dolenjka Smo dobro založeni za lepši danes in jutri Dolenjka moja trgovina! bil " ££ M - fcfetaaas U* i f >o mmnnmm 4 1. CuSHSmEIlu HhM13S31!S3 •;: 'r wmm. rtr* ■— n ITfTTrrtTTTSTITJi mmmm smsmm ■mmmm ismiajrcr Kdo bo kupil krško celulozo in papir? Odločitev za razpis prodaje je že sprejeta - Prednost tistemu kupcu, ki bo kupil vse, kar je znotraj ograje nekdanjega industrijskega velikana - Novomeško sodišče je uvedlo postopek prisilne poravnave v podjetju Videm papir KRŠKO - V kratkem bodo objavili razpis za prodajo celotnega kompleksa proizvodnje papirja in celuloze v Krškem. Stečajni upravitelj bo prodajal vse, kar je v ograji nekdanjega velikana. Za nakup so se že zanimali Avstralci in Italijani pa tudi nekateri drugi poslovni partnerji Videm papirja, saj se papirni panogi v naslednjih letih obetajo zelo veliki pronti. mmem i ■■maBMMHSV &3r ILIA J^ovsko in proizvodno podjetje, «000 Novo mesto, Bršijin Jel.: 068/324-442 Fax: 068/323-209 tfflovina in montaža: c®ntralna kurjava, vodovod, Nin, elektrika, barve, laki TRGOVINA Z MATERIALOM ZA centralno kurjavo.vodovod, plin elek-Mo, barve, laki SERVIS IN MONTAŽA 9orilcev centralne kurjave, vodovoda, plin-Skm peči, klima naprav BREZPLAČNA nastavitev aorilcev, ki so v garancijski dobi in montirani preko TILIE. 5°' •ptf .zN' artr f'Kr ežnfl Kdo je lastnik Dol. lista Pred letom ali kaj, ko je družbeno podjetje Dolenjski list stopilo na pol lastninjenja (po zadnjih podatkih jo bo moralo prehoditi 2.157 podjetij, njihov družbeni kapital pa znaša okoli 13,3 milijarde mark), je naš cilj kajpak bil: dosledno po črki zakona čim-prejpriti do t.i. znanega lastnika premoženja. Da nam bo uspelo medprvimi, tega si še pred kratkim ne bi upali napovedati. Zdaj je vse jasno: 14. novembra je bilo podjetje Dolenjski list registrirano kot časopisno-založniška družba z omejeno odgovornostjo, lastnik njenega osnovnega kapitala, ki sicer ne dosega niti II milijonov tolarjev, pa je poleg treh republiških skladov (njihov delež je 40-odstolen; polovica lega, ki pripada skladu za razvoj, bo že 7. decembra na dražbi prodana neki investicijski družbi) enaindvajset zaposlenih, trije nekdanji delavci in dva upokojenca. Niso daleč šaši, ko so nam nevoščljivci radi poočitali, češ kako dobro nam gre, ker da dntžba skrbi za nas. Kako je ta razvpita družba dejansko “skrbela " za nas, se je docela razkrilo ob zdajšnjem lastninjenju, ko njegov predmet niso mogli biti ne lastni poslovni prostori, ne avti, ne fotoaparati, ne... Do tolikšnega družbenega razkošja Dolenjskemu listu nikoli ni bilo dano priti, družbeni denar, o katerem ni ne duha ne sluha že slabo desetletje, je bil vsakokrat pozabljen za znižanje cene časopisa. Mirne vesti lahko zapišemo, da niti desetina premoženja, ki je ztiaj dobilo lastnika, ni bila družbena v pravem pomenu besede. Bodi tako ali drugače, po lastniški plati se je za Dolenjski list torej začelo povsem novo poglavje, v katerem pa se ne bo v ničemer spremenilo njegovo že desetletja trajajoče razmerje, s kom drugim, če ne z bralstvom. Časopis bo poslej še bolj skrbno negoval svojo neodvisnost, ne bo odstopal od pravil novinarskega poklica, ne bo se podrejal ne kapitalu ne politiki. Lastniki Dolenjskega lista vemo, da je časopis naš kruh, in lačni ne bomo, dokler bodo bralci v tolikšnem številu segali po njem. Pravi lastnik Dolenjskega lista, in sploh vseh časopisov, namreč ni nihče drug ko,-bralstvo! a RUSTJA poštenost, borba proti vsakršnim privilegijem, jasen gospodarski program, skrb za družino, razvoj kulture in športa. Novomeški socialdemokrati obljubljajo, da bodo imeli posluh za vsakega občana. Nato pa je sebe in svoj program predstavil njihov kandidat za novomeškega župana, upokojeni ginekolog dr. Željko Šribar. Ti najstarejši med kandidati za novomeškega župana pravi: “Kot župan si bom prizadeval, da bi naši otroci živeli v lepi, zdravi in demokratični Sloveniji, kjer ne bo nikogar strah prihodnosti. Danes v naši domovini še vlada strah, ki je bil glavni sopotnik komunizma pa tudi današnje oblastne strukture. Najvažnejša vrednota je poštenje in lahko zatrdim, da iz mojih ust ni prišla niti ena laž. Boril se bom proti razsipništvu, za izobrazbo, za šolstvo in znanost. Vse to, povezano s poštenjem, mora našo domovino popeljati k napredku.” Dr. Šribar je prepričan, da je prejšnji družbeni red propadel zato, ker je bil krivičen. “Noben pravičen red v zgodovini človeštva ni propadel, krivični pa se sesujejo sami od sebe. Kljub vsemu pa si lastnino, ki je bila prej družbena, se pravi partijska, danes lastijo tisti, ki so prej trdili, da je lastnina greh, danes pa v našo družbo vnašajo neslogo.” Po prepričanju tega županskega kandidata Slovenija potrebuje eno samo moralo, in to tisto, ki temelji na judovskem svetem pismu, trdi pa tudi, da imajo socialdemokrati največ skupnega s krščanskimi demokrati. Janez Janša je s svojimi izvajanji (Nadaljevanje na 4. strani) NARODNI DEMOKRATI LASTOVKA SLOVENSKE POMLADI Katero stranko bi volili. če bi bile volitve v nedeljo 20.11. ? SKD (13,4%) ZLSD (2.8%)------- SLS (3.8%) — SDSS (3.1%)------- ‘Zeleni (1,6%) SNS (0.6%) •od zotujitvenega nongteso aoito so Zeiem ae< LDS LDS (13,1%) ND (1.9%) NE BI SE UDELEŽIL (13,3)% DRUGO (0,5%) SND (0,8%) PRED VOLITVAMI - Komunikacijska skupina SPEM je opravila javnomnenjsko analizo med prebivalci občine Novo mesto, da bi ugotovili, kakšen je predvolilni utrip pri nas. Telefonsko so anketirali 354 naključno izbranih telefonskih naročnikov in jih vprašali, kako bi se odločili na volitvah, če bi bile v nedeljo, 20. novembra. Najzanimivejši je najbrž podatek da skoraj polovica volivcev (42,2%) še ni opredeljenih. Sicer pa si oglejte zgornji graf, ki nazorno kaže rezultate opravljene ankete. Spodnji graf ponazarja, kako bi se volivci odločili pri izbiranju župana novomeške občine. Najresnejša kandidata sla dr. Tone Starc in sedanji župan Franci Koncilija, vednar imata oba razmeroma majhen delež glasov volivcev, več kot polovica jih je namreč lakih, ki ne bi volili nikogar od kandidatov ali pa se sploh ne bi udeležili volitev. Vsi ti nikogaršnji glasovi so lahko bistvenega pomena, če bodo pripadli ali določeni stranki oziroma kandidatu za župana. Koga bi volili za župana občine Novo mesto, če bi bile volitve v nedeljo. 20.11 ? dl Ione STARC (10.7%) Franci KONCILIJA (7.2%) —— dr Želimir SRIBAR (0.5%)---- NE BOM ŠEL VOLIT (7.8%) Ione HROVAT (1.8%) Jožefa MIKLIČ (1.6%) Alojz ZURANČIČ (1.8%) NIKOGAR (11%) Župan naj bo dober človek temveč a volitvah precej razmišljajo tudi volilci. Tbkrat ne gre za to, kdo bo sedel v državnem parlamentu, temveč za ljudi, ki jih volilci poznajo, za katere vsaj približno vedo, kaj delajo in kakšni so, in ki bodo odločali o stvareh, ki so jim blizu in se jih neposredno tičejo. Predvsem od občinske oblasti bo v prihodnje odvisno, katera vas bo dobila vodo, kanalizacijo, asfalt ali telefon in ulično razsvetljavo. Stranke se ves čas trudijo, da bi volilce prepričale, naj volijo prav njihovega kandidata, ki bo vsekakor zvest programu stranke, v katerem ta obljublja, da se bosta pod njihovo oblastjo ljudem cedila med in mleko, v kar pa ljudje ne verjamejo več, saj zanje to le niso prve demokratične volitve in imajo s takimi in drugačnimi strankami že bogate izkušnje. Volilci hočejo boljši svet in za župana človeka, ki jim bo to željo sposoben tudi izpolniti, zato je zelo verjetno, da bodo ljudje za župana volili človeka, ki ga poznajo, spoštujejo in kije svoje sposobnosti dokazal že tudi v svojem poklicu. JOŽICA GRAHEK, upokojenka iz Brežic: “V prvi vrsti bi moral biti dober gospodar, poleg tega pa poštenjak, kolikor se pač da biti pošten. Ne sme biti pretirano strankarsko ali politično usmerjen, ker potem ne bo mogel poiskati ljudi, ki dobro in po človeško delajo. Dobro bi bilo tudi, daje domačin. Ce vse to upoštevam, potem med kandidati skorajda ne vidim človeka, ki bi bil res pravi župan Brežic." DANIJELA ŽARN, ekonomski tehnik iz Kostanjevice: “Ni toliko pomembno, kdo bo župan, ampak predvsem, kakšen bo. Moral bo reševati probleme skupnosti, ne pa da bo po volitvah pozabil na obljube in se posvetil lastnim interesom. Lepih besed sem sedaj pred volitvami že sita in bi bilo bolje, da bi namesto strankarskih shodovto energijo in tudi denar namenili v kakšne koristne name- * MARJAN MAJDIČ, kemijski tehnik iz Črnomlja: “Želim, da bi bil župan mlad, izobražen, pameten, razgledan, komunikativen, pošten, ne vzvišen, ampak za stike z malimi ljudmi; da je Belokranjec in da bi zastopal belokranjske interese po vsej Sloveniji in se boril zanje. A ne le z besedami, ampak z dejanji: da bi uredil ceste, avtobusno postajo, poskrbel za mlade družine ter v občinski upravi zaposlil prave ljudi. Politična pripadnost pa ni pomembna.” AUGUST GORNIK, upokojeni kmet iz Metlike: “Želim si, da bi imeli tudi vnaprej tako sposobnega župana, kot je bil doslej. Boljšega ne potrebujemo. Dosedanji predsednik občinske skupščine je naredil veliko za Metliko in se vedno zavzemal za njen razvoj. Čeprav sem že v letih, si želim, da bi šel razvoj naše občine tudi vnaprej tako kot zadnja leta. Mislim, da bomo lahko vsi Metličani zadovoljni, če le ne bo slabše, kot je bilo doslej.” VILI JERAJ, upokojenec iz Sevnice: “Novi sevniški župan naj bopredvsem Sevničan, še raje pa bi videl, da bi bil nestrankarski. Župan je glavni gospodar in če je ekonomistke toliko bolje. Med ljudmi mora biti priljubljen, a še pomembnejše je, da je sposoben, da bo lahko nekaj naredil za občino in njene prebivalce. Naj bo to človek, ki bo po izteku mandata imel kaj pokazati, da mu ne bo treba zardevati zaradi neuresničenih obljub in načrtov.” TONE PLANTARIČ, šofer pri trebanjski Komunali, doma s Sv. Vrha nad Mokronogom: “Za župana pač ni pomembno, da je lep, ampak, da je pameten, pošten in dober gospodar. Bolje bi bilo, če bi zasedel to, po vsej verjetnosti poklicno funkcijo, strankarsko neobremenjen kandidat, takšen, ki ima Široko obzorje, skratka znanje in izkušnje. Dobro bi bilo, če bi imel kaj izkušenj in dobrih rezultatov v gospodarstvu.” DANE KRAJC, obrtnik iz občine Ribnica: “Župan naj bo pameten pošten in bogat, da ne bo iskal iz županovanja dodatnega zaslužka. Najbolje bi bilo tudi, če ne bi bil član nobene stranke, saj so strankarji pokazali, da se znajo le prepirati. Pomembno je po moje tudi, da je župan tak, ki je vajen delali in zna skromno živeti od svojega dela. Predlagam tudi, naj bi župansko dolžnost opravljal nepoklicno, se pravi, da bi še naprej živci od svojega osnovnega poklica.” ALOJZ ŠMAJLJCEU, zasebni podjetnik iz Kočevja: “Župan naj bo tak, da bo nekaj naredil za vse ljudi, in ne le zase. Danes je na odgovornih mestih veliko takih, ki izkoriščajo svoj položaj. Ljudem mora pomagati; meni je pomagal edino sedanji kočevski župan, ostali na občini pa ne. Imel pa je težave, ker so mu drugi metali polena pod noge. Jaz imam še vedno težave, ker za svoje podjetje nimam prostorov, čeprav delam in imam dovolj dela in strojev. Včasih je bilo v Kočevju veliko ljudi zaposlenih, zdaj pa jih je veliko na cesti in se bo razširil kriminal.” IDA ŠKEDE1J, prodajalna sladkarij Matulj v Novem mestu: “Tb bahavo novačenje kandidatov za župana mi ni najbolj všeč ali pa tega še v takšni meri nisem navajena. Dr. Starc je dober zdravnik, mislim da tudi direktor bolnišnice, zato vem, da bi bil tudi dober župan, vendar ne vem, kaj je naredil, da so ga tolikokrat nabili na zid. Ljudje bomo izvolili tistega, ki ga po njegovih dejanjih že poznamo kot človeka, ki bo delal za ljudi.” Infos ’94 Pet dni informatike v Cankarjevem domu LJUBLJANA - Te dni poteka v vseh prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani tradicionalni sejem informatike na Slovenskem Infos ’94. Pod geslom “S čim vas bo letos nahranil vaš računalnik” so organizatorji ZOTKS, Imelda 8000 in Cankarjev dom pripravili zdaj že tradicionalno prireditev, ki združuje razstavo računalniške strojne in programske opreme s predstavitvami tujih in domačih novosti z vseh področij informatike ter celo vrsto najrazličnejših predavanj, okroglih miz in tematskih konferenc, ki so zgrajene okrog štirih vodilnih lem: kvaliteta programske opreme in njena mednarodna standardizacija, komunikacije, slovenska programska oprema in šolstvo. Prireditev ima tako sejemski in izobraževalni značaj. Organizatorji poudarjajo dve vsebinski značilnosti letošnjega Infosa: promocije programske opreme za potrebe poslovodenja, še posebej srednjih in malih podjetij, ter promocijo računalniške tehnologije navidezne resničnosti. Infos se je začel v torek, 22.novembra, zaključil pa se bo v soboto, 26. novembra. Delajo za Ruse in dr. Drnovška Sevniški Stilles izdeluje vrhunsko notranjo opremo - TOM predstavlja 8 novih modelov oblazinjenega pohištva, Tovarna pohištva Brežice pa novi spalnici japonskega materiala alkantare, dva- LJUBLJANA -147 razstavljalcev iz 11 držav jc na 5. ljubljanski pohištveni sejem na Gospodarsko razstavišče v šestih dneh (od 8. do 13. novembra) privabilo okrog 61.000 obiskovalcev. Številni so se zadržali tudi pri razstavljal-cih iz Dolenjske in Posavja. TOM, d.d., z Mirne se je predstavil z osmimi povsem novimi modeli oblazinjenega pohištva za leto 1995. Mladi so se navduševali za razmeroma poceni dvosed Suzy (35 tisočakov), trosed Tomo 95 s prevleko iz krst dražjega, kot je semiš usnje> je za globlje žepe (480.000 tolarjev)! Otroci pa so se najraje zabavali s po-' ljubno sestavljivim Fantomčkom. i V sevniškem Stillesu je trenutnej aktualna Rusija. Za direktorja bani* v bližini Moskve delajo vrhunsko opremo, s posebnimi prostori za p°j čitek, za tajnico itd. Vsak prostor je'i usnju, na stropovih pa bodo barvni' ogledala. Stillesovi mizarji v HabJ rovsku opremljajo mestno open’ Potem ko so Sevničani poželi pohval za izdelavo sprejemnice za predse)* na cena bo okrog 150.000 tolarje) arhitektke Mihaele Prevejšek. Pr®j kujejo, da bo postala vsaj tako p*V ljubljena kot spalnica Avona l'1>j kakršnih prodajo letno 450. jU Črnomaljsko občino je obiskal Pierre Borgoltz, v.d. ambasadorja Evropske skupnosti v Sloveniji _ ČRNOMELJ, SEMIČ -V petek je Črnomelj in Semič obiskal v.d. ambasadorja Evropske skupnosti v Republiki Sloveniji Pierre Borgoltz, spremljal pa ga je generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič. Visoki gost - sprejel gaje predsednik črnomaljske vlade Anton Horvat - je obiskal še zbirni center za begunce v Črnomlju ter semiški vrtec in Iskro. ČREVARSTVO MAJER tel. 061/722-263 MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: — vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev — umetne ovitke — mrežice — aditive iz programa TKI Hrastnik — nože Dick,Tukan (Solingen) — za trgovine vse vrste vakuum pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1c, p. 61230 Domžale,in v času od 4.11. 94 —15. 2. 95 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1.11.94 naprej dobite tudi vse,kar potrebujete za koline. Se priporočamo. DOM STAREJŠIH OBČANOV ENOTA VARSTVENO-DELOVNI CENTER Šmihel 1 68000 NOVO MESTO razpisuje prosti delovni mesti 2 STROKOVNIH DELAVCEV - DEFEKTOLOGOV na oddelku za vodenje, varstvo in nego za nedoločen čas, s polnim delovnim časom (dvoizmensko delo) POGOJI: - VI. stopnja izobrazbe (spec. pedagog - smer DPO ali vzgojitelj s končano višjo šolo ali delovni terapevt), - 3 leta delovnih izkušenj, - znanje slovenskega jezika, - 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DOM STAREJŠIH OBČANOV ENOTA VARSTVENO-DELOVNI CENTER Šmihel 1, Novo mesto v 8 dneh po objavi. V jjogovoru s predstavniki izvršnega sveta se je Pierre Borgoltz zanimal za gospodarski razvoj in priporočil Črnomaljcem vključevanje podjetij v programe, ki jih spodbuja Evropska skupnost. Gre predvsem za pomoč manjšim in srednje velikim podjetjem, za prekvalifikacijo delavcev, izobraževanje, menedžerstvo. Povprašal je tudi po sodelovanju s Hrvati, ki ga, predvsem ko se razmere na tleh nekdanje Jugoslavije umirijo, ne bi smeli zanemariti. V.d. ambasadorja si je ogledal bivalne razmere 335 beguncev v črnomaljskem zbirnem centru. V semi-škem vrtcu, ki se otepa z mnogimi težavami, sta skupaj z Mirkom Jeleničem predala humanitarno pomoč za 104 otroke, vključene v organizirano varstvo. V Iskri, kjer so mu predstavili razvojne načrte, pa je pohvalil vključevanje tovarne v mednarodno delitev dela. Seznanil jih je s publikacijami, ki jih Evropska skupnost izdaja za sodelovanje na gospodarskem področju. Pri lem je poudaril pomen sodelovanja med evropskimi mesti ter jim dal seznam mest, s katerimi bi lahko navezali stike. Ob obisku, nad katerim je bil Pierre Borgoltz zelo navdušen, je povedal gospodarstvenikom in predstavnikom črnomaljske občine in semiške krajevne skupnosti, da so jim njegova vrata vedno odprta za pomoč. M.B.-J. KONGRES SINDIKATA ENERGETIKOV KRŠKO - Za danes dopoldne sklicana v krškem kulturnem donn* programsko-volilna skupščina - k greš Sindikata delavcev dejavni energetike Slovenije (SDE). Na M gresu naj bi sprejeli programske jj meritve do leta 1998. Zavzeli naj 5*j za polno uveljavitev kolektivu1 pogodb, za izboljšanje ekonomskih socialnih pravic ter položaja delavc* za varstvo pravic iz dela in za za*' delavcev. NOGOMETNI TURN MIRNA - Nogometni klub Vj, Mirna bo v soboto in nedeljo, 3. i*1] je decembra, ob 8. uri v športni dr. Jože Ferčej o planšarstvu v j rj0veniji, dr. Igor Vojtic in dr. Mihael ! venguš, o dovoljeni uporabi rastnega n normona somatotropina pri molzni-j cah v ZDA, inž. Mojca Škulj-Haupt-n( j d1111' o terminskem blagovnem bor-ml)l ~dem trgovanju, objavljenih pa je tudi J "ekaj povzetkov po tujem tisku. % Tnovomeške tržnice ^ ponedeljek so veljale nasled-k‘ j nJe cene: kilogram jabolk 50 tolar-;lVAj Jev, hruške 80, jajca od 18 do 20, a dted 400, propolis 200, kostanj 200, redkev, koren in repa 100, sirček , smetana 600, domača kokoš gjfj dOO (kg), orehi 12(X), suhe slive 500, radič 200, jabolčni kis 100, slivovka . M tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi ivotl ie.kis'a repa 105, bučke 250, radič pra'( «1, paprika 200, čebula 68, rdeče rija'; *elje 90, orehi 1000 in fižol 200 jfpl farjev. Deladini računa banane a ^1 ‘00, mandarine 140, pomaranče | .00, limone 140, jabolka 59, grozd-180, limone 200, papriko 300, °ren 140, solato 250, česen 100, , ‘udič 250 in stročji fižol 300 tolar- V METLIŠKI KLA VNICl TUDI PREDELA V A - Gostje so si ob otvoritvi predelave mesa v metliški klavnici lahko natančno ogledali, kako nastajajo poltrajni, barjeni in prekajeni mesni izdelki. Seveda pa so jih tudi poskusili, saj je redna proizvodnja že stekla. (Foto: M.B.-J.) Na Kočevskem vse več zveri Na novinarski konferenci so bili kmetje predvsem proti divjadi in predvidenemu narodnemu parku P osic lic nir1’ :en{' "’1i tja,1" terif isti !an‘>v oi' sev«' sejmisca h REŽICE - Na sulHitncm sejmu je ,'h* naprodaj 240 do tri mesece star-1 *n 70 starejših prašičev. Prvih so jjrudali 120 po 280 do 320 tolarjev, ‘uSih pa 45 po 220 do 280 tolarjev Lgrarn žive teže. LIVOLD PRI KOČEVJU - O škodi zaradi divjadi, narodnem parku, lastninjenju podjetij in objektov, zakupu, gozdovih in kmetijski zemlji je bilo veliko govora na tiskovni konferenci v Livoldu, ki sta jo sklicala vodstvo Kmetijsko-gospodarske zadruge, z.o.o., in Ovčerejsko društvo Kočevje. Med razpravo o škodi zaradi divjadi so opozorili, da so še pred leti povzročali največ škode kmetom jeleni, divji prašiči in medvedje, in sicer predvsem na poljščinah in sadju; danes pa je vedno več škode zaradi zveri (volk, ris, medved), in to predvsem na ovcah. Zveri je na Kočevskem vedno več, čeprav uradne statistike tega ne priznajo. Težko pa je škodo, ki jo narede zveri, dokazati, še bolj zapletena pa je povrnitev škode. Odločno so nasprotovali tudi ustanovitvi narodnega parka na Kočevskem, ker menijo, da bi tak park pomenil oviranje kmetovanja, uničevanje kulturne krajine itd. Posebno je bilo poudarjeno, da so bile zadeve v zvezi s parkom ljudem premalo pojasnjene. Izraženo pa je bilo tudi mnenje, naj bi najprej izvedli referendum o tem, kako se ljudje počutijo na območju Triglavskega narodnega parka. Če bodo tam ljudje za park, potem naj bi tudi na Kočevskem začeli ljudi prepričevati zanj. Opozorili pa so, da je velika razlika med Triglavskim in predlaganim Kočevskim narodnim parkom, saj je okoli Triglava malo naselijo Bili so mnenja, da bi morala biti njihova zadruga pravni naslednik predvojne kočevske zadruge in tudi pred leti ukinjene Temeljne organizacije kooperantov. Posebno pa so poudarili, da bodo lahko dobro gospodarili šele, ko bodo lastniki zemlje, ki jo obdelujejo oz. uporabljajo, in imeli poleg tudi gozd. Sedanje stanje pa pelje le v spore med njimi, kmeti, in državo oz. M-KG itd. Pokritizirali so tudi, da je najemnina za hlev previsoka. n m E p 1 1 Min, kmetijski nasveti nk- ’ ■rM siri ni ^.i w H*? |S0?} i pfii v ska Je najholj zgodnja sadna vrsta, za katero je značilno, da svo-' je ,razvojnega ciklusa ne začenja z listanjem, temveč s cvetenjem. Torej občutljjva za pozebo, to pa pomeni, da je treba zanjo poiskati ust-jt^ Pros,or> podobno kot pri vinski trti. Ustrezajo ji blago nagnjena jJnvzhodna, južna in jugozahodna pobočja gričev z dovolj globoki-i s0’ J’.vksaj 60 cm) srednje težkimi in peščeno-ilovnatimi tlemi, kjer se ne iah2 jv^uje hladen zrak. V času najbolj intenzivne rasti, to je od junija do i s' 2' ^sta, mora imeti na voljo dovolj vlage. ^ tCP^nega pridelovanja ni brez dobrega izbora sorte in pravilne *P*ve ter oskrbovanja nasada. Slaščičarji najbolj povprašujejo po )J0glastih in ovalnih plodovih, ki v premeru niso dobelešji od 14 mm. a primerna sorta je tudi pri nas daleč najbolj razširjena istrska de-^'°P(od n a leska, ki bo tudi vnaprej ostala osrednja sorta in jo zato ki 111 izbor še kako priporoča. Je pa se vrsta drugih priporočenih sort, tjjPa v naših razmerah še niso vse dovolj preizkušene (ennis, butler, leska, tonila gentillc romana, segorbe, mortarella in mnoge O izboru naj odloči strokovnjak, prav tako pa tudi o gojitveni pi in z njo povezanim načinom in razdaljami sajenja. Jj ?ka dobro uspeva v obliki grma s 3 do 5 ogradnimi vejami, podobi’ kot raste divja leska prosto v naravi. Sadilne razdalje so odvisne ttl)|',uJnosti sorte, lege in naklona zemljišča, predvsem pa od gojitvene / in rodovitnosti tal. Običajna razdalja 5 do 6 m x 4 do 5 m zah-[j Zai^j 33 grmov na hektar. Rigolanje mora biti temeljito, prav tako tudi *,i .o gnojenje, zlasti pa oskrba nasadov, ki ne prenaša polovičarstva. 'j h !?,kar lahko uniči ves trud, če se mu ne znamo učinkovito postaviti Va°L u’t0 '“bko vidimo pri ljubiteljskem pridelovanju po vrtovih. Pp’ vsVor Kiu >k„ kstoi .111 Vitin. Rm 'b| V | 'Po\ vbiš "ho h'Sc ifc' & Va D* Nil ! Por Vi, .4" oi .JA' /ni*1 i n> ci‘ nje’ icga iSČU ;sjc r c&' scjc jate j n* l)Of» vnD' folM' nbl* HCD1 ht»vl jsl«-no^ ,i P'1 ,vin> icajf va*1-asi i" a m>' E s< irne*- riS# ija|6’ j. N1' vse1*1 p;'1.11 držal le deloma, saj je molk •joD? i tl/'*tovc deloval kol izrazita drama-ila^! Pavza, ki ie podkrepila nien Črnomaljski drobir PLAKATIRANJE - Delegati črnomaljske občinske skupščine so na sejah ničkolikokrat opozorili na problem plakatiranja v občini. Da je prostora za plakate premalo, še posebej občutijo pred volitvami. Oglasnih desk skoraj ni, v izložbe in na zasebne hiše plakatov ne smejo lepiti, drevesa so za tako velike plakate, kot so v modi danes, predrobna. Zato ne čudi, da tisti, ki so se vrgli v predvolilno kampanjo, napovedujejo, da je v zraku že slutiti vojno med ljudmi, ki bodo lepili plakate. Prav Črnomaljci so znani po tem, da so pred prejšnjimi volitvami k plakatom postavili kar svoje straže. Zato jim tudi letos gotovo ne bo zmanjkalo domislic. OBČINA - Ko je SKD na tiskovni konferenci predstavljal svoje kandidate za volitve, je Vlado Starešinič dejal, daje semiška občina najmanjša belokranjska občina. Pa ga je kandidat za župana v tej občini Franc Stariha takoj popravil, da semiška občina ni najmanjša po površini, ampak le po številu prebivalcev, da pa se bodo Potrudili, da bodo tudi v tem prehiteli metliško občino. KNJIGE - Ko je pretekli teden Ornomaljka Marjetka Balkovec-De-bevec predstavila knjigo Etnološka topografija občine Metlika, je mag. Andrej Dular, ki je pred leti napisal tovrstno knjigo za črnomaljsko občino, dejal, da ima Maijetka srečo, ker i* metliška občina ne bo delila. Arnu Je eden od prisotnih hitro oporekal, da ima on še večjo srečo, saj lahko iz svoje knjige naredi dve in jih še enkrat proda posebej Črnomaljcem in Posebej Semičanom. (Sprehod po Metliki] danes bo v športni dvo- *^ANI osnovne šole prireditev Glas-ba-moda-ples, na kateri bodo nas-topa 1 i tamburaši in folkloristi Os-noviie šole Metlika, orkester metliške Glasbene šole, plesalke KanKa-ta iz Kostanjevice, manekenke Tfck-JJilne šole Metlika z modeli Beti, Komet in več zasebnih tekstilcev ter Povka Ivanka Kraševec. Slednja bo tapela nekaj pesmi z nove CD plošče, ki je izšla pri Založbi Sraka iz Novega mesta. Pričetek bo ob 19. uri. KONČNO SO DOBILI asfaltno Parkirišče in cesto tudi stanovalci Kidričevega naselja 3. Pred tem so se feveda morali dogovoriti, da bo vsa-*° gospodinjstvo prispevalo po štiristo mark. Večina jih je s tem soglašala, se pa med črnimi ovcami najde Vedno tudi kakšna bela. Da bodo Jpkšne primerke sostanovalci glcda-1 Postrani vedno, kadar bodo pat kitali na asfaltu, za katerega niso ho-'eli odšteti cvenka, je umevno samo Po sebi. Na MARTINOVANJU v metliški' hotelih Bele krajine je bil brez dvoma najsrečnejši človek "Ione Dmerzel. Pa ne morda zato, ker je b|la pijača in jedača zastonj, ampak Zato, ker je zvedel, da je postal dedek. Snaha Rosvita Pesek je namreč P°vila krepkega dečka. “Filip bo,"je azlagal 'Ibne, ki se zadnje čase uk-i*rja z izpopolnitvijo okusa in obstojnosti brezalkoholnih pijač, izdelan JZvinskc osnove. Okusne “zvarke” je Dnicrzcl pred kratkim predstavil štrokovnjakom, zbranim v Ijubljan-*em Cankarjevem domu. [Trebanjske iveri TV OMIZJE PO FINKOV! - Di-ektorica Itima mag. Iatjana Fink je a zadnjem Omizju TV Slovenija z ■jslovom “Slovensko gospodarstvo f| leta potem..." zapustila v družbi .^lednih slovenskih ekonomistov dr. Jdencingerja, dr. Kračuna, dr. Kra-.ovea in gospodarstvenikov močan ,ls- Kot edina predstavnica nežnej-S" spola v tej oddaji je sicer precej [asu modro molčala, ko pa se je og-L.^ltt, je blestela, saj je gledalec do-. d vtis, da dobro ve, o čem govori in ČJ hoče. Jedrnato je pojasnila, kako lp" pospešiti lastninjenje in da so lačnega pomena za razvoj kadri, v jatorc kaže zato več vlagati, če ho-Uto vsaj vštric s konkurenco. Pre-v°r, da je molk zlato, je v tem pri-'ll' držal le deloma, saj je molk 3* ,rh>' ,vk: ‘ni kan- olj ;°ia «4 $ ti* 'Vi pavza, ki je podkrepila njen JJUDE SANJE? - Vabila za pred-j 'ton zborovanja zdaj kar dežujejo, (^'tonili so se na nas celo iz SKD, in avnoje bil njihov sklic le uro pred -Povedanim podobnim sklicem n'ške podružnice SLS v Boštanju, je Se s kolegico iz Dela pojavila v (jtoovi jedilnici. Gospa Jožefa l^šelj-Murčehajič. ki kandidira na pj^lšKD za svetnico, je ob prihodu J! teh vrstic pikro vprašala, če ima j,.:! njihovi stranki kakšne nesim-ali celo odpor. Hude sanje, niora tlači nekatere farane... mora i cJjPAN KOT DIREKTOR -tij uidat za župana inž. Metelko je (^Ponedeljkovi novinarski konfetu^1 trebanjske podružnice SLS % ei*al, da resno računa na to, da bi ^['toi-ebitni zmagi na volitvah to 'ti^vijo opravljal nepoklicno in ob °hranil položaj poslanca. IZ NAŠIH OBČIM KJE JE DENAR IZ AMORTIZACIJE? ČRNOMELJ - Delegatko občinske skupščine je v imenu stanovalcev, ki jim stanovanja ogreva kotlovnica na Čardaku zanimalo, kje so sredstva amortizacije, ki so jih za kotlovnico zbirali približno deset let. Pred priključitvijo na kotlovnico so imeli po trije stanovanjski bloki skupno ogrevanje. Zatrjevali so jim, da bo ogrevanje iz skupne kotlovnice cenejše, a je bila cena višja, kar so utemeljevali z velikimi stroški amortizacije. ' PREDSTAVITEV KANDIDATOV SLS ČRNOMELJ - Črnomaljska podružnica Slovenske ljudske stranke priredi javno predstavitev kandidatov za župana in svetnike in sicer v soboto, 26. novembra, ob 17. uri v hotelu Smuk v Semiču in ob 19. uri v obrtnem domu v Črnomlju. Gost bo predsednik stranke Marjan Podobnik. ČRNOMALJSKA DESUS PREDSTAVLJA KANDIDATE ČRNOMELJ - Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) Črnomelj bo predstavila Igotja Fortuna, skupnega kandidata za župana svoje stranke, LDS in ZLSD ter kandidate za občinske svetnike svoje stranke na predvolilnih zborih. Zbora sta bila 22. novembra v Adlešičih in Gribljah, 24. novembra bodo v Tribučah in na Butoraju, 25. novembra v Kanižarici in Dobličah, 26. novembra v Dragatušu in v Vinici ter 30. novembra v Črnomlju, na Talčjem Vrhu in v Petrovi vasi. Kandidati za občinski svet so: v L volilni enoti: Vinko Babič, Julija Kočevar, Stanislav Vraničar, Franc Jaklič, Lidija Saje, Franc Bahor, Janez Totter, Anton Judnič, Rade Vrlinič. V 2. volilni enoti: Srečko Matkovič, Franc Butala, Alojz Štefanič, Franc Mukavec, Franc Pavlakovič, Fanika Toman. V 3. volilni enoti: Anton Kralj, Viktor Sch-vveiger, Janez Skušek, Alojz Cvitkovič, Matjan Vrščaj, Matija Jerman, Alojz Prijanovič. Za malega človeka ZLSD predstavila program in kandidate - Obisk ministrice in poslanca METLIKA - Tukajšnja Združena lista socialnih demokratov je v soboto pripravila svoj dan. V poslovnem centru sta ob zvokih metliške godbe na pihala in pesmih igralke Jerice Mrzel govorila poslanec v državnem zboru Borut Pahor, ki je tudi podpredsednik Združene liste, ter ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar. Prvi je dejal, da se kandidati ZLSD zavedajo, da bo potrebno za vsak uspeh trdo delati. Ministrica pa je poudarila, da si bodo še naprej prizadevali za odpiranje novih delovnih mest in predvsem za zaposlovanje mladih. Prepričana je, da gre v Sloveniji vsak dan na boljše in da tarnanje, daje samo slabo, ne drži. Branko Matkovič, član državnega sveta in sedanji predsednik skupščine občine Metlika ter kandidat ZLSD za župana, pa je v kulturnem domu predstavil program liste in kandidate za občinske svetnike. Dejal je, da je njihov program stvaren in da ne zidajo gradov v oblakih, prizadevali pa si bodo predvsem za enakomeren razvoj cele občine ter za uresničevanje interesov kmeta in malega človeka. ZLSD je občanom plačala tudi komedijo “Moški pod posteljo”, toda ko sta to zvedeli igralki, ki ne želita, da se politika vmešava v kulturo, sta honorar namenili v dobrodelne namene. Kandidati ZLSD za občinske svetnike so: Janko Bračika, Anica Kopinič, Anton Zupančič, Jože Mavretič, Janez Videtič, Frančiška Hauptman, Anton Gašperič, Blaž Mlačak Vera Jakša, Anton Žunič, Ivan Šuštaršič, Peter Badovinac, Antonija Radkovič, Anton Černič, Gabre Predovič, Marjetka Žele, Alojz Štefanič in Vida Segina Matkovič. M.B.