Stranjah. Kmalu nato so prišli iz Ljubljane žalostni starši, da bi se še poslovili od ljubljenega sina. Ali če ga bi tudi videli, bi ga bili težko spoznali : preveč je bil razmesarjen. Od njih smo šele doznali. da ie ponesrečeni komaj osemnajst-letni Pečar Rudolf iz Zelene jame pri Ljubljani. V torek pojx>ldne ob 4. pa je bil imenovani pokopan ob obilni udeležbi njegovih tovarišev in sosedov iz Zelene jame na pokopališču v Stranjah. S popravljamo spet poročila raznih listov, ki hočejo vedeti, da so imenovanega pokopali že v ponedeljek v Kamniku. Turistom ga priporočamo v opomin in spomin. Vzoren šolski vrt. (Žužemberk.) Tukajšnja šola se je oblekla letos v praznično obleko dehtečega cvetja in zelenja. Dolgoletna želja po ograditvi še neograjenih parcel okoli irskega poslopja se je v minulem letu uresničili. Krajevni šolski odbor je po načrtu in pod vodstvom g. upravitelja Fr. Mrvarja obdal ves prostor pred in okoli šole z močno, lejjo in vzot~-> ograjo, kar je stalo s planiranjem kamenitega zemljišča vred nad 30.C00 Din. Malerijelno pobudo pa je dal k temu bivši ljubljanski oblastni odbor z izdatno podf>oro v znesku 11.000 Din. Ogromno pa ie bik) delo z (notranjo ureditvijo vrtu in z nasadi vseh neštevilnih cvetic, ki obdajajo šolo oe v prvem letu kakor pisani venec, ki ie odvzel poslopju uradno enoličnost in ga spremenil v prijazen dom vzgoje in pouka. Cvetice v najrazličnejših bar.'a h silijo skozi vrtno mrežo in nehote vabijo mladino s ceste k sebi, v šolo in na nanovo zgrajeno otroško igrišče. Da je tudi prijazni žužembsrk s tem vrtom, ki je gotovo eden izmed najlepših šolskih vrtov, na svoji prikupijivosti veliko pridobil, pač ni treba posebej poudariti. Saj stoji šola v. sredini trga. na križišču najvažnejših cest, kjer se vrši ves promet krške doline. Krajevni šolski odbor in še posebej g. šolski upravitelj pa sta )kerc.) 5. avgusta smo začeli delati nov zvonik. Sedaj bomo naročili dva bronasta zvonova. Pred dvemi leti smo prenovili 3 oltarje, glavnega in dva stranska. Vse to smo žrtvovali sv. Jakobu, palronu naše cerkve. Belokranjski kotiček. Umor in zločin. Cela Bela krajina se je razburila, ko je zaznala o nečloveškem nasilstvu na Sodjem vrhu pri Semiču. Kar nenadno se je razglasilo, da so našli tam v neki kočici mrtvo 78 letno Heleno Ivec in 10 letno deklico iz njenega sorodstva. Komisija, ki si je 5. sept. mesto zločina ogledala in 6. sept. izvršila obdukcijo, je ugotovila, da gre za umor. Ulomljeno okno in rane v kolikor je na razpadlih telesih še mogoče spoznati, pričajo, da gre za nasilen umor. Na deklici pa je bilo opaziti, da je bilo nad njo izvršeno zločinsko nasilstvo. Zločin se je izvršil že pred tremi tedni. Umorjeno ženo so poslednjič videli 26 dni pred odkritim zločinom, močno razpadla telesa pa pričajo, isto. Pri umoru je šlo za denar, ker ]e umorjenka prodala spomladi precej lesa in so storilci sodili, da hrani denar doma. Dne 4. sept. zvečer je prišel oče umorjene deklice gledat, kako da se ne vrne domov v Mirno peč, ko se je šola že pričela. Po nekih dopisih, katere je od gotove osebe dobil je bil že vnaprej opozorjen, da je morda deklica mrtva in ko je prišel se je to izkazalo kot dejstvo. Da niso umora že preje odkrili je od tod, ker je stara ženica večkrat zahajala v Mirno peč ir. "zato ni vzbujalo nikake pozornosti, ker je ni bilo nikjer videti. Hišica pa stoji na samem, precej daleč od drugih bivališč, tako da tudi smradu niso zaznali. Sum je padel na dve osebi eno žensko in enega moškega, ki so ju že aretirali in ju pripeljali v Metliko. Moški je kot svoje orodje nesel sekiro, ženska pa kol. Preizkava bo že dognala, če sta prava krivca ali ne. POSOJ1CA na posestva presHrbl; amerUUe zadeve are/a, dolgove vterjai siečke dri. papirjev pregleduje, posreduje prodalo t »«. IVAN CERNE. gospodarska pisarna. C/uMlana. MlkloiUeva Cene zmeiuel n Kat. prosvetno društvo v Boh. Bistrici otvori letošnjo gledališko sezono z igro »Požiga-lec« v nedeljo dne 