-J. Adria odhaja, a Leso zahteva delo V Lesu, obratu Adrie Caravan, se zavedajo, da ne morejo preprečiti preselitve prikoličarske dejavnosti v Šentjernej, a na zapiranje delovnih mest ne bodo pristali ČRNOMELJ - V črnomaljskem Lesu, obratu novomeške Adrie Caravan, ki je pod Koržetovim skladom, seje že precej časa kuhalo, prejšnji teden pa je zavrelo. Delavci so zvedeli, da jim ne morejo izplačati plač, ker je žiro račun blokiran zaradi izplačila odpravnin, ki jih je uspelo iztožiti nekaj delavcem. Plače v višini 90 odst. plač v prejšnjem mesecu so potem vseeno dobili, še vedno pa je kot huda mora za 204 zaposlene odločitev, da bodo prikoličarski program preselili iz Črnomlja v Šentjernej. Kot je povedal direktor Lesa Dušan Pešut, je odločitev o preselitvi dejavnosti, kije bila v Črnomlju 26 let, dokončna. Zato je pripravil perspektivne programe, ki bi bili primerni za proizvodnjo v Lesu, Sklad RS za En županski kandidat SKD V Beli krajini bo imela SKD kandidata za župana le v selniški občini - Popolne liste za občinske svetnike ČRNOMELJ - Slovenski krščanski demokrati so minuli teden na tiskovni konferenci v Črnomlju predstavili kandidate za občinske svetnike v vseh treh bodočih belokranjskih občinah. Predstavil se je tudi kandidat stranke za župana v občini Semič podjetnik Franc Stariha. V drugih dveh občinah SKD nima kandidatov za župana. V Črnomlju so podprli Andreja Fabjana, v Metliki pa kandidata ŠLS Mirka Trampuša. Volilno geslo SKD v črnomaljski občini je “Odločno in skupaj: za našo občino”, v metliški “Za višjo duhovno in pravičnejšo materialno blaginjo naše občine” ter v Semiču “Ponosni-skupaj-naprejl”. Kandidati SKD za člane občinskega sveta v črnomaljski občini so: 1. volilna enota: Janez Kure, Anton Škof, Peter Ambrožič ml., Damjan Žalec, Peter Dichlberger, Martin Dajčman, Marija Weiss, Janko Rudman, Jože Žvab. 2. volilna enota: Franc Ivanušič, Bogdan Gorše, Lojze Ivanič, Dušan Špehar, Anton Panjan, Franc Mravi-nec. 3. volilna enota: Jože Grdiša, Jože Gosenar, Anton Filak, Igor Suhorepec, Anton Vardijan, Jože Vrščaj, Vilijem Štrbenc. V metliški občini so kandidati za svetnike Alojz Malenšek, Jože Nemanič, Anton Penič, Marija Stariha, Josip Maljevič, Jože Kočevar, Anton Slane, Alojz Kočevar, Jožica Gršič, Peter Pezdirc, Alojzij Štefanič, Ivanka Pečarič, Janez Štefanič, Ana Milčinovič, Andrej Beličič, Tatjana Šuklje, Anton Nema- • OO SKD Črnomelj pripravlja šte-vilne predvolilne razgovore v večjih krajih občine. Eden večjih bo v petek, 25. novembra, ob 18. uri v dvorani OŠ Vinica. V nedeljo, 27. novembra, pa bodo osrednje predvolilne prireditve SKD in sicer v dopoldanskih urah v Semiču, ob 11. uri v kulturnem domu v Metliki ter ob 15. uri v kulturnem domu v Črnomlju. Pričakujejo obisk predsednika stranke Lojzeta Peterleta in še nekaterih članov vodstva stranke SKD. nič, Anton Šuklje. V semiški občini pa so kandidati za občinske svetnike Anton Malenšek, Martin Plut, Martin Sever, Alojz Derganc, Roman Fink, Sonja Križan, Peter Stariha, Miro Smrekar, Marija Škrinjar, Štefan Šketa, Anton Hutar, Anton Šuštarič in Marko Banovec. M.B.-J. “GLASBA, PLES IN MODA” METLIKA - Tukajšnja osnovna šola in izvršni svet pripravljata danes, v četrtek, 24. novembra, ob 19. uri v prenovljeni metliški športni dvorani pri osnovni šoli prireditev z naslovom “Glasba, ples in moda”. Slavnostni nagovor bo imel državni sekretar za šport dr. Janko Strel. Nastopili bodo metliška rojakinja pevka Ivanka Kraševec, tamburaška in folklorna skupina OŠ Metlika, orkester glasbene šole Metlika in plesna skupina Harlekin iz Kostanjevice. Z modno revijo pa se bodo predstavili Tekstilna šola Metlika, Beti, Komet ter matliški zasebni tekstilci Gerbec, Žele, Štrucelj in Orlič. Ne gre za ukinjanje železnice Predsednik metliške občinske skupščine pri ministru za promet in zveze zahteval ukrepanje zaradi upočasnjene vožnje na belokranjski železnici - Pojasnilo šefa sekcije METLIKA - Predsednik skupščine občine Metlika Branko Matkovič je pretekli četrtek naslovil na ministra za promet in zveze Igorja Uineka pismo, v katerem ga obvešča, daje bila dan prej na železniški progi med Črnomljem in Dobravicami vpeljana upočasnjena vožnja vlakov od 60 na 20 km na uro. Kot pravi Matkovič, je bil neuradno obveščen, da so to storili zaradi slabega stanja proge. V pismu navaja, da so zaradi tega imeli vlaki od 10 do 56 minut zamude, eden pa je celo izostal. Zato so ljudje zamujali na delo, v šolo, kar je, tudi zaradi neobveščenosti, povzročilo veliko nejevolje. Matkovič je zato od ministra pričakoval hiter odgovor in predvsem ukrepanje, “Sicer bomo občani Metlike menili, da smo resnično pozabljeni in odrinjeni jug Slovenije in da se je začel odvijati eden od scenarijev izpreči dveh let, po katerem naj bi dolenjsko progo ukini-Ii,” je zapisal predsednik občine. Hkrati je vprašal, kdo je odgovoren, da je prišlo do takega stanja, saj je vrhu Slovenskih železnic že dlje časa znano, da proga od Novega mesta do Vse sile za dom starejših občanov SLS IVebnje je dala pobudo za to naložbo in od nje nc odstopa - Predstavitev kandidata SKD 'IVebnje za župana, Janeza Smoliča TREBNJE - Konec prejšnjega tedna sta predstavili svoje kandidate za svetnike, predvsem pa župana, stranki, ki se sklicujeta na krščanski etos, a sta si, po mnenju zunajstrankarskih opazovalcev, vse bolj vsaksebi tudi zavoljo prvenstva, rivalstva ambicioznih političnih prvakov na obeh straneh. silami skušala v prihodnjem letu zagotoviti denar za začetek izgradnje doma starejših občanov v Trebnjem. P R Seveda gre za SKD in SLS! Predsednik SKD Lojze Peterle je dopoldne začel sobotni teniški turnir v športnem centru Vita v Trebnjem z otvoritveno igro proti Blažu Pavliju, potem pa se je napotil na krajšo turnejo po Posavju. Zbrane je najprej pozdravil podpredsednik občinskega odbora SKD Marjan Zupančič. Dokaj obširno je pojasnil svoje poglede na delo v stranki kandidat za župana Janez Smolič z Vrhtrebnjega. Odkar je končal šolo za elektrotehnike v Ljubljani, je minilo 32 let. Ves ta čas je zaposlen pri podjetju za PTT promet, kjer ima na skrbi organizacijo in gradnjo telefonskega omrežja za naročnike v omrežni skupini 061. 30 let pozneje je šel še v šolo za telekomunikacije. Smoličev program ponuja obnovitev delovnih mest in napredek vasi. Ob skrbi za ostarele je Smolič poudaril, da ni za gradnjo velikih domov, saj ima po njegovem občina objekte, ki bi jih lahko primerno preuredili. “Želimo soustvariti gospodarsko uspešno, turistično prijazno in socialno strpno občino, ki bo imela ambicije, da jo po njenih kvalitetah spozna vsa Slovenija in tudi izven meja,” so poudarili na ponedeljkovi novinarski konferenci podružnice SLS. Povedali so, da njihovega kandidata za župana inž. Alojzija Metelka podpira tudi SDSS s podpisanim sporazumom o sodelovanju. SLS bo z vsemi NOGOMETNI TURNIR ZA GASILSKO CISTERNO TREBNJE - Tukajšnji občinski odbor SKD je dal pobudo, da bi zbrali nekaj denarja za humanitarne namene, natančno za cisterno GD Trebnje, z organizacijo turnirja v malem nogometu. Turnir bo v sredo, 30. novembra, ob 15. uri v trebanjski telovadnici, pomerile pa se bodo ekipe SKD, SLS, SDSS, TV Slovenija in Mladine. razvoj pa se je o njih odločal včeraj (več o tem v prihodnji številki). Predsednika neodvisnega sindikata Janez Pezdirc in svobodnega sindikata Drago Penica pa sta poudarila, da so delavci hvaležni Adrii Caravan za delo, ki jim ga je doslej nudila, saj se zavedajo, da bi bili brez nje lahko že na cesti. Zato je ne podijo iz Črnomlja, če pa že odhaja, zahtevajo zase drugo delo. Prav prikoličarska dejavnost je v Lesu predstavljala 70 do 80 odst. proizvodnje, ostalo pa je masivni program in izdelovanje sedežev. Po novem naj bi za prikoličarsko dejavnost delalo le še 16 delavcev. “Cilj sindikatov, ki delata z roko v roki, je, da v Lesu ohranimo delovna mesta, proizvodnjo in plače. Zaposleni so marljivi in potrpežljivi, ne glede na nizke prejemke, ki dosegajo komaj 70 odst. plač po kolektivni pogodbi. Odkar smo pod skladom, smo dobili za milijon DEM manj bruto plač, kot bi nam jih morali izplačati po kolektivni pogodbi. A ljudje vztrajajo in zato je tudi naša moralna dolžnost, da se borimo za nadaljevanje proizvodnje v tovarni,” sta povedala Pezdirc in Penica ter ob tem pohvalila tudi občinsko vlado, ki je podprla prizadevanja za ohranitev delovnih mest v Lesu. M. BEZEK-JAKŠE • Novosti ljudje neradi sprejmejo -razen napačne. (Gradišnik) Metlike ne prenese niti takšne obremenitve, kot je daljša različica muzejskega vlaka. Da je absurd še večji, prihajajo po eni strani vabila za poskusno vožnjo z vlakom, ki vozi do 200 km na uro, a po drugi vozi v Beli krajini vlak z 20 km na uro, kar je trikrat manj kot ob prihodu prvega vlaka v Metliko pred 80 leti. Šef sekcije za vzdrževanje prog Novo mesto Marjan Zaletelj je pojasnil, da so v sredo, 16. novembra, z italijanskim merilnim vozom za merjenje proge na odseku med Črnomljem in Dobravicami ugotovili slabo stanje proge. Zato so morali za potniški in tovorni promet uvesti upočasnjeno vožnjo. Ker so videli, da bo zaradi tega v potniškem prometu prihajalo do težav, so med Metliko in Črnomljem zagotovili ljudem prevoz z avtobusi. Takoj so začeli s popravilom, ki bo, če bo ugodno vreme, končano do 18. decembra. Zaletelj je poudaril, da ne gre za nikakršno politično, temveč zgolj tehnično odločitev. M. BEZEK-JAKŠE CEVI V MOKRONOGU NE BODO VEČ POKALE? - V starem trškem jednt Mokronogu so bile doslej dokaj pogoste okvare vodovoda, ker so cevi pokale. Prejšnji in ta teden so delavci trebanjske Komunale zamenjali še zadnje cevi vodovoda od gostilne Deu proti križišču z bencinsko črjralko Petrola, s cevmi večjega preseka, ki zdržijo tudi večji pritisk. Komunalci zatrjujejo, da Mokronožanom poslej ne bi smelo več občasno primanjkovati vode zaradi tovrstnih okvar (Foto: P P.) Doslej “črni” peskokop dobil zeleno luč Ministrstvo dalo koncesijo za peskokop Ostrožnik MOKRONOG - Ostrožnik je eden izmed več kot 50 peskokopov v trebanjski občini, ki so ga postopno izkoriščali, a za eksploatacijo niso pridobili ustreznih dovoljenj. KS Mokronog, ki je peskokop izkoriščala zlasti za urejanje krajevnih cest, je po opozorilu pristojne inšpekcijske službe pričela postopek za legalizacijo tega posega v prostor in te dni je po zapletenih uradniških postopkih dobila dovoljenje za izkoriščanje. Ker je julija lani stopil v veljavo zakon o varstvu okolja, s katerim so voda in rudnine postale lastnina republike, je KS Mokronog zaprosila ministrstvo za okolje za izdajo koncesije. Ib • Posegi v prostor so predvideni na površini 10.600 in2. Življenjska doba kamnoloma Ostrožnik pri letnem odkopu 10.000 mJ znaša 10 let. Delo bo potekalo občasno, izključno podnevi. Upravfjalec kamnoloma mora poskrbeti še pred izkoriščanjem peskokopa, da bode varovani ljudje in živali, in sicer tudi z žično ognejo, postavljeno najmanj 5 metrov od roba kamnoloma. ministrstvo pa je vlogo odstopilo kolegom iz ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki je KS Mokronog odgovorilo, da koncesije ne morejo izdati, dokler ne bodo sprejeti ustrezni podzakonski akti. Programske zasnove in ureditveni načrt za kamnolom Ostrožnik je izdelal Projektivni atelje - Prostor iz Ljubljane, prav tako so Ljubljančani poskrbeli za presojo vplivov na okolje. Predstavnica projektantov Majda Bodlaj ni o tej niti o krajinski zasnovi - to je terjal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto - v javni razpravi slišala tehtnejših pomislekov; pač pa so člani trebanjskega izvršnega sveta po končani javni razgrnitvi ureditvenega načrta podvomili o sprotni in dokončni sanaciji peskokopa. Zato so to posebej zapisali v odlok, s tem pa so se strinjali tudi odborniki trebanjske občinske skupščine. PR MŠŠ iZ MAŠI H OBČIN MM Predvolilna godlja Občutek, da tudi te volitve še ne bodo “prave” Te dni potekajo tudi po kočevski občini razna predvolilna srečanja, ljudje pa se za vse to bolj malo zanimajo, kar pomeni, da bomo zagotovo spet dobili take svetnike, ki bodo navijali bolj za svojo stranko ali koalicijo kot za dobro občanov. Posebno zanimivo je, da skoraj vse stranke zagotavljajo, da so sredinske oz. vsaj samo malo levo ali desno od sredine. Oni dan je na nekem shodu nekdo sporočil svoj predlog predvolilnega gesla svoje stranke: "Ne za desnico, ne za levico, ampak za poštenost in pravico!" Zelo lepo geslo, žal pa je v nadaljnji razpravi predlagatelj kar sam sebe demantiral, saj je rekel, da je 50 let komunistične vladavine kar dovolj in da mora stranka sodelovati z desnimi strankami. To pa seveda ni več "poštenost in pravica ", ampak strankarstvo. Na popolno zmedo in godljo pa kaže nadaljnja razprava na tem sestanku, ko se niso odločili za bolj desnega kandidata, ampak za nekoliko manj desnega oz. celo za stranko, ki jo vodi v republiškem merilu, bivši partijec. Seveda bi bila edino poštena in pravična taka izbira kandidatov, da bi vsak volilec lahko glasoval za kandidate, ki jim zaupa. Dejansko so v vseh strankah ljudje, ki jim kaže zaupati, in v vseh tudi taki, ki zaupanja ne zaslužijo. Žal pa je naš volilni sistem tak, da boš dal glas predvsem listi, in to je glavna pomanjkljivost. To pomeni, da boš dal glas tistemu, za katerega sploh nisi. F J. PRIMC PREDAVANJA ZA KMETE RIBNICA - Kmetijska svetovalna služba Ribnica bo pripravila za kmete in njihove družine več predavanj. Prvo predavanje o pripravi in uporabi močnih krmil bo že 29. novembra. 7. decembra bo predavanje o zniževanju stroškov na kmetijah, 14. decembra o gnojenju in zaščitnih sred-stvihpri pridelavi koruze in krompirja, 21. decembra pa o krmnih dosevkih. V naslednjem letu bo prvo predavanje že 4. januarja, in sicer na splošno o gnojenju in še o gnojenju na osnovi analiz; 11. januarja o uporabi gnojevke na kmetiji in 18. januarja o pripravi tal na pomladansko setev. Vsa našteta predavanja bodo v Miklovi hiši, začela pa se bodo vedno ob 9. uri. PETERLE V SEVNICI SEVNICA - Predsednik SKD Lojze Peterle je v soboto po tenisu v Trebnjem skočil še v Sevnico, kjer je dal intervju kolegicam sevniškega radia, na Žigrskem Vrhu pa se je na kmetiji Košarjevih pogovarjal z domačini o aktualnih političnih vprašanjih, zlasti o oglejskem sporazumu. Peterle seje zvečer vrnil v Trebnje na zbor SKD, kjer je izrazil upanje, da bodo na lokalnih volitvah zmagali oz. še utrdili moč stranke. Po sevniški občini te dni potuje in se pogovarja tudi minister za promet in zveze Igor Umek. Janša ponovil v javnosti že znane obtožbe Predvolilno zborovanje SDSS v Loškem potoku LOŠKI POTOK - Na predvolilnem zborovanju stranke SDSS se je v telovadnici osnovne šole 12. novembra zbralo skoraj tristo volilcev, ki so programu, ki ga je predstavil predsednik Janez Janša, bučno pritrjevali. Sicer pa govor g. Janše ni prinesel nič takega, česar ni moč prebrati v dnevnem tisku. Geslo SDSS “Za bolj varno, bolj pravično in bolj bogato Slovenijo” je podkrepil z dejstvom, da je Slovenija, zlasti v zadnjem letu zavila z začrtane smeri. Demos, je menil Janša, je zastavil načrte pravilnih reform, a je bil prehitro zaustavljen. Kmalu bo, kot nekoč, po njegovem spet prevladala le ena resnica. Vse večje socialnih krivic, zato tudi vse več kriminala. Sistem vrednot dobesedno propada, država pa se oddaljuje od demokratskih idej. Janša je več kot eno uro odgovarjal na zastavljena vprašanja udeležencev. Če na kratko strnemo odgovore, potem je po njegovem mnenju nekaj hudo narobe v naši družbi. Zaključek zborovanja je podkrepil predsednik SDSS iz Ribnice, ki je navzočim članom in drugim prisotnim svetoval, naj volijo kandidate strank, predvsem tiste z predznakom “socialni”. V neodvisnih kandidatih so ljudje, ki mislijo skozi zadnja vrata priti do oblasti in delati po starem. Če je bil zaključek namenjen potoškim volilcem in kandidatom za svetnike in župane, potem je bil vsaj v tem primeru to strel v prazno. A. KOŠMERL KANDIDATI ZA ŽUPANA SE BODO PREDSTAVILI LOŠKI POTOK-Prejšnji teden je volilna komisija za občino Loški potok z žrebom določila vrstni red kandidatov na volilnih lističih. Potočani bodo župana izvolili izmed štirih kandidatov, ter 8 občinskih svetnikov izmed 25 kandidatov. Kandidati za župana so naslednji: inž. Janez Novak, inž. Janko Debeljak, Milan Košmerl, gradbeni tehnik, in Mirko Kordiš, delovodja. Kandidati za župana so se dogovorili, da bodo srečanja z volilci skupno organizirali. Prva predstavitev je bila v gostilni Lavrič. Volilcem iz krajevne skupnosti Draga bodo svoje programe razlagali jutri, 25. novembra, ob 18. uri v lovskem domu v Dragi. V Rctjah bo predstavitev 26. novembra ob 19. uri v gasilskem domu. 27. novembra se bodo predstavili na Hribu v gasilskem domu, in sicer ob 10.30, isti dan ob 15. uri pa vaščanom Malega Loga, prav tako v gasilskem domu. O Snežniku se “naklada” marsikaj Iz odgovorov novega direktorja podjetja Snežnik v Kočevski Reki Janeza Peskarja: “Večina ugotovljenih nepravilnosti je običajnih, zgolj knjigovodskih” KOČEVSKA KEKA - Novega direktorja podjetja Snežnik Kočevska Reka, diplomiranega ekonomista Janeza Peskarja, smo zaprosili, nty nam opiše podjetje Snežnik, njegov današnji položaj in pojasni ugotovitve inšpekcije bivše SDK, o katerih se v javnosti marsikaj govori. Odgovoril je: “Vlada Republike Slovenije je leta 1953 ustanovila Zavod Snežnik, leta 1990 pa Javno podjetje Snežnik, katerega naloga je proizvodnja in storitve za delo republiških organov v vojni ali v primeru naravnih in drugih nesreč. Zdaj je v tem podjetju zaposlenih 318 ljudi, največ, 193, v lesni predelavi, kjer smo nanovo zaposlili okoli 15 ljudi. Vrednostno je realizacija porastla v prvih devetih mesecih letos za 38 odst. V podjetju je 24 invalidov, največ prav v lesni predelavi, nato pa v gozdarstvu. To je tudi vzrok, da bomo z novim letos ustanovili ŠINPO - Snežnik-invalid-sko podjetje, v katerem bo v začetku delalo okoli 75 invalidov, nato pa okoli 100 iz vse občine Kočevje.” PRIPRAVE NA OBLETNICO OSVOBODITVE KOČEVJE - Vodstvo kočevske mestne borčevske organizacije je sklenilo, da bo svoje člane seznanilo z dosedanjim delom in pripravami na praznovanje 50. obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom, ki jo bomo praznovali prihodnjo spomlad. Ob tem so poudarili, da bodo borci in udeleženci NOB ter vsi Slovenci, ki so ta boj podpirali, 50-letni jubilej čimbolj dostojno proslavili. Zavzeli so se, da bi bila prireditev v maju prihodnjega leta, ko je bilo tudi Kočevje osvobojeno. Reorganizacija Snežnika bo izpeljana prihodnje leto. Lastninsko in statusno preoblikovanje bo potekalo v skladu z zakonom. V D. “Inšpekcija je ugotovila nekatere nepravilnosti v Snežniku, vendar je večina običajnih, knjigovodskih. Še najhujša pripomba je bila tista v zvezi s prodajo stavbnih zemljišč, ruševin oz. starih hiš. Gre za okoli 20 pogodb za približno 30 takih parcel oz. ruševin. Sporno je le dejstvo, da vlada o tej prodaji ni bila niti obveščena, kaj šele vprašana za mnenje. Zato je tudi ustavila vse nadaljnje akcije v zvezi s tako prodajo. Vse to je bilo opravljeno in sklenjeno že pred mojim prihodom na to delovno mesto. Nadzorni organ in SDK menita, da bi Snežnik pred sklepanjem pogodb Kandidati za občinske svete Nadaljujemo z objavo imen - Za pravilnost ne jamčimo SKD, KOČEVJE: Vincenc Janša, Alojz Košir, Srečko Štefanič, Anton Starc, Tatjana Patafta, Franc Arko, Stane Adamič, Štefan Vesel, Ivan Jurjevič, Klavdija Škotnik, Anton Prelesnik, Bogomir Štefanič, Srečko Hrovatin, Bojan Figar, Helena Koleto, Stane Jarm, Marjan Kozinc, Peter Movrin, Franc Marolt, Leon Devjak, Anica Šercer, Matija Bukovac, Janez Trdan, Štefan Heindler. Franc Šmaljcelj. SDSS, KOČEVJE: Zdravko Janeš, Marko Glavač, Alenka Gabrič, Alojz Vidic, Anton Turk, Herman Bunderla, Srečko Gabrič, Stanislav Tekavčič, Nataša Briški, Dušan Vidrih, Franc Senekovič, Anton Dragoš, Anton Janežič, Srečko Trope, Slavko Lovšin, Milan Samidc, Franci Rupnik, Ivan Rauh, Janez Zupan, Miran Cilenšek, Janez Kojck, Martina Suhadolnik, Darja Novak, Ignacij Vidrih, Janez Dogar. SLS, KOČEVJE: Jože Hobič, Ive Stanič, Stanko Mlakar, Anton Škrjanec, Peter Požar, Mirko Krajec, Vesna Brelih, Gojko Bunjevac, Alojz Hrovatin, Marija Grebenc, Franc Šalamon, Jože Papež, Dušan Jančevski, Andrej Senekovič, Roman Janež, Marija Goršič, Jože Andronja, Košara Vukomanovič, Jože Skender, Janez Modic, Ana Ogo-relec, Nevenka Kavčič, Angel Babič. SNS, KOČEVJE: Miroslav Šenčur, Irena Tfobentar-Szarvaš, Janko Pleterski, Erna Šuler, Robert Papež, France Pavlič, Janez Tratnik, Egon Petrič, Darko Škufca, Igor Zupančič, Marjan Gergar, Rudolf Rus, Tatjana Vardijan, Srečko Kenda, Branka Debevec, Leon Mikulič, Brigita Avsec, Zdravko Kegcl, Anica Papež, Metka Šega. Dušan Debevec, Jožica Kenda, Branko Muhvič, “Nož v hrbet” zaradi župana? Sevniško politično ozračje se segreva - Očitki SDSS vodstvoma SKD in SLS, da sta požrli besedo glede skupnega kandidata za župana - Marjan Podobnik v Boštanju SEVNICA - O tem, da so lokalne volitve vse bliže, so Scvničane in okoličane najprej spomnili številni posterji oz. plakati kandidata SDSS za sevniškega župana mag. Bojana Šalamona. Sevniški LDS je izkoristil obisk predsednika državnega zbora Jožefa Školča, a krajši pogovor - verjetno tudi zaradi časovne omejitve - ni prerasel v strankarsko politiziranje. LDS bo bolj stankarsko obarvan nastop pripravila drevi, 24. novembra, ob 18. uri, ko naj bi se v sevni-škem gasilskem domu pogovarjali s poslanko Viko Potočnik. Preteklo soboto zvečer so se v TVD Partizan v Boštanju pred maloštevilnimi člani in simpatizerji predstavili kandidati za svetnike, v kulturnem sporedu pa je sodeloval mešani pevski zbor “Primož Trubar” iz Loke. Predsednik SLS Marjan Podobnik je poudaril, da so lokalne volitve ključni korak za bodoče parlamentarne volitve leta 1996, ki bodo po Podobnikovih besedah usodne za to, ali bo Slovenija edina država, kjer je ostal stari režim, “le imena so morali spremeniti.” Zbranim se je predstavil tudi nestrankarski kandidat za župana, uspešni podjetnik Jože Peternel, kot domačin, ki pa ga podpirata SLS in SKD. Zavzel se je, naj sklad za pospeševanje obrti in podjetništva ostane. Z njegovo pomočjo bi pospešili (samo)zaposlovanje. Predsednik občinskega odbora SDSS Jože Bedek je na nedeljski predstavitvi kandidatov za svetnike in za župana v hotelu Ajdovec, kjer sta za kulturni in zabavni del poskrbela dekliški oktet Corona in ansambel Magic, povedal, da so med kriteriji predvsem tile: da kandidat ni bil “nikoli v partiji, moralnost in neal-koholičnost”. V svojih vrstah ne marajo “padalcev” oz. morebitnih izda- jalcev. Bedek je še posebej razložil, kako naj bi SDSS in NDS prevarala vodstvi SLS in SKD, ko je šlo za dogovor o skupnem kandidatu za župana - mag. Bojanu Šalamonu iz trebanjskega Akripola. Tudi ta je izrazil bolečino zaradi takega razpleta dogovarjanja o podpisu koalicijske pogodbe, ki je med omenjenimi strankami dokončno padla v vodo 2. novembra. Čeprav je kandidat Šalamon uvodoma dejal, da ne bo govoril o sebi, gaje v dokaj gostobesednem nastopu proti koncu samopredstavitve precej zanašalo ravno v to smer. Šalamon pravi, da občuje s svetom v dveh svetovnih jezikih, da je zaradi nestrokovnega komuniciranja s svetom veliko ljudi brezposelnih. Vprašal je, zakaj se ne bi povezali z Milanom in Miinchnom, tako kot so druge občine (navedel je Krško) pobratene s tujimi in zaradi tega dobivajo posle. E PERC Jelka Škufca, Martin Žagar. NEODVISNI, KOČEVJE: Anton Rakovič LISTA NEODVISNIH KANDIDATOV, KOČEVJE: Janez Pezdirc, Alojz Ivančič, Janez Černač, Miroslava Di-mitrijevič, Adela Vlašič, Zdenko Šul-man, Marko Kocjančič, Uroš Zgonec, Matjaž Cilenšek, Drago Karel Cahuk, Janez Zgonec. LISTA MARJAN ARTNAK KOČEVJE: Marjan Artnak SKUPINA VOLILCEV, KOČEVJE: Mihael Petrovič SLS, RIBNICA: L VE: Alojzij Oblak, Anton Tanko, Franc Pirc, Alojzij Adamič, Janez Arko; 2. VE: Janez Rus, Ciril Pucelj, Alojzij Arko, Danilo Hočevar, Marko Škrabec; 3. VE: Matija Lesar, Rudolf Lovšin, Ivanka Lampe, Matija Bauer, Anton Joras; 4. VE: Alojz Mam, Alojz Andolšek, Franc Jaklič, Franc Petek, Branko Dcjak. OBRTNA ZBORNICA IN ZBOR GOSPODARSTVENIKOV, RIBNICA: L VE: Franc Mihelič, Franc Vesel, Ivanka Kordiš, Ludvik Debeljak, Franc Arko; 2. VE: Pavel Hočevar, Jože Henigman, Milan Henigman, Božo Andoljšek; 3. VE: Andrej Mate, Diana Drobnič, Vinko Mlakar, Anton Andoljšek, Avgust Čičck; 4. VE: Slavko Rus, Stanc Pucelj, Marija Joras, Marinka Vesel, Boris Oblak. LISTA DANILO NOVAK. VELIKE POLJANE, RIBNICA: Simon Novak OSILNICA, LDS: Miran Ferbežar, Peter Šercer, Jože Abramovič, Željko Knavs, Jože Osmak, Mirjana Šercer, Ivan Jelenc. OSILNICA, SKD: Marjan Kovač, Mladen Žagar, Jože Štimcc, Mladen Kovač, Jožef Janež, Viktor Osvald, Nedeljko Poje. OSILNICA, SNS: Rezka Malnar, Zdravko Osvald, Bogdan Žagar, Jože Poje, Anton Malnar, Darinka Osvald, David Žagar. OPOZORILO: Če je tiskarski škrat koga izpustil ali komu preveč spremenil ime, naj to sporoči najkasneje do 25. novembra na telefonsko številko 851-. 270. Manjših “popačenj” imena ne bomo popravljali, če ni nujno in če prizadeti izrecno ne želi. moral dobiti soglasje ustanovitelja. Odgovorne službe bodo zdaj proučile sklenjene pogodbe in ugotovile, če se jih da razveljaviti,” pravi Janez Peskar. Snežnik je pred osamosvojitvijo skrbel za vso krajevno skupnost Kočevska Reka, zdaj pa tega ne more več. Pokreniti pa bo potrebno, še marsikaj, da bodo ljudje na tem 176 kv. km velikem območju (na katerem imata svoje interese in objekte vojska in policija) živeli povsem normalno, kot drugod. J. PRIMC VRSTNI RED KANDIDATOV ZA ŽUPANE KOČEVJE - Izžreban je že vrstni red kandidatov za župane na bližnjih volitvah, kije tak: 1. Vincenc Janša, 2. Stanko Pleterski, 3. Andrej Smole, 4. Vinko Pintar, 5. Mihael Petrovič, 6. Janko Veber, 7. Tone Rakovič in 8. Janez Žlindra. V SOBOTO KONCERT V OSILNICI OSILNICA - To soboto, 26. novembra, ob 18. uri bo koncert Prifar-skih muzikantov v dvorani v Osilnici. Združen bo s predstavitvijo kandidatov, o katerih bodo Osilničanje glasovali na volitvah naslednjo nedeljo. V SOBOTO NA KRIŠPANJE KOČEVJE - Seminar za krišpanje bo v Šeškovem domu v Kočevju 26. novembra od 10. do 14. ure. Namenjen je garderoberjem folklornih skupin iz vse Slovenije in tistim, ki zanje šivajo. Krišpanje bo učila Marjeta Štaudohar iz Predgrada. BRIGADIR NE KANDIDIRA KOČEVJE - Brigadir Anton Kr- kovič nas je prosil, naj napišemo, da ni v nobeni stranki in da ne kandidira na nobeni listi. Med kandidati za občinske svetnike (liste smo objavili tudi v Dolenjcu) je namreč tudi nekdo, ki ima enak priimek in ime kot on. REVIJA OKTETOV SEVNICA - Tukajšna zveza kulturnih organizacij vabi v soboto, 26. novembra, ob 18. uri na revijo oktetov Posavja. V kulturni dvorani GD Sevnica se bo ob tej priložnosti predstavil tudi pevski zbor zamejskih Slovencev iz Avstrije. HAJTNIK, MUOVICEVA, PETERNEL IN ŠALAMON -KANDIDATI ZA ŽUPANA SEVNICA - Na lokalnih volitvah v sevniški občini bodo s svojimi listami kandidatov za svetnike v vseh štirih volilnih enotah sodelovale LDS, SDSS, SLS in SKD, medtem ko ima Demokratska stranka listo le za 2. volilno enoto. Zato pa DS kandidira za župana 33-letnega diplomiranega obramboslovca Sama Hajtnika iz Sevnice, socialdemokrati 34-letnega magistra ekonomije Bojana Salamona iz Dolenjega Boštanja, Združena lista sedanjo predsednico SO, 46-letno diplomirano ekonomistko Bredo M ijovič, s 184 glasovi občanov pa je postal strankarsko neodvisni kandidat za sevniškega župana tudi 54-letni varnostni inženir, podjetnik Jože Peternel iz Sevnice. TRDNE KORENINE - Predsednik SLS Marjan Podobnik je na predvolilni zbor sevniškega SLS v Boštanjprišel z družino (poleg njega sedi nestrankarski kandidat za župana Jože Peternel) in poudaril, da ima ima sevniška podružnica SLS trdne temelje še iz časov SKZ in da je vedno dosegala boljše rezultate kot na republiški ravni. Verjame, da bo tudi tokrat tako. (Foto: P H) Drobne iz Kočevja) ŠE 225 BEGUNCEV - Pri družinah na Kočevskem živi po zadnjih podatkih še 225 beguncev, velika večina iz Bosne. Begunski center v Kočevju, v katerem je bilo 130 beguncev, je zaprt, begunci pa so preseljeni v druge begunske centre po Sloveniji. Begunce oskrbuje občinski odbor RK s hrano in higienskimi pripomočki, ki jih redno dobiva od Republiškega odbora RK. VELIKO JIH JE IZGUBILO DELO - V kočevski občini je izgubilo delo 1.658 ljudi. Od teh jih dobiva 454 denarno nadomestilo, 192 pa denarno pomoč. Center za socialno delo pa daje denarni dodatek še okoli 150 občanom, do tega dodatka pa so upravičene družine, ki imajo na mesec manj kot 14.817 tolaijev dohodka na družinskega člana. Prek 700 ljudi je izgubilo pravico do raznih oblik pomoči. OBDARITEV PRED PRAZNIKI - Kdor je brez dela in ne dobiva nobene pomoči in nima premoženja, naj do 10. decembra o tem obvesti Socialno komisijo pri občinskem odboru Rdečega križa. Komisija bo namreč najbolj potrebnim pred bo-žično-novoletnimi prazniki razdelila nekaj hrane. OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Kakšna je na področju kmetijst- va razlika med socializmom in današnjo kapitalistično stvarnostjo? I - Včasih so rekli “Zemljo tistemu, i s ki jo obdeluje”, danes pa rečejo: ( i “Kdor obdeluje zemljo, naj plača last' \ niku zemlje, državi, visoko najemni- s no.” t Ribniški zobotrebci ii b LE PET PIJANIH - Za martinovo so imeli ribniški policisti bolj malo dela, saj so odkrili le 5 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, čeprav so ustavili 70 vozil. Je pa teh pet bolj krepko pogledalo v kozarec! KOLO POŠKODOVALO AVTO - Zadnje dvojno kolo tovornjaka je pred kratkim v Sodražici odpadlo vozilu KZ Cerknica, poskakovalo tam okoli ter poškodovalo parkirala avto Ludvika Zajca iz Sodražice in stopniščno ograjo pri hiši. Škode je za okoli 50.000 tolarjev. Šofer j( izgubo kolesa opazil šele v Cerknic' in jo prijavil policistom. UREDILI IZPOSOJEVALIŠ-ČE KNJIG - Izposojevališče knjigv Sodražici, ki ga vodi Ladka Češarek, ima na zalogi okoli 4.500 knjig, večino leposlovnih. DELO S KMETI - Kmetijska svetovalna služba je minuli teden med drugim pripravila izlet kmetov v Avstrijo (ogled strojnih krožkov) |n Italijo (Rezija), za mlade kmete je pripravilo polharjenjc in martinovanje v Beli krajini, minuli teden s6 je začel plesni tečaj (manjka deklet) ( Sevniški paberki] g ŽUPANI IN KULTURA - Na zadnjih kulturnih prireditvah redn1 obiskovalci opažajo tudi obraze pob' tikov, ki so jih zvečine zaman pričakovali na pomembnejših prireditvah med letom. Na otvoritvi Galerije Mercator pa ob aktualni županji Bi*' di Mijovič in kandidatih za ta stolček Jožetu Peternelu in Bojanu Šalamonu nis(m)o opazili kandidata d*' mokratov Sama Hajtnika. mar zgrešili v gneči? ZMAGA? - Na svoje predvolilne strankarske mitinge nas doslej iz na*1 nepojasnjenih razlogov še niso p°' vabili prvaki ZLSD, kakor da bi m*' rali delovati v ilegali. Krščanski d*' mokrati so napak razumeli uvodi** našega glavnega urednika o pravih* igre predvolilne kampanje in so se svojem skromnem proračunu zb®* da ne bi zmogli plačevanja visok1* računov za pojavljanje v časopis*' Naj na kratko pojasnimo, da novink' bb< Ses bre Hit Mi naj, Je : tozl bo Hal le i s kib' L fes toni «fad fckt. Si Pfen tona "I Mik ski prispevki stranke ne bodo nič sl*’ *kt;i Ii, temveč le njihove naročene ov jave! PETRA LE DOBILA ŽOG^j V Predsednik državnega zbora * v b Školč je ob otvoritvi sevniške špt,r| j, t*bri Hvnrnnp nri rwnnvni Cnli K'*1. nika vztrajal, da si rokometno s katero ni dosegel zadetka, ker j^r. p e strel ubranila obetavna sevnJL, jto' atletinja Petra Radišek, zasluži " jtoon je strel ubranila obetavna seva*', ^ul ra, ne pa on, kot so predvideli v P a t cJo, tivL-islii Pm rlaličom r-»r«» t\r fll**'j tokolu. Po daljšem prepričevanj*’, naposled žoga vendarle končaj iz ] rokah mlade atletinje (na posn® u jpltošt it ŠtolZ i-rmfia I,- Ir, mor**: ji Školč izroča žogo). Je to mor*^ rj-lenc rlnlrnv nolilili lo nic/t ttiLn a l>da I dokaz, da politiki le niso tako seb*-Jj J^da J ali pa gre le za potezo v predvoliln ^9riin času? ,!)eve Krške novice DOMAČI - Krški Občinarji bentijo nad tem, da ne poznajo lastnikov Vi-tacela pa tudi ne drugih glavnih in dejanskih akterjev ostankov Vidma. Vprašujejo se, kako lahko neka firma deluje v okolju, ne da bi imela stike z njim in okolje s podjetjem. Ob tem, ko se razburjajo, da lastniki ignorirajo občinsko oblast in se ji sploh ne predstavijo, kaj šele, da bi jo pobarali za mnenje, pozabljajo na nekaj pomembnega. Morda jih dobro poznajo in jih eelo srečujejo vsak dan doma v Krškem, le da jim načelu ne piše LASTNIKI. PREVENTIVA - Delavci pred krško občinsko stavbo neutrudno kopljejo kanal. Mudi se jim sicer iz drugih razlogov, a kanal bo prav prišel tudi v predvolilnem času. če bi se Občinarji lotili pranja umazanega perila, bi bili običajni kanali preozki za tako veliko količino umazanije. •Ministri - “Ko bi bile vsaj večkrat volitve!” vzdihujejo tisti v Posavju, ki so si v preteklosti in bodo Zagotovo tudi v prihodnosti zaman klicali v Ljubljano in na kolenih prosili ministre, celo državne sekretaije, jtaj vendar pridejo v regijo ali občino ■n pomagajo razrešiti težave. Zdaj, v volilnem času se jim je vse razjasnilo. Medtem ko so se oni metali na kolena, so se drugi samo včlanili v stranko, Pritisnili na gumb in - lej ga no, ministra ! Samo v Krškem se jih je in se jih o° v pičlih 14 dneh zvrstilo toliko, kot sejih prej ni v štirih letih. Glavna tema razgovorov je žal “Volite nas”. SRČKI - Ob enem takih obiskov, ko so razpravljali o premajhnem številu fojstev v Posavju, sta si minister Voljč 'n krški župan Siter izmenjala toliko besed o naklonjenosti in ljubezni, da so-po zraku leteli srčki. Vse naokrog je cedilo, vendar iz se iz vse te ljubezni ni spočel niti en sam novi Posavček. [Novo v Brežicah OPERACIJA - Vse vrvi od predvojnih shodov, sestankov, Razgovorov 'n drugih dogodkov. V brežiški bolnišnici so nabavili sodobno oprejo in z njeno pomočjo sredi tega vtveža opravili prvi dve endoskopski operaciji. Dve pacientki sta se po ope-raciji dobro počutili. Med njunim okrevanjem so po mestu že krožile govorice, da sta bila posega v njuno [elo opravljena v izbranem trenutku. Navsezadnje je strokovni vodja bolnišnice dr. Peter Zorčič kandidat ^župana. KOMPLIMENT-Terme Čatež in bbčina Brežice sta se te dni pogajala o Jestavi pogodbe, s katero bi Terme brezplačno prenesle mokriške nepremičnine na občino, in o drugi, s kate-'o občina daje Termam vse skupaj v l'ajcm za 50 let. Pogodba o najemu se 10 zdela vsem pravno korektna, mzlična pa so bila mnenja o tem, kdo ~J ’ ’ ‘ " ne bi kdo I Omislil drugače, je predsednik IS olešnik pojasnil: “Dokler sta v Terkah g. Mokrovič in ga. Martinčičeva, be more biti drugače, kot da je vse ®kupaj v korist Term.” Kompliment, k* bi ga bil vsakdo lahko vesel. LJUDSTVO- Prebivalci Posavja so tes posebno ljudstvo. Ni jim težko družiti vse sile, zbrati denar, delati, {taditi ali izpeljati kak zahteven pro-*kt. Ko je najtežje, so si vsi edini, ko P'1 je najtežje mimo, tedaj gorje ”°savcem in vsem, ki jih morajo Prenašati. In še primer - športna dvomita v Dobovi. Končali so jo in z fumpompomom odprli, zdaj pa se na 'cliko prepirajo o tem, kdo in kdaj naj 1“ uporablja in kdo vzdržuje. PRIKLADNO - V brežiški občini Jgotavljajo, da je prenova njihove '■‘Vinske zgradbe zelo prikladen čas za m>me v stavbo. Oni dan so že drugič •em letu vlomili v prostore sekretari-)’a za notranje zadeve, da bi se doko-j?li do potnih listov. V Brežicah zara-J tega razmišljajo o fizični zaščiti objeta. Težko pa se bodo zaščitili pred “Orom demokracije (vladavine Ijud-ja) v občinske prostore. Zidarski ftjer in “zavesa” sta idealna prilika, da fto od ljudstva skozi okno sikne kak-”U krepko. “Jebemo boga vašega," je »rotilo torkovo sejo IS. Besednjak res bil čisto običajen za sejo, duh pa ni 'daleč od običajnega. 5 K*!* A M ■rf' n> i l’{ S* ^5 ih" 3 bhcžiški: POBODNIŠNICE M času od 11. do 21. novembra o Y brežiški porodnišnici rodile: v?brijela Kovačič iz Dramelj -jjtttena, Vesna Štrbulc s Sel pri rbovi - Majo, Alenka Kolman iz ti11- Brezovega - Žiga, Snežana B?Vulj iz Gaberja Z rjonišek iz Dol. Leskovca P z <,T>, Aleksandra Žibert iz |Ur, 1 It f,, rv,i., t — n... Blaža, Ida An-ibert iz Lon- Avega Dola - Lariso, Pavla Ci-Blatnega - Alenko, Vesna ,.;ti C^ošek iz Stolovnika - Klemena, n.. *■> uiuioiiiimi i-v is. 11 iv. i iti, L-„-iWnca F'j°lič iz Brežic ' Nastjo, jilKda Brajdič iz Gorice - dečka, L?r'ja Klaužar iz Dol. Brezovega Pbamarijo, Vesna Jelen iz Krš-- Gregorja in Zlata Hervol iz - Samanto. Čestitamo! KiMfafe IZ MASI H OBČIM Konec postopka težko napovedati Od 381 zahtev za denacionalizacijo so rešili 123 primerov - Velike težave z ustreznimi kadri - Težave z vrednotenjem v času podržavljanja, pa tudi mnoge druge KRŠKO - Rok za vložitev zahtevkov za denacionalizacijo je potekel že v začetku decembru lanskega leta, vendar je rešena le tretjina primerov. Kdaj ho ta postopek končan, je nemogoče predvideti, saj se trije, ki se na občini ukvarjajo z denacionalizacijo, srečujejo s številnimi težavami. Do začetka decembra prejšnjega leta, ko je potekel rok za vložitev zahtev za denacionalizacijo, so občinski upravni organi prejeli skupno 381 zahtev, od tega je 290 zahtev za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmečkih gospodarstev, 89 zahtev za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč ter dve zahtevi za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij in kapitala. Od vseh vlog so obravnavali 123 primerov, pozitivno rešenih je 56, zavrženih 65, ker ni bilo pogojev za uvedbo postopka denacionalizacije, “Drnovšek lagal” Tako je trdil Lojze Peterle KRŠKO - Nekdanji zunanji minister in predsednik stranke SKD Lojze Peterle je minulo soboto v Krškem predstavil svoje poglede na slovensko politiko, odgovarja! na vprašanja domačinov, prisluhnil dobrodelnemu koncertu družinskega Tria Novina in predstavil strankarske kandidate za volitve. Zgražal se je nad razglaševanjem njegove osebe za narodnega izdajalca, ki razprodaja slovensko zemljo. Zatrdil je, da je predsednik Drnovšek nanizal vrsto laži, da bi ga oblatil. Ob tem je predstavil svojo verzijo pogovorov v Ogleju. “Poleg vsega smo v Rimu dosegli priznanje Slovencev v Beneški Sloveniji, za katere so pravili, da govorijo nek slovanski jezik. Jaz sem vse zastavil za Slovenijo in sem vesel, da ljudje ne padajo na te finte, ampak da naša stranka celo pridobiva simpatije,”je dejal Peterle. Stranki SKD obeta na lokalnih volitvah večji odstotek glasov kot na volitvah v državni zbor. Po njegovem imajo stare strukture še vedno veliko moč in prednost v politiki, istočasno pa se nove stranke med sabo prepirajo. “Močna SLS, kot jo poznamo iz zgodovine, bi lahko združevala vse tri stranke s sorodnimi programi.” Pozdravil je združevanje desnih strank na terenu, ki želijo sodelovati ne glede na to, kaj se bo zgodilo v Ljubljani. Na vprašanje, kako nastopati proti lažem v medijih, je dejal, da je vedno več korektnega pisanja in da sam ne želi novinarjev, ki bi pisali za njihovo stranko. Dogovora glede izstopa iz koalicije ne bo do konca lokalnih volitev, Peterle pa je še vedno prepričan, da lahko “več narediš, če si notri”. Na vprašanje o tem, kdaj bodo vrgli šolskega ministra dr. Gabra (če ne, “bodo šle matere gor in ga vrgle”), je pojasnil, da se ministrov ne menja kar tako, lahko pa se dela za evropsko šolo. “Pouk za vero naj bo v cerkvenih prostorih in naj ga imajo duhovniki, v šole pa sodi pouk o religijah in o morali, da bi otroci spoznali simboliko religij in se naučili drugim priznavati pravico do izbire. Zaradi sožitja moramo kaj vedeti drugo drugem," je menil predsednik SKD. B. D.-G. in dve zavrnjeni vlogi. Od vseh že obravnavanih vlog je 34 takšnih, ki se nanašajo na poslovne stavbe in stanovanja. Nekaj odločb je delnih. Tako je bilo v občini Krško denacionaliziranih 12 ha kmetijskih zemljišč in 222 ha gozdov. Reševanje vlog je počasno, kajti gre za zelo zapletene postopke ugotavljanja in zato tudi kupe papirja. Podržavljene parcele so se zelo drobile. Prav tako je problematičen obstoj listov in podatkov ter njihove pravilnosti. Dokumentacije o podržavljenem promoženju in o načinu njihovega podržavljanja v mnogih primerih sploh ni ali pa je porrtanjkljiva ali razpršena pri raznih organih. ŠTIRIKRAT “PESMI IZ MADAGASKARJA” KRŠKO - Občinski odbor SKD Krško prireja več dobrodelnih koncertov Pesmi iz Madagaskarja, ki jih bo izvedel Jožef Rakotorahalahy z Madagaskarja, ki živi in dela v Ljubljani. Prvi iz niza koncertov bo jutri ob 19. uri v domu v Rožnem, drugi bo v soboto ob isti uri v kulturnem domu v Podbočju, v torek ob tej uri bo koncert še v gasilskem domu na Gori in v sredo ob 19.30 v telovadnici OŠ Raka. NA RAKI BO GOST MINISTER ŠTER RAKA - V telovadnici OŠ Raka bo prihodnjo sredo, 30. novembra, ob 18. uri razgovor z ministrom za notranje zadeve Andrejem Šterom. Gost večera, ki ga prireja KO SKD Raka, bo spregovoril o delitvi pristojnosti sedanjih občin na državne in občinske ter o drugih vsebinah, ki so v pristojnosti njegovega ministrstva. KORAJŽA VELJA TOKRAT NA ZDOLAH ZDOLE - Občinska zveza prijateljev mladine Krško in njeno društvo z Zdol organizirata to soboto ob 15.30 v domu Bena Zupančiča na Zdolah prireditev “Korajža velja”. Vabijo otroke, starše in občane, da prisluhnejo nastopajočim, otroke pa lahko prijavijo Vidi Ban na tel. 77-339 ali Bogu Hvali (Studio H v Trbovljah) na tel. 0601-23-862. Generalka za nastopajoče bo istega dne in v istih prostorih ob 12. uri. MINISTER IGOR UMEK NOCOJ NA SENOVEM SENOVO - Na Senovem bodo nocoj spregovorili o rekonstrukciji cestnega omrežja in še posebej o cesti Brcstanica-Senovo-Koprivnica, ki jo RUC že dalj časa prenavlja. Gost večera, ki se bo v organizaciji občinskega odbora SKD Krško začel ob 17.30 v Gostišču Senica, bo minister za promet in zveze Igor Umek. VPišecah sta dve cesti spet dobili asfalt To soboto bo otvoritev P1ŠECE - To soboto bodo v okolici Pišec spet odprli dva kraka novoasfaltiranih lokalnih cest. Uradna otvoritev bo ob 14. uri pri mostu, kjer se cesti stekata. Po kulturnem programu bodo prerezali trak prvič in nato še trikrat na drugih mestih. Cesta Dednja vas-Pavlova vas-Pišece (ribnik) je dolga 2 km in so jo v širini 4 m pokrili z asfaltom, medtem ko je 700-metrski odcep proti Pavlovi vasi (do Rajte(iča) za meter ožji. Predračunska vrednost del je bila 28 milijonov tolarjev, od tega je 14,8 milijonov terjala ureditev tampona, 12,6 milijonov pa asfalt. Polovico stroškov za asfalt je pokrila občina Brežice, ki je prispevala tudi 1,6 milijona tolarjev za gradnjo mostu. Ob cesti živeči krajani so svoj del poravnali z lastnim delom, z denarjem, z iskanjem poceni izvajalcev in s sponzorji. Cesto so začeli graditi v letošnjem maju in pri gradnji naleteli na težave z odvajanjem voda z bregov, zato so morali poskrbeti za dvojno odvajanje in med drugim zgraditi 600 metrov drenaže. B. D.-G. Z denacionalizacijo se ukvarjajo trije uslužbenci, vendar morajo to delo opravljati poleg svojih rednih nalog. Kot meni v. d. predsednice komisije za denacionalizacijo Miljana Ribič, se bodo ti problemi v prihodnje verjetno še povečali. V KRŠKEM TUDI MINISTER BOHINC KRŠKO - Prihodnjo sredo bo gost krške ZLSD minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, ki bo ob 16. uri sodeloval na javni tribuni v krškem kulturnem domu. Tema: Znanost in tehnologija na naši poti v svet. V zvezi z denacionalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in poslovnih stavb se pojavljajo težave z vrednotenjem le-teh v času podržavljenja, saj so ti objekti večinoma prenovljeni, podrti ali na novo zgrajeni, težko pa je pridobiti podatke za njihovo vrednotenje v času podržavljanja, Dbdatne težave povzročajo nepravilni ali nepopolni podatki v dokumentaciji. Stranke dosledno navajajo premoženje, ki jim je bilo odvzeto, ne dajejo pa podatkov o nadomes-tilnih nepremičninah in o višini odškodnine, kar je potrebno naknadno pridobiti. Čeprav so bili v letu 1993 sprejeti vsi akti, potrebni za izvajanje zakona o denacionalizaciji, pa se še vedno postavljajo vprašanja razlage posameznih določb oziroma njihove ustreznosti.______ _ 1 T GAZVODA V KRŠKEM BO KONFERENCA LDS KRŠKO - V nedeljo bo v Krškem programska konferenca Liberalne demokracije Slovenije, ki naj bi bila, kot poroča Delo, skoraj v celoti namenjena vprašanjem lokalne samouprave s posebnim poudarkom na njenem financiranju. KLINARJEVA O USODI SENOVSKE DOLINE SENOVO - Jutri ob 17. uri bo v Domu 14. divizije na Senovem pogovor z ministrico za delo Rino Klinar o aktualnih zadevah s področja njenega ministrstva s posebnim poudarkom na usodi senovške doline. Pogovor organizira ZLSD, ki bo ob dogodku tudi predstavila svoje kandidate za župana in člane občinskega sveta. GORA; DVE CESTI IN EN VODOVOD GUNTE, CESTA - Včeraj je predsednik IS Krško Robert Kerin odprl dve posodobljeni cesti v krajevni skupnosti Gora, prvo od Ceste do Gunt in drugo od Ceste do vodohrana Štrlek. Obenem so odprli tudi vodovod Gunte. MARJAN DVORNIK O PROMETU V KRŠKI OBČINI - Na javni tribuni v Kostanjevici je Marjan Dvornik, državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze, oškodovance tolažil, da je krška občina glede odstotka asfaltiranih cest ena bogatejših. (Foto.T. G.) Obvoznica - kje in kdaj? Načrta za kostanjeviško obvoznico še vedno ni - Zataknilo seje pri naravovarstvenikih in vodarjih KOSTANJEVICA - “Krška občina je ena redkih občin v Sloveniji, ki ima 81 kilometrov državnih cest; vse so asfaltirane, niti kilometer državne ceste namreč ni makadamski,” je prejšnji torek na javni tribuni povedal državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik, ki je Kostanjevico obiskal na pobudo občinskega in krajevnega odbora SKD. Poudaril je, da je v krški občini veliko lokalnih cest, vendar kljub temu, da imajo občine večinoma okoli polovico lokalnih cest makadamskih, je ta občina spet v prednosti, saj le še 15 odstotkov lokalnih cest nima asfaltne prevleke. V letošnjem programu državnih cest je bilo tudi nekaj obnov cestnih odsekov in tudi začetek obnove magistralke. Seveda je v Kostanjevici še vedno največji problem obvoznica, ki bi razbremenila preveč prometno staro mestno jedro. Vendar se je kljub soglasnemu sprejemu ene od variant s strani krajanov pri strokovnih službah spet dvakrat zataknilo. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine namreč meni, da bi moral biti most čez Krko tako nizek, da s svojim videzom ne bi kvaril okolja. Zavod za vodarstvo pri ministrstvu za okolje in prostor pa meni, da bi moral biti most tako visok, da ga ne bi zalila niti stoletna voda. Na javni tribuni so svoje nezadovoljstvo glede obvoznice pokazali tudi krajani, saj se ta problem vleče že 15 let in so, kot kaže, spet tam kot leta 1979. Leseni mostovi morajo vsa leta nositi bremena pretežkih tovornjakov, promet skozi staro mestno jedro pa pušča sledove tudi na hišah. Marjan Dvornik je zato predlagal, da bi krajani skupaj z obema zavodoma v januarju imeli skupno srečanje in se poskušali sporazumeti. T GAZVODA • Enotnost naredi ljudi močne, večinoma pa tudi slepe. (Graff) • Čim manjša je država, tem daljša je himna. VEČER Z ZDRUŽENO LISTO BREŽICE BREŽICE - Združena lista socialnih demokratov Brežice priredi jutri ob 18. uri v restavraciji brežiške Blagovnice kulturno-zabavni večer, na katerem bodo nastopili: pevka zabavne glasbe Majda Arh, oktet Orlica iz Pišec, Lopatič family band in Glasbena šola Brežice. Stranka bo med programom predstavila svoje kandidate za volitve in kadidata za župana. Posebni gost večera bo predsednik ZLSD Slovenije mag. Janez Kocjančič. KONČNO NEKAJ LEPEGA O OBČINI - Brežiško občinsko stavbo v teh dneh pospešeno prenavljajo in treba je reči, da je bila prenove na zunaj res že potrebna. Medtem ko je staro mestno jedro v zadnjih letih oživljalo in so mestne hiše dobivale sveže barve, je občinska stavba strašila ob sedanji glavni vpadnici v mesto. Kot je videti na sliki, jo bodo prenovili od temeljev do strehe. Čeprav bixlo v občinski stavbi po novem predvsem državne službe, bo stavba še naprej občinska in tako tudi najemnina zanjo. (Foto: B. D.-G.) V SOBOTO HOLLYJEV MEMORUAL BREŽICE - V okviru praznovanj ob 90-letnici brežiškega Sokola pripravlja TVD Sokol Brežice kvalifikacijsko tekmo v športni gimnastiki za deklice in dečke. Tako imenovami Hollyjev memorijal, letos 23. po vrsti, se bo pričel to soboto ob 10. uriv športni dvorani gimnazije za dečke in ob 14. uri za deklice. Prva operacija “skozi luknjico” V brežiški bolnišnici prvi dve endoskopski operiraciji - Predlani nov rentgen, zdaj še oprema za EKG in za endoskopske operacije - Kmalu še dva nova ultrazvočna aparata BREŽICE - Pred tednom dni seje tudi brežiška bolnišnica pridružila ostalim splošnim bolnišnicam po Sloveniji, ki opravljivo endoskopske operacije. Prvi dve taki operaciji žolčnika je ta dan v Brežicah izvedel prof. dr. Vladislav Pegan, predstojnik kirurških služb UKC in predstojnik kirurške gastro-enterološkc klinike. bolnik domov in po 10 dnevih že lahko opravlja tudi težja fizična opravila. Po besedah strokovnega direktoija dr. Petra Zorčiča si bolnišnica že dol- ga leta prizadeva za posodobitev opreme. Najmanjša splošna bolnišnica v Sloveniji je spet v boju za obstoj svojega porodniškega oddelka in dokazuje njegovo ekonomsko, strokovno in drugačno upravičenost. Predlani je kupila sodoben rentgenski aparat, ki omogoča tudi operiranje zloma kolkov. Letos seje posodobila s Holter EKG opremo, ki omogoča 24-urno računalniško spremljanje srčne aktivnosti. Poleg tega so nabavili še opremo za endoskopske operacije v kirurgiji in ginekologiji, s pomočjo katere so izvedli tudi prvi laporoskop- ski operaciji žolčnika. V naslednjih dveh mesecih bodo dobili še dva vrhunska barvna ultrazvočna aparata, s katerima bodo razširili že utečeno ultrazvočno dejavnost za trebuh in ginekologijo še na srce, večje žile, kolke in lobanjo. Nekateri bolniki so v zadnjem času hodili na laporoskopske operacije dnigam, saj jih pri nas delajo od marca 1992, v tujini pa od 1987. leta. Kot je povedal prof. Pegan, strokovnjaki ugotavljajo, da je to boljša metoda, največ se uporablja za operacijo žolčnika, njene prednosti pa so: bolnika manj boli, brazgotina je skoraj neopazna, že po dveh ali treh dneh gre * Prof. Pegan napoveduje, da bodo čez čas kako polovico žolčnih bolnikov operirali na ta način, vse več operacij P« tej metodi pa bo tudi v ginekologiji. Tu seje dalj časa laporosko-pija uporabljala le za diagnoze. Tudi brežiški ginekologi so jeseni obiskovali tečaj, zdaj bodo opravili še praktični del usposabljala, še letos pa naj bi začeli tudi z diagnostiko in nato z mapj zahtevnimi operacijami po tej metodi. Vrednost omenjenih naložb v posodobitev brežiške bolnišnice je 650 tisoč mark, ki jih bodo pokrili iz letošnjih in lanskih sredstev za amortizacijo ter iz sredstev za te namene v prihodnjem letu. B. D.-G. RAZSTAVA KIPARKE LIZE HRIBAR NOVO MESTO - V knjižnici frančiškanskega samostana bodo v nedeljo, 27. novembra, ob 18.40 odprli razstavo del kiparke Lize Obereigner Hribar. Na otvoritvi bo tudi avtorica, ki bo goste popeljala po razstavi in jim predstavila svoja dela. Razstava bo odprta do 18. decembra. PREDSTAVITEV “MAČKA MED ZVEZDAMI” KRŠKO - V Valvasoijevi knjižnici je bil včeraj, 23. novembra, zanimiv večer, ki sta ga pripravila knjižnica in Dolenjska založba iz Novega mesta. Predstavili so novo zbirko otroških pesmi Aste Malavašič Maček med zvezdami. Pesmi so brali Vidka Kušelj, Gordana Rostohar in Drago Pirman, za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela pevka Stanka Macur in glasbenik Janko Avsenak. KONCERT OB JUBILEJU ČRNOMELJ - Ljudska univerza Črnomelj, ki deluje kot enota Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, praznuje letos 35. obletnico svojega dela. Jubilej bo v petek, 25. novembra, ob 20. uri obeležila v tukajšnjem kulturnem domu s koncertom New swing quarteta. SANDI LESKOVEC RAZSTAVLJA V METLIKI METLIKA - V petek, 25. novembra, bo ob 18. uri v Ganglovem razstavišču metliškega gradu otvoritev razstave del Sandija Leskovca, kiparja z Mirne na Dolenjskem. Razstava, ki jo pripravlja Belokranjski muzej, bo odprta do 15. decembra. ZVEZDICA ZASPANKA V DOMU KULTURE NOVO MESTO - V torek, 29. novembra, bo ob 16. uri v Domu kulture gostovalo Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica z znano in priljubljeno igrico Franeta Milčinskega-Ježka Zvezdica Zaspanka. Vstopnice so v predprodaji v sprejemni pisarni Doma kulture. Uidi kultura je temelj turizma Ministrstvo za kulturo predlagalo kulturni tolar, ki bo osnova za financiranje kulturne dejavnosti v bodoče - Tildi obnova kostanjeviškega gradu in mestnega jedra KOSTANJEVICA NA KRKI - Model nove kulturne politike, ki so ga pripravili v Ministrstvu za kulturo, naj bi se začel uresničevati že prihodnje leto. Kot je prejšnji teden na javni tribuni v Kostanjevici povedal slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan, naj bi bile pod okriljem države Narodna in Moderna galerjja, Slovenjgraška, Obalne galerjje in Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice. Država bo skrbela še za galerije s stalnimi zbirkami narodnega pomena, če temeljnih del avtorjev ni v Narodni ali Moderni galeriji. V ministrstvu so pripravili poseben zakon o kulturnem tolarju, ki naj bi stopil v veljavo leta 1996 in bi se iztekel leta 2001. Program bi bil namenjen obnovitvi vseh spomenikov kulturne dediščine, letno pa naj bi zbrali 20 milijard tolarjev. Tako naj bi obnovili okoli 300 zlatih oltarjev, podeželskih cerkva, poslikave in freske, nacionalne ustanove, kmečko arhitekturo, katere je štiri petine že uničene, in splošnoizobraževalne knjižnice. 