21. sept. ob treh pop. Novi kazenski zakon. (Nadaljevanje.) Katere so te častne pravice, ki se z obsodbo na tako kazen izgubijo? Zakon jih navaja tri vrste: 1. Pravice do državnih ali do kakršnihkoli drugih javnih služb ali do javnih poklicev. Take javne službe so (poleg državnih) cerkvene, občinske, banovinske itd., bodisi začasne ali trajne. Razen pravico do službe izgubi tudi pravico do pen-zije. K javnim poklicem spadajo poklici advokatov, zdravnikov, babic, zasebnih učiteljev itd. Moški, ki je izgubil častne pravice, ne sme služiti v vojski, temveč mora plačevati vojnico (je torej nesposoben za vojaka). 2. Pravice do akademskih dostojanstev, odlikovanj in drugih javnih časti (n, pr. častno občanstvo). 3. Pravice glasovati v javnih stvareh, voliti in biti voljen ter izvrševati vse ostale politične pravice. Oseba, ki je izgubila te pravice, tudi nima pravice biti zaslišana kot priča pod prisego. Za koliko časa izgubi obsojena oseba te pravice? To je odvisno predvsem od vrste glavne kazni. Kdor je obsojen n a smrt ali na robijo preko petih let, se obsodi na izgubo teh pravic z a vedno. Pri obsodbi do petih let robije pa določi sodišče po svojem preudarku dobo trajanja te izgube, vendar pa ta doba ne sme obsegati manj kot eno leto in ne več kot pet let. Pri obsodbi na zatočenje 31 RAZNO Ženska na grmadi. Iz Rusije poročajo skoraj dnevno o težkih izgredih kroti komam i stični m agitatorjem in uradnim zbirateljem žlivM s strani razdraženega kmetskega »loja. Samo v saanarekem okrožju se je pripetilo v teku dveh mesecev, v »vgustu in septembru, 42 tererii-itičnih dejanj. V se-lu Novem Jukuškinu v uljanovekem okrožju so upadli nezadovoljni elementi članico krajevnega tovjeta Anaetaziijo Semti-novo in jo živo sežgali na grmadi. BoliSevišk« oblaki so polovile Btoirtloe in jih obsodile na smrt. Jabolko ne pade daleč »d drevesa. Bila je hči trgovca ter kot taka tudd vzgojena. Poročila je nekega meščana, kateri se J« kmalu po poroki z avtom ponesrečil. Hči vdo-"a j« brzojavila Bvol;im staršem: jJanko danes »bit, cestna nezgoda. Izguba krita z zavarovalnino.« Trikrat zl&ta gostija. višek zakonskega življe-Jt8 je doživel te dni za-ionski par na Madjar-Mtem. Mož io žena »ta il- ! Hector Malot ! O % Brez doma. Roman. K-**« Joli-Coeur, ki je čepel na moji torbi, me je od časa do časa prijel za uho in mi obrnil glavo proti sebi. Tedaj se je popraskal po trebuhu; in ta kretnja ni bila manj izrazita kot pogledi psov. Tudi jaz sam bi bil rad kot oni potožil svojo lakoto, ker tudi sam nisem obedoval. Pa kaj bi pomagalo? Za mojih enajst soldov ne bi mogli kositi in večerjati, zadovoljili smo se torej z malico, ki nam je morala, ker je v sredi, nadomestiti oba obeda. Ker je bila gostilna, v kateri smo stanovali in odkoder so nas zapodili, v predmestju Saint-Michel ob cesti v Montpellier, sem seveda šel po tej cesti. Ker sem tako hitro bežal iz tega mesta, dg ne bi zopet srečal policijskega stražnika, nisem imel niti časa pomisliti, kam vodijo poti. Želel sem le to da me oddaljijo od Toulouse-a. Vse drugo mi ni bilo mar. Vseeno mi je bilo, kam pridem, saj so povsod zahtevali denar za hrano in ležišče. In se je bila skrb za prenočišče manj važna, ker je bilo ravno toplo vreme in smo torej lahko spali pod milim nebom v senci grma ali zidu. Toda hrana? . , . , Mislim, da smo hodil! najmanj dve uri, predno sem se upal uetaviti. Ves čas pa so me po gledali boji in bolj proseče, medtem ko me je Joli-Coeur vlekel za uho in se je bolj in bolj praskal potrebuhu Končno sem mislil, da sem dovolj oddaljen od Toulouse-a in torej izven nevarnosti, a saj tako daleč, da bi lahko rekel, da bom jutri kupil psom nagobčnike, če bi kdo od mene zahteval. Stopil sem tedaj k najbližnjemu peku, ki sem ga našel. Stopil sem in zahteval funt in pol kruha. »Vzemite rajši kar hleb, ki tehta dva funta,« mi je rekla pekovka, za Vašo menažerijo to ne bo preveč. Dobro morate hraniti te uboge živali.