100 milijonov tolarjev letno bi namenili tudi za ljubiteljske dejavnosti, saj je v Sloveniji 1.400 društev, Lovska pratika Po lovskem okusu Med pratike, ki imajo na Slovenskem dolgoletno tradicijo, se je pred tremi leti vpisala novinka Lovska pratika. Da je našla svoj krog uporabnikov in bralcev, priča dejstvo, daje založba Magnolija, pri kateri izhaja, pripravila tudi Lovsko pratiko za leto 1995. Uredil jo je dolenjski rojak Ivo Kuljaj, ki je vsebino priredil lovskim potrebam in okusu. Tako je že sicer običajni koledarski del z dnevi, Luninimi menami, gibanjem Sonca in vremenskimi opombami dopolnjen s podatki, pomembnimi za lovce, nato pa je vsa vsebina v znamenju lovstva, naj gre za prispevke, ki osvetljujejo preteklost, stare navade in običaje, zdaj že izumrli živalski svet pri nas, ali pa za prispevke, ki zajemajo sodobno lovsko tematiko vključno z vprašanji, ki zadevajo novi zakon o lovstvu, ki zdaj dviga lovcem krvni pritisk. Po vsej pratiki so posejani še lovski humor, ugankarski orehi, praktični nasveti ipd. Za 25.000-glavo lovsko bratovščino nedvomno knjižica, ki bo marsikoga spremljala na lov in mu krajšala čas na preži. ki združujejo sto tisoč ljudi. Kulturnega tolarja bodo deležne vse občine ne glede na oddaljenost od glavnega mesta. Za obnovo kulturne dediščine bo potrebna kategorizacija spomenikov, kajti obnovo spomenikov prve kategorije bo financirala država, za ostale pa bodo morale del sredstev priskrbeti tudi občine. Občina Krško bo morala z regionalnim zavodom za spomeniško varstvo pripraviti ustrezen odlok o proglasitvi starega mestnega jedra Kostanjevice za kulturni spomenik. V primeru, da tega ne bo storila, je Sergij Pelhan predlagal, naj se krajevna skupnost s tem predlogom obrne za Ministrstvo za kul- OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH GODB TREBNJE - V Sloveniji in slovenskem zamejstvu deluje 105 godb, 17 mažoretnih in nekaj bobnarskih skupin. V soboto, 26. novembra, ob 10. uri se bodo v dvorani kulturnega doma v Trebnjem sestali delegati Zveze slovenskih godb na svojem občnem zboru. turo, ki bo sprejelo ustrezen sklep. Ta bo omogočil adaptacije arhitekture mestnega jedra, ki velja za edinstven spomenik. Galeriji Božidar Jakac so pred kratkim iz slovenskega proračuna odobrili 10 milijonov namenskih sredstev za najnujnejša obnovitvena dela na gradu. Ta amandma za rebalans proračuna je vložil poslanec Franc Černelič iz Podbočja. Ravnatelj Galerije Lado Smrekarje na javni tribuni ministra seznanil s težavami, s katerimi se srečujejo pri upravljanju gradu. Posebej je opozoril na problem obnove grajske stavbe, ki jo neprenehoma obnavljajo že 40 let. V 25 razstavnih dvoranah, ki merijo skupaj 3600 kvadratnih metrov brez stopnišča, imajo zaposlene le tri varuhe in dve snažilki, poleg notranjih prostorov pa vzdržujejo še 16 ha grajskega parka, zato bi morali imeti poleg sedaj dvanajstih zaposlenih še kakšno dodatno delovno silo. Še ta mesec bodo opremili zelo obsežen dokumentacijski kabinet. V letošnjem letu so pripravili 7 razstav, od tega eno stalno zbirko, in hkrati izdali tudi strokovne publikacije in kataloge, v prihodnjem letu pa načrtujejo 6 razstav. Razstavljene umetnine, ki jih je 3.600, si je letos ogledalo že 44 tisoč obiskovalcev, do konca leta pa jih pričakujejo še nekaj tisoč. S programom obnove kulturne dediščine, ki vključuje tako grajsko poslopje kot staro mestno jedro, naj bi bila oba obnovljena do leta 2000. T GAZVODA MINISTER PELHAN V KOSTANJEVICI - Na javni tribuni v Kostanjevici, ki jo je organizirala območna organizacija ZLSD Krško, je ob sodelovanju moderatorja dr. Andreja Smrekarja, ravnatelja Narodne galerije Ljubljana, o novi kulturni politiki, ki naj bi prišla v proceduro v državni zbor, spregovoril slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan. (Foto: T. Gazvoda) KNJIGA O METLIKI-Prof. dr. Slavko Kremenšek, mag. Andrej Dular in Marjetka Balkovec-Debevec (z leve proti desni) so predstavili delo Etnološka to;x>grafija občine Metlika. Na knjigo niso ponosni le Metličani, ampak tudi avtorica, sicer Čmomaljka, ki je dejala, naj bo njeno delo prispevek k dobremu sodelovanju med vsemi Belokranjci. Predstavitev je pripravilo Belokranjsko muzejsko društvo. (Foto: M.B. -J.) Knjiga, kije Metliki v ponos Maijetka Balkovec-Debevec je s svojima mentoijema predstavila knjigo Etnološka topografija občine Metlika METLIKA - Številni obiskovalci predstavitve knjige Etnološka topografija občine Metlika avtorice Marjetke Balkovec-Debevec so že s tem, ko so do zadnjega kotička napolnili občinsko sejno sobo, pokazali, kako cenijo njeno delo. Da so na obe, na avtorico in knjigo, ponosni tudi na občini, pa pove tudi to, daje knjiga kot protokolarno darilo obšla velik del Evrope, Kanado in Argentino, še predenje bila uradno predstavljena. Delo Balkovčeve je sestavni del projekta “Način življenja Slovencev v 20. stoletju”. Sicer pa so dela iz serije “Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje” začeli objavljati pred dobrim desetletjem. V načrtu so bile publikacije za vse občine v Sloveniji in nekaj več kot deset zamejskih območij. Toda doslej je izšlo le 17 knjig, pričakujejo pa še natis topografije za občino Tolmin. Kot je dejal mentor dr. Slavko Kremenšek, profesor na oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, bodo z izdajo topografskih pregledov zaključili, četudi projekta niso dokončali. Obravnave posameznih območij postajajo zaradi časovne razdalje vse manj primerljive, a tudi območja občin se bodo spremenila. Kljub temu so knjige, ki so izšle, pomembna sondacija slovenskega etničnega prostora ter hkrati podlaga za nadaljnje etnološko proučevanje. A nekatere pokrajine so le obdelane v celoti. Tako tudi Bela krajina, saj je že leta 1985 izšla Etnološka topografija občine Črnomelj mag. Andreja Dularja. Tako drugi mentor mag. Andrej Dular, višji kustos v Etnografskem muzeju v Ljubljani, po rodu pa Metličan, kot Čmomaljka Marjetka Balkovec-Debevec, dipl. etnologinja in prof. zgodovine, sicer pa kustodinja v Slovenskem gasilskem muzeju v Metliki, sta, ko sta govorila o nastajanju njunih knjig, pohvalila Belokranjce. Vedno so jima bili pripravljeni pomagati pri zbiranju podatkov in gradiva. Čeprav je Balkovčeva, ki ji je bilo prav Dularjevo delo za vzor, metliško občino obdelala že v diplomski nalogi, je morala biti še zelo marljiva, da je zbrala gradivo za obsežno, kar 284 strani obsegajoče delo. Zato je knjiga lahko dobra podlaga za nadaljnje, bolj poglobljene etnološke raziskave. Avtorica je priznala, da bi rada spodbudila koga, da bi zapisal, kar je še ohranjenega v Beli krajini, preden bo prepozno. M. BEZEK-JAKŠE GALERIJA S E ENIŠKEGA MERCATORJA - Le kdo bi si mislil, da skriva podstrešje razmeroma nove blagovnice Mercatorja - Sevničanke tako prostrane in primerne prostore za galerijsko dejavnost/ Te je pravzaprav po naključju odkril sevniški elektrikar in svobodni umetnik Peter Vene, ko je imel nekaj opraviti z vzdrževanjem. Pri Mercatorju so se brž ogreli za Venetovo pobudo, naj bi povsem neizkoriščeno podstrešje preuredili v stalno prodajno galerijo domačih, predvsem likovnih umetnikov. Venetu je pri postavitvi del 13 avtorjev največ pomagal oblikovalec in tudi umetniška duša Zdravko Balog, akademski slikar Alojz Konec, ki je prejšnji četrtek zvečer spregovoril ob otvoritvi galerije Mercator, pa si je svoje umetnine, kot še nekateri drugi, obesil kar sam. Ob otvoritvi (na posnetku) je številne zbrane pozdravil podpredsednik koncema Mercator Alojz Klemenčič, kulturni spored sta izvedla sevniška glasbena šola in sevniški umetnik Rudi Stopar, galerijo je blagoslovil sevniški dekan Anton Hribernik, galeriji pa so nazdravili tudi s krškim cvičkom in penino iz, cvička, ki jo je donegoval sevniški enolog Zdravko Mastnak. (Foto: P. Perc) Lirični utrip mlajše generacije Pesniki mlajše generacije iz novomeške občine so izdali skupno knjigo In P. veritas - Enajst že znanih in novih pesniških imen -Izbor je uredila Marjanca Kočevar NOVO MESTO - Včeraj so v tiskarni Smak natisnili 500 izvodov knjige, ki Pungartnik in Barbara Barbič. Kdor bo nedvomno zaznamovala letošnje dolenjsko literarno dogajanje, upajmo pa, vsaj malo pozna literarno dogajanje da bo odmevala tudi širše v slovenski prostor ter morda celo do samozado- na Dolenjskem, bo med njimi hitro vofjnega slovenskega kulturnega središča. Skupina enajstih mlajših dolenjskih prepoznal tista imena, ki so se v literatov iz novomeške občine je namreč v samozaložbi izdala knjigo In P. ver- javnosti že pojavila in imajo za seboj itas. Uredila jo je pesnica Marjanca Kočevar, računalniško prelomil in ob- že tudi eno ali več pesniških zbirk, ter likoval Blaž Simič ter z naslovno grafiko opremil Jože Kotar. Izid je denarno tiste, ki se s to knjigo prvikrat pred-omogočila novomeška LDS. ■—<- Zamisel o izdaji zbirke lirike branimi pesmimi predstavljajo: Ifiaž mlajših dolenjskih pesnikov je nasta- Simič, Matevž Maznik, Klavdija Ko- la pred kakimi desetimi meseci, ko tar. Samo Drazumerič, Andreja ■ * ■ ■ -----—:i—jc„i„ Maznik, Vesna Bučar, Smiljan Iro- biš, Jože Saje, Patricia Gerbec, Janez PRIJETNO, POUČNO IN OKUSNO - V restavraciji Bregje bil minili petek, 18. novembra, prvi izmed kultumo-izobraževalnih večerov, ki jih načrtujejo v tej sezoni. Bil je posvečen predvsem spoznavanju domačih vin in vinske kulture. Gostje - večer je bil izrazito damski - so pod vodstom izkušenega Nika Veseliča spoznale nekaj skrivnosti kulturnega uživanja vina, nato pa so pokusile še 30 vrst različnih solat. Ob tej priložnosti so predstavili tudi znak kakovosti, ki gaje restavracija Breg skupaj s še osmimi dnigimi slovenskimi gostišči prejela od skupnosti Alpe-Jadran. Za popestritev večera je poskrbel otroški pevski zborček Zarja, ki pod vodstvom Irene Rešeta (na sliki levo) te dni praznuje prvo leto svojega delovanja. Na sliki: zbor Zarja med nastopom. (Foto: MiM) 8 sta Andreja in Matevž Maznik začela razmišljati o skupni pesniški zbirki; temu prvotnemu projektu seje kmalu pridružila še Klavdija Kotar. Ko so pobudniki poiskali pomoč uveljavljene novomeške pesnice Marjance Kočevar, je zadeva krenila v širšo smer in skupina pesnikov in pesnic se je na njem predlog razširila na enajst ustvarjalcev, na devet iz Novega mesta, dva iz Trebnjega in enega iz Šentjerneja. Četudi vsak zase izrazit individualist, so se pri oblikovanju skupne zbirke ujeli in zaživeli za projekt. Kar precej srečanj in delovnih pogovorov so imeli, da se je iz obsežnega gradiva, ki gaje temeljito predihala Kočevarjeva, izluščil antologijski izbor, v katerem je, kot so avtorji zapisali v uvodni besedi, “predvsem veliko mladosti pa Ijubez- • Predstavitev knjige In P. veritas bo jutri, 25. novembra, ob 19. uri v Dolenjski galeriji. Na predstavitvi bodo nastopili vsi v antologijo zajeti pesniki, za prijetno vzdušje pa bodo poskrbeli še plesalke Sabina, Katarina in Polona, glasbenik Josep D. Er-besoa, ki bo z improvizacijami na elektronski klaviaturi spremljal branje pesmi, ter violinistka Petra Gačnik in harmonikar Branko Rožman. Ob tej priložnosti bo mogoče kupiti knjigo po znižani ceni 1000 tolarjev. ni, želja in iskanj, torej vsega tistega, brez česar bi bilo življenje prazno in nesmiselno”. V zbirki se s sliko, kratkim in zanimivim samoorisom in seveda z iz- miu, IVI SV S tu MIJIpi »miut stavljajo. Vsekakor je skupen nastop vreden pozornosti, čeprav ta generacija pesnikov ni prva, ki se predstavlja na la način. V povojnem času sta znani dve skupni knjižni predstavitvi dolenjskih pesnikov, in sicer anto- MAJCEN, d.o.o. INŽENIRING IN PROIZVODNJA LIVADA 10 68000 NOVO MESTO RAZPIS .. TEHNIČNI VODJA, eno prosto delovno mesto : 2. VODJA MONTAŽE, dve prosti delovni mesti j 3. VODJA DELAVNICE, eno prosto delovno mesto KLJUČAVNIČARSTVO Pogoji pod točko 1: — VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri — 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje dveh tujih jezikov Pogoji pod točko 2: — V. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali gradbene smeri — vozniški izpit B kategorije — 5 let delovnih izkušenj Pogoji pod točko 3: — V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri — znanje dela z računalnikom — 5 let delovnih izkušenj DODATNO: Mladi fantje, ki bi želeli delati z aluminijem in ptetiko; sestavljanje stavbnega pohištva; prostih več delovnih mest. Obravnavali bomo prošnje, ki bodo prispele na naš naslov do 29. 11. 1994. logija Pesmi dolenjske dežele, ki ji je njen urednik Janez Menart začrta' zelo široke geografske in časovne okvire, ter droben izbor pesnikov starejše in srednje generacije U bolečine zajemam, ki ga je za Vovkovo založbo Erro uredil Ivan Zoran-Knjižna novost ima nekoliko ugankarsko zastavljen latinski naslov In P-veritas. Naslov, ki je nastal po znanem latinskem izreku, da je v vina resnica, si lahko poljubno razlagalna in tisti skrivnostni P beremo po slovensko kot pesem, poezija, pesnik, prijateljstvo ali kot kaj podobnega-Za vsakega bralca bo skrivnostni r nekaj drugega, kar mu bo p!1^ prišepnila knjiga in v nji zajet lirich utrip mlajše pesniške generacije o0' lenjskih ustvarjalcev. . M. MARKEU PRODAJNA RAZSTAVA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE - Od l6-novembra do 2. januarja prihodnje®' leta bo v Zdravilišču Šmarješke W lice na ogled prodajna razstava de slikarjev Ljuba Skupka in Jureta Ju rečiča iz Novega mesta. SINT d.o.o. VAM NUDI V NOVI TRGOVINI Novi trg KOMISIJSKO PRODAJO RABLJENIH REZERVNIH DELOV IN NOVE AVTO DELE ZA ZASTAVO, GOLF, RENAULT- Brezplačno vam zamenjamo Pr' nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje, filtre, svečke, montaža avto gum. Telefon: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529 ŠOLA TUJIH JEZIKOV 068/341-434 od 8. -12.: 16j^- DOLENJSKI LIST ^ o c. POTA IN ST/? 1 dežurni poročajo IZ KIOSKA POKRADEL ZA 500 TISOČAKOV NOVO MESTO - V noči na 17. november je neznanec v Trdinovi ulici v Novem mestu vlomil v kiosk z mešanim blagom in ukradel 175 zavojev najrazličnejših cigaret, zvočnike, radijsko budilko, 3 walkman radie, obrambne razpršilce, več različnih nožev ter vžigalnike. Lastniku B. P iz Novega mesta je povzročil za 500.0(K) tolarjev škode. NEZNANEC VDRL V HIŠO SEVNICA - V nedeljo med 20. in 24. uro je neznanec prišel do stanovanjske hiše 78-letne Veronike K. iz Sevnice. Na zahodni strani hiše so v dva metra visokem zidu manjše odprtine, Po katerih je neznanec splezal do lesene etaže. Razbil je ploščo 'h in nato še lesena vrata ter vstopil v bivalni prostor. Prišel je ''spalnico in od lastnice zahteval denar, ker pa se je uprla, jo je večkrat udaril v prsi, po glavi in Po roki. Nato je preiskal celo stanovanje, pod vzglavnikom postelje je našel 3.000 tolarjev, potem pa hišo zapustil skozi kletne Prostore. Policisti mlajšega moškega kratko pristriženih svetlih ,as> ki je govoril v domačem na-fcčju, Še iščejo. Prijeli razpečevalca lažnih mark Večjo količino ponarejenih bankovcev po 200 DEM odkrili pri Jožetu D. iz Novega mesta - Nekaj ponaredkov naj bi bilo še v obtoku - Med kaznivimi dejanji vse več nasilja NOVO MESTO - Na tiskovni konferenci, ki so jo v ponedeljek pripravili na novomeški upravi za notranje zadeve, so po predstavitvi devetmesečnih rezultatov svojega dela povedali, da so že dalj časa raziskovali pojav posamičnega vnovčenja ponarejenih deviz v bankovcih po 200 nemških mark. V sredo, 9. novembra, pa so pri kontroli avtomobila Jožeta D. iz Novega mesta na cesti Metlika - Novo mesto našli večjo količino ponarejenih bankovcev po 200 nemških mark. « , "B DENARNICO -11. novembra Je neznanec iz garderobne omarice Podjetja Trimo v Trebnjem ukradel moško denarnico, v kateri je imel J. P z Luže okrog 8.500 tolarjev, 250 nemških mark in osebno izkaznico. Lastnika je s tem oškodoval za okrog 30 tisočakov. PRI PREISKAVI NAŠLI EKSPLOZIV -14. novembra so policisti pri * V iz Srednjega Lipovca med hišno Preiskavo našli amonal, električni detonator , detonatorsko vrvico in vžigalno Vrvico. Za eksploziv, ki so ga našli, ni *mel ustreznega dovoljenja, zato so mu ga zasegli. OB LOVSKO PUŠKO - V noči na ,20. november je neznan storilec na Livadi v Novem mestu iz odklenjenega Prtljažnika ukradel lovsko puško z daljnogledom in s tem lastnika J. S. iz Je-uinščice oškodoval za okrog 130.000 tolarjev. IZ REZERVOARJA IZTOČIL MOR IVO - V času od 19. do 20. novembra je nekdo v Biški vasi na silo Odstranil pokrov rezervoarja na tovornjaku in iztočil okoli 200 litrov nafte. Lastnika C. G. je oškodoval za 13 tisočakov. UKRADEL VRTALNI STROJ -19. novembra je neznanec na Radoviči izkoristil trenutno odsotnost D. M. iz Metlike in iz odprtega prtljažnika uk-fadel vrtalni stroj, vreden 320.000 tolarjev. OB ČELADO - 19. novembra popoldan je nenznan storilec s sedeža kolesa z motorjem, ki ga je imel G. J. s Pristave parkiranega na dvorišču, “kradel čelado in ga oškodoval za 15 tisočakov. Hišne preiskave so potrdile sum, da gre le za enega izmed razpečevalcev ponarejenih bankovcev, saj so odkrili tudi sostorilca Bogdana M., prav tako doma iz Novega mesta. Ker so bankovci kvalitetno tiskani in na kakovostnem papirju s prepričljivo varnostno nitko, številke na bankovcih pa so različne, je ponaredek mogoče ugotoviti le pod ultravijolično svetilko. Zato kriminalisti opozarjajo ljudi, naj bodo pri sprejemanju ali menjavi deviz še posebej pozorni na bankovec za 200 nemških mark. Če jim kdo ponuja takšne bankovce, naj o tem čim prej obvestijo policiste. Vse tiste, ki so pred kratkim zamenjali ali kupili takšen bankovec, pa naprošajo, naj jih preverijo na bližnji banki ali pa kar na UNZ v Novem mestu. Preprodaja takšnih bankovcev naprej je namreč kriminalno dejanje. Sicer pa so na območju novomeške uprave za notranje zadeve v letošnjih devetih mesecih obravnavali 1146 kaznivih dejanj, kar je za dobrih 13 odst. manj kol v istem obdobju lani, tožilstvu pa so ovadili 985 osumljencev (lani 1216). Načelnik uprave Franci Povše je poudaril, da pa glede raziskanosti kaznivih dejanj sodijo v sam slovenski vrh. Opozoril je tudi, da se tudi na Dolenjskem in v Beli krajini pojavlja organiziran kriminal in s tem hujše oblike kaznivih dejanj z elementi nasilja, saj beležijo porast izsiljevanj, ropov, ponarejanj denarja in kaznivih dejanj v zvezi z mamili, medtem ko število tatvin, goljufij in GOLJUFALA ZAVAROVALNICO NOVO MESTO - 23-letni M. P iz Malega Nerajca in 35-letni A. M. iz Ljubljane sta 4. oktobra z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin prometne nesreče spravila v zmoto novomeško enoto zavarovalnice Triglav, da je A. M. izplačala 280.295 tolarjev. OB MARKE, TOLARJE IN ZLATNINO MRZLA LUŽA - V noči na 20. november je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Mrzli Luži in premetal predmete po omari, nato pa ukradel več kot 5 tisoč nemških mark, 36.000 tolarjev in nekaj zlatnine. Lastnika J. V je s tem oškodoval za 490.000 tolarjev. Policisti neznanca še iščejo. poškodb tujih stvari upada. Od težjih oblik vlomov so ostali raziskani štirje vlomi, in sicer: v trgovino Peko, kjer so tatovi odnesli večjo količino obutve v vrednosti za 1 milijon tolarjev; v zasebno trgovino, kjer so ukradli računalniško opremo v vrednosti 850.000 tolarjev; v butik Silver na Novem trgu v Novem mestu, kjer so odnesli oblačila v vrednosti 2 milijona tolarjev, ter vlom v stanovanjsko hišo v Lutrškem selu, kjer so ukradli 6 tisoč nemških mark. Z boljšo raziskanostjo se lahko pohvalijo pri drznih tatvinah, kjer so raziskali več kot tri četrtine teh dejanj, in pri ropih, kjer so raziskali dobrih 56 odst. V letošnjih devetih mesecih so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zabeležili manj kaznivih dejanj zoper življenje in telo pa tudi manj kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Manj je bilo tudi kaznivih dejanj zoper javni red in mir ter zoper splošno varnost ljudi in premoženja. V letošnjih devetih mesecih so v primerjavi z lani obravnavali 130 kaznivih dejanj, ki sojih povzročili mladoletniki, kar je za 15 odst. manj kot lani; sicer pa so mladoletniki zagrešili predvsem kazniva dejanja premoženjske kriminalitete, precej več kaz- USPELO JIM JE REŠITI ŽIVINO IN ORODJE SPODNJA POIIANCA-18. novembra, nekaj po peti uri popoldan, je 54-letni Alojz B. iz Spodnje Pohance opazil, da gori gospodarsko poslopje 44-let-nega Franca M., prav tako iz Spodnje Pohance, veliko 20 m x 14 m, kjer se je nahajala listnica, poleg nje hlev za živino in svinjska kuhinja ter prostor za shranjevanje orodja. Za steno hleva je bilo 10 ton slame v balah. Pri ogledu kraja požara in na podlagi zbranih obvestil so kriminalisti ugotovili, da je ogenj pričel goreti na mestu, kjer je bila slama, in je po vsej verjetnosti prišlo do požara zaradi samovžiga. Vaščanom in gasilcem je uspelo iz gospodarskega poslopja rešiti živino in kmetijsko orodje, gospodarsko poslopje in slama pa sta zgorela. Pri gašenju je sodelovalo 43 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev. Zaradi požara pa je nastalo za okrog 1 milijon tolarjev škode. Hilli—W1 Ustreljeni v glavo pobegnil Romski obračun - Krogla v vratu - Strelec predan sodniku KOČEVJE - 18. novembra ob 22.30 so bili policisti obveščeni, daje prišlo v Ulici heroja Marinclja v Kočevju do obračuna med Romi in da je nekdo streljal. Policisti so ugotovili, da so se trije bratje peljali najprej v bližnje gostišče Ana v Mestnem logu, ko so se vračali, pa so v Ulici heroja Marinclja blizu zdravstvenega doma opazili tri Rome. Ustavili so avto in izstopili. Vseh šest Romov se je nato začelo prepirati in prerivati. Vozniku avta H. R. je bilo prerivanja dovolj, segel je v žep, izvlekel pištolo, jo nameril T R. v glavo in sprožil. Takoj po strelu je prepir ponehal, saj so se nekateri razbežali, T R. pa se je skril v bližnji stanovanjski blok. Strelec za bratoma se je odpeljal domov. Policisti so nato ugotovili, da so T R. pripeljali v zdravstveni dom v Kočevju. Strel ga je namreč zadel v usta, krogla pa mu je obtičala v vratu, zato so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Policisti so nato H. R. prijeli, mu zasegli pištolo, njega pa odpeljali k preiskovalnemu sodniku v Ljubljano. nivih dejanj pa so v primerjavi z lani storili otroci (39, lani 27). Še vedno se največ kršitev javnega reda in miru zgodi na cesti, trgih ali v gostinskih lokalih ponoči, med vikendom. V letošnjih devetih mesecih so obravnavali 1866 (lani 2151) prekrškov, med katerimi prevladujejo lažje oblike kršitev. Število kaznivih dejanj v zvezi z mamili se je močno povečalo. Kriminalisti so odkrili kar 8 nasadov konoplje in uničili več kot 400 sadik, zasegli so tudi več kilogramov marihuane, spomladi pa so na Otočcu zasegli tudi 2,2 kg heroina. Pravijo, da je vse večji pojav mamil na našem območju zaskrbljujoč, še posebej, ker se uživanje marihuane povečuje med šolsko mladino. V tem obdobju so zabeležili 13 primerov ponarejanja denarja. Na področju gospodarske kriminalitete so v letošnjih devetih mesecih obravnavali 143 kaznivih dejanj ali za dobrih 19 odst. manj kot lani. Med njimi so v porastu kazniva dejanja poneverb, sklenitev škodljivih pogodb, ponareditev ali uničenja listin ter poslovnih goljufij. V zvezi z • Po številu prometnih nesreč in hujših prometnih nesreč je sicer prometna varnost v primerjavi z enakim lanskim obdobjem boljša, žal pa se je od 1064 prometnih nesreč 12 nesreč končalo s smrtjo in 210 s poškodbami. V nesrečah je izgubilo življenje tudi 7 otrok in mladoletnikov, 16 pa je bilo huje poškodovanih. V tem obdobju je najslabšo varnost zabeležila policijska postaja Črnomelj, kjer seje pripetilo kar 5 prometnih nesreč s smrtnim izidom. Med najpogostejše vzroke nesreč sodi neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje ter izsiljevanje prednosti, med sekundarnimi vzroki pa vožnja pod vplivom alkohola. lastninskim preoblikovanjem so nepravilnosti ugotovili v 9 podjetjih in napisali za 22 kaznivih dejanj kazenske ovadbe zoper odgovorne osebe. J. DORNIŽ VLOMILEC V STAVBI BREŽIŠKE OBČINE BREŽICE - Neznanec je v času med 19. in 20. novembrom med 12. in 8. uro prišel na dvorišče pred stavbo brežiške občine. Splezal je na oder in v višini prvega nadstropja, kjer je bilo priprto okno, segel z roko v notranjost in sprostil zapah ter stopil v stavbo. Potem je odšel v pritličje, kjer se nahajajo prostori Sekretariata za notranje zadeve. Na silo je odprl vrata pisarne, s pomočjo neznanega predmeta odprl predale treh pisalnih miz in iz enega vzel več različnih bankovcev v vrednosti okrog 5.000 tolarjev. Stavbo je zapustil po isti poti. MED PREVRAČANJEM PADEL IZ AVTA BIČ - 19. novembra ob 22.40 seje 36-letni Milenko Z. iz Novega mesta peljal z R 19 po magistralni cesti iz Ljubljane proti Novemu mestu. Pri Biču je iz neznanega vzroka zapeljal na levo, vozil po travnati bankini, nato pa zapeljal v obcestni jarek in se večkrat prevrnil. Med prevrača-njem je padel iz avta in zaradi hudih poškodb obležal mrtev. Na avtomobilu je za okrog 1.500.000 tolarjev škode. pA TRAKTORJEM DVAKRAT V^VOZIL PEŠAKINJO - 18. no-C* ob 17-2°ic 40-lctni Slavko L. iz k vče vasi vozil traktor z Dvora proti p^jemu Kotu. Ko je pripeljal v neredni desni ovinek, mu je nasproti ^ v,lno po levi strani prišla pešakinja, |£rc,na Ernestina Š. iz Gornjega Kota. i* Je vozil prehitro glede na stanje na O' fbu traktorja ni uspelo pravočasno pJ|jV‘li >n je pešakinjo zbil, nato pa za-tJ i čez obe nogi ter še enkrat, ko je ■ vzvra,no- Po dogodku se je li/ipjal domov, kjer so ga našli policis-šWrnes,'na se hudo poškodovana |TV> v novomeški bolnišnici. k^RAMBOL ZARADI POLKRO-V^GA OBRAČANJA - 20. novem-°o 18.35 se je na magistralni cesti Obrežje - Ljubljana izven Čateža ob Savi zgodila hujša prometna nesreča. V tem času se je hrvaški državljan, 32-letni Damir B. iz Zagreba, peljal s 126 PGL po priključku magistralne ceste na Čatežu ob Savi v smeri proti Ljubljani. Ko je zapeljal na magistralno cesto, pa vožnje ni nadaljeval proti Ljubljani, ampak je polkrožno obrnil v smeri proti Zagrebu. Ko je bil z avtomobilom na prometnem pasu, namenjenem za promet vozil iz smeri Ljubljane proti Obrežju, je po njem pripeljal norveški voznik osebnega avtomobila, 26-letni Iversen G. Ti je sicer zaviral, vendar je kljub temu trčil v Damirov avtomobil. V nezgodi se je Damir hudo poškodoval, na obeh vozilih pa je nastalo za okrog 500.000 tolaijev škode. $ kanja, 9LL. Cestna oprema Projektiva Brege 68, 68273 Leskovec Tel./fax: 0608/22-098 tel.: 0608/21-114 Kanja projektiva, Kanja cestna oprema, Brege 68, Leskovec objavlja prosta delovna mesta: I. »KANJA« projektiva: 1. Dipl ing. gradbeništva in tri leta delovnih izkušenj oz ing gradbeništva in pet let delovnih izkušenj. 2. Dipl. ing. geodezije in tri leta delovnih izkušenj oz. ing. geodezije in pet let delovnih izkušenj. II. »KANJA« cestna oprema: 1. Opravljanje del in nalog računovodje ter vodenja finančnih poslov podjetja. Pogoji, srednja ekonomska šola in šest let delovnih izkušenj oz višja ekonomska šola in tri leta delovnih izkušenj. Razpisana delovna mesta so za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom dosedanjega dela in izkušenj ter dokazili o izpolnjevanju pogojev v desetih dneh po objavi na naš naslov. Najbolj urejena je Policijska postaja Brežice Da postaja ne bo kasarna BREŽICE - Pred dnevi je minister Andrej Šter brežiškim policistom izročil priznanje za najbolj urejeno in najbolj prijazno policijsko postajo v Sloveniji. Brežiška postaja je bila pred 12 leti zgrajena za 25 delavcev, zdaj se jih vsak dan v njej zvrsti 60, vendar prostori in oprema ne kažejo videza izrabljenosti. “Že več let se trudimo za prijetno okolje, v katerem bi se tudi stranke, ki pridejo k nam po pomoč, dobro počutile. Tudi prostori za prisilno privedene naj bi omogočali ohranjanje dostojanstva. Ker ves kraj živi s turizmom, Jože Pečelin tudi mi skrbimo za zunanji videz s samoprispevki in z delom v prostem času. S sodelovanjem pri snemanju filma smo si prislužili celo denar za nakup orodja,” pravi namestnik komandirja postaje Jože Pečelin. Brežiški policisti skrbijo za rože, košnjo trave in okrasno grmičevje, belijo stene in barvajo vrata, veliko pa k čistosti in urejenosti prispeva vestna čistilka. Komisija je med drugim s prikritim opazovanjem ocenjevala tudi odnos dežurnega policista do strank, kije v Brežicah zelo dober. “S prijaznim izgledom se želimo približati ljudem in ne živeti zaprti kot v kasarni,” je še dodal Pečelin. S prizadevanji bodo nadaljevali, saj jih je k temu vzpodbudila še nagrada za prvo mesto v višini 250.000 tolarjev. Del sredstev bodo porabili za nakup videorekorderja za izobraževalne namene, ostalo pa za lepše okolje. B. D.-G. Kočevska stranpota POŠKODOVAN PO GLAVI - Policisti so ugotovili, da je bil mladoletni Rom, njihov stari znanec, tisti, ki je 17. novembra zvečer pretepel občana z Vrhnike in ga poškodoval po glavi. Poškodovanega so odpeljali v bolnišnico. Roma, ki se je upiral, pa so uklenili in pridržali na policijski postaji. UKRADEL ČEK - Uije ribniški mladoletniki so prišli 18. novembra v kočevsko enoto Ljubljanske banke vnovčit ček za 15.000 tolaijev, za katerega pa seje izkazalo, daje bil ukraden občanu iz Kočevja. VLOM V GOBARNO - Ih vikend je neznanec vlomil v gobarno na Mlaki in še v pisarno ter priročno delavnico. Odnesel je orodje, kavo in alkoholne pijače. PRETEPEL PSE ČUVAJE IN VLOMIL - 'Ih vikend je bilo vlomljeno tudi v barako Elektra na Trati, kije zavarovana z ograjo in psi, spuščenimi med ograjo in barako. Neznanec je pse čuvaje pretepel in vlomil vrata barake ter odnesel dve motorni žagi Husquar-na in gorilnik za lotanje. Škode je za 100.000 tolarjev. VZELI SO MU PUŠKO - Iz gostišča Travljanka na Travi so 19. novembra zvečer obvestili, da nekdo krši javni red in mir. Policisti so ugotovili, da seje neki domačin doma skregal z ženo, nato pa s puško odšel v omenjeno gostišče. PRI KONTROLI ODKRILI TATOVE AVTA TREBNJE - Trije mladoletniki iz okolice Trebnjega so 20. novembra, ko so bili v stanovanjski hiši pri R. Š., vzeli ključe njegovega osebnega avtomobila in se z njim odpeljali. Ustavili so jih policisti, ki so kontrolirali promet in med kontrolo dokumentov ugotovili, da je avto ukraden. Zoper osumljene sledi kazenska ovadba. VALJ ZGRABIL ZA ROKAV MLADJE - 15. novembra popoldan je 30-letni Jože K. iz Mladja čistil kmetjjske stroje in priključke. Ob vzdrževalnih delih na traktorski enoosni prikolici za raztroševanje gnoja je pri pogonskem mehanizmu, ki je bil v pogonu, najprej podmazal verigo, zatem pa še ostale dele na trosil-nem valju. Ker je bil pogonski del vključen, je valj zgrabil za desni rokav suknjiča. Domači so to opazili in brž izključili prikolico, vendar je Jože kljub temu dobil hude poškodbe. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. SPET ZRUŠILI DEKLICO S PIŠČALKO KOČEVJE - “Deklico s piščalko”, kip akademskega kiparja Staneta Jarma, so kočevski “Indijanci” spet zrušili s podstavka. Tak vandalizem so letos zagrešili že četrtič. Šele pred kratkim so popravljen kip spet namestili in mu (ne vemo že kolikokrat) spet dodali novo odlomljeno piščalko. Pri tem, zadnjem dejanju, je “Deklica s piščalko” huje poškodovana, saj seje deklici med padcem v bazen odlomil del pričeske. Kip je zdaj uskladiščen pri Komunali, saj popravilo bronastega kipa ni preprosto opravilo. Razen tega je potrebno še prej nekaj storiti, da ne bo več prihajalo do takih poškodb. VLOMILEC POBEGNIL S TRAKTORJEM KOČEVJ E - Zelo nenavadno tatvino so prijavili kočevskim policistom 19. novembra zjutraj iz Melesa. Neznanec jim je ukradel traktor z nakladalno napravo. Oboje je bilo kasneje najdeno na cesti proti Črnem Vrhu v Mali gori. Policisti so ugotovili, da je neznanec najprej razbil steklo na poslovni stavbi Melesa, vstopil in s sekiro odpiral predale pisalnih miz, da bi ukradel denar. Kaj manjka, še ni ugotovljeno. Očitno pa s plenom ni bil zadovoljen, zato je “zajahal” traktor in se z njim zaletaval v steno priročne delavnice tako dolgo, da je napravil dovolj veliko odprtino. Skozi luknjo je vstopil in ukradel kovinsko posodo z gorivom, dva lista motorne žage in nekaj orodja. Po dobro opravljenem delu in “lastninskem preoblikovanju” se je z “zaplenjenim” traktorjem odpeljal po cesti proti Mali gori. Pri pouku zavrtel pomo film, nato pa izginil neznano kam “Zločin” nad mladimi ali nad profesoijem? KOČEVJE - V začetku minulega tedna se je po kočevski občini razvedelo, da je nek profesor med učno uro prikazoval učencem najprej filme o predmetu, ki gaje predaval, nato pa še pomo film, sedel k neki učenki in jo pogladil po nogi, nakar so učenci profesorja zatožili vodstvu Šole. Profesor je pristal, daje sam dal odpoved, ker bo tako najmanj škodil ugledu šole in sebi. Ljudje so se začeli zgražati nad profesoijem, češ kakšna baraba da je in da je vsega kriv on, saj bi filma, tudi če bi mu učenci por-no kaseto podtaknili, ne smel predvajati. Zadevo so temeljito raziskali kriminalisti, in ugotovili, da učenci te šole niso vsi takšni “angelčki”, za kakršne se predstavljajo. Pred približno letom dni smo pisali, kako nekateri prihajajo ob vikendih v stanovanjski blok in nagajajo istemu profesorju, da razbijajo elek- trična stikala, da čečkajo po profesorjevem nabiralniku, mu lepijo nanj slike golih žensk, če pp so vrata bloka zaprta, urinirajo skozi reži v vhodnih vratih. Vsega tega profesor ni prijavil vodstvu šole, ampak je vodstvo to zvedelo od ostalih stanovalcev bloka, ki so zahtevali, naj šola naredi red. Menda so enega učenca potem izključili, lahko pa je bil še kdo kako drugače kaznovan. Sedaj se lahko vprašamo, če ne gre morda za maščevanje učencev nad profesoijem. Profesor je bil namreč znan kot miren in tih. Morda so mu kaseto s pomo filmom res podtaknili učenci? Vprašanje je, ali je bil storjen “zločin” nad mladimi ali nad profesorjem. Ostaja pa dejstvo, da policisti in kriminalisti še po tednu dni profesorja niso dobili ne v stanovanju ne kje drugje. J. PRIMC DOLENJSKI LIST Matjan Grah bo jadral v Avstraliji Na peti celini bo dva meseca NOVO MESTO - Najboljši dolenjski jadralni padalec Novome-ščan Marjan Grah, ki se je letos izkazal predvsem na tekmovanju slovenske jadralnopadalske lige, kjer je v skupnem seštevku zasedel osmo mesto, je danes odpotoval v Avstralijo, kjer se udeležil več mednarodnih tekmovanj in poleg tega poskšal napraviti čimveč preletov. Za odhod v Avstralijo se je mladi Novomeščan, sicer diplomirani inženir gozdarstva, odločil zaradi neugodnega vremena, ki decembra in januarja pri nas skoraj popolnoma onemogoče vadbo jadralnega padalstva, medtem ko so v Avstraliji ta čas najbolj ugodni pogoji za ta šport. Grah, ki je lani bliskovito napredoval, bi se rad z novimi izkušnjami in treningom, ki ga bo opravil v Avstraliji, prebil na sam slovenski vrh ter se tako uvrstil med najboljše evropske jadralne padalce. V Avstraliji bo nastopil na več mednarodnih tekmovanjih, med katerimi velja omeniti predvsem Victorian Pa-ragliding Open v Brightu, Corry-ong Cup v Corryongu in Sunshine State Paragliding Open v Bris-banu. Odhod v Avstralijo so mu omogočili predvsem Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Malcom, Novomeška občina, Renova, Alp Šport in drugi, ki se jim bo po povratku skušal oddolžiti s predavanji in prikazovanjem diapozitivov ter seveda z dobrimi izidi na domačih tekmovanjih. . v Marjan Grah KIRM PRESENETIL Vsaj enkrat so imeli srečo Kočevci Zmage nad Beltinčani Kočevci niso pričakovali - Na koncu so ostali povsem brez moči - Nogometaši novomeškega Elana so se dostojno upirali jesenskim prvakom KOČEVJE, NOVO MESTO - Če so se kočevski nogometaši do sedaj lahko večkrat izgovarjali, da nimajo sreče, jim na tekmi z odličnimi nogometaši iz Beltincev ta ni obrnila hrbta. Nogometaši kočevskega Gaja so že na začetku srečanja gostom pokazali, da se ne mislijo kar tako predati. Beltinčani so imeli rahlo prednost vse do 35. minute, ko je mariborski sodnik Jakopiček izključil Šarkezija, ker je udaril Struno, ko ta ni imel žoge. Zadnji del prvega in prvi del drugega polčasa so Kočevci z igralcem več vzpostavili ravnotežje na igrišču in si v tem času ustvarili nekaj dobrih priložnosti za zadetek, čeprav so Beltinčani, ki imajo vse možnosti za uvrstitev na eno izmed evropskih klubskih tekmovanj, še naprej napadali z vso močjo. Ravno v času, ko so Kočevcem počasi začele usihati moči, je po kotu žogo sprejel Ravter in lepo podal Adroviču, ta pa je s petih metrov zatresel beltinško mrežo. Po zadetku domačih so Beltinčani zaigrali na vso moč in stalno ogrožali domača vrata, vendar je večina njihovih strelov zgrešila cilj ali pa jih je ujel dokaj zanesljivi vratar Vidmar. Bolj ko se je bližal konec srečanja, bolj napeti so bili živci nogometašev, zato ni čudno, če je bil sodnik kar precej rado- daren s kartoni. Kočevci so porumeneli kar sedemkrat, od tega Rauter, ki je moral zaradi tega v 68. minuti zapustiti igrišče, dvakrat. Zadnje minute srečanja so bili Kočevci že čisto izčrpani, a jim je kljub temu uspelo obdržati vodstvo. Medtem ko razočarani beltinški trener po tekmi ni hotel dajati izjav, kočevski trener Perica ni skrival zadovoljstva: “Razen na tekmi z Rudarjem smo do sedaj na domačem igrišču nadigrali vse nasprotnike, a nismo imeli sreče in smo iztržili manj, kot bi lahko. Kar smo izgubili na tekmi s Primorjem, smo dobili nazaj na tekmi z odličnim moštvom iz Beltincev. Ta zmaga je prišla popolnoma nepričakovano, kar nam še daje upanje, da si spomladi izborimo mesto v skupini najboljših. O tem bodo odločale predvsem tekme z moštvi, s katerimi se borimo za obstanek. Če želimo ostati, bo treba najti denar, s katerimi bi dobili še katerega dobrega igralca in motivirali celotno moštvo. Spomladi bomo prve tri tekme igrali doma in te priložnosti ne bi smeli izpustiti.” Novomeščani so se doma pomerili z vodilno Ero iz Šmartnega in čeprav so bili gostje tako po znanju kot tudi po telesni moči v veliki prednosti, se Elanovi nogometaši niso predali. Gostje so ves čas napadali, saj jim je le zmaga lahko zagotovila naslov jesenskega prvaka, Novomeščani pa so se cel prvi polčas zelo uspešno branili. Dosedanjega vratarja Drkušiča, ki je odšel v vojsko, je zamenjal izkušeni Nino Primc, ki se je v vratih kar dobro znašel. Oba zadetka je Elan prejel v drugem polčasu, ko je imel lepo priložnost tudi Snežko Vrhovac, kije iz gneče tik pred vrati Ere streljal preko gola. 1. VIDMAR Sandiju Papežu zlato kolo Predsednik Milan Kučan je Novomeščanu izročil priznanje za letos najuspešnejšega slovenskega kolesarja LJUBLJANA - Da bo letos za najuspešnejšega slovenskega kolesarja proglašen tekmovalec novomeške Krke Sandi Papež, je bilo jasno že pred koncem tekmovalne sezone, izročitev Rogovega “Zlatega kolesa” pa je znana ljubljanska tovarna koles pripravila prejšnji četrtek v prostorih Autocomrtlfercea. Sandiju Papežu je priznanje izročil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Zlato kolo so letos podelili že trinajstič zapored, točkovali pa so tekmovanja za veliko nagrado Krke, Roga in Kranja, državno prvenstvo, dirko okoli Pohorja in dirko v Lon-jerju. Na teh dirkah je bil Sandi trikrat drugi in enkrat tretji, od novomeških kolesarjev pa je Štangelj zmagal dvakrat in Ugrcnovič enkrat. Tudi na nekaterih drugih večjih dirkah, ki sicer niso štele za Rogovo zlato kolo seje letos Sandi Papež izkazal. Tako je bil tretji v skupni razvrstitvi dirke po Sloveniji, na kateri je do vzpona na Vršič celo nosil ru- meno majico vodilnega v skupnem vrstnem redu, medtem ko je na dirki po jadranski magistrali ter na kriteriju po ulicah Novega mesta zmagal, zmagal pa je tudi v skupnem seštevku dirk, ki so štele za “Pokal Slovenije”. V točkovanju za lovoriko “Zlato kolo” je Sandi Papež zbral 70 točk, drugouvrščeni Igor Kranjec, član ljubljanskega Roga, pa le 48. Od Novomeških kolesarjev so se med najboljših deset uvrstili še Brane Ugre-novič, kije bil tretji (46 točk), Gorazd Štangelj je bil četrti, Bogdan Fink šesti in Boštjan Mervar deveti. Sandiju Papežu, ki mu lansko sezono ni šlo ravno najbolje, so mnogi že napovedovali konec kolesarske kariere, vendar se trdoživi Podgorec ni dal. Po krajšem odmoru se je še bolj zagrizel v trening in letos spet dokazal, da je kolesar, ki je na samem slovenskem vrhu že poldrugo desetletje in katerega kariera še zdaleč ni končana. I. V & a Bleda senca nekdaj uspešne ekipe Inlesu gre letos slabo, kot že dolgo ne - S Fructalom so komaj rešili točko - AFP Dobova seje dobro odrezala proti državnim prvakom, rokometašem Pivovarne Laško RIBNICA - Številni gledalci, ki redno obiskujejo tekme Inlcsovih rokometašev, so v soboto razočarani zapustili dvorano športnega centra. Pred tekmo z ajdovskim Fructalom - to je bil derbi dna lestvice - so si Ribničani obetali drugo letošnjo zmago in s tem nov par točk, ki jim bo v boju za obstanek še kako prav prišel. Pomembnost tekme je očitno opravila svoje in na koncu morajo biti Ribničani kar zadovoljni, da so osvojili vsaj eno točko. Igra v prvem polčasu je bila precej igralci Interierja Krškega so v gosteh premagali Ormož, rokometaši sevniške Lisce pa doma Pomurko. *0 en: os es Ini, ho; Ihei "3: tod GAJ LETOS NI RAZOČARAL - Nogometaši kočevskega Gaja so se uvrstili v prvo slovensko ligo ravno v sezoni, ko se bo ta zmanjšala za 6 moštev, tako da je boj za obstanek še posebej hud. Ker ni bilo denarja, moštva niso bistveno okrepili, zato je II točk, kolikor so jih zbrali, lep dosežek, ki jim ob uspešnem nadalje-va-nju prvenstva spomladi še daje možnost za uvrstitev med najboljšo deseterico. (Foto: I. Vidmar) Pionir izgubil niz v Jesenicah TVetja zaporedna zmaga Pionirja - Novomeščanke so dobile prva niza in izgubile - Liku Tilii ne gre NOVO MESTO - V sedmem krogu tekmovanja v prvi A odbojkarski ligi so se odbojkarji novomeškega Pionirja v Jesenicah srečali z zadnjeuvršenim moštvom na prvenstveni lestvici, ekipo FIPROM. Čeprav Žirovčani letos še niso doživeli zmage, so v prvem nizu z odlično igro v polju in v napadu presenetili Novomeščane ter prvi niz dobili dokaj gladko s 15:9. V nadaljevanju so novomeški odbojkarji povsem ujeli ritem in ostale tri nize zlahka dobili ter tako že tretjič zapored zmagali s 3:1, vedno pa so tako kot v Jesenicah izgubili prvi niz. Precej manj športne sreče so imeli Žužemberčani, ki so, kot kaže veseli od zmage nad B I.K. Ihrbino v prejšnjem krogu, doma izgubili srečanje s povprečnimi Beltinčani. ska, v soboto pa so doma izgubile vodilnim Avtohitom Bledom, kateremu so se dobro upirale le prvi niz. nervozna in raztrgana, obe moštvi pa sta v obrambi in napadu napravili veliko napak, izid 9:9 pa je bil kar dober odsev razmerja na igrišču. V nadaljevanju je domačinom kazalo bolje, saj so se le nekako otresli nasprotnika in po nekaj minutah vodili s 13:11. Thkrat bi morali še bolj pritisniti in nasprotnika dotolči, vendar so, kot že nekajkrat letos, nerazumljivo popustili, Ajdovci so jih ujeli in celo prehiteli, saj so v petih minutah dosegli štiri zadetke zapored. Znova se je pokazala ribniška slabost, da ne najdejo pravih rešitev za obrambo 6 - 0 ali 6 -1. Sicer izkušeni igralci, so napravili kar nekaj nerazumljivih napak, ki so bistveno vplivale na potek srečanja. V zadnjih minutah srečanja so Ribničani le zbrali toliko moči, da so z Ilčevim zadetkom pol minute pred koncem izenačili in si s tem zagotovili vsaj točko. za v Celju, kjer so se pomerili z državnimi prvaki, niso mogli pričakovati, vendar so kljub vsemu dokazali, da so dobro moštvo in da njihovo mesto pri vrhu prvenstvene lestvice ni naključno. Še posebej sta se izkazala vratar Denič in Glaser, ki je edini našel rešitev za celjskega vratarja Pušnika. led hb lela Krši 'b; V obeh drugih ligah so igrali tekme 9. kroga. V zahodni skupini so rokometaši trebanjskega Akripola v "Ibl-minu premagali Novo Gorico in tako na prvenstveni lestvici vodijo že s tremi točkami prednosti. Črnomaljci so v domači dvorani na Loki izgubili s Škofljico. V vzhodni skupini so rokometaši Brežic doma izgubili z Veliko Nedeljo, NAJBOLJŠI STAROTRŽANi IN KRČANI STARI TRG OB KOLPI - Na med- ^ narodnem šahovskem turnirju mladih . ' do 17. leta je v Starem trgu nastopilo 70 igralcev iz treh držav. Med fanti je zmagal Volčanšek nad Pavlovičem (oba sta la iz Krškega) in Kobetom iz Starega trga.1 Med šahisti do 13. leta je bil najbonj Rečan Kurobasa, do 10. leta pa Brent iz Ravne Gore. Med dekleti je bila najboljša Kapševa, druga je bila Vukeli" deva (obe sta iz Starega trga), tretja p3 i|a je bila Sevničanka Grilčeva. Med dek- L. leti do 13. leta je bila najboljša Molov- ' čeva iz Delnic, do 10. leta pa Mukav- "že čeva iz Starega trga. hpu tri F »ob Dobovčani kaj več od častnega pora- Sevničani proti celjskim asom Z večerom rokometa kluba Lisce Sevnica obeležil dolgo pričakovano športno dvorano - Zahvala V Glasa MIRNA - Uroš Kirm, 15-letni bad-mintonist mirnskega Tbma, je pripravil največje presenečenje na državnem prvenstvu igralcev do 18. leta, saj mu je v konkurenci precej starejših uspelo osvojiti bronaste medalje v vseh treh konkurencah. Med posamezniki je v polfinalu šele po ogorčenem boju izgubil proti Ljubljančanu M. Babniku, ki kot mladinec že sodi med 12 najboljših slovenskih badmintonistov. V igri moških parov je nastopil skupaj z Alešem Murnom, med mešanimi pari pa sta igrala skupaj Uroš in Nina Šumi. Poleg lega sta se v polfinale med ženskimi dvojicami uvrstili Nina Šumi in Urša Plahutnik, ki je bila tretja tudi med posameznicami. V polfinalu moških dvojic je nastopil tudi Mitja Kirm, kije igral v paru z Braslovčanom Hajnškom. Precej težavnejše delo so imele novomeške odbojkarice, ki so za spremembo od fantov - igrale so v Gomilskem z Zgornjo Savinjsko - bolje začele. Čeprav sta bila prva niza izenačena, so bile v končnici boljše igralke TPV-ja, ki so tako potrebovale le še niz za peto zmago v sezoni, a srečnega trenutka niso dočakale, pač pa so dovolile, da se jim je Zgornja Savinjska pridružila na drugem mestu prvenstvene lestvice. V tretjem nizu so Novomeščanke precej popustile in osvojile le 5 točk, domačinke pa so bile boljše tudi v četrtem in petem nizu oziroma tie breaku, ki je sicer špccialitcta Novomeščank. Odbojkarice Lika Tilic iz Kočevje so prejšnji teden odigrale dve tekmi. Najprej jih je premagala Zgornja Savinj- SEVNICA - Kot je po predstavitvah selekcij mlajših in starejših dečkov, kadetov, mlajših in starejših deklic, kadetinj, članic in veteranov rokometnega kluba Lisca Sevnica dejal v pozdravnem nagovoru Večera rokometa v Sevnici predsednik upravnega odbora kluba Lisce Vili Glas, tudi direktor Lisce, d.d., s to prireditvijo sevniški rokometaši in ljubitelji tega športa proslavljajo uresničitev skupne dolgoletne želje po športni dvorani. Rokomet ima v Šcvni-ci bogato tradicijo: Sevničani so bili dvakrat prvaki takratne L SRL in dvakrat po dve leti člani traktne 2. ZRL. Sevnica je najboljši uspeh dosegla z 8. mestom v tej zvezni ligi in je bila tretji RK v Sloveniji, za velikima RK Celje in Slovan. Začetki sevniškega moškega rokometa segajo v leto 1955, prihodnje leto pa bo minilo že tudi 23 let od začetkov ženskega rokometa. Padec sevniškega rokometa se je pričel ravno v času, ko se Sevničani zaradi slabih prostorskih razmer niso mogli več enakopravno kosati za slovenski rokometni vrh. Z novo dvorano ima novo vodstvo kluba - na čelu njegovega izvršnega odbora je Franc Ernesti, koordinator selekcij je Janez Simončič, trenerji pa Tono Tislcj, Bojan Dernovšek, Božo Senica, Dušan Novšak ter Tadej Simončič in Tomo Kncževič - velike načrte. Predvsem bodo skušali vzgojiti dobre domače igralce (Sevnica je nekoč že imela državnega mladinskega reprezentanta Edija Trbovca ter več mladinskih in članskih reprezentantov, na čelu s Stojanom Šume-jem) in predvsem z njimi v naslednjih letih jurišati proti vrhu. p p Melamin presenetil Olimpijo Gregor Komac je kočevske namiznotenisače popeljal na vrh - Precej slabše gre Novomeščanom KOČEVJE - Odkar se je v kočevsko namiznoteniško moštvo vrnil državni reprezentant Gregor Komac, so uspehi Melamina povsem drugačni kot lani, ko so Kočevci komaj obstali v prvi ligi, medtem ko so letos izgubili le srečanje z vodilnimi Moravskimi Toplicami v Murski Soboti, v zadnjem krogu pa so sloviti Olimpiji prizadejali že tretji poraz. Tekmo je začel Komac, ki je z 2:1 premagal Reflaka, za njim pa sta Murn in Špelič izgubila proti Škafarju in Lasanu. Odločilni zmagi sta Kočevcem prinesla Komac in Špelič v igri parov in Komac z zmago nad Škafarjem. Precej slabše kot Kočevcem gre letos Novomeščanom, ki so izgubili vseh šest prvenstvenih tekem. Kljub temu da Hribar in tudi mladinec Kralj pridno nabirata točke, to ni dovolj, da bi Novo- tehna dosegla zmago. „ Z enim samim starejšim igralcem, ki je povrhu vsega obenem tudi trener, mladi, čeprav zelo obetavni igralci, zaradi neizkušenosti izgubljajo srečanja, ki bi jih glede na razmerje moči lahko tudi dobili. V novomeškem namiznoteniškem klubu sicer razmišljajo, da bi za drugi del prvenstva v svoje vrste povabili še enega starejšega in izkušenega igralca. Kljub temu si Novomeščani v naslednjem krogu obetajo prvo letošnjo zmago, saj se bodo v gosteh pomerili z Mavrico Ilirijo, kije do sedaj zmagala le enkrat. MERCATOR — KZ KRKA, z.o.o., Novo mesto Rozmanova ulica 10 68000 NOVO MESTO OBJAVLJA prosto delovno mesto pospeševalec prodaje v hladilnici Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo VI ali V stopnjo izobrazbe ekonomske, komercialne ali trgovske smeri in 3 oz. 2 leti delovnih izkušenj na področju trženja živil. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju vlog. Mercator - KZ Krka, z.o.o., Novo mesto S mtii lilijo lm\m ODBOJKA IA. DOL, moški, 7. krog: FI PROM : PIONIR 1:3(9, -9, -8, -8) PIONIR: Babnik, Dolja, Povšič, Petkovič, R. Mohorčič, Krevs, G. Mohorčič, Žunič, Černač, Brulce, Goleš, Gotenc. LESTVICA: L Vigros Pomurje 12, 2. Olimpija 8,3. Pionir 8 itd. Naslednjo soboto, 3. decembra, bo ob 18. uri Pionir igral doma z vodilnim Vigro-som Pomurjem. IA. DOL, ženske, 7. krog: ZGORNJA SAVINJSKA : TPV NOVO MESTO 3:2 (-12,-12,5,12,5); TPV NOVO MESTO: Ostroveršnik, J. Vernig, K. Vernig, Menger, Smrke, Koncilija, Satošek, Podolski, Ore-šina. LIK TILIA : AVTOH1T BLED 0:3 (-10, -5,-3) LESTVICA: L Avtohit Bled 14, 2. TPV Novo mesto 8, 3. Zgornja Savinjska 8, 4. Krim 8, 5. HIT Casino 4,6. Lik Tilia 0. Naslednjo soboto, 3. decembra, sc bo TPV Novo mesto ob 20. uri doma pomeril z Likom Tilio. II. DOL, moški, 8. krog: PIONIR II ŽUŽEMBERK: CLAUDIA SI IOP BELTINCI 1:3 (-13,8,-14,-11); RAN KOVINAR : MEŽICA 3:0 (6,4,4); LESTVICA: L Simonov zaliv Izola 14, 2. Pan Kovinar 14... 6. Pionir II Žužemberk 8 itd. V naslednjem krogu (3. decembra) igra Pionir II Žužemberk v Braslovčah z Maherjem, Pan Kovinar pa v gosteh pri Termo Lubniku. III. DOL, moški, zahod 8. krog: MOKRONOG: PORTOROŽO:3 (-5, -2, -4) LESTVICA: L Portorož 16... 11. Mokronog 2 itd. V naslednjem krogu bo Mokronog igral v gosteh z Branikom Sedexom. žice : Velika Nedelja 18:23, Lisca Sevnica: Pomurka 33:25; LESTVICA: L Interier 16... 4. Lisca 12... 11. Brežice 0; zahod: Nova Gorica : Akripol 23:19, Črnomelj : Škofljica 17:25; LESTVICA: L Akripol 16... 9. Črnomelj 6. V naslednjem krogu bodo v soboto rokometaši Akripola doma igrali s Prulami, rokometaši Črnomlja pa v Kranju s Preddvorom- NOGOMET I. SNL, 15. krog: GAJ KOČEVJE i BELTINCI 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Adrovič(67'); GAJ KOČEVJE: Vidmar, Ravter, Adrovič, Smajič, Avguštin, Majerle, Rajšel, Jolič (Murn), Struna, Mihajlov(Čvctanovski), Bu-zuk; LESTVICA: L SCT Olimpija 23, 2. Maribor Branik 23,3. Beltinci 19... 14. Gaj Kočevje 11 itd. II. SNL, 15. krog: ELAN : ERA ŠMARTNO 0:2; strelca: 0:1 Omer-agič (50'), 0:2 Druškovič (77')i ELAN: V Primc, Juršič, Kavšček-Aleš Primc, S. Mesojedec, Andrej Primc, Vrhovac, Peršek, Ucmafl-Kroni, B. Mesojedec; LESTVICA: 1-Era Šmartno 24... 16. Elan 4. KOŠARKA SKI. 11 liga, moški, zahod, II. krog1 FENIKS: NOVO MESTO92 76:95 (37:51) (Bajc22, Župevec 18, Petro'1 20); D1DAKTA RADOVUICA : SNEŽNIK KOČEVSKA REKA 93:84 (41:44); BREŽICE : UNlKA preloženo. LESTVICA: L Novo mesto 92 21... 6. Brežice (-1) 16... 9-Snežnik 13 itd.; košarkarji NovegjM mesta 92 bodo v soboto ob 19.0®! doma igrali z Vrhniko, Brežičani Pa v Kočevju s Snežnikom :’da k X X nesel '«li\ s s !|| v »tre( s S n; 'nie Hr ROKOMET I. SRL, moški, 10. krog: PIVOVARNA LAŠKO : AFP DOBOVA 31:21 (16:10); AFP DOBOVA: Denič, Dapo3, Mijačinovič6, Voglar I, Ogorelc, Petrič, Žibert 1, Glaser 5, Kranjc 2, Kekič, Stojakovič 2, Kuhar; INLES: FRUCTAL 16:16(9:9); INLES: Krajc, Zbašnik, Ilc 4, Škaper, Jurič, Lesar 4, Mihelič 4, E. Pajnič 1, Fajdiga L Žagar, F. Pajnič 2, Tanko. LESTVICA: L Pivovarna Laško 20... 5. AFP Dobova 10... 12. Inles 4. V soboto bo AFP Dobova igrala doma s Primorskimi novicami, Inles pa v gosteh s Preventom. II. SRL, moški, 9. krog: vzhod: Ormož : Interier Krško 18:23, Brc- NAMIZNI TENIS L DNTL, moški, 6. krog: MELAMIN KOČEVJE : OLIMPIJA ^ (Komac : Rellak 2:1, Murn : ŠkafaJ 0:2, Špelič: Lasan 1:2, Komac-Špel,c : Škafar-Reflak 2:0, Komac : Škafar 2:0, Špelič : Rupar 2:0, Murn : Lasan 0:2). NOVOTEHNA : TAM GOSPODARSKA VOZILA 2:5 (Hribar Tancer 2:1, Miklič : Kriuškin (•>’] Kralj: Plohl 0:2, Miklič-Kralj: Ploh'] Kriuškin 0:2, Hribar : Kriuškin L*t Kralj: Tancer 2:0, Miklič: Plohl 0:2)’ LESTVICA: L Moravske Tt>plic®| Sobota 12... 3. Melamin Kočevje l®jl 10. NovotehnaO. Novotehna bo igfaJ la v gosteh pri Mavrici Iliriji, Mc'a_ min pa v Mariboru s Tamom Gosp0 darskimi vozili. trn v peti Krškega polja ^rjetrio se peščica Romov, ki je pred več kot 30 leti prišla na Krško in poselila Kerinov grm, ni zavedala, da bodo desetletja velik wmen spotike ne le okoliških vasi, ampak tudi občinskih organov, ‘torni so se namreč namestili na privatnih kmetijskih zemljiščih, ki ^Padajo v L območje varovanja kmetijskih zemljišč, in začeli tudi Kaditi, seveda na črno. Kljub odrivanju problema pa je prisotna telja, da se 114 Romom omogoči človeka dostojno življenje. Na tem območju danes živi okoli sto Q °n>ov. Zaradi ugodne lege in možnosti šir-V enJa, po nekaterih pripovedovanjih, prihaja-0 sem tudi Romi iz drugih občin. Ali so to es le sorodniki, ki se tu zadržujejo le nekaj n|Aedo najbolje oni sami. Obstaja pa tudi .0 °znost, da se to naselje v nekaj letih spre-en'v največjo vas na Krškem polju. Čas šotorov je minil V Kerinovem grmu je veliko ljudi med 20. ' leti. Ti znajo pisati in brati, nekateri so n . j v š°l° in doumeli so, da se pod šotori ’’ ejja več živeti. Začeli so graditi: na tuji zemlji ■ j*rez ustrezne dokumentacije. Strokovni efec za romsko problematiko v občini ,j. la rornsKO prooi jih |^° Zdravko Pilipovič se z Romi ukvarja j , i mpuvie se z ivumi uKvaiju 70 °bre tri mesece. Vsak dan je med njimi. ia' re 23 populacijo, ki je resnično na dnu in obrobju življenja, zapostavljeno, .Puščeno in pozabljeno. Vendar alkohola v Snovem grmu skoraj ni.” Prejšnja občinska oblast je poskušala pa j|°blematiko rešiti tako, da bi Rome prese- :V[l| na del kompleksa bivših raketnih ov-rudiščnih objektov v Gorici z dogovorjen- av- ^Zemljiščem. Del ozemlja je namreč občina pienjala z Ministrstvom za obrambo RS za •8radbo bivše TO v Krškem. V raketni bazi | |b'^?Vr^n' ne*taj manJ kot 3 hektarjev sta dva H L i a’ s*cer 'zropana, vendar je tam voda . r elektrika, zato bi ju lahko uredili v skupne ustore za Rome, vsak pa bi dobil tudi del ^ue, na kateri bi živel. L . ka skupščina je sicer na zadnjem zaseje JU sprejela sklep, da se Romi preselijo iz 4 r|u°vega grma v raketno bazo. V romskem ^elju bi morali narediti tudi popis stanja t°v, vendar do tega še ni prišlo. Spreje-8 nanireč sklep, da se Kerinov grm poruši, k Uovj lokaciji pa se jim pomaga zgraditi , *pte do iste vrednosti, kot so sedanji. Res L 3 ^otnov v raketno bazo ne bodo mogli suliti, če se s tem ne bodo strinjali prebi-^sosednjih vasi. na barikade, če b« treba!” Okoliški vaščani ostro nasprotujejo drugo možnost: razselitev Romov na različne konce. “Mi smo takoj pripravljeni sprejeti dve družini. Lahko si postavita bivališče na robu vasi. Ali pa naj ostanejo, kjer so. Če bo potrebno, se bomo uprli, pa tudi če bo treba z vilami in krampi, šli bomo na barikade,” pravijo. Rešitev, da Romi ostanejo, kjer so, bi onemogočila komasacijo okoli 35 hektarjev rodovitne zemlje, ki predvideva tudi agromelioracijska dela na celotnem področju. Odlaganje začetka postopka znižuje tudi hektarski donos, saj lastniki zemlje čakajo na komasacijo. Če bi se ta izvršila prihodnje leto, bi bila še po starem zakonu, ki predvideva, da 90 odstotkov sredstev zagotovi republika, ostalo pa občina. V ta projekt so že vložili 26 milijonov tolarjev, potrebno pa jih bo še 30 milijonov. Ko so Romi prišli v Kerinov grm, so se najprej nastanili pod šotori, kasneje so si nekateri postavili tudi barake, ki jih imajo še danes. Zaradi vse večje želje po “urbanem življenju” in zaradi zavlačevanja rešitve problema so si nekateri začeli zidati tudi hiše. Poleti so Romi celo predlagali, da bi zemljo, na kateri sedaj živijo, sami odkupili od lastnikov. i,. j. . Nl vaščani osiro nasprotujejo selitvi. “Ko so pred več kot 30 leti Romi icj|1 v Kerinov grm, je bilo tam šest do osem ^ arJcv gozdov. Te so posekali, tako da us ni več niti korenine. Najprej so okle-1 yeje, nato še debla. Koliko drv bi || i J UL Uiti. IVUllKU Ul V Ul ^ovalo 25 družin, kolikor jih je sedaj V Slej ko prej bi oklestili tudi gozdove na p01 Prostoru,” pripoveduje Franc Juvane ^rice. a občini so obljubili, da bi lahko drva % v e fro/ ■ ' oni, tako da gozdovi ne bi bili J:en*- Pripravljeni so bolj aktivirati tudi ^ne službe, ki bi nadzirale življenje Ro- lo^ ,(jj možni lokaciji. Res pa je tudi, da " l^je “nadzoruješ" na odprtem polju lte v gozdu. Okoličani predlagajo tudi Ves denar za hišo Vsi Romi so po zakonu o socialnem varstvu in zakonu o družinskih prejemkih upravičeni do raznih oblik denarne pomoči. Od skupaj 223 Romov, kolikor jih je trenutno v krški občini, je jx) zakonu o socialnem varstvu do denarnega dodatka upravičenih 207 Romov. Najvišji polni dodatek znaša slabih 15.000 tolarjev, predšolski otroci prejmejo okoli 8 tisoč, šoloobvezni otroci tisoč tolarjev več in srednješolci do polnoletnosti 12.000 tolarjev. Po podatkih Centra za socialno delo je povprečni denarni dodatek Romov okoli 8.000 tolarjev. Po zakonu o družinskih prejemkih 96 romskih otrok prejema še otroški dodatek, ki znese okoli 6.000 tolarjev, štiri Romke pa so upravičene do enoletnega starševskega dodatka - slabih 15.000 sit.Center za socialno delo si z vsemi močmi prizadeva, da bi odkrili tudi druge zaslužke Romov, ki državno pomoč seveda zmanjšajo. Tamkajšnji Romi ves denar, ki ga dobijo in predvsem zaslužijo, namenijo za gradbeni material. Delno se jim pomoč izplačuje z naročilnico na trgovino, delno pa na hranilne knjižice, z namenom, da sredstva porabijo namensko. Na veliko željo po normalnih življenjskih pogojih kaže tudi izražena prošnja petih Romov, ki so se odločili, naj sc jim ves denarni dodatek tri mesece izplačuje samo v funkcionalni obliki z naročilnico na trgovino, ker bodo kupili gradbeni material na obročno odplačevanje. Njihovi prošnji so sicer ugodili, vendar z opozorilom, da lahko material porabijo le za obnovo in urejanje že obstoječih objektov, česar pa niso upoštevali. Romi so to opravičevali z dejstvom, da so dovolj dolgo čakali na ustrezno rešitev s strani občine glede preselitve, in ker odgovora ni bilo, so začeli delati po svoje. Prejšnji teden je prvi izmed treh zidanih objektov dobil kritino. Vinko Kovačič zida hišo že eno leto. Sedaj je pod streho, vendar bo potrebno še vsaj toliko truda, da bo nared. “Sedaj, ko imam streho nad glavo, me nič več ne vleče od tod, kjer sem že navajen. Dal pa bi ves denar, kar ga imam, da bi tu dobili vodo in elektriko,” pravi Vinko. Romi dobijo vodo v Kerinov grm enkrat tedensko, ko jo pripeljejo s cisterno. Tudi poleti v vročini jo dobijo le enkrat. In kot sem izvedela iz pogovora, bi želeli dati vse, da bi jo dobili, kajti stanje, predvsem pa življenje na tem koščku polja je res žalostno. Ob glavni “ulici” stojijo bolj ali manj stabilne barake, nekateri so si začeli pomagati tudi z opeko. Kupi smeti, veliki kosovni odpadki, pravzaprav ne ločiš stvari za uporabo od odpadnih. Vsepovsod psi in otroci, ki umazani tekajo po blatu, prestrašeni pred neznanim obiskom. Triletno dekletce kljub petim stopinjam Celzija vsa objokana teka kot izgubljena v sami srajčki, brez hlač, brez čevljev. Še pred nedavnim je bila večina Romov za to, da se preselijo v Raketno bazo. To navdušenje je uplahnilo, ko so videli reakcijo okoličanov. Vendar je želja po urejenem življenju velika: pa naj bo to kjerkoli. “V naselje bi nam lahko napeljali eno skupno pipo, da bi imeli vodo vsaj za pitje. Tudi če bi se odselili, bi ta pipa ostala tu in bi koristila kmetom,” predlaga Vinko. Najstarejši prebivalec tega naselja je 55-letni Milan Brajdič. Ima osem otrok, eden pa je umrl takoj ob rojstvu. “Sem prvi, ki bi se M. mmn, ~ Romi v svojem naselju v Kerinovem grmu rad preselil,” pravi odločno. “Tudi vodo in elektriko bi plačeval vsak mesec, kot jo plačujejo drugi ljudje, da bi le imel urejene razmere. Naj ostanejo tu tisti, ki imajo zidane hiše, mi pa bi začeli na novo,” dodaja Milan. Sami problemi z njimi.... Nobeden od tukaj živečih Romov ni zaposlen. Delajo le priložnostno, kakšen tolar si zaslužijo z nabiranjem gozdnih plodov, očitno pa večkrat posežejo kar po bližnjih njivah. Z bivanjem na tem ozemlju so Romi povzročili prenekatero škodo. Lastniki sosednjih njiv se pritožujejo, da jim večkrat zmanjka kakšen pridelek, čeprav je tega v zadnjem času manj. Okoličani so slišali celo streljanje, bilo je tudi nekaj neposrednih groženj. Romske živali, predvsem konji, osli, celo prašiči in kokoši, so prav tako naredili več škode na posevkih. Sedaj imajo Romi le še dva ali tri konje, nabavili pa so si traktorje in bolj ali manj vozne avtomobile. Tako namesto konj delajo škodo po nekaterih njivah avtomobili, ki so si že izbrali bližnjico do glavne ceste. Ta bližnjica po njivi pa včasih služi tudi kot poligon za še ne polnoletne Rome, ki si že nabirajo šoferskih