« Brez dvoma dva funta kruha ne bi bilo preveč za nas, ker ne glede na Joli-Coeurja, ki itak ni jedel velikih kosov, je prišlo na vsakega izmed nas le pol funta — a bilo je preveč za moj žep. Kruh je bil tedaj po pet soldov funt. Če sem tedaj vzel dva funta, bi mi od mojih enajstih soldov ostal le še eden. Tudi se mi ni zdelo previdno, tako zapravljati, predno nimam zasiguranega jutrišnjega dne. Če sem tedaj kupil le funt in pol kruha, me je to stalo sedem soldov in tri santime, tako da bi mi ostali za jutri trije soldi in dva santima, torej ravno toliko, da ne bi umrli od gladu in bi lahko našli priliko, da kaj zaslužimo. Hitro sem sam pri sebi napravil ta račun in s kar moči resnim obrazom rekel pekovki, da mi zadostuje funt in pol kruha in jo prosil, naj mi ga ne odreže več. >Dobro, dobro,« je odgovorila. In od lepega hleba, ki je tehtal svojih Sest funtov in ki bi ga mi lahko vsega snedli, mi je odrezala lahtevani kos, ga položila na tehtnico, katero je še malo potisnila navzdol. »Dobra vaga je,« pravi. To pa še za ona dva santima. In vrgla je mojih osem soldov v miznico. Videl sem ljudi, ki so odklanjali •anttm«, fie«, da izreče sodišče izgubo častnih pravic le za dobo, dokler se prestaja kazen. Pri obsodbi na strogi zapor pa sme sodišče izreči to kazen le tedaj, kadar zakon pri posameznih slučajih to posebej določa, a tedaj ne sme obsegati ta doba manj od enego in več od treh let; dobo trajanja v okviru te zakonito odmerjene dobe določi sodišče. Poudarim, da se maloletniki v nobenem slučaju ne smejo obsoditi na izgubo častnih pravic; prav tako tudi ne krivci tatvine ali utaje, storjene v rodbini med bližnjimi sorodniki, če spadajo dotični med člane rodbine; več o tem pozneje v posebnem delu. Častne pravice izgubi obsojenec z dnem, ko postane njegova- obsodba pravo-močna; od tega dne ne sme niti pridobiti niti izvrševati ali obdržati in se posluževati teh pravic. Čas izgube, na katerega je obsojenec obsojen, pa se šteje od dne, ko je kazen prestana. Ce mu je kazen bila odpuščena, od dne, ko mu je bila odpuščena, če pa je zastarala, od dne, ko je zastarala. Storilec je n. pr. obsojen na 4 leta robije in 3 leta častnih pravic; v tem slučaju je dejansko izgubil pravice za 7 let, kajti te so izgubljene tudi za čas, ko obsojenec prestaja kazen. Edino pri kazni zatočenja preneha izguba teh pravic z dnem, ko je kazen prestana, odpuščena ali zastarana. Zakaj se obsodi storilec na izgubo častnih pravic? Pač radi tega, ker se je s kaznivim dejanjem izkazal nevrednega nositi pravice, ki pristojajo le častnim ljudem. Šele, ko je njegov madež opran, se spet vrnejo oziroma si jih more zopet pridobiti. Kdaj nastopi ta čas? Pri tistih, ki so obsojeni na določeno dobo izgube častnih pravic, nastopi ta čas takoj po preteku te dobe (če je bil r orilec obsojen na 3 leta izgube častnih pravic, ko pretečejo tri leta po prestani kazni oziroma prvi dan četrtega leta). Odslej spet sme glasovati v javnih stvareh, voliti in biti voljen ter izvrševati vse ostale politične pravice; ostale časti pa si lahko znova pridobi (n. pr. državno službo itd.); same od sebe te časti ne ožive, temveč oživi le pravica do njih, možnost pridobiti jih. Pri tistih pa, ki so obsojeni na trojno izgubo častnih pravic, pa se same od sebe te pravice oziroma možnost pridobiti si jih nikdar ne povrne. Pač pa more obsojenec za to zaprositi, in sicer že po preteku treh let, odkar je bila kazen prestana (zastarana ali odpuščena). Pogoj za to pa je, da se je v teh treh letih in med časom, ko je prestajal kazen, dobro vedel in da je oškodovancu po možnosti povrnil škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem. Zaprositi pa morejo za to tudi starši, otroci ali soprog obsojenca. Izguba javne službe. Ta kazen je bila med drugimi omenjena že med kaznijo izgube častnih pravic. Toda tam se ta kazen (med drugimi) naslanja le na kazen, ki je hujša od strogega zapora — pri kazni strogega ali navadnega zapora pa se ta stranska kazen ne more izreči