izkušenj. “Največ prekrškov, ki jih povzročajo Romi, je ravno prometnih. Za to so krivi slabi avtomobili, ki so včasih celo neregistrirani. Romi se ponavadi na prvi poziv za plačilo kazni ne odzovejo. To storijo šele, ko jim grozi zaporna kazen. Takrat vedno zberejo denar,” pravi Zdravko Pilipovič. Seveda delajo tudi škodo na posevkih, ne le na 4 hektarjih, ampak v širši okolici, ki zavzema 35 hektarjev. “Ne kradejo vsi, le nekateri med njimi, vendar jih ostali nočejo izdati ali pa si tega ne upajo. V letu 1991 je bilo iz občinskega proračuna za celotno kmetijsko površino izplačano 350 tisoč tolarjev, kar je bilo takrat 11 tisoč nemških mark. V primeru, da se Romi ne bodo preselili v raketno bazo, kar brez soglasja okoliških vasi seveda ne bo mogoče, bo potrebno poiskati druge rešitve. V najslabšem primeru bodo morali ostati tu, kjer so. Če bi hotela občina odkupiti 40 hektarjev zemlje, bi bilo potrebno zbrati dva miliijona mark, kar je prav gotovo desetkrat toliko, kot bi namenili za graditev v raketni bazi. Potrebno bi bilo naselje legalizirati in ga vnesti v planske dokumente. Sama razselitev Romov verjetno ni možna, saj bi se tako preveč poseglo v njihovo življenje. Tudi Romi so ljudje, ki jim pripada prostor pod soncem. Način socializacije teh, ki prebivajo v Kerinovem grmu na pragu 21. stoletja, nam prav gotovo ni v čast, ampak v veliko sramoto, predvsem občinski oblasti. In kakšni bi bili danes ti Romi, če bi imeli lokacijski problem rešen pred leti? TANJA GAZVODA kongres mednarodnega združenja mest Pred župani z vsega sveta Od 9. do 12. novembra je bil v Bologni 3. kongres mednarodnega združenja mest, v katerem izobražujejo in učijo. Na njem so bili prisotni župani pa tudi pedagoški in sociološki delavci iz vsega sveta. Iz Sbvenije seje, kljub temu da je bilo vabilo poslano vsem občinam, kongresa udeležil le Boris Mužar, podpredsednik črnomaljske občinske skupščine, ki opravlja funkcijo predsednika. Na Borisa Mužatja je zato na kongresu padlo veliko breme, saj je moral zastopati ne le črnomaljsko občino, temveč vso Slovenijo. In to tako rekoč pred okrog tisoč petsto župani in drugimi delavci v izobraževanju z vsega sveta, saj je kongres letos iz evropskega prerasel v svetovnega. Srečno naključje je namreč bilo, da so prav njega uvrstili kot govornika na zaključnem delu kongresa, na katerem so ostale dni delali v skupinah. Bil je eden od štirih govornikov, ostali trije pa so bili župani mest, ki so gostila kongres pred dvema letoma in letos, in v katerem bo kongres čez dve leti. Torej župani Goeteborga, Bologne in Čikaga. “Gre za mesta, od katerih imajo nekatera tudi nekajkrat več prebi-; » d va*cev kot naša država. Še sedaj me čudi in /žjfcsfP veseli hkrati, kakšno srečo sem imel, da sem “ bil kot podpredsednik črnomaljske občine z O nekaj tisoč prebivalci povabljen za govorniški £ oder,” pravi Boris. h Nedtem ko so njegovi predgovorniki 2 govorili predvsem o pomenu kongresa v izobraževanju, je bil Mužarjevgovorv poplavi tem o izobraževanju prava osvežitev. Čeprav je tudi sam že nekaj let oddelal všoli in je sedaj ravnatelj črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca, se je v govoru dotaknil drugih problemov. Predstavil je Slovenijo z njenimi najpomembnejšimi značilnostmi ter se razgovoril o razmerah v nekdanji Jugoslaviji in o razlogih za begunsko problematiko. Četudi je imel Črnomelj ob navalu beguncev pred poltretjim letom enega največjih zbirnih centrov v Sloveniji, se ni omejil zgolj na svoje mesto. “Zahvalil sem se vsem Italijanom, Boris Mužar Bolonjčanom in njihovemu županu za humanitarno pomoč, ki so jo zbrali za begunce v Sloveniji. Poudaril sem, da takšna pomoč sploh ne bi bila potrebna, če bi imel svet več takšnih ljudi, kot sedijo v dvorani in kot so Bolonjčani, ker bi se med seboj razumeli, se dogovorili in si pomagali.” Njegove besede niso bile deležne le burnega aplavza, temveč so mu odprle tudi vrata do vedno zelo zaposlenega bolonjskega župana. Čeprav si je Mužar že prej želel, da bi se pogovoril z njim ter se mu tudi osebno zahvalil za humanitarno pomoč, je v začetku kazalo, da to ne bo mogoče, saj je bil prav takrat še dodatno zaposlen zaradi poplav. Toda po govoru je župan kar sam prišel k njemu. In kar je najpomembnejše: Mužar je od župana dobil zagotovila, da bo njegovo mesto še naprej zbiralo pomoč za begunce v Sloveniji. To je še posebno dobrodošlo zato, ker mednarodne humanitarne organizacije napovedujejo, da bodo v prihodnjem letu Sloveniji znatno zmanjšale pomoč za te namene. Dogovorila sta se tudi, da bodo Italijani napisali knjigo, primerno za otroke in odrasle, v kateri bodo opisane življenjske zgodbe tipičnih begunskih družin z vsemi njihovimi problemi na poti od izgubljenega doma do zbirnega centra. Knjiga bo nastajala v sodelovanju z begunci in delavci v črnomaljskem zbirnem centru. Večkrat seje srečal tudi z Bolonjčani, ki skrbijo za zbiranje humanitarne pomoči, in obljubili so, da bodo sredi decembra, ko bodo ponovno pripeljali pomoč v Črnomelj, v begunskem centru posneli dokumentarni film. Boris Mužar sedaj, ko je uredil vse vtise, lahko trdi, daje bilo njegovo sodelovanje na kongresu uspešno, najsi bo po pedagoški ali po promocijski plati. O tem pa so bili očitno prepričani tudi ostali, med drugim tudi predstavniki Čikaga, od katerih je dobil osebno povabilo na kongres, ki bo v tem velemestu čez dve leti. Ali se bo nanj odzval, danes sicer še ne ve, prizna pa, da je na letošnjem, ki je imel nekoliko zapleten naslov “Na poti k medsebojnemu sporazumevanju in prepoznavanju - za novo geografijo identitet”, nabral veliko izkušenj s področja izobraževanja. “Predvsem pa sem bolje dojel, kakšno vlogo in odgovornost ima mesto pri izobraževanju svojih prebivalcev. Ne nazadnje je identiteta mesta zelo odvisna od stopnje izobraženosti meščanov. In ko se človek znajde v takšni skupnosti, kot je združenje mest, ga kar potegne v vrtinec razmišljanja o novih oblikah in načinih izobraževanja ter tudi o tem, katerim naložbam bi dal, za dobrobit občanov, seveda, prednost,” razmišlja o dobrih plateh združenja in kongresa podpredsednik črnomaljske občinske skupščine Boris Mužar. MIRJAM BEZEK-JAKŠE priznanja Ob bok najboljšim Med devetimi slovenskimi gostišči, ki so prejela znak kakovosti skupnosti Alpe-Jadran, so kar tri dolenjska. Slovenija se izpisuje na evropske zemljevide na različne načine, ne samo na politične in geografske karte, ampak tudi na tiste, ki morda bolj kot slednje zares promovirajo našo mlado državo v zavest evropske skupnosti. Ljubitelji kakovostne gostinske ponudbe bodo Slovenijo prepoznavno našli na najnovejši karti 14 dežel skupnosti Alpe-Jadran, na kateri so označeni kakovostni gostinski lokali tega območja. Med 93 gostišči v turistično nedvomno izredno razviti skupnosti Alpe-Jadran je tudi 9 slovenskih, med njimi pa kar troje dolenjskih: Hotel Grad Otočec, restavracija Breg v Novem mestu in gostilna Žolnir v Kostanjevici. Prejšnji teden so predstavniki vseh izbranih gostišč v avtrijskem Gradcu prejeli priznanja in priporočilno plaketo, ki jo bodo lahko izobesili ob svoji tabli kot znak odličnega gostinskega podjetja. Na sami podelitvi priznanj sicer ni bilo vse tako, kot bi si naši dobitniki želeli. Slovenija oziroma naši odgovorni organizatorji namreč ponovno niso v polni meri izkoristili lepe priložnosti in tako je bila tistega dne v Gradcu slovenska stojnica med najbolj skromnimi, za nameček pa je bila njena ponudba podana nestrokovno, prav nič v znamenju priznanj, ki so jih naši gostinci prejeli, pravijo predstavniki dolenjskih gostišč: vodja restavracije Breg Niko Veselič, ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem v Novein mestu Rožica Ferjančič in lastnik gostilne Žolnir Otto Sevšek. “Če bi nam samim prepustili promocijo slovenskih gostišč, bi bila zanesljivo boljša, predvsem pa bolj strokovna; če drugega ne, bi vsaj odlično slovensko penino ponudili v pravih kozarcih, so nekoliko zagrenjeno komentirali dogajanje v Gradcu naši predstavniki. Hrvaška, naša soseda, ki ima hude težave zaradi vojne na svojih mejah, sc je neprimerno bolj odrezala. Kljub temu je uspeh dolenjskih gostincev velik in ga velja pozdraviti. Priti med najboljše v taki konkurenci ni mačji kašelj. Morda bo kdo z omalovaževanjem pogledal na tablo, s katero skupnost Alpe-Jadran gostom priporoča določeno gostišče, meneč, da gre ponovno za nekakšno ponesrečeno akcijo z zvezdicami kakovosti, ki so jih podeljevali zelo širokosrčno in jih ni zbrisala še taka nemarnost. Vendar pa so priporočilne table nekaj drugega. Do njih ni mogoče priti tako, da gostišče pripraviš za obisk mednarodne komisije, potem pa Niko Veselič, Rožica Ferjančič ter Otto Sevšek s priznanjem za kakovost, ki so ga prejeli za visoko raven in pestrost gostinske ponudbe. sediš na lovorikah enodnevnega napora. Ocenjevalne komisije, ki so delovale v projektu Odlično gostinsko podjetje, so gostišča obiskale nenapovedano in so bile gostincem neznana. Še danes ne na Bregu, ne na Otočcu in ne v Žolnirju ne vedo, kdaj sojih ocenjevali, morda celo večkrat. Vedo pa za kriterije, ki so jih upoštevali; namen projekta je bil odlikovati tista gostišča, ki vsestransko skrbijo za visoko raven gostinskih storitev, kar pomeni pestro ponudbo, strokovno postrežbo, znanje tujih jezikov pa tudi negostinsko ponudbo, kot so občasne razstave in druge kulturne prireditve. Posebno pozornost so posvetili tudi temu, ali gostinci znajo gostu predstaviti in svetovati pri izbiri kulinaričnih posebnosti svojega okolja. Priznanje in znak kakovosti oziroma priporočilna tabla niso enkrat in za vselej podeljeni. Veljajo samo pet let, potem pa jih bo priporočeno gostišče moralo ponovno zaslužiti. Lahko se zgodi, da znak kakovosti celo izgubi, če se ugotovijo večje pomanjkljivosti in jih po opozorilu v gostišču ne odpravijo. Razumljivo je torej, da prejemniki znaka kakovosti ne vidijo v njem le priznanje za vloženo delo in doseženo raven kakovosti svojih gostinskih ponudb, ampak tudi veliko odgovornost in obvezo, da vse to ohranijo. Pomanjkljivosti v gostišču, ki bo v mnogih tujih publikacijah in turističnih podatkovnih bazah označeno kot priporočeno, verjetno veliko bolj izstopajo, gost pa je v svojem zaupanju bolj razočaran, kot bi sicer bil. “Tako priznanje je plod skupinskega dela vseh gostinskih delavcev v nekem gostišču in ne bi bilo mogoče, če ne bi vsi sodelovali po svojih najboljših močeh. Priznanje nam pomeni odgovornost in je zavezujoče za naprej,” pravi Niko Veselič. S temi besedami se verjetno strinjajo tudi ostali dobitniki priznanj. MILAN MARKELJ glasba: mercedes fc>and Novomeški "mercedesi1 Mercedes. Beseda prikliče v spomin udobje, ugled, hitrost, nekaterim žensko ime, Novomeščanom pa tudi glasbeno skupino Mercedes Band. Danes je že uveljavljena v slovenskem glasbenem prostoru. Skupina je začela delovati jeseni leta 1991. Ustanovili so jo fantje iz Karlovca, delovali pa so v Novem mestu. Prve nastope so imeli v novomeškem lokalu Gorjanski škrat (danes pizzerija Capri). Tomislavu Jovanoviču (vokal), Karasu Trista-nu (kitara) in Srdjanu Uzelcu (bas) seje spomladi leta 1992 pridružil še bobnar Dušan Obradinovič in tedaj je skupina začela z resnim delom. Zasedba je sprva preigravala stare rockovskc pesmi, kasneje pa je v svoj repertoar vključila vse več lastnih skladb. Kasneje je v zasedbo prišel še kitarist Predrag Miljuš, ki je sčasoma zamenjal Karasa Tristana. Četverica se je odpravila v snemalni studio Metulj v Novem mestu, kjer je posnela material za svojo prvo kaseto. Nanjo so poleg lastnih izdelkov uvrstili tudi nekaj priredb. S skladbo “Pot” so se predstavili tudi na prvem slovenskem rock festivalu, ki je bil lani v Mariboru, in so bili zanjo nagrajeni. Skladbo so posneli tudi na videospot. Kdo je ustvarjalen pri mercedesih? Sprva sta se avtorsko trudila Tomislav in Karaš, besedila, ki so v slovenščini, pa so napisali v glavnem skupaj. Tako je bilo takrat, sedaj pa dela “komade" predvsem Tomislav, ki poskrbi tako za besedilo kot za glasbo, aranžmaji pa so v domeni vseh članov. Vir navdiha mu je realno življenje, ulica. Skupina je v letošnjem letu doživela še eno kadrovsko menjavo; zapustila sta jo namreč basist Srdjan in kitarist Predrag. Nadomestila sta ju Marko Turk, ki bo igral kitaro, in Primož Špelko, ki je novi basist. Menjava članov prinese s seboj tudi nekatere spremembe v zvoku skupine, saj ima vsak član drugačen glasben okus kot tudi način igranja. V novi zasedbi bodo še vedno izvajali priredbe, vendar jih nameravajo počasi opustiti in izvajati le lasten program. Spremenil sc je tudi temelj njihove glasbe: to ni več toliko stari rock, ampak nekoliko modernejši, energič-nejši, trši rock. Skratka, fantje hitijo v korak s časom, kar je vsekakor pozitivno. Kako jih doživlja občinstvo? Za seboj imajo že kar precej nastopov širom po Sloveniji, nastopili pa so tudi v Italiji. Nad občinstvom se sploh ne pritožujejo, saj so jih do sedaj povsod, kjer so igrali, dobro sprejeli. Kot pravi Dušan, še posebej to velja za Primorsko, kjer najraje igrajo. Seveda so tudi z domačim občinstvom zadovoljni, čeprav menijo, da je za tovrstne dogodke nasploh Ni samo merilec časa Vsako leto na svetu izdelajo več kot milijardo ur. Najdražja je bila prodana za 1,8 milijona mark. Razlike v kakovosti in ceni so velike. O urah govori novomeški urar Zdravko Budna Ljudje bi se v teh časih brez ure počutili izgubljene, zmedene. Čas nas pač obvladuje in nam narekuje delovni in življenjski ritem. Velikokrat nas čas preganja. Če hočemo povedati, da smo na primer v naravi preživeli lepe trenutke, pravimo, da tam ura teče počasi ali celo, da seje čas ustavil. Ura, ta merilec človekovega časa, spremlja človeštvo že tisoče let. Najprej si je človek čas meril s pomočjo sonca, naredil je sončno uro; potem je izdelai peščeno pa vodno, prvi mehanizem za merjenje časa pa so izdelali okoli leta 1.100 v Rusiji in tista naprava velja tudi za prvo stolpno uro. Danes je prav gotovo najbolj razširjena ura ročna, pa vendar so prvo ročno uro izdelali šele vzačetku našega stoletja, leta 1901, prej so kot “prenosne” ure nosili le žepne. Lani so na svetu izdelali več kot milijardo ur. “Ura je naš vsakdanji spremljevalec, a le malo ljudi ve, kaj se skriva v ohišju pod številčnico,” pravi Zdravko Budna, novomeški urar, ki je urarsko delavnico prevzel od svojega očeta, Budna starejši pa je z urarsko obrtjo v dolenjski metropoli začel leta 1935. “Ža večino ura ni drugega kot pripomoček za merjenje časa, vse večje takih, ki jim je ura tudi modni dodatek, za nekatere celo statusni simbol, za redke pa tudi čudovit in tehnično popoln izdelek,” pravi Zdravko, ki se že več let ukvarja tudi s prodajo ur. “Razlika med posameznimi znamkami ur je ogromna, tako kar se tiče kakovosti, videza in seveda cene. Nikjer v tehničnem svetu ni tako velikih kakovostnih in cenovnih razlik kot ravno pri urah,” trdi poznavalec. V razvitem svetu izhajajo specializirane revije in publikacije, ki strokovnjakom in urarjem pa tudi ljubiteljem, ki jih je vedno več, prinašajo najnovejše podatke in zanimivosti s tega področja. Kot rečeno, so lani na svetu izdelali več kot milijardo ur. Največ, 390 milijonov, sojih izdelali na Japonskem, drugi največji proizvajalec je Hongkong s 345 milijoni, na tretjem mestu pa so Švicarji s 105 milijoni ur, ki pa imajo največji delež med dragimi urami. Najdražjo uro doslej so pred nekaj leti prodali za 1,8 milijona nemških mark, kupil pa jo je bogati japonski petičnež. Sicer pa najdražje ure najbolj znanih švicarskih proizvajalcev, kot so Patek Philippe, Audemars Piquet, Schaff-hausen, Piaget, Rolex, Girard-Perragaux, Vacheron Constantin, Blancpain in ostalih znanih firm prodajajo tudi po 500.000 mark in več. V enem od letošnjih prodajnih katalogov so cene najboljših ur od 5.000 mark naprej. “Pri nas je kupec bolj ali manj prepuščen sam sebi, in to na precej zmedenem trgu,” pravi Budna. “Sicer pa so zahteve povprečnega manj zanimanja kot včasih. Glasba je lahko tudi vir zaslužka. Res pa je, da nekatere zvrsti prinesejo več “cekinov” kot druge. Tudi Mercedes Band se je v začetku preživljal z glasbo. Sicer ne zelo dobro, a šlo je. Pravijo, da je preživljanje z igranjem ro-ckovske glasbe težko, a se da preživeti, če si le dovolj trmast in vztrajen. Rock je, kar se zaslužka tiče, pač najtežja pot v glasbi, saj je tudi krog poslušalcev precej ozek v primerjavi n.pr. s pop glasbo. Dušan pravi, da je rock v komercionalncm smislu še vedno premalo cenjen. Prihodnost? Z novo ekipo želijo prirediti nekaj koncertov, saj mora preteči nekaj časa, da nova zasedba zadiha v skupnem ritmu. A s tem ne bodo imeli težav, saj so fantje že stari znanci tudi na novomeški glasbeni sceni, saj imajo za sabo sodelovanja v raznih skupinah. Snujejo svoj drugi glasbeni izdelek, ki ga bodo verjetno posneli v studiu Luca v Novem mestu. Upajo, da bo izšel tudi na CD. JERNEJ ZORAN Mercedesi: Primož Spelko, Dušan Obradinovič, Marko Turk, Tomislav Jovanovič J '*I®H| Zdravko Budna slovenskega kupca ur take: točnost + - 3 sck. na mesec, trajnost 20 let, garancija 5 let, da prestane padec z višine 10 metrov brez poškodb, da vzdrži 20 m pod vodno gladino, cena pa največ 100 mark. To je sicervse v redu, le za 100 mark take ure ni. Ura, ki je lepa in poceni, ne more biti dobre kvalitete, lepa in dobra je pač draga. Je pa veliko ponaredkov, ki lahko na prvi pogled preslepijo celo izurjeno oko strokovnjaka. Vendar se prava (ne)vrednost takega ponaredka hitro pokaže. naše korenine Iz gozda v internacijo Obiski so pri Janku Jakši v vasici Sela pri Vrčicah nad Semičem vedno dobrodošli. Toda priti k njemu v poznem popoldnevu ni najbolj primemo, kajti takrat postane Janko nervozen. Vzrok nervozi pa je topotanje in čudno razbijanje, ki ga je slišati pod kuhinjskim podom. “Čujte, tam spodaj je živina, ki jo moram zdaj odpraviti. Pridite raje jutri dopoldne. Več bo časa za pogovor,” pravi in taka razlaga je dovolj tehtna, zlasti če pride iz ust devetdesetletnega možakarja, najstarejšega daleč naokrog. Z živino je imel opraviti skoraj vse svoje življenje in ve, da zahteva red, po katerem mora tudi človek uravnati svoje življenje. Tako vsaj je bilo včasih, pa tudi v tem stoletju, katerega je dal Janko skoraj celega skozi: rodil seje namreč, ko je bilo še zelo mlado. Četrtega leta je bilo to in tudi deveti križ, ki si ga je naložil na ramena pred nekaj meseci, ga ne bremeni tako hudo. Je živahne narave, po radiu spremlja najbolj pomembna dogajanja po svetu, in kup časopisov na polici priča, da ga tudi brez radia ne bi prepeljali žejnega čez vodo. V hiši vrh vasice Sela živita sama s sinom Tonetom, o tem, kako je sploh prišel sem in kaj vse je preživel, pa Janko pripoveduje dopoldne, ko živina zadovoljno prežvekuje in ni več slišati mestrpnega topotanja tam spodaj. “Rodil sem se v Tribučah, na dokaj veliki kmetiji. Oče Janez se je tja priženil k materi Katarini. Prej je bil v Ameriki in tudi pozneje je še večkrat odšel tja. Nazadnje je bilo to desetega leta. Zaradi prve svetovne vojne je ostal tam celih deset let. Bili smo vsi jako veseli, ko je 20. novembra 1920 ob štirih zjutraj potrkal na okno. Drvaril je v gozdovih Minnesote, pozneje pa je delal v tovarni in imel je kar nekaj prihrankov. Vse skupaj je zašil v podlogo suknjiča in varno prinesel do doma. A kaj, ko pa smo nekaj let prej pogoreli! Postaviti je bilo treba nov dom in denar je hitro skopnel.” Od doma pa Janko tako ali tako ni imel nič, kajti mati je sklenila, da bo kmatija pripadala najmlajšim. Tako si je najprej poiskal kruh v rudniku, potem pa se je leta 1929 priženil na kmetijo na Selih. Z ženo Marijo sta obdelovala to bolj skromno kmetijo. Največ je bilo gozda, ostalo bolj kraško, kamnito. Gozd je dajal še največ zaslužka. Ne lastni, ampak tisti, ki so ga kupili razni lesni trgovci zato, da so ga izsekali in z lesom prekupčevali. Janko je imel par močnih volov in vse potrebno gozdarsko orodje. Dobil je še nekaj pomagačev in skupaj so od trgovcev prevzemali drvarska dela. Gozdovi daleč naokrog so mu kmalu postali dobro poznani. Zgodaj zjutraj se je doma dobro najedel, vzel s sabo nekaj žgancev in zelja in se vrnil zvečer ves lačen in utrujen. Do delovišča je bilo tudi po uro in več hoda, s sabo pa je bilo treba nositi sekire, žage in drugo težko orodje. Vse je bilo treba narediti ročno. Drevo, pa naj je bilo še tako debelo, požagati, razžagati, zvleči na primeren kraj, nacepiti na primerno debelino in pripraviti za prevoz. Dovolj dela za krepke in vajene roke. Zato je mora- Vendar ne trdi, da so cenejše ure zanič, se pa hitreje iztrošijo in ponavadi popravilo ni možno. Sodobna tehnologija prinaša izboljšave, ki nasploh dvigujejo kakovost v urarski industriji.” Vse bolj ljudje v razvitem in bogatejšem j svetu segajo po mehanskih urah, urah z dušo, in v Švici se je v proizvodnji delež mehanskih ur v zadnjih letih povečal za polovico. “Kljub temu pa bodo kvarčne ure ostale, kajti njihove prednosti so točnost, multifunkcionalnost, zlasti pa cena,” pravi Budna. Sam seje pri svoji ponudbi odločil za dva cenovna razreda. V prvem so ure, ki stanejo 50 do 100 mark, to so ure s kvarčnimi mehanizmi znanih japonskih firm Casio, Seiko in nekaterih drugih, meč katerimi je tudi velika izbira športnih modelov. V višjem cenovnem razredu pa sc je Budna odločil za znano švicarsko firmo Roamer, in to tako za ure s kvarčnim kot rnehapskim strojčkom, njihova cena pa je od 250 mark naprej; najdražja ura, ki jo ima, stane okoli 1.500 mark. Sicer pa je Budna tudi zastopnik za Slovenijo firme Hirsch, ki izdeluje izvrstne pasove za ure, ter za Sonyjeve baterije za ure: “Pred leti so pri meni že precej kupovali ure po ceni preko 200 mark, potem je kupna moč vidno upadla, v zadnjem času pa opažam, da se spet veča. Dražje ure v glavnem kupujejo za darila. Vedeti je treba, da je dobra ura drag nakup. Je pa lahko tudi odlična naložba, saj nekaterim takim uram cena raste. Tudi prl nas ura postaja tudi statusni simbol.” ANDREJ BARTELi Janko Jakša iz Sel pri Vrčicah lo biti orodje vedno primerno nasajeno ifls| nabrušeno. Vsega tega dela je bil Janko vu? jen. Pri tem pa ni treba misliti, da so si drvar)1 moč privoščili iz steklenice. S sabo so si # pijačo natočili čiste studenčnice, kaj1' tukajšnja tla so kraška in izviri so zelo rcdk° posejani. A bi Janko, če bi vedel, kako se N svet še obračal, rade volje potrpel žejo'! gozdu, kajti tega, kar je doživel pozneje, m*: ni bilo niti v najtemnejših sanjah moč predvideti. Prišla je okupacija in z njo italijanska H1’ ternacija. Tudi Janka so Italijani odpeljali1,11 Rab. Težko je na kratko povedati, kaj je w internacija zanj, gozdne svežine in dela vaj*1' nega Belokranjca, pomenila. Številke so mof' da bolj zgovorne od besed. Od štirinajst tis0' internirancev je vsak tretji ostal za vedno11* Rabu. Nekaj manj kot pet tisoč sojih potf umorile pripeka, lakota in številne nalezljiv bolezni. Če ne bi Janko pokazal toliko ne#1, upanja v italijansko “dobrodelno cepljenj1’ in še nekatere druge prijeme, s katerim1 J1 domneval, da okupatorji pomagajo slove11 skim dobmoljubom na oni svet, verjet11 danes ne bi bil devetdesetletnik, ampak bj vedno ostal na Rabu. Tam so ga do boln|C že spravili, a je prej prišla italijanska kapi*11 iacija, predno so ga do konca zlomili. . Z Raba so ga odpeljali v Ljubljano, W je sicar okreval, a so ga, verjetno na P1, poročilo iz domačega kraja, nekaj času obdržali v zaporu. Ko so ga izpustili, p11 dobil dovoljenja za izhod iz Ljubljane, & je tam opravljal priložnostna dela in se tu pretolkel do konca vojne. Šele proti kofl vojne se je s konjsko vprego skupaj s skup11 partizanov iz Vinice pripeljal do Kočevs od tam pa jo je peš mahnil do doma. NjegjE neprostovoljna odisejada je trajala skoraj leta. j Ko je Janko prišel domov, je imel v Zljy vrečko sladkorja v kockah, ki jo je kup1^ Ljubljani. To je bilo vse, kar je lahko p<),lllil, svojim otrokom. Nekateri so ga še prepoj za najmlajšo Anico, kije bila rojena letajoč pa je bil oče popoln tujec in prestrašene., zajokala, ko se ji je približal. Počasi se je č Ijcnjc le vrnilo v stare tirnice. Živina je y zamukala v hlevu in Janko je s parom v° ^ spet krenil proti gozdu. Otroci so odra* odšli v svet. Zdaj so tam že vnuki in pru' ^ ki. Tudi ženil Marija je že zdavnaj krcnu^ zadnjo pot. Janko pa ima tu na Selih š^j opraviti. Če bi sam pozabil, ga pa na t°sP°^ topot in mukanje živine v hlevu. Voli<>0 i ne bo več usmeril proti gozdu in žaga am kanka zapuščena rjavi kdove kje. ^ *- Priloga Dolenjskega lista 12 NAGRADI V ČRNOMELJ IN KRŠKO Žreb je izmed reševalcev 44. nagradne križanke izbral NINO MALEŠIČ iz Črnomlja in DANICO JABUKO iz Krškega. Malešičevi je pripadla denarna nagrada, Jabukova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 5. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 46. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV 44. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 44. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: BURT, KROPA, TAHOMETER, ATAS, JATA, M ITI. A, JEK, LANCASTER, OREH, TIK-VA, METRO, ESEN, EL, IREC, BRENKALO, NARAVA, CIANID, ITO, ALKAJ, AKI, JOR, SARMA, SIJ. prgišče misli Škodljiv za mir in za dobre odnose med ljudmi in narodi ni tisti, ki pripoveduje o storjenih zločinih, temveč tisti, ki jih je delal ali jih dela. A.I. SOLŽENICIN Iznajdba tiskarstva je največji zgodovinski dogodek. Mati vseh revolucij je. Odkar človeštvo izraža misli s tiskom, se pomlajuje. V. HUGO Vsako seme nekoč vzklije. M. KUNDERA Ljubezen... biti dvoje in vendar samo eno. V. HUGO Ljubezen utegne napraviti moškega nemočnega, preveč popustljivega in čudovito nestanovitnega. K. KOCJANČIČ zanimivosti iz sveta Zemlja pa boleha naprej Kljub temu da je ekobška zavest v svetu višja in kljub svetovnemu vrhu v Riu de Janeiru, ki je svetovno skupnost približal sporazumu o vitalnih ukrepih za izboljšanje stanja našega rodnega planeta, je Zemlja še vedno okoljsko nevarno ogrožena, glavni krivec žalostnega stanja pa je čhvek sam. Kakšno je stanje? Dve leti sta minili od vrhunskega srečanja državnikov vsega svctav Riu, kjerso sprejeli 800 strani dolg sporazum, v katerem so se zavzeli za večjo ekološko skrb in uravnovešen razvoj človeštva. V dokumente tega srečanja, ki je bil največji zbor državnih voditeljev v vsej zgodovini človeštva, so zapisali globalno strategijo in glavne smeri delovanja na vseh področjih, od kontrole uporabe zaščitnih kmetijskih sredstev do energetske učinkovitosti in ponovne upo-fabe surovin. Do dogovora je prišlo tako rekoč zadnji.