razen izgube javne oziroma državne službe, če jo storilec baš ima. Pa tudi tu se mora glavna kazen glasiti vsaj na 6 mesecev strogega ali 12 mesecev navadnega zapora — p "i manjši kazni ali pri denarni kazni se ta stranska kazen ne more izreči. Vendar sme sodišče tudi pri manjši dobi kazni strogega zapora izreči izgubo javne oziroma državne službe, če spozna, da se je storilec s kaznivim dejanjem izkazal nevrednega take službe. Prisilna objava obsodbe Med stranske kazni štejemo tudi prisilno objavo obsodbe. Pri nekaterih kaznivih dejanjih sme namreč sodišče obsoditi obsojenca poleg glavne kazni še na to, da se obsodba ob obsojenčevih stroških objavi, Tako n. pr. lahko klevetniku, ki izjavi pred sodiščem, da ni resnica, kar je izrekel in kleveto prekliče, kazen po svobodni oceni omili, obenem pa odredi, da se obsodba ob klevetnikovih stroških objavi. Študent s kmetov piše tovarišu v mestu. Peto pismo. Delač, na Magdalenino 192... (Dalje.) Pa pride mimo sosed in se ustavi na bližnjem travniku. »Bog daj dobro jutrol Da se kaj, da?« »Bog daj, Bog! Tako, po malo, že gre! Samo hvala Bogu, da se je vreme uredilo in da bi kaj dolgo tako ostalo!« »E, mislim, da bo. Dregda so rekli, da kadar gre mesec gori, da bo i vreme lepo, a ravno predvčerajšnjim je bil mlaj. Nekako bo, bo že Bog dal!« Oglasi se brus na drugem koncu in na tretjem — kmalu je vse živo ko škrjanč- ne vedo, kaj z njimi početi. Jaz jih ne bi zavrnil, toda nisem se upal jih zahtevati in odšel sem molče in sem tesno stiskal kruh k sebi. Psi so veselo skakali okoli mene in Joli-Coeur me je kriče vlekel za lase. Nismo sli daleč. Pri prvem drevesu ob potu sem položil harfo, jo prislonil na deblo, sam pa sem se zleknil na travo. Psi so se mi vsedli nasproti, v sredo Capi, na eni strani Dolce na drugi Zerbino. Joli-Coeur, ki ni bil utrujen, pa je stal, da bi laže kradel njemu namenjene kose. Kočljiva zadeva je bila razdelitev tega kruha. Razdelil sem ga na pet kar najbolj enakih kosov, katere sem razrezal v male kose, da ne bi šlo kaj v izgubo. Po vrsti je svak dobil svoj kos kot pri vojakih. Ker je Joli-Couer rabil najmanj hrane izmed nas, je bil na najboljšem, ker po tem obedu ni bil več lačen, dočim smo mi bili še vsi gladni. Od njegovega dela sem vzel tri kose in sem jih spravil v torbo, da jih pozneje dam psom. Zadnje štiri koščke pa smo pojedli za posladek. Ta pojedina sicer ni vzbudila zgovornosti vendar se mi je zdel trenotek primeren, da porečem svojim tovarišem nekaj besed. Seveda sem se imel za njihovega poglavarja, toda toliko se vendar nisem čutil nad njimi vzvišenega, da jim ne bi moral razložiti žalostnih okoliščin, v katerih smo ravno bili. Capi je brezdvomno uganil moj namen, ker je nepremično upiral vame svoje velike, razumne in ljubeznive oči. »Da, da, Capi moj, prijatelj, da prijatelji moji, Dolce, Zerbino in Joli-Coeur, da dragi moji tovariši, žalostno novico Vam moram sporočiti: Ločeni smo od gospodarja za dva meseca.« 5* »Uvavk je zalajal Capi. »To je prav žalostno i zanj i za nas. On nas je preživljal in v njegovi odsotnosti lahko pridemo v strašen položaj, saj nimamo denarja.« Zadnjo besedo je Capi prav dobro razumel; vzdignil se je na zadnjih nogah in jel hoditi naokolu, kot da pobira denqr od slavnega občinstva. »Ti želiš, da dajemo predstave,« sem nadaljeval, »to je brezdvomno dober nasvet, toda ali bomo kaj zaslužili? in to je vendar glavno. Če se nam ne posreči, bo treba stisniti pasove, ker rečem Vam, da imamo v celem le še tri solde premoženja. V takih razmerah upam, da boste razumeli težaven položaj in da mi ne boste nagajali, marveč boste naši družbi posvetili vse svoje zmožnosti. Prosim vas torej pokorščine, zmernosti in poguma. Strnimo se in zaupajte meni kot zaupam jaz vam.« Nočem trditi, da so moji tovariši razumeli vse lepote mojega govora, toda gotovo so razumeli njegovo glavno misel. Iz odsotnosti našega gospodarja so spoznali, da se je pripetilo nekaj resnega in so od mene pričakovali pojasnila. Če tedaj tudi niso vsega razumeli, kar sem jim rekel, so bili vendar zadovoljni z mojim postopanjem do njih, kar so mi izkazali s svojo pozornostjo. Če govorim o pozornosti, pri tem mislim, le na pse, ker Joli-Coeurju je bilo Nemogoče vztrajno ostati pri isti stvari. Od začetka mojega govora me je še poslušal in je izražal svoje zanimanje kar najži-vahneje, toda po dvajseti besedi je skočil na drevo, ki nas je s svojim listjem obsenčilo in se je veselo zibal ter skakal od veje do veje. Če bi mi Capi storil tako krivico, bi bil gotovo užaljen. Toda Joli-Coeur me z ničemer nI mogel presenetiti. Bil je lahkotni-šljena, puhla glava. Sicer pa je bilo naravno, da se je hotel malo pozabavati. vela skupaj 147 let v naj-boV srečnem zakonu in bi Wta skoraj lahiko obhajal® tretjo zlato poroko. Oba starca trta umrla istega dne. Jubilant je dosegel starost 172 let, njegova žena 164. Njun 110 M stari sin je jokal ob njunem grobu. Najboljši (lfrkai. Fotograf: »Smejte se, da bo fotografi;« lep&a.c »Se na misel mri ne pride. To fotografijo moram poslati ženi na počitnice in če bo videl«, da se smejem, b» mislila, da se dobro zabavam in takoj jo bom imel zopot na vratu. 80 imeli prilik« to videti v mestu Kremeningu r Ukrajini pri igri >Onjev<. Toda pni prvi predstavi »o z novim igralcem »meli smolo. Lokomotiv so srefino spravil« na odKdaj 8i Pa prav za prav spo-Jfflala svojega moža?« — «»čka: »Ko se mi Je koalo prvdč pokvarilo.« Priznavam, da bi bil rad storil kot on in da bi se z veseljem šel gugat, toda važnost in dostojanstvo mojega položaja mi take zabave nista dopuščala. Po kratkem počitku sem dal znamenje za odhod: zaslužiti smo morali prenočišče, vsaj pa zajutrek. Verjetno je bilo, da prenočimo zunaj, da kaj prihranimo. . Po enourni hoji smo zagledali vas, ki se mi je zdela pripravna za naš načrt. Od daleč je bila videti precej revna in torej nismo imeli izgledov na bogat zaslužek, toda to me ni preplašilo. Saj nisem želel velikega dobička in manjša je vas sem si mislil, manjša je tudi verjetnost, da srečamo stražnika. Opravil sem torej svoje igralce in vstopili smo v vas v kar najlepšem redu. Žal nam je manjkala Vitalisova piščalka, a tudi njegova kot pri vojaškem kapelniku postavna zunanjost, ki je privlačevala poglede nase. Nisem imel njegove velike postave in izrazite glave. Nasprotno, bil sem majhen in prav droban in iz obraza se mi je prej čital nemir kot pa ponos. . , , ... Med potjo sem gledal na desno m levo, da vidim, kakšen vtis delamo na vaščane. Bil je pač dvomljiv, ker so nas komaj pogledali, potem pa so kar sklonili glave in nihče nam ni sledil. Ko smo prišli na majhen trg, ki je imel v sredi od platan obsenčen vodnjak, sem prijel za harfo in pričel igrati valček. Melodija je bila vesela in prsti so bili gibčni, toda srce je bilo žalostno in čutil sem težko breme na svojih ramenih. Ukaza sem Zerbinu in Dolce-i naj plešeta. Takoj sta poslusala m se pri- Čda Toda^nikomur ni prišlo na tnisel, da bi nas gle- dal in vendar sem videl na pragih ženske, ki so pletle in se pogovarjale. Igral sem naprej, Zerbino in Dolce sta tudi plesala naprej. Morda se bo le kdo odločil, da pristopi. Če bi prišel le eden, bi prišel tudi drugi in deset in dvajset drugih bi prišlo. Toda žaman sem igral in zaman sta plesala Zerbino in Dolce. Ljudie so ostali doma, niti ozrli se niso na nas. Bilo je obupno. Vendar nisem še obupal, pričel sem igrati na vso moč in toliko, da mi strune na harfi niso počile. Tedaj je majhen otročiček, tako majhen mislim, da je začel šele hoditi, zapustil prag svoje hiše in prišel proti nam. Brez dvoma bo prišla mati za njim in za njo bo prišla kaka prijateljica, imeli bomo paslušalstvo in torej tudi zaslužek. Igral sem bolj potihoma, da se otrok ne bi prestrašil, ampak da bi se približal. Z iztegnjenimi rokami je kobacal proti nam. Prihajal je, bližal se je. Še nekaj korakov in bo čisto pri nas. Presenečena, da ne čuti otroka poleg sebe, je mati