čas. Naš rodni planet Zemlja je namreč ■ o tem že dolgo ni nobenega dvoma več - resno bolan, glavni krivee njegove nevarne obolelosti pa je človek sam. Ko bi šlo samo za Zemljo, bi se morda človeštvo ne zganilo, vendar je z zdravjem Zemlje usodno povezan obstoj človeštva; z Zemljo gremo tudi mi rakom žvižgat. Ta neizprosna resnica je tisto, kar je Prisililo politike k dogovoru in sili k ukrepanju. Toda ali res ukrepamo? Človeštvo z združenim in usmerjenim delovanjem nedvomno lahko veliko naredi za odpravo največjih nevarnosti, ki mu grozijo. Zmanjšalo bi lahko hudo onesnaževanje ozračja in s tem zavrlo nadvse škodljive in nevarne procese, kot sta tanjšanje ozonskega Plašča in učinek globalne tople grede, s čimer bi preprečilo zelo nevarne spremembe podnebja. S tem je tesno povezano varovanje zelenih Pljuč Zemlje, širnih tropskih pragozdov, ki zdaj Pospešeno izginjajo. Varovanje zalog pitne vode, varnejši prevoz nevarnih snovi, drugačno ravnanje z odpadki vseh vrst, vse to bi se tudi dalo urediti tako, da bi Zemlja lažje prenašala silovit pritisk vse večjega in večjega števila ljudi. A hkrati ko človeštvo narašča prek vseh razumnih meja, vsakodnevno propadajo druge življenjske oblike, rastlinske in živalske vrste, kiso lahko pomembni členi v naravnem ravnovesju. Žal je videti, da so koraki v smereh, Začrtanih v Riu, zelo majhni in obotavljivi. Opustošenje Zemlje divja z nezmanjšano silo naprej in grozljivi podatki sc kopičijo: 10 odst. rastlinskih in živalskih vrst bo izginilo v nasledkih 25 letih, 4 milijone otrok vsako leto umre *ar;tdi bolezni, ki so povezane z oporečno pit-n° vodo, dve petini plodne zemlje sta že opuščavljeni, vsako leto izgine 17 milijonov ‘'cktarov nenadomestljivega tropskega deževnega gozda, število avtomobilov, ki °nesnažujejo zrak, bo kmalu doseglo 500 mili- jonov, torej desetkrat več, kot jih je bilo pred 40 leti, zmanjšanje ozonskega plašča se bliža 10 odstotkom, kar pomeni 25-odstotni porast rakastih kožnih obolenj... Kje so spodbudni podatki, sc človek ob vsem tem vpraša. Ekološka zavest je sicer po vsem svetu porasla, vendar še ne rojeva zadosti pravih sadov. Analitiki ugotavljajo, da varovanje okolja, četudi je še vedno priljubljena tema politikov za pridobivanje volilccv, v sami politiki nima prednosti, celo nazaduje v programih, zmanjšuje pa se tudi zanimanje javnih medijev za naravovarstvena vprašanja. Kaj je torej s sporazumom iz Ria? Kako se uresničujejo njegovi sklepi, ki naj bi nam zagotovili čistejše okolje oziroma kar postavili temelje z koljem usklajenega dolgotrajnega obstoja? Med najpomembnejšimi in strateško važnejšimi sklepi so bili gotovo tisti, ki zadeva- jo odnose med razvitimi in nerazvitimi. Razviti del sveta, pravijo mu Sever, naj bi omejil svojo neznansko potrošnjo energije in surovin ter zmanjšal onesnaževanje, nerazviti (Jug) pa naj bi posvetil več pozornosti varovanju tropskih pragozdov in sploh divjine. Razviti svet se je zavezal, da bo z denarjem in prenosom tehnologije pomagal nerazvitim k uravnovešenemu gospodarskemu razvoju, ki naj ne bi uničeval okolja. Vendar zadnji podatki kažejo, da Sever v te namene daje precej manj denarja, kot se je v Riu odločil. Leta 1992 je dal 61 milijard dolarjev, lani pa 55 milijard. Dogovorjenih 0,7 odst. skupnega bruto narodnega dohodka Sever ne le da ni dal, ampak je pomoč padla od 0,33 na 0,29 odst. “Podpora Severa se je zmanjšala, njegovo onesnaževanje pa povečalo,” opozarja indijski minister za okolje Kamal Nath. V Riu so delegati podpisali tudi posebno konvencijo, ki obravnava najbrž najbolj zastrašujočo od vseh nevarnosti - možnost da zaradi kopičenja ogljikovega dioksida v ozračju pride do globalnega učinka tople grede. Znanstveniki pravijo, da bi bile posledice strašne: po eni strani bi nastopile uničujoče suše v tistih predelih sveta, kjer sc zdaj pridela ogromno hrane, po drugi pa bi zaradi topljenja polarnega ledu prišlo do katastrofalnih poplav v obmorskih predelih ter do silovitih neviht in neurij zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Nezmožnost zadrževanja seča Kako normalno deluje mehur? Seč proizvajata ledvici, od koder teče po sečevodih in se zbira v mehurju. Mišica mehurja je prožna in brez težav uskladišči do pol litra seča. Mišica zapiralka ostane ves čas tesno zaprta. Ko je mehur poln, steče po hrbtenjači obvestilo v možgane. Možgani se potem odločijo, ali je primerno izprazniti mehur. Če ni, pošljejo sporočilo nazaj v mehur in ta še naprej zadržuje seč. Zapiralka ostane zaprta. Če pa je primerno, ukažejo možgani mehurju, naj se stisne in naj se mišična zapiralka odpre. Kaj se dogaja pri multipli sklerozi? Mehur postane “preobčutljiv”. Namesto da bi bil sproščen in bi se mirno polnil, se skrči. Izgubi se usklajenost krčenja in sproščanja mišične zapiralke. Potek sporočil iz možganov v mehur je lahko prekinjen. Vrsta težav z nezmožnostjo zadrževanja seča je torej odvisna od tega, kateri del procesa je prizadet. Kakšne vrste nezmožnosti zadrževanja seča poznamo? Pri nezmožnosti zadrževanja seča bolnik nenadoma začuti silno nujo po mokrenju. Do tega pride zaradi preobčutljivosti mišice zapiralke mehurja. Mehur se stisne in mišica se odpre. Seč steče iz mehurja. Bolnik začuti, da mora hitro na stranišče, vendar ni sposoben počakati, da pride tja. Stresna nezmožnost zadrževanja seča se pojavi, ker mišice, ki obdajajo vrat mehurja, oslabijo. Niso več kos nobenemu dodatnemu pritisku. Vsaka aktivnost (tudi če kihnemo ali zakašljamo) poveča pritisk. Seč steče iz mehurja. Refleksna nezmožnost zadrževanja seča se pojavi, ko zaradi okvare živcev možgani ne sprejmejo sporočila, daje mehur poln. Mehur se prazni nehote, brez predhodnega opozorila ali občutka, da moramo na stranišče. Do nezmožnosti zadrževanja seča zaradi prenapolnjenega mehurja pride zaradi zadrževanja seča. Mehur se preveč napolni in posledica je uhajanje seča po kapljicah ali pa nenehno počasno iztekanje. Zakaj pride do zadrževanja seča? Ko je mehur poln, pošljejo možgani mišici zapiralki sporočilo, da se odpre. Okvara živcev lahko prepreči, da to sporočilo pride do zapiralke in ta ostane zaprta. Zastoj seča je lahko tudi posledica oslabljene mišice mehurja, ki izgubi sposobnost krčenja. Mehur postane zato velik ter mlahav in se ne more povsem izprazniti. Kaj narediti pri nezmožnosti zadrževanja seča? Najprej se o svojih težavah pogovorite z zdravnikom. Po njegovi presoji lahko obiščete tudi urologa, ki lahko z enostavnimi preiskavnimi metodami določi vzrok in vrsto nezmožnosti zadrževanja seča. (Se nadaljuje) praktični K J' praktični KRIŽ praktični ^ praktični Ž > ,/\ Počitek za zdrave tesj zobe Zobozdravniki so prišli do presenetljive ugotovitve, da le desetina tistih, ki sc zdravijo za parodontozo (to je vnetje, do katerega pride zaradi odstopanja dlesen), zboli zaradi napačne nege zob in pomanjkljive higiene. Drugi pa imajo predvsem duševne težave, ki se sčasoma pokažejo tudi na zdravstvenem stanju zob. Za zdrave zobe so predvsem usodni stres, duševne stiske in premalo spanja. Znanstveniki so ugotovili, da žalost in stres vplivata na sestavo krvi in tkiva, posledica pa je lahko zobna gniloba. Zato bi tisti, ki imajo težave z zobmi, morali pri zdravljenju pomisliti tudi na svoje duševno stanje. Predvsem bi moral takšen bolnik čim več počivati in spati, opravljati sprostitvene vaje in nasploh spremeniti način življenja. Ne nazadnje ima človek, ki je spočit, močnejši imunski sistem kot tisti, ki je utrujen in potrt. povsod po svetu. Da bi se ta grozljivi scenarij ne uresničil, naj bi svet do preloma tisočletja omejil emisijo nevarnih snovi na raven leta 1990. Podpisano, a ne izpolnjeno. Največji onesnaževalci ozračja, Evropa, Severna Amerika in Japonska, že vedo, da cilj ne bo uresničen. Japonci celo priznavajo, da se bo pri njih emisija snovi, ki povečujejo koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju, povečala za 3 odst. Podobno je tudi s konvencijo o varovanju divjine, ki je več ali manj le črka na papirju, čeprav nihče ne zanikuje pomena divjine, ki je s svojo biološko različnostjo dragocena genetska banka. Kljub vsemu vsako leto še naprej izumre kakih 20.000 rastlinskih in živalskih vrst, predvsem zaradi človekovih dejavnosti, ki uničujejo njihovo življenjsko okolje. S lem je tesno povezano uničevanje tropskih gozdov. Vendar vse le ni sam obup. Varovanje ozonskega plašča se krepi, saj se v svetu zmanjšuje proizvodnja in uporaba CFC. Pozitivne usmeritve so se pokazale tudi v globalnem urejanju števila rojstev. Od tega, kako bo naraščalo svetovno prebivalstvo, je pravzaprav odvisno vse. Če sc bo človeštvo še naprej tako hitro množilo, potem bo čez pol stoletja na Zemlji živelo 10 milijard ljudi. In tudi če bodo ravnali manj uničujoče z okoljem, bo le-to preveč obremenjeno. Črni scenariji se bodo začeli uresničevati. Tehnologija človeštva ne bo mogla rešiti, to, čemur danes še rečemo napredek, pa se bo izkazalo kot globalno nazadovanje- MILAN MARKELJ Polnjeni krompirji in hitra sladica Za večjo družbo pripravimo polnjene krompirje brez posebnega zamudnega dela. Velike in podolgovate krompirje operemo in skrtačimo. Z nožkom za dolbenje jabolčnih peščišč izrežemo iz vsakega krompiija valjček, od valjčka odrežemo na vsakem koncu po 1 cm. V luknje v krompirju polnimo nadev: zeliščni skutni namaz, mladi sir, tatarski biftek ali sesekljano šunko s peteršiljem. Nato odprtino na obeh straneh zamašimo z odrezanima koščkoma valja. Krompirje zložimo na namaščen pekač in jih premažemo z oljem. Po želji jih potresemo s soljo. Pri 200 stopinjah Celzija jih pečemo v pečici 50 do 60 minut. Če nimamo časa, a bi radi ponudili kaj h kavi, kupimo zavitek biskvitnih keksov in jih navlažimo z malo sadnega soka, obrizgamo s sladko stepeno smetano, povrhu pa naložimo sveže sadje, ki ga imamo pri roki. Prezimovališče tudi uničuje Večina okrasnih balkonskih rastlin, od pelargonij, fuksij in nageljnov pa vse do bršlink, mora v pozni jeseni v prezimovališče, da jih ne pomori mraz. Primeren prostorje svetla klet, ki jo je ob toplejšem vremenu mogoče temeljito prezračiti, obnesejo pa se tudi dovolj osvetljena stopnišča. Žal prav v prezimovališču veliko rastlin propade zaradi napačne oskrbe, prej pretirane kot pomanjkljive. Premočno zalivanje s premrzlo in pretrdo vodo naredi največ škode, saj izzove koreninsko gnilobo, ki pa jo lahko preprečimo ne le s poredkejšim zalivanjem, temveč tudi z antracolom, ki ga primešamo postani in ne preveč mrzli vodi. Pozimi rastline mirujejo, potrebujejo mnogo manj manj vode in hrane, so pa zato bolj občutljive za rastlinske bolezni in škodljivce. Proti slednjim je najprimernejši pripravek kenyatox verdc, pridobljen iz dalmatinskega bolhača. Kaparja lahko odstranimo tudi s kosom vate, namočenim v milnico. Varčnost?! Zdaj, koje meja med dnem in mrakom zelo nedoločljiva, je v prometu še kako pomembno, da dobro vidimo in da smodobro vidni. To velja tako za avtomobiliste kot za tiste, ki le hodijo ob prometnicah ali jih prečkajo. Kljub temu da pogosto poudarjamo, kako je bolje imeti luči prižgane tudi med vožnjo podnevi, pa se še vse prepogosto dogaja, zlasti vjutranjem polmraku, da srečujemo vozila z neprižganimi lučmi. Na kaj mislijo vozniki teh vozil, lahko le ugibamo, toda če sc njihove misli sučejo okoli varčnosti ali vsaj v tej smeri, jim lahko zagotovimo, da so popolnoma zgrešili. Škoda, ki jo lahko s takim obnašanjem povzročijo sebi in drugim, bi lahko pognala manjšo elektrarno, ne pa samo zadostovala za nov akumulator ali žarnice pri njihovem vozilu. Zato naj velja: v tem letnem času zapeljimo na cesto le s pravilno osvetljenim vozilom! To je na dolgi rok najbolj varčno. Shranjevanje živil v hladilniku Ob nakupu hladilnika moramo razmisliti o njegovi velikosti. Izbiramo tako velikega, kot ga potrebujemo. V hladilnik vlagamo le ohlajeno hrano. Hladilnik in zmrzovalno skrinjo redno čistimo, da ne nastajajo obloge. Vrata hladilnika odpiramo le za kratek čas. Dolgo odprta vrata na hladilniku pomenijo po nepotrebnem zapravljeno energijo. Priporočljiva temperatura hladilnika je 4 stopinje, pri nižjih temperaturah se poraba energije nesorazmerno poveča, pri višjih pa se hrana hitreje kvari. Največ električne energije porabi prazen hladilnik ali zmrzovalnik. Hrbtna stran hladilnika naj bo 5 do 10 cm oddaljena od stene, da zrak lahko kroži. Mreža za zračenje na hladilniku mora biti vedno prosta, ker sicer onemogoča odvajanje toplote, ki nastaja na zadnji strani. Mercator kmetijska zadruga krka PE AGROSERVIS KNAFELČEVA 2 68000 NOVO MESTO M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2,68000 NOVO MESTO, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo 27. novembra, in v sodelovanju z ZAVAROVALNICO TRIGLAV, PE NOVO MESTO, objavljamo javno licitacijo za naslednja poškodovana vozila: BMW 316 M letnik 1987 izkl. cena 255.000,00 SIT HYUNDAI PONY GLS letnik 1991 izkl. cena 280.000,00 SIT R-5FIVE letnik 1994 izkl. cena 420.000,00 SIT R - CLIO 1.2 RN letnik 1993 izkl. cena 300.000,00 SIT R-19 16 V/3 v letnik 1993 izkl. cena 1,000.000,00 SIT SUZUKI SWIFT 1.3 letnik 1994 izkl. cena 1,169.880,00 SIT FORD ESCORT1.3 CL letnik 1994 izkl. cena 770.000,00 SIT R4GTL letnik 1991 izkl. cena 180.000,00 SIT Licitacija bo v nedeljo, 27. novembra, ob 9. uri v prostorih PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v četrtek, 24. novembra, od 8. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom licitacije. Vplačila (10%) sprejemamo eno uro pred pričetkom licitacije. VIZIJA - EDINA DRUŽBA ZA CERTIFIKATE NA DOLENJSKEM, V POSAVJU, BELI KRAJINI IN NA KOČEVSKEM, KI JO VODIJO DOMAČI LJUDJE VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, bo v tej in naslednjih številkah Dolenjskega lista objavila odgovore na nekatera vprašanja v zvezi s certifikati in delovanjem pooblaščenih investicijskih družb oz. skladov. Vse bralce vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko (068)323-260, nam pišete ali pa osebno pridete na naše vpisno mesto v vseh predstavništvih in agencijah zavarovalnice TILIA, in poskušali vam bomo odgovoriti na vaša vprašanja. • Kaj se zgodi, če človek vloži svoj certifikat v določeno investicijsko družbo, pa se potem premisli in bi svoj certifikat rad vložil drugam? Tisti trenutek, ko človek vloži certifikat, ga je v bistvu zamenjal za delnico in ga ne more več dobiti nazaj. Delnice bo lahko, ko bodo le-te kotirale na borzi, prodal po takratni ceni, ki pa vsekakor ne bo več enaka, in zanje dobil denar, ne more pa dobiti denarja od pooblaščene investicijske družbe, saj le-ta ni dolžna odkupiti lastne delnice. * Kakšno vlogo ima lahko družba za upravljanje v podjetju, katerega delnice je kupila od Sklada KS za razvoj? Vsaka posamezna pooblaščena investicijska družba že v prospektu, ki ga pripravi za javno prodajo svojih delnic, opredeli, kakšna bo njena investicijska politika. Lahko je aktivna, lahko pasivna ali pa kombinacija obeh. Aktivna investicijska politika pomeni aktivno sodelovanje pri upravljanju podjetja. Aktivno lahko neka družba upravlja podjetje, če ima dovolj veliko število delnic tega podjetja. Seveda mora imeti družba za aktivno upravljanje tudi strokovnjaka, ki se na določeno gospodarsko panogo izredno dobro spozna. Večina pooblaščenih investicijskih družb, ki v svojih prospektih pišejo, kako bodo aktivno upravljale podjetja, bodo to zelo težko uresničevale -iz dveh razlogov. Kot prvega naj navedemo, da lahko posamezna pooblaščena investicijska družba pridobi največ 20 odst. vrednosti posameznega podjetja, kar ni nujno zadostni pogoj za aktivno odločanje; drugi razlog pa je, da strokovnjakov, ki bi se na določeno panogo oz. podjetje dobro spoznali in bi lahko sodelovali v upravljanju podjetij, pooblaščene investicijske družbe nimajo veliko. • Torej je pomembno, da ima družba, ki želi aktivno sodelovati pri upravljanju nekega podjetja, strokovnjake, ki to podjetje in okolje, v katerem podjetje deluje, dobro poznajo? Res je. Vizija je na primer edina družba za upravljanje z območja Posavja, Bele krajine, Dolenjske in Kočevja in bo pri svoji investicijski politiki dajala prednost podjetjem s tega območja, ker ta podjetja dobro poznamo. Zato bo Vizija delala v skladu z interesi podjetij in ljudi s tega dela Slovenije. Vizija bo svoje delovanje usmerila tudi v uspešna podjetja iz drugih krajev Slovenije, vendar je naša primarna naloga kupiti delnice podjetij z našega območja in sodelovati pri upravljanju. s------------------OBVESTILO----------------------N Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj, sprejetem na seji dne 20. oktobra 1994 (objavljen v Uradnem listu RS št. 68/94 z dne 28.10.1994), JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI GRIBLJE IN ADLEŠIČI ter OSNUTEK POTREBNIH USKLADITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE ČRNOMELJ ZA OBDOBJE 1986—2000 v času od 4.11. do 5.12.1994 v obeh krajevnih skupnostih in v prostorih Skupščine občine Črnomelj, Trg svobode 3, soba 16 JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKOV BO v torek, 29.11.1994, ob 18. uri v Kulturnem domu v Adlešičih in v sredo, 30.11. 1994, ob 18. uri v Osnovni šoli v Gribljah Do poteka javne razgrnitve osnutkov lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali v vložišču Skupščine občine Črnomelj ali pa jih pošljete po pošti na naslov: Občina Črnomelj, Oddelek za lokalni razvoj, Trg svobode 3, 68340 Črnomelj. Na javnih obravnavah bodo izdelovalci osnutkov dokumentov podrobneje obrazložili in dajali strokovne odgovore. VABLJENI! Oddelek za lokalni razvoj \ občine Črnomelj ) ZA UREJENO IN PRIJAZNO PODEŽELJE Občinski odbor SKD Trebnje posveča poleg gospodarskih, kulturnih in drugih tem posebno pozornost kmetijstvu in razmeram na vasi. Želimo, da so naše vasi urejene in prijazne ter da bo vsak, ki se ukvarja s pridelavo hrane,zadovoljen kot pridelovalec in kot krajan. V ta namen podpiramo vse projekte Celostnega razvoja podeželja (CRPOV), ki jih v celoti financira Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo RS. Poleg projektov Celostnega razvoja Knežje vasi, Čateža in Vesele gore (slednji je v pripravi), naj bi se celostno urejanje razširilo tudi na ostale manj razvite kraje v občini. Kmetijskemu ministrstvu bomo predlagali financiranje treh novih projektov Celostnega razvoja. Ti bodo: projekt Sela-Šumberk, projekt Trebelno in projekt Dobrnič. Slovenski krščanski demokrati iz Trebnjega se bomo zavzemali za cenovno politiko, ki bo 100-odst. pokrivala stroške pridelave. Obenem pa se bomo zavzemali za nižje cene vhodnih materialov, kot so semena, gnojila itd. Slednje lahko močno poceni pridelavo, kupcem pa so kmetijski pridelki lažje dostopni, še posebej tistim z nizkimi prejemki. Menimo, daje potrebno pospešeno uvajati dohodkovno zanimive kulture, še posebej tiste, ki jih je mogoče izvoziti (sadje, vrtnine itd.) Želimo, da država še v bodoče pomaga kmetu ob elementarnih nesrečah. Za lansko sušo je država ali natančneje kmetijsko ministrstvo izplačalo občini Trebnje 50,2 milijona tolarjev. Kmetje so ta sredstva dobili v materialni obliki v več obrokih. Ministrstvo je nakazovalo občinam sredstva v časovnih presledkih glede na prilive svojih sredstev. SKD Trebnje se bo zavzemal, da se bodo takšne državne pomoči izplačevale kmetom v večji meri v denarju, manj pa v materialu, saj je ob dobljeni gotovini kmetu omogočena večja izbira materiala, ki ga potrebuje. Občina Trebnje je pri sanaciji lanske suše sodelovala le s 4,5 milijona lastnih sredstev. Tudi večji del sredstev za pospeševanje kmetijstva je državnih. To so sredstva za direktne investicije, ki se nakazujejo preko HKS-ov, in pa del sredstev za nedefinirano pospeševanje (naključne potrebe). Sredstva za naključne potrebe pa lahko razdeljujejo občinske komisije po lastni presoji. Priporoča se, da se tudi ta sredstva razdeljujejo v skladu s sprejeto ekosocialno strategijo razvoja slovenskega kmetijstva. Nadalje se bomo zavzemali za ureditev trga s kmetijskimi pridelki in uveljavitev tržnih redov ter takšno prelevmansko politiko, ki bo učinkovito ščitila kmeta pred tujo konkurenco. Za izvajanje takšne (opisane) kmetijske politike imamo v stranki SKD ustrezne kadre, obenem pa nam je omogočen tudi dostop do vseh informacij, ki so v korist kmeta in vasi. Zaupajte nam in nam na volitvah podarite svoj glas! Slovenski krščanski demokrati Trebnje i n d o v d d PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA Tel.: 061-316-143 MALOPRODAJNA TRGOVINA Ljubljana, Poljanska 95 Nič ni boljšega od domače hrane, sploh če gre za klobase, salame, krvavice in druge podolgovate dobrote. Če ste sam svoj mojster ali imate za soseda mesarja, s pripravo mesnih dobrot res ne bo težav. Kljub temu pa brez pravih izvrstnih ČREV, začimb in mesarskega pribora le ne bo šlo. In če k temu dodamo še naše stoletne izkušnje, bo nakup v naši trgovini na Poljanski 95 v Ljubljani več kot užitek. INDOV Ljubljana za pravi okus domačih kolin GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO ODKUPUJE Vse gozdne sortimente iglavcev in listavcev po najugodnejših pogojih. Plačilo: v 7 dneh po prevzemu. Strokovno izvajamo tudi vsa dela v gozdovih (sečnja, spravilo, varstvena, gojitvena dela itd.) Vse informacije dobite na naših poslovnih enotah, in sicer: Novo mesto (068) 321 -125 Straža 84-527 Podturn 65-690 Črmošnjice 67-426 Črnomelj 51-147 Trebnje 44-069 Komerciala GG NM 321-913 Se priporočamo! DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 26. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7, do 19. ure: Market, Kristanova od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcac Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Suha krajina, Samopostrežba • Straža: od 7, do 13. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 27. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ■ Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, prodajalna Glavni trg, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11, ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11, ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brca; Smolenja vas od 8. do 12, ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14, ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela Za Oimbok je značilna posebna religija. Na otoku pravzaprav živijo v sožitju pripadniki treh ver - hinduizma in dveh različic islama, od katerih je še posebno nenavadna sekta vektu telu. Telu pomeni v sasaščini tri, kar pomeni, da religijo sestavljajo vplivi treh verovanj: hinduizma, islama in animizma. Pripadniki vektu teluja se imajo za muslimane, vendar jim je od pravega islama ostalo pravzaprav le verovanje v enega boga AJaha in Mohameda kot njegovega preroka. Ne praznujejo ramadana, ne molijo petkrat na dan in jedo svinjino, ker menijo, da mora biti vse, kar prihaja od Boga, dobro tudi zanje. Zaradi vseh teh posebnosti jih imajo pravoverni muslimani za krivoverce. Toda čeprav ortodoksni islam čedalje bolj izpodriva vektu telu, še vedno približno tretjina prebivalcev Lomboka pripada tej nenavadni veri. Vsiljiva radovednost ni nič grdega Zaradi slabih prometnih zvez po otoku sem si tokrat omislil malo hondo, ki mi jo je uspelo najeti šele po dolgotrajnem prepričevanju. Doma mi namreč še ni uspelo narediti vozniškega izpita za motor in tudi to, da že nekaj let vozim avto, ni kaj prida pomagalo. Zadovoljivo sem opravil tudi poskusno vožnjo z lastnikom za hrbtom, toda pedantneža je dokončno prepričala šele skromna podkupnina. Prav kmalu sem spoznal, da je na Lomboku še veliko krajev, kjer je turizem domala neznan. Prav v vsaki vaški gostilni se je okoli mene zbralo nekaj radovednežev, ki so običajno brez besed zabodeno bolščali vame, dokler nisem rahlo nelagodno pospravil svojega obroka riža in se odpravil naprej. Le redko sem imel srečo naleteti na domačine, ki bi govorili angleško, moje znanje domačega jezika pa je žal še vedno zadoščalo komaj za kaj več kot pozdravljanje in naročanje hrane. V mestecu Bayan na skrajnem severnem koncu otoka sem zavil na ozko pot, ki se začne strmo vzpenjati proti vasi Senaro. Vas je izhodišče za vzpon na najvišji vrh Lomboka, 3726 metrov visoki ognjenik Rinjani. Vas leži na robu tropskega pragozda, ki pokriva mogočna pobočja ognjenika. Senaro je tradicionalno vaško naselje, sestavljeno iz majhnih kvadratnih lesenih koč z nenavadnimi koničastimi štirikapnimi strehami. Tu v hribih so koče drugačne od tistih ob morju. Obdane so z lesenim plotom, ki ograjuje blatno dvorišče in vrt. Minilo je komaj dobro desetletje, odkar so Senaro začeli obiskovati belci. Tako so domačini do tujcev še vedno rahlo nezaupljivi in nikjer ni videti množice otrok, ki bi se kakor drugod navdušeno zbirali okoli prišlekov. Nameraval sem se odpraviti na tridnevni vzpon do vulkanskih jezerc Rinjanija, toda grozeči oblaki so me kmalu prepričali, da je bolje, če se spustim nazaj v dolino. Ustavil sem se v prvi prijaznejši vasici. Najprej sem zavil do “črpalke”, saj me je že pošteno skrbelo, da tudi tukaj ne prodajajo bencina. Dragoceno tekočino po vaseh prodajajo kar na kantice, ki jih ročno polnijo iz soda. Tiste večje so namenjene redkim avtomobilom, manjše pa motorjem. Podjetni črpalkar me je povabil, naj posedim še v njegovi preprosti restavraciji, kar sem z veseljem sprejel. Ta dan sem prevozil že kar lepo število kilometrov pa mi še ni uspelo pošteno jesti. Vaške gostilnice namreč niso prav pogoste in tudi s kakšno posebno ponudbo se ne morejo pohvaliti. Običajno je na voljo riž s takšnim ali drugačnim dodatkom ali pa špageti v podobnh kombinacijah. Gostilnica je bila ena bornejših, saj je na veliki tabli pisalo le “naši goreng” (pražen riž) pa še ta je bil mrzel. Med kosilom se mi je pridružil slučajni mimoidoči. Brez besedje prisedel in vas čas radovedno bolščal vame, da sem se počutil že prav bedasto. Indonezijci svoje radovednosti prav nič ne skrivajo in tudi pomislijo ne, da bi bilo lahko to nevljudno. Zato pa je žaljivo stati med pogovorom z rokami ob bokih ali pa na koga kazati s prstom. Tudi poljubljanje v javnosti se ne spodobi, nič pa ni narobe, če se polu-laš sredi vaške ceste. Ko sem spraševal po prenočišču, je brkati lastnik le zmajeval z glavo. Odločil sem sc že, da si poiščem miren kotiček na črni peščeni obali, ko se je možakar le spomnil, da bi pravzaprav lahko prespal kar pri njih. Kar takoj mi je hitel razkazovati bambusovo kolibo in mi ponudil ležišče v mahni sobi. Najmlajši sin je moral to noč prespati drugje, tako da mi ga je bilo kar malo žal. Toda očitno ni bil nič nejevoljen. Pravzaprav ni skrival veselja, da imajo tokrat doma pravega tujca. Obisk pri družini je pomenil popolno izgubo vsake zasebnosti, saj sc mi je zdelo, da so me prišli pozdravit in pogledat prav vsi sorodniki in prijatelji. Tisti, ki so znali kakšno besedico angleško, so v očeh ostalih vidno pridobili na ugledu, pa čeprav sem bil seveda zopet deležen že tisočkrat zastavljenih vprašanj. Okoli polnoči mi je le uspelo umakniti sc v svojo sobo, kjer sem še dolgo poslušal glasove radovednih obiskovalcev, ki se kar niso mogli spraviti domov. Čeprav mi je bilo peklensko vroče, sem se do vratu zavlekel v spalno vrečo. Suhaemi, moj gostitelj, mi je namreč povedal, da je v teh krajih pogosta malarija.Čeprav je že nastopila suha doba, ko se neprijetna bolezen potuhne, sem sc vseeno počutil na moč nelagodno. Protimalarične tablete sem namreč že zdavnaj nehal jemati. Zdelo se mi je, da se zaradi njih slabo počutim. Pravzaprav nisem vedel, ali je bilo to res ali pa se mi je tako le zdelo zaradi govoric popotnikov o škodljivosti in neprijetnih posledic teh zdravil. Veliko jih je trdilo, da sojini začeli izpadati lasje, nekaterim je bilo slabo, nekdo pa je celo rekel, da se mu je zelo poslabšal vid. In povrhu vsega tablete sploh niso kaj prida zanesljive. Tako sem se odločil, da se ob večerih, ko so komarji bolj aktivni, pač na debelo namažem z autanom in spim v varnem zavetju mreže proti komarjem. Toda tokrat je mreža ostala pri izposojevalcu motorjev. Sumbavva Sumbavva, naslednji otok v dolgi verigi indonez-ijsih otokov, se ponaša z dokaj pogosto trajektno povezavo. Otok z nenavadno razčlenjeno obalo, ki je posledica katastrofalnih vulkanskih izbruhov v preteklosti, je med tujci še razmeroma malo znan in ravno zato toliko bolj privlačen. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV (Ne)znanci mi grozijo po znanem receptu Kratka analitična razčlemba grozilnih pisem Skoraj po vsakem objavljenem članku, v katerem zagovarjam stranke slovenske pomladi in njihova demokratična načela, dobim od ljudi, ki so drugačnega političnega prepričanja, vrsto pisem. Pisma me pravzaprav ne motijo, kažejo pa zelo pritlehno in mizerno raven avtorjev. Sodeč po vsebini, ugotavljam, da mi najpogosteje pišejo borci. Nekaj časa sem omenjena pisma metal v koš, danes pa sem nanje nekoliko bolj pozoren in jih shranjujem. Menim, da mi lahko pomagajo pojasniti in odkriti fenomen politične blaznosti mnogih Slovencev. Kratka analitična razčlemba opozorilnih oz. grozilnih pisem ne bo nikomur škodila. Pa poidin “Resnice” g. Janše o udeležbi NOB Lažno navajanje podatkov in očitek, da so udeleženci NOB plačani volilci nekaterih strank, je groba žalitev - Resnica o številu protifašističnih borcev in bork sti: . Pa pojdimo po vr- 1. Tematsko šabloniziranje: Večina pisem je napisana “po istem kopitu”. Kaže, da gre za utečeno organizacijo. 2. Neizobraženost in nekultura av-toijev: Skoraj vsa pisma so napisana v grozoviti slovenščini oz. “srbo-slovenščini”, med tekstom pa mrgolijo vulgarni izrazi in psovke. 3. Bolestna nestrpnost in zadrtost piscev. 