dvignila glavo. Takoj ga je zagledala. Mesto pa, da bi prišla za njim, kot sem upal, ga je le poklicala in pokorno se je otrok vrnil k njej. Morda, da ti ljudje ne ljubijo plesa. Po vsem tem je bilo kaj takega mogoče. Ukazal sem torej Zerbinu in Dolce-i naj ležeta, in sem pričel peti svojo popevko. Morda Se nikdar je nisem pel s tako vnemo. kov spomladi. Jagrovi imajo koscc na Pri-graji. Pet jih je. Zdaj pa zdaj kateri za-vriska, da odmeva po Lazcu notri v Kraje. Zbudile so se ptice. Pastaričice skakljajo po redovih in pobirajo kobilice pa odnašajo mladičem. Mimo pripojejo zvonci, pastirji ženejo past in zaspano gledajo fanta, kateri je odbil že več redov. Nad Završjem rdeči nebo, solnce pogleda po košenicah. Rosa zamigota, kose zableste. Par delcev je že padlo in kjer je tudi en sam kosec, se je že precej odmaknil. V Trgu zabranga sedem, takoj se čuje tudi z Zdihova in iz hrvatskih Podsten. Kosci se začudijo in obstanejo sredi reda. Človek bi mislil, da je komaj šest. Tri ure in pol že pada trava. Vendar brez pomisleka obrišejo kose, se odkrijejo in prekrižajo. Gospodar vzdihne, si obriše znoj-no čelo in se ozre na nebo, če se kje ne vzdigujejo oblaki, ki bi zagrnili toplo solnce. Kmalu začnejo prihajati gospodinje z zajuirekom (mi mu pravimo »kosilo«}. V lončku nese mleko ali kavo, v robčku žgance ali kruh. Jagrova dekla je prinesla v košarju. Seveda, ko imajo kosce! Med zajutrekom se mož pogovori z ženo o nadaljnjem delu, kosci urno zajemajo in se glasno šalijo, delajo dovtipe, zbadajo drug drugega in se hrepetajo. Žene odhajajo, možje vstanejo, si na-palijo cigaretlje in kosa poje dalje. — Ji-Ji-ji-jihihi! jekne z rtička in se lomi proti jesenju in po stehničkem bukovju. Solnce pleza više, zdi se, da prihaja bliže, ker čedalje bolj greje. Klobuki zlete z glav, lasje so že potni in tudi po licu že spolzi kaka sraga. --Danes bo še grelo! meni prvi. — Naj da, naj! Hvala Bogu, se bomo vsaj segreli! Ko bi bilo zmerom tako solnce, bi bilo danes precej drugače. Rosa kopni, košnja postaja porednejša. Tudi klep se je že skoraj izbrusil. Ta in oni odpaše osovnik, ga zapiči v zemljo in si poišče senco, da natolče uporno koso. (Povedati Ti moram zopet, da pri nas klep-ljejo vsi tako, da ležijo pri klepanju, ne kakor drugod, kjer sem videl, da sede klepljejo.) Šprajcarski vrt je že do polovice obsijan. To je naša solnčna ura, ki nas ne vara dosti, da — le solnce sije! Pastir pride iztresat. S seboj prinese očetu nado-južnik: kos kruha pa luka ali čebuljčka in v papirju soli, da se začini luk. Boren je tak nadojužnik, pa si misli, da ni zmerom enak; včasi je tudi kak kos špeha, za-beljen krompir ali krompirjevi žganci s ci-rači — ali pa celo »jurček«! Veš kaj je »juri« ali »jurček«? Nič drugega ko — ocvrta jajca. Zapomni si! Da Jie pozabim še mošta, ki se pije za nadojužnik; okus Kiiniifeni sidfe vseh vrst in vsake množine za žganjekuho Ponudbe z navedbo cene in časa dobave: Destilacifa „Triggai>" Preserje pri Ljubljani ima dosti dober, samo človeka preveč »vrže v mrtvost« — tako pravijo in se šalijo, da po vsej Prigraji diši že po samem luku ali čebuli. Naj bo, povsod mora po nečem dišati! Proti poldnevu je košnja že vsa pasja. Rose nič — dokler je rosa, reže sama kosa, poje narodna modrost — solnce pali, da si ves moker. Na koso se je nabralo za prst »vrbana« (Ribničan pravi tej koščevi nadlegi »urh«), da jo moraš venomer močiti s »peračico«, sicer noče niti plaziti. Trava se ti samo pavsa in skube, da človeka kar jeza pograbi. Posebno na »rudini«, kjer kosa pravi samo: čeh! čeh! čeh!, pogladi in oblizne travo pa pušča za seboj polno brazd. Pa te sakraljucke krtine, kaj jih je! Sama krtina, kamor se obrneš! Seveda, črvov je dosti, zemlja je tudi mehka in razmočena, pa ta nesnažni krt vse prevzdigne in zasmeti. Desetkrat zamahneš, pa je vsa kosa priguljena. Vedno moraš samo brusiti in brusiti! K sreči pa traja to samo nekaj ur, kmalu se zopet oglasi trški zvon, ki ga je kosec že bolj vesel kakor zjutraj. Še nekajkrat nabrusi koso, pa ga pride že kdo zvat, naj gre domov. Kajpak si ne da dvakrat reči, pobere svojo ropotijo in jo mahne proti domu. Tudi težaki gredo s košenic, ker se pri nas navadno južina v hiši in se malo poleži do kake četrt ure, ko se solnce nagne in se spet laže kosi. Hranilnica na Jeseničan v župnišču najvarnejše hrani Vaš denar Uraduje vsak delavnik od 8.—12. in 14.—17., v nedeljo od 15.—17. ure. Drugi dan gre prav tako in potem tako dolgo, dokler ni vse pokošeno in pospravljeno. Spravljanje pa je pri nas malo težavnejše, ker imamo košenice pod vasjo in moramo vse voziti ali pa nositi kilometer daleč. Sti-aina je huda, poti pa slabi, ker jih je izpralo in izglodalo deževje, da so samo ostre skale in grebeni, da si če uboga živina vse parklje razklati in odreti. Le kdor ima stare vole, lahko kaj več naloži (pregovor pravi, da brez starega vola ne gre voz iz dola), drugi pa mora nositi po trideset štirideset kil težke mreže, za vrat se mu drobijo in sipljejo mr-vice, po obrazu mu lijejo curki pekočega znoja . .. Dragi, kar predstavljaj si, kako klecajo kolena in se srajca oprijemlje života! Doma v skednju pa spet tak prah, ki peče in žiglja po grlu, da komaj dihaš! Seno tlačiti res ni ne prijetno ne zdravo delo, vendar kmalu mine in človek je zopet na svežem zraku. Vse se prenese in z veseljem potrpi — saj smo ustvarjeni za delo in trpljenje na tem svetu — in človek je zvečer prav zadovoljen, ko se usede po večerji na klopčici in se sosedje pogovore, ker podnevi je bil vsak zatopljen v svoje delo in ni časa za pomenke. S travnikov diši sparjena trava, po lokah pojejo krikci (murni), kresnice bliskajo po vrtovih, v višavah se užigajo zvezde, vsa vas pa mirno spi in počiva, da si osveži moči za delo drujgega dne .., Stev. 58. . " Javna zahvala! Vsem posestnikom Moravšk* župnije se za da-rovani les najtopleje zahvaljujem. Ravno tako se Vam zahvaljujem za izkazano zaupanje pri svoji obrti in se Vam še nadalje priporočam. Obenem Vam sporočam, da s« bom v par tednih preselil v svojo novo hišo in da razprodajam zalogo manu-fakturnega blaga za nabavno ceno. Frane Beraik, krojač, Moravče. KlnfiMEkP Jesenske novosti v za Injih modnih Blatialltni. oblikah in barvah, ter tudi razne športne klobuke in čepice nudi v veliki izberi raznih kakovosti spetijalna trgovina klobukov Mirko Bogataj (prej Pok) Ljubljana, Stari trg 14 Sprejemajo se popravila Cene zmernel Solidna postrežba! ZAHVALA! Udeleženci zadnjega krojnega tečaja se vodstvu Zasebnega krojnega učilišča, Ljubljana, Stari trg 19, najlepše zahvaljujemo za dober, preizkušen kroj in zavod vsakemu priporočamo, Josiplna Javorftček, Matič Ivan. Dražba nepremičnin One 37. septembra 1930 ob 15 bo na H mah št. 19, poleg Kranja, prostovoljna sodna dražba nepremičnin: — 1. VI. št. 33, kat. obč. Huje, t. j. hiša št. 19 na Hujah z dvoriščem in vrtom, cenjeno na 37.000 Din. — 2. Viož. št. 44, kat. obč, Huje, t. j. njiva in travnik, pare. št. 51, v izmeri 69 a 42 m', cenjeno na 28.500 Din. Kot najnižji ponudek je določena cenilna vrednost. — Ostali pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču. Okrajno sodišče v Kranja, odd. I.. dne 11. septembra 1930. Razglas Okrajna Kmetska zveza — srez Novo mesto ima občni lhm v ponedeljek 32. septembra 1930 ob 9 dopoldne ▼ Rokodelskem domu ▼ Novem mestu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev odbora. 4. Razgovor o aktualnih gospod, zadevab 5. Slučajnosti. Fr. Brale s. r., načelnik. ŽENITNA PONUDBA. Priženiti se želim k slovenskemu katoliškemu dekletu ali vdovi z enim otrokom v starosti 20 do 40 let, na kmetijo, trgovino ali gostilno v Sloveniji. Star sem 40 let, srednje postave ter imam nad 70.000 Din gotovine in bivam v Čikagi, Sev. Amerika. Resne ponudbe » sliko na upravo »Domoljuba« št. 10.609. Čitajte! in se prepričajte pred nakupom Vaših potrebščin, da je najboljši nakup za zimske ženske in moške obleke pri „Gešr»ik:u", Ljubljana Lingarjeva, Stritarjeva ulica Poštenost mojega podjetja je obče znana -f Tolažba. Župnik in zdravnik sta itala pred hišo v živem pomenku. Mimo pride žena, ki je pred tednom pokopala gvojega moža. Župnik jo ustavi: »Kako je, mati, sočuvstvujem, upam, da ste se že potolažili?« — Vdova: »Bridko je, gospod župnik, zelo bridko, edino to me tolaži, da je Luka tako srečno in lahko končal!« — Tu pa poseže vmes gospod zdravnik in reče: »Čujte, mati, to pa se imate zahvaliti mojim zdravilom!« I Nekdo je imel papagaja, ki je imel navado, da se je pred vsakim tujcem priklonil in vpraša: »Vi želite?« — Papiga je ušla iz kletke in se potikala po okolici. Na drevesu sedečo jo zagleda profesor, pristavi lestvo do ptiča, da bi si ga prilastil. Ko seže z roko po papigi, se ta prikloni in Malt oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Hfonra M čevljarsko IliiEnGfl obrt sprejme Janez Kokalj, čevljar v Poljanah nad Skofjo Loko. Oskrba.pri mojstru. 5?pijM »i ima veselje do živine ter za lažja domača dela. - Plača po dogovoru. Služba večletna. Glavni pogoj: veren in trezen. - Ponudbe pod >Zvest< šev. 10145 na upravo Domoljuba. Mizarskega vajenca dobro vzgojenega, moralno in versko, takoj sprejmem. Henrik Ili-lenc, mizarstvo, Vižmarje, Št. Vid nad Lj. Hmcčftf mlin iščem v najem. Ponudbe na upravo lista pod šifro: >Mlin št. 10.600« z vso oskrbo sprejme Praprotnik Tone, Jesenice, Gorenjsko. ZSQ Din aa dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovori Pehovshega vajenca sprejme takoj pekarna Dotenc Pavel, Domžale Prodam jsravo slmodolko, domače reje, čez 700 kg težko, ki bo v kratkem četrtič tele-tila in KUPIM VOZ, tudi zapravljivček, nov ali malo rabljen. Franc Velkavrh, Savlje 28, p. Jezica. jflesapsbega vajenca močnega, poštenih staršev sprejmem takoj. -Andrej Zorman, mesar v Šenčurju pri Kranju. Čevljarskega vajenca z vso oskrbo hiši sprejme Ivan Ahlin, čevlj. mojster, Grosuplje 48. z vso oskrbo v hiši sprejme Jamnik Jože, mizar, Škofja Loka. Čevljarskega vajenca poštenih staršev, išče: Zakrajšek, čevljarstvo, Velike Lašče 67. u:;.. v amerikanskem slogu na Čelevcu štev. 24, pošta Šmar-jeta pri Novem mestu ugodno prodam. Poleg hiše: svinjaki, hlev, vodnjak, čebeljnak, nekaj zemlje. Ciril Metelko. Sprejmem vajenca za čevljarsko obrt. Vsa oskrba .v hiši. Jernej Kurent, Črnuče pri Ljubljani. Kovačija na prometnem kraju, se vsled smrti odda v najem. Naslov v uprav-ništvu Domoljuba pod št. 10.661. n.bli.n pošteno, snaž-UtHIIEO no od 14 iet naprej iščem za pomoč v gospodinjstvu. Naslov pove uprava »Domoljuba* pod štev. 10467. Za vajenca ^Sega ali mesarskega se odda 17 letni fant poštenih kmečkih staršev. - Ponudbe pod »Priden št. 10652« na upravo Domoljuba. sprejme takoj Logar Anton, Dalmatinova ul. št. 7, Ljubljana. SBilliGO "''staro sprel- mem k otrokom. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod št. 10651. Rekla P°š'eno, zdravo «■"'■ in močno, ki ima veselje tudi za vrt, išče župnišče na Gorenjskem. Nastop s 1. oktobrom. Ponudbe z natančnimi podatki naj se pošljejo na upravo Domoljuba št. 9792. Ali se nočete temeliilo •svobodni protina, revpimiipia? 9 Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne pri- gtf^ : zanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot levmaliasem. Sedaj so bolečine * llflln l t Sh«eDll»,^iaj <)i et »ttKII uflif, shllufene n»we lis noge, irfianie, /Dtifin- ie do raznih aSih telesa, da celo slabe ofl so prav pogosto K?ce"rlvma"nih in protinskih boli. Kakor P«je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mnogostranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, mešanice in mazila, ki se priporočajo trplemu človeštvu. Največji del med niimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajsanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenjem studenčnice, ki je JjSOFTSlClCJcl" ^ bolnikom. Naše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo. Da si pridobimo O še danes I Auausf narzhc. oerlin Wiimer$