4. Anonimnost: Večina pisem je nepodpisana ali pa so podpisi nečitljivi. , Iz ideološko uglašenih pisem vejejo naslednja žalostna spoznanja: pehanje objektivnega zgodovinskega spomina, preskakovanje zgodovinskih dejstev, malikovanje partizanov in diskreditiranje političnih nasprotnikov, preziranje obremenjujočih dejstev, zvračanje krivde na druge, hitre, tendenciozne in organizirane obsodbe, navijaške gonje, prefinjene in še bolj prebrisane reakcije na različna dogajanja... Skratka, še vedno nekateri posamezniki, še posebej funkcionarji borčevskih organizacij, kategorično določajo, kaj je in kaj ni prav. IVE A. STANIČ TABORNIKI IN DVA MEDVEDA Skupina za izletništvo v novomeškem Rodu gorjanskih tabornikov je zadnjo soboto pripravila zanimivo srečanje s Kočevskim Rogom. Z avtobusom so se odpeljali v Kočevje, kjer jih je sprejel gozdarski inženir g. Prelesnik, s katerim so si nad Borovcem ogledali pragozd Krokar. Megla jim je sicer preprečila razgled na dolino Kolpe, bili pa so prezado-voljni z opazovanjem skrivnosti Pragozda. Ogledali so si mimogrede še Kočevsko Reko in Gotenico. V gostilni Dallas blizu Kočevja so si ogledali dva medveda, ki ju ima to gostišče. Novomeški taborniki se zahvaljujejo inž. Prelesniku za vse, kar jim je pokazal in povedal na koristnem in prijetnem izletu. M. G. Janez Janša v nedavni oddaji TV konferenca, kakor tudi ob drugih priložnostih prej in v tem predvolilnem obdobju manipulira s podatki in stresa neresnice o borcih NOB, o borčevskih pokojninah in privilegijih. To v javnosti povzroča zmedo in začudenje, med borčevsko populacijo pa vznemirjenost in prizadetost. Pripoveduje, daje bilo leta 1945 v partizanskih enotah 35.000 partizanov, danes pa v Sloveniji dobiva borčevsko pokojnino 65.000 ljudi, čeprav jih je v tem času veliko umrlo. Vprašuje, od kod 30.000 razlike, ter sam sebi odgovarja, da so to zanj privilegiji. Hkrati pravi, da so to plačani volilci, češ da gredo pred vsakimi volitvami politiki iz nekaterih strank, predvsem iz ZLSD, do teh ljudi in jim pravijo: če ne boste volili za nas, boste to penzijo izgubili. Gosjrodu Janši očitno tudi v predvolilnem času zelo ustreza manipulacija s podatki o udeležencih NOB. Resnica o številu udeležencev NOB je namreč naslednja: Po podatkih Glavnega štaba NOV in POS je bilo marca 1945 na seznamu v operativnih enotah 37.278 borcev in bork. K temu je prišteti še 27.000 slovenskih borcev - preko-morcev, ki so jih sestavljali bivši in- i pr: nemško in italijansko vojsko. Ti so se bojev za končno osvoboditev domovine udeležili v sestavi 4. armade JLA ter v sestavi tankovskih, mornariških in letalskih enot. Prav tako tudi nad 8.000 Slovencev, ki so se borili v zavezniških vojskah. Skupaj je bilo takrat torej okoli 72.300 slovenskih borcev in bork v oboroženem boju proti nacifašizmu. V tem številu pa niso zajeti drugi oboroženi aktivni udeleženci NOB (aktivisti OF, kurirji, osebje v bolnicah, partizanskih delavnicah, tiskarnah itd.). Upoštevati je treba posebnosti partizanskega vojskovanja v Sloveniji. Predvsem zelo veliko Število prebivalstva, zlasti kmetov, ki so materialno in moralno podpirali in aktivno sodelovali s partizanskimi enotami in narodnoosvobodilno vojsko ter s tem veliko prispevali k osvoboditvi in končni zmagi nad nacifašizmom. Kako veliko je bilo le-teh, nazorno kažejo podatki o nasilju okupatorjev in kolaboracije nad civilnim prebivalstvom. V času okupacije je bilo v zaporih blizu 35.000 Slovencev, v taboriščih okoli 29.000, na prisilnem delu 35.000 izgnanih in pobeglih pred okupatorji 80.000 ter prisilno mobiliziranih nad 60.000 Slovencev. Pa- Padlega drevesa tožba Finska je dežela gozdov in ima drevja na pretek tudi v svojem glavnem mestu. Vendar kljub temu ni bojazni, da bi v Helsinkih padlo kako častitljivo staro drevo. Njegova cena je preveč zasoljena, da bi se vanj upali zazreti zobje žage. A ni samo cena tista, ki odbija mestne sekače, temveč tudi spoštovanje do dolgega življenja in veličastnega dela, ki ga staro drevo opravlja s predelovanjem usmrajenega in zastrupljenega mestnega zraka. V Novem mestu se je v zadnjih letih sesulo nekaj tisoč let drevesne zgodovine. Malo dreves je padlo zato, ker bi jih načela trohnoba ali bolezen. Načenja jih neka nova, meni težko razumljiva parkovna estetika, ki še krepka stara drevesa nadomešča z mladimi, podcenjujoče govori o iglavcih v mestih, pa čeprav so se na svojih rastiščih kar dobro držali tudi po 100 let, se loteva nenavadnih amputacij spodnjih drevesnih vej in za seboj pušča klavrne invalide in predvsem ne spoštuje starosti dreves. Zaradi iglavcev kmalu ne bo več hude krvi, saj jih je samo v zadnjem letu in po! na krajih značilnih novomeških pogledov popadalo najmanj dva ducata. Izginjajo pa tudi listavci. Kostanji okrog hotela Metropol in občinskih zgradb so popadali v čast betonu in asfaltu. Orjaškost Novega trga in kvadrasti skladi njegove arhitekture so kot zapozneli veter socrealističnega monumentalizma. Spominjajo me na dele Ceaucescujeve Bukarešte. A prav, vsake oči imajo svojega malarja. Vendar bi bilo malo Novo-meščanov ogorčenih, če bi ob tej prazni trdi ploskvi, obdani s koriti za sfrizirana salonska drevesca, še vedno stali stoletni kostanji in mehčali njeno podobo s pomladnim zelenjem svojega listja in belino svojega cvetja. Bleščeči inscenaciji letnih časov, ki bi jo Novemu trgu leto za letom prirejala stara drevesa, so se načrtovalci odpovedali kar v imenu vseh meščanov. Ko so pred dnevi vrtnarji začeli urejati tisto malo zelenega pred prenovljeno kandijsko banko, me je obšla črna slutnja, da jim bo v napoto listavec, ki je rasel v svoja najboljša leta. Ko je res izginil, me je zasrbel jezik, ta zoprni organ, ki ima največ prijateljev, če je lepo za zobmi. Na vprašanje, kaj je bilo narobe z drevesom, da se je moralo umakniti, sem dobil odgovor: starost. No, če je bilo tisto drevo staro, potem pri nas sedijo starci že v osnovnošolskih klopeh. Mlademu drevesu, ki je čakalo, da ga bodo posadili v grob prejšnjega, sem zaželel boljšo srečo: da se nanj parkovni strokovnjaki ne bi spet prekmalu spomnili. JANEZ PENCA dlih, umrlih in pobitih je bilo nad 46.000 Slovencev, od tega kar 65 odst. civilistov - žrtev nacifašističnega nasilja. Večina oseb iz kategorij borcev in udeležencev NOB ter žrtev nacifašističnega nasilja je po zakonskih predpisih po vojni pridobila ustrezen status: borca, aktivista, invalida, žrtve vojne, vdove, sirote..., iz katerega so lahko uveljavljali nekatere bonitete oz. pravice, tudi pokojninske. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 1.6.1994jih je od 61.409 upokojencev udeležencev NOB posebne ugodnosti pri pokojninah užilo le 42.392, ker je pri tretjini upokojenih udeležencev • SDSS NE IZBIRA SREDSTEV! -Na TV predstavitvi seje mladi predstavnik Socialdemokratske stranke spraševal, kako lahko danes prejema borčevsko pokojnino 65.000 posameznikov, če pa je ob koncu druge svetovne vojne v Sloveniji bilo samo 35.000 partizanov. Pričujoča razlika naj bi bila dokaz privilegijev, pridobljenih v času prejšigega režima, ki mg bi danes ogrožali možnosti za mlado generacijo. Mladega predstavnika su njegovi starejši sodelavci napačno podučili. Ob koncu druge svetovne vojne so Partizanski odredi in Narodnoosvobodilna vojska Slovenije šteli nekaj čez 37.000 borcev. Dodati jim moramo še 27.000 pre-komorcev in okrog 8.000 Slovencev, ki so se borili v zavezniških vojskah. Torej skupno okrog 72.000 ljudi! Borčevske ugodnosti pa danes uživa le nekig čez 42.000 borcev ali njihovih družinskih članov. Dejstva torej govorijo drugače. Sprašujemo se, kakšno vrednost ima zavzemanje za prihodnost, ki gradi na zanikanju preteklosti. Omalovaževanje tistih, ki so s protifašističnim bojem Slovenijo postavili ob bok zmagoviti protifašistični koaliciji, pa je njeno potiskanje v podalpsko zaplankanost. Stranka, ki svojo politiko gradi na potvarjanju dejstev, želi zanetiti zgolj prepir, ne pa ustvariti boljših pogojev za mlade. MAUR1CIO OLENIK Vodja volilnega štaba ZLSD NOB pokojhina v celoti rezultat delovnega razmerja in plačanih prispevkov vsakega upravičenca kot rednega zavarovanca pokojninsko-invalidske-ga zavarovanja, ne pa privilegij zaradi udeležbe v NOB ali celo goljufije, kakor v zvezi s tem dopoveduje Janša. IVAN DOLNIČAR, predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 Miselne igrice Malo ima ljudi, veliko strank, še več pa plank, zastraženih s psi. Zdaj bomo volili župane za igrice in za ukane. In v zanesenosti obljub vsak iz ekrana bo dobil spet certifikat - poljub. Naj bo zelena ali rumena, rdeče vabeča, vsaka kot sreča ni prava nobena. Kot nisem, pa če bi bil, blaginjo bi tako delil, premišljam v onemogli sanji: poslanci in ministri postali bi zunanji... Peci, peci povančico, sok zamešaj ji zeli, ki spomine zamori. Kdor bo jedel, bo zaspal in v snu zame glasoval. V Evropo hitimo, od sebe bežimo. Za tek in beg želiš program? Dovolj je, da si le usran... Italijani in Hrvati so za Slovence res rogati. Slovenec pa Slovencu tič, da čuti zlobi se - hudič. Domislil, v žalosti dognal ___________JANEZ KOLENC Tildi odločba inšpekcije ne velja nič Za rušenje črne gradnje ni denarja Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto, Urbanistična inšpekcija, je že 8. avgusta izdala odločbo, da morata M. in A. B. iz okolice Dvora odstraniti gospodarski objekt, ki ni v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, torej je črna gradnja. Objekt sta zakonca postavila tik ob mejo z mojo parcelo, s čimer motita mojo posest: s strehe se voda steka na moje dvorišče, objekt nam zastira svetlobo, in ker je preblizu moji hiši, ogroža našo požarno varnost in naše zdravje. Odločba za rušenje je bila izdana, v njej je bilo zapisano, da stroške rušenja nosi investitor. Če tega ne naredi sam do 25. avgusta, bo to naredilo pooblaščeno podjetje pet dni kasneje. Vendar se to še ni zgodilo, ker, kot pravi inšpekcija, za plačilo predračuna ni denarja, tudi v občinskem proračunu ne. Obrnil sem se tudi na župana občine, ki je predlagal rubež premoženja, s čimer bi lahko dobili denar za rušenje objekta. Sprašujem se, kaj koristi pravnomočna odločba inšpekcije, ki odreja rušenje, če za to m denarja, a Š Suha krajina Lista podjetnikov Ugotovitve, sklepi in pobude kandidacijske liste “Zasebni podjetniki” Zasebni podjetniki iz kandidacijske liste “Zasebni podjetniki”, ki kandidiramo za mesta v občinskem svetu Novo mesto, smo se zbrali v sredo, 16. novembra, na prvem sestanku, na katerem smo sprejeli naslednje ugotovitve, sklepe in pobude: 1. Na podlagi pobude Združenja zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine in Obrtne zbornice Novo mesto smo vložili kandidacijsko listo, na kateri je 7 zasebnih podjetnikov, ki so strankarsko neopredeljeni. Zasebni podjetniki ne želimo voditi občine, želimo pa aktivno sodelovati pri ustvarjanju pogojev bodočega razvoja občine. 2. Kandidacijska lista se odpoveduje volilni kampanji. Denar, ki smo ga kandidati namenili za promocijo svoje kandidature, bomo namenili v dobrodelne namene. Prevzeli bomo generalno sponzorstvo pri organizaciji dobrodelnega koncerta humani-tarno-invalidskim organizacijam Dolenjske in Bele krajine. 3. Istočasno dajemo pobudo, naj lokalni mediji organizirajo v športni dvorani javno tribuno “Naš župan in naši svetniki”, na kateri le-ti volilcem predstavijo svoje kandidature. Kandidati iz kandidacijske liste: DARINKA SMRKE, ALBIN JAKLIČ ml., JOŽE PAPEŽ, BOJAN ČRIALIČ, KATICA GOLOBIČ, VINKO BELE, MILAN OSOLNIK ml. • Mislim, da bi na človeštvo najkoristneje vplivala vegetarijanska prehrana s svojim povsem fizičnim vplivom na človekov temperament. (Einstein) • Čas naredi iz ječmena vrč piva. (Litovski pregovor) • Delanje besedila je zapletena dejavnost. (Toporišič) • Sreča človeka le sreča, ujeti se ne da. (Slovenski pregovor) ' N Predvolilna glosa Se z novimi metlami laže pomela, tako si preprosto ljudstvo obeta. Tako smo naivni o novi vladi sanjali, (česa vsega nismo od nje pričakovali?), kasneje kar vsi smo gospodje postali. Na visokem je dober razgled, vse drugo tam doli je majhna smet. Zaman so vzkliki, pisma, dopisi, od spodaj navzgor tako shbo se sliši! Kot gospod zdaj delavec reva, svojo bomo revščino prešteva. Ni več za vse dela, manj denarja ima, tako nova vlada z ljudmi se igra. Le zase so dobro poskrbeli, takrat se niso dvakrat šteli, vsi bili so za vse, kar jim gre, ni važno, če prav je al' ne. EVa NAREDITE NEKAJ ZASE Tisto nedeljo je vaš glas zakon. Lahko vam govorijo, da je Slovenija trdna, in res je, da gospodarstvo raste. Kar se vas tiče, je vaš kraj tisti, ki potrebuje več trdnosti. V naslednjih letih bo res odprtih in posodobljenih več kot sto šol. Vas zanima, kako blizu bo imel vaš otrok do več znanja. Nove avtoceste so več Slovenije v Evropi in več Evrope v Sloveniji. Vi pa bi se predvsem radi varneje pripeljali po svoji cesti domov. In čisto vseeno je, da bo vsako leto štirideset tisoč več telefonov, če ne bo kdo napeljal enega tudi do vas. Kdor ima možnost, naj prinpsp vpč Slnvpniip v v^qp viVlipnip Tm^it^ mr ^A n o VOLITE I '-J- LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE več Slovenije j. 47 (2362), 24. novembra 1994 DOLENJSKI LIST 15 Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, kije začel veljati 23. aprila, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom "Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Vroča predvolilna mrzlica Dol. list št. 46,17. novembra Moram priznati, gospod Vekoslav Prevalšek, da sem bila nekoliko presenečena nad vsebino vašega odgovora. Presenečena zato, ker mi očitate napad na vas. V resnici pa vas ob pisanju sploh nisem imela v mislih. Tisti, na katere sem mislila, so v tekstu tudi omenjeni z imeni. Očitno ste narobe razumeli, kam leti kritika. Gre namreč za protest zhradi obnašanja velmož iz Ljubljane do periferije, do Bele krajine. Ko so v Črnomlju zaman čakali na dr. Drnovška, potem ko je prav na njegovo željo LDS ponovno sklical konvencijo, je bilo očitno, da so se počutili razočarane in opeharjene. Ni zato kandidat LDS za župana Igor Fortun zaman dejal, da si bo, če bo izvoljen, prizadeval, da bo postal Črnomelj enakopraven partner Ljubljani. Sele pred dnevi sem zvedela, da so tudi v semiškem hotelu zaman čakali na napovedani pogovor z dr. Drnovškom, tako kot tudi metliški gospodarstveniki. Priznam, daje bil namen belokranjskih organizatorjev zagotovo dober in da so obisku pripisovali velik pomen, kar lahko sklepam tudi po tem, da kot novinarka se nikoli nisem dobila za noben obisk toliko vabil kot prav za omenjenega. Prav zato pa je lahko kritika na tiste iz državnega centra toliko bolj upravičena. Za delo, ki ga opravljam, ne pričakujem nobenih aplavzov, res pa je, da sem na probleme, ki so nastali zaradi državne meje, pa naj gre za maloobmejnost, vprašanja šolstva, kmetijstva, pretrganih sorodstvenih vezi in še česa, postavljala vprašanja, kjer koli in kadar koli sem imela priložnost. In to od takrat, odkar je Kolpa postala meja. Postavljala sem jih takratnemu notranjemu ministru Bavčarju, zunanjemu ministru dr. Ruplu kot tudi pred meseci takratnemu zunanjemu ministru Peterletu ob obisku v Metliki. Pa še komu. In o vsem tem sem neštetokrat pisala. Ob zadnjem obisku pa vprašanje malo-obmejnosti ni prišlo iz mojih ust in tudi razprava, ki ste jo vi zapustili, še preden je bila končana, ni bila tako živahna. Kar pa se tiče moje kandidature na Listi za Metliko trdim, da je nisem podpisala iz nikakršnih političnih nagibov (nikdar nisem bila v nobeni stranki in nikoli ne bom), temveč povsem iz patriotizma. S ponosom povem, da sem kot Belokranjica velika patriotka, da sem se vedno po svojin močeh borila za Belokranjce (tudi v spornem komentarju sem se potegnila zanje) in da v nikomer od njih ne vidim konkurenta, pač pa le sodelavce. V Beli krajini živi le dober odstotek državljanov Slovenije in če ne bomo nastopili enotno in skupaj, temveč si konkurirali, nas najbrž tudi “tam zgoraj” ne bodo jemali resno. MIRJAM BEZEK-JAKŠE P.S.: Kar se tiče piknikov in podobnih zabav, se jih praviloma ne udeležujem, ne glede na to, kdo jih organizira. “Ne” za našo podrejeno vlogo v Evropi Dol. list št. 46,17. novembra Občinski odbor SKD Trebnje v svoji objavi ostro nasprotuje gonji dr. Drnovška proti Peterletu. Pri tem navaja nekatera dejstva, ki naj bi to stališče potrjevala. Mislim, da se o nekaki Drnovškovi gonji proti Peterletu pri tem sploh ne more govoriti. Dr. Drnovšek je samo tolmač stališč večine Slovencev, državljanov naše države. Ob trditvi, da je Peterle v Ogleju sicer moral nekoliko popustiti šlo naj bi ne za več kot 62 precej starih stavb, katerih obnova bi stala več kot gradnja nove - pa se lahko vprašamo: ali je to samo potrdilo tistega, kar je počel Peterle v Ogleju ali so to pravljice? Kakor da se nismo še nič naučili iz dolge zgodovine človeške družbe, kjer še vedno velja in bo tudi v tem primeru, da če komu pomoliš prst, bo zgrabil celo roko! V nadaljevanju se govori, naj bi bila cena za naš vstop v Evropo nizka, skoraj zanemarljiva. Saj vendar nismo na prodaj kot ovce in goveda! In ali sploh lahko govorimo o kakšni ceni v tem smislu? Ni pa rečeno, ali naj bi bila ta cena izražena v tolarjih ali lirah. Naslednji nesmisel je trditev, da podpis tega dogovora ne pomeni nič obvezujočega za Slovenijo. Kar se tiče postavljanjaja z demokratičnostjo, menim, naj najprej pokažejo, kakšna je resnična demokracija. Demokracije nam ne bo prinesla na krožniku ne Evropa ne kdo drug, če se sami rje bomo obnašali v tem duhu. Od tistega, ki je najbolj vnet kričač demokracije, smo je lahko deležni najmanj. Nekaj od te pro-klamirane demokracije je že pri nas in verjetno delim mišljenje z neštetimi, da smo iz totalitarizma ene vrste prišli na ulični totalitarizem, tako da si danes ne upaš odpreti hišnih vrat, če ti kdo nanje potrka ali pozvoni. Državljani Slovenije smo tu, Evropska unija in njeni člani z Italijo vred pa naj najprej dokažejo, da se do nas obnašajo res evropsko. Na nas pa je, da se z vsakomer, ki to želi, z njim tako tudi pogovorimo. In še enkrat: ne želimo biti na prodaj! JOŽE LUŽAR Novo mesto Novomeška kronika Dol. list št. 46, 17. novembra V zvezi s trditvijo, zapisano v Novomeški kroniki pod naslovom “Župan”, izjavljam, da nisem nikoli bežal iz nobene stranke in da nisem bil nikoli član Narodnih demokratov, zato je to podtikanje in laž, za kar naj se pisec opraviči. Dr. ŽELJKO ŠRIIIAR, kandidat SDSS za župana DOLENJSKI LIST VABILO Dragi sorodniki, prijatelji in znanci! Sam ne vem, kako je minilo teh mojih 59 iet. Moja življenjska pot je bila zelo pisana, moje življenjske postaje svetovnega popotnika zelo lepe in zanimive. Spoznal sem Ameriko, Francijo, mnoga velemesta, a srce me je vleklo nazaj v moj ljubi domači kraj. Povsod je lepo, a najlepše je doma, kjer se vije zelena Krka, nad njo pa se dviga Straška gora s prijaznimi zidanicami. Tu, v svojem dragem domačem kraju, želim praznovati svojih 60 let. Vendar to ne bo konec lepega obdobja, temveč korak naprej, ko bom zdrav in delaven zakoračil v drugo polovico življenja. Ker želim praznovati med dobrimi ljudmi, med ljudmi, ki me imajo radi in ki jih imam tudi jaz rad, vabim prisrčno vse te, da se skupaj z mano in z mojo zvesto življenjsko sopotnico poveselite. Pridite 3. decembra ob 16. uri na mojo domačijo. S seboj prine-• site veliko dobre volje! Franc Klobučar, vaš Frenki-boy, šestdesetletnik ■■■■•■■■■■aaaiiiiiiiiii Martina Grahek 15. novembra je nepričakovano ugasnilo življenje naše drage dolgoletne sodelavke Martine Grahek, rojene Videtič, upokojene učiteljice iz Črnomlja. Njena smrt je boleča za vse, ki so se v življenju kdaj srečali z njo in jo spoznali. V sredo popoldne so pred njenim odprtim grobom na črnomaljskem pokopališču v Vojni vasi med množico pogrebcev utonile besede slovesa ter pretresljivi verzi učenk osnovne šole, utihnile so zapete pesmi ter pretresljivi zvoki tamburaškega zbora. V svoji skromnosti je bila naša draga Martina na zunaj manj opazna, zato pa toliko bogatejša v svojem duhovnem življenju, v svojem vedno odprtem srcu, v svoji poštenosti in ljubezni do življenja, v katerem se je razdajala, posebno pri opravljanju težkih in odgovornih nalog učiteljice. Takšno smo poznali to našo drago kolegico, ki je del naše mladosti, del našega skupnega dela z mladimi in zanje. Rodila se je 1. januarja 1933 v Be-reči vasi preprostim kmečkim staršem, ki ji niso mogli nuditi posebnih ugodnosti, obdarili pa sojo z ljubeznijo in razumevanjem. To je bila dediščina, ki jo je Martina znala dobro uporabiti pri svojem delu. Uči-teljevati je začela med otroki na Št-rekljevcu, a se je morala kmalu preseliti v Semič. Z vestnim delom si je prislužila mesto ravnateljice na osnovni šoli v Vinici. Zaradi sposobnosti seje morala preseliti v Dobliče na podružnično šolo. Zaradi napornega delaje trpelo tudi njeno zdravje, zato se je leta 1960 za kratek čas poslovila od učiteljskega dela in prevzela dolžnost referentke za šolstvo, prosveto in kulturo pri Skupščini občine Črnomelj. Ker je mladež pogrešala, se je vrnila na osnovno šolo Črnomelj, kjer je ostala do upokojitve. Znala je prisluhniti plašni otroški duši in zbuditi v otroku zaupanje vase. Ob slovesu nas tolaži misel, da se je Martina lahko z vso pravico zavedala, daje do kraja izpolnila svojo dolžnost in svoje poslanstvo. Kolegice Marija Kljun V sredo, 16. novembra, so se sorodniki, prijatelji in znanci na pokopališču Videm nad Brezovico v Poljanski dolini ob Kolpi poslovili od v 92. letu starosti umrle Marije Kljun-Mine iz Čepelj pri Starem trgu ob Kolpi. S svojo družino je živela v kraju, kjer so bile življenjske razmere zaradi skope kraške zemlje zelo težavne. Ob okupaciji naše domovine se je njena družina vključila v vrsto tistih številnih slovenskih družin, ki so materialno in moralno podpirali in aktivno sodelovali s partizanskimi enotami in narodnoosvobodilno vojsko. Pogrebna slovesnost je pokazala, kako priljubljena je bila pokojnica. Več govornikov, med njimi domači župnik, so podrobno orisali njeno življenjsko pot. Posebej pa so se je spomnili borci udarnega voda Kočevskega odreda, ki je delovali v času okupacije na tem območju kočevske občine. V D. PREDSTAVILI KRALJEVO KNJIGO RIBNICA - V prostorih Miklove hiše so predstavili knjigo Borisa Kralja Bežanja, beganja, iskanja. Ta gledališki igralec in v zadnjih letih tudi pisatelj, je izdal svojo četrto knjigo. V njej se sprehodi skozi celo svoje življenje in se dotakne dogodkov in ljudi, ki so ga na tej poti kakorkoli zaznamovali. Knjiga je posvečena slovenskemu igralcu Stanetu Severju. O knjigi se je z avtorjem pogovarjal prof. Janez Debeljak. • Novemu totalitarizmu bo ime cinična distanca. (Jančar) • Čas je najdražja dobrina, ni ga mogoče kupiti z denarjem. (Judovska modrost) • Kjer je več rok pri krožniku kot pri delu, tam vlada revščina. (Slovaški pregovor) OŠ Orehovica gostovala v Krašnji Srečanje podružničnih šol V petek in soboto je na šoli Krašnja pri Lukovici potekalo srečanje nekaterih podružničnih šol iz vseh slovenskih pokrajin, tudi iz Adlešičev in Orehovice. Kot vstopnico za to srečanje je bilo potrebno izdelati projektno nalogo Stara kmečka hiša v šolski okolici. Ker je v našem kraju Orehovici še precej starih kmečkih hiš, ki pa na žalost iz leta v leto bolj podlegajo zobu časa, smo se odločili za sodelovanje. Izbrali smo Drgan-čevo domačijo na Tolstem Vrhu, saj v njej živi 80-letna Marija Drganc. Hišo smo poslikali, izmerili, narisali, lastnica pa nas je seznanila tudi z življenjem nekoč, kar smo predstavili tudi v Krašnji. Dvodnevno srečanje je bilo za vse enkratno doživetje in spletla so se številna prijateljstva. Ob tej priložnosti so odprli tudi trikrat pomanjšano staro kmečko hišo iz njihove okolice, kije imela zelo zanimivo pohištvo. Arheolog Vito Hazler nam je z diapozitivi prikazal stare kmečke hiše iz posameznih slovenskih pokrajin in nam povedal, da nekatere med njimi poskuša zaščititi spomeniško varstvo. Ogledali smo si tudi okolico: obiskali Trojane, ogledali smo si Železno jamo, jamarski in slamnikar-ski muzej... VLASTA BIZJAK OŠ Orehovica IZLET NOVOMEŠKIH UPOKOJENCEV NOVO MESTO - Člani novomeškega društva upokojencev pod vodstvom Ivana Tovšaka so se v soboto odpravili na izlet v Ljubljano. Najprej so si ogledali ljubljansko stolno cerkev, kjer jih je sprejel njen župnik Vinko Vegelj, po rodu Dolenjec, doma s Krškega polja. Predstavil nam je zgodovino in bogastvo te cerkve. Veliko vrednost predstavlja tudi se-meniška knjižnica, prva javna knjižnica pri nas, predhodnica Narodne in univerzitetne knjižnice. V temnem prostoru, kjer je osvetljen le strop s prečudovitimi freskami, je okoli 5.000 knjig z različnih področij. Upokojenci so izlet zaključili z ogledom znane dunajske Operete Netopir. Društvo upokojencev ima nekaj načrtov tudi za vnaprej, tako si bodo že naslednji mesec ogledali ljubljanski Interspar in gledališko predstavo Blagi pokojni, dobri možje. Srednja šola Krško, Hočevarjev trg 1, KRŠKO RAZPISUJE A. Prosta delovna mesta: 1. Vodjo organizacijske enote proizvodnih delavnic Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — splošne, z zakonom določene pogoje, — višja ali visoka izobrazba elektro ali strojne smeri, — najmanj pet let delovnih izkušenj v proizvodnji in znanja iz komercialno organizacijskih področij, — znanje tujega jezika. Delovno mesto razpisujemo za dobo štirih let s polnim delovnim časom. 2. Učitelja slovenskega jezika, prof. slovenskega jezika 3. Vzgojitelja, višja izobrazba — domska vzgoja. Delovno mesto pod zap. št. 2. razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod zap. št. 3 pa za določen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v desetih dneh po objavi razpisa na naš naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v petnajstih dneh po poteku razpisa. B. Organizacijo šolske prehrane Srednja šola Krško daje v najem prostore, organizacijo in izvedbo prehrane za zaposlene in dijake zavoda. Podrobnejše informacije o pogojih za najem dobijo interesenti na zavodu. Rok ponudbe je 10 dni od razpisa. V centru Brežic prodamo poslovno stanovanjski objekt, mehanična delavnica in trgovina motornih vozil, možnost prevzema koncesije za prodajo vozil alfa, citroen, fiat. Stanovanje 180 m2 + 282 m2 poslovnih prostorov. Delno možnost prevzema kredita. CENA ZANIMIVA IN UGODNA! SILAN podjetje za promet z nepremičninami d.o.o., Dalmatinova 10, 61101 Ljubljana, tel.: 061/133-31-38 MAN9 Turistična agencija Kandijska 30 tel.: 068/321-115, 342-136 Zakaj bi praznike preživljali aoma, ce se m.mu za enkratne božično novoletne programe: Slovenija 3 dni POL od 140 DEM dalje Hrvaška 3 dni POL od 110 DEM dalje Rim 4 dni NZ od 199 DEM dalje Praga 4 dni NZ od 96 USD dalje Pariz 5 dni NZ od 289 DEM dalje Barcelona 6 dni POL od 299 DEM dalje Budimpešta, Dunaj, Mala Azija, Malta, Kanarski otoki, Kuba... Št. 47 (2362), 24. novembra I99j, Hi DOLENJSKI LIST Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! Četrtek, m. m. SLOVENIJA 1 8.45-0.15 TELETEKST 900 VIDEOSTRANI «0 OTROŠKI PROGRAM FIDL FADI, predstava lutkovnega gledališča >0.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 4 X R - MALE ŽIVALI 10.50 TO SI TI, DOJENČEK, angl. poljud- noznan. nadalj., 3/6 11.15 PO DOMAČE 13 00 POROČILA 15.00 WEXFORDSKA TRILOGIJA ponovitev irske drame, 2/3 16.25 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske 17.00 DNEVNIK 1 17-10 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV 1800 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, SPORI 20 05 GOZDARSKA HIŠA PALKENAU, nemška nadalj., 1/13 2100 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA VREME, ŠPORT 2230 POSLOVNA BORZA 22.45 SOVA GLEDALIŠČE RAYA BRADBURYJA, ka-nadsko-novozcl. naniz., 19/24 23.15 MED VRSTICAMI ZAKONA angl. naniz., 20/25 SLOVENIJA 2 J1.45 -0.30 Teletekst 2-00 Video strani -12.35 Evrogol -13.35 Košarka (j) Ježica:Wuppcrtal (posnetek) -14.55 Kinoteka: Ljklus filmov H. Bogarta: Imna pot (amer. Film, ~)' 16.40 "Edenski izbor: V vrtincu -17.25 Sova (ponovitev): Grace na udaru (amer. naniz., 15/22); 7.55 Med vrsticami zakona (amer. naniz., 19/25) - 18.45 Ze veste • 19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstjov -19.15 lok, tok (kontaktna od-“ala m mladostnike) - 20.05 Intervju - 21.05 Sejem Infos. 2].io Povečava:Slovenci v svetu in svet v Slo-vcniji ■ 22.30 Ninočka (amer. film, ČB) KANALA 7.00 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.20 Ln6 svetlobe (ponovitev 303. dela amer. nadalj.) -'310 Ameriških deset (glasbena oddaja) -13.45 s-MT -16.35 Na velikem platnu • 16.55 Album show (Ponovitev glasbene oddaje) -17.45 Video igralni- oddaja o računalniških igricah) -18.15 Benny mil (ponovitev 12. dela angl. naniz.) -18.45 TV baaar -19.00 Poročila • 19.15 Luč svetlobe (304. del aO|cr. nadalj.) - 20.05 Magnetoskop (glasbena od-“aja) - 20.45 Pred poroto (18. del. amer. naniz.) -2110 Poročila - 21.25 Mafijski šef (amer. film) -23 05 Zdrava video glava (glasbena oddaja) • 0.00 Na velikem platnu- 0.20 CMT HTV 1 j-« TV spored - 765 Poročila ■ 8.00 Dobro jutro -"J® Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Deček 1 Andromede (serija za otroke, 1/6) ■ 12.00 Poročila ''2.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Filmi Doris J3ay: Najljubši učence-14.45 Šolski program -15.30 U|roško popoldne -16.40 Poročila • 16.50 Proti Sis-C,J| (dok. oddaja) -17.20 Prometni krog -17.45 Hr J®« danes • 18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Bar “ata (serijski film) • 19.30 Dnevnik, šport, vreme •Ih Carstvo ruskega medveda (dok. serija, 3/6) 100 Akustikolcka (zabavnoglasbena oddaja) 1-35 Ekran brez okvira ■ 22.35 S sliko na sliko «^15 Ledeno poletje (franc, film) - 0.45 Poročila ■ali Sanje brez mej Hrv* 16.10 Videostrani • 16.25 TV koledar -16.35 Ljube-Sboli ("■•"iški film, 1/10) -17.25 Zakon v Ncw «"ku (dok. film) ■ 18.15 Evroliga -19.30 Dnevnik, “P"", vreme - 20.10 Misliš, da je tebi hudo? (hu-""'ja) - 20.40 Ljubezen boli (serijski film, 21 21.30 Afrika z olrokom in kamero (dok. serija, /4)'22.15 HRT TOP 20 |1ETEK,2S.XI. Avenija i ,^■1.50 TELETEKST J® VIDEOSTRAN! “J5 TEDENSKI IZBOR RAKUNI, amer. risana naniz., 3/11 11.00 ROKA ROCKA 11.50 DUHOVI DEŽEVNEGA GOZDA, amer. poljudnoznan. nadalj., 1/2 12.40 ŽE VESTE POROČILA 4 00 FILM TEDNA: k . ČLOVEK - BOG - POŠAST ponovitev po KAM VODIJO NAŠE STEZICE '00 DNEVNIK 1 1 pu KAM VODIJO NAŠE STEZICE j ® DNEVNIK 1 17’ “ MARTINOVA SKRIVNOST češka drama ŽIVLJENJE V ZMRZOVALNIKU. angl. ISiv faljmlnoznan. nadalj. 3/6 ijOp REGIONALNI SIUDIO KOPER |j, HUGO, TV igrica |«{2 RISANKA V* DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT Jl “a POGLEJ IN ZADENI h,’? TURISTIČNA ODDAJA ^ DNEVNIK 3, TEMA DNEVA VREME, *23š JK»r 35 SOVA DAVOV SVET amer. naniz., 3/24 23.05 MED VRSTICAMI ZAKONA angl. naniz., 21/25 2355 ZADNJI SKAVT amer. film SLOVENIJA! 12.35 - 0.45 -Eletekst 12.40 Video strani -13.00 Euronevvs -15.45 Tedenski izbor: Nor na reklame (5. oddaja); 16.35 Osmi dan -17.25 Sova (ponovitev): Gledališče Raya Brad-buryja(kanadsko-novozel. naniz,, 19/24); 17.55 Med vrsticami zakona (angl. naniz., 20/25) - 18.45 Znan-je za znanje -19.15 Poglej me! - 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa (amer. naniz., 12/16) -20.50 Sejem Infos - 20.55 Tt grad ljubljanski (dok. oddaja) - 21.35 Opus - 22.35 Gregor Strniša: Samorog (posnetek predstave Drame SNG Ljubljana) KANALA 12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 304. dela amer. nadalj.) -13.10 Magnetoskop (ponovitev) -13.55 CMT -16.20 Na velikem platnu -16.40 Pred poroto (ponovitev 18. dela amer. na-niz.) -17.05 Mafijski šef (ponovitev filma) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.15 Luč svetlobe’(305. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Na vodnih poteh ZDA - Vtlika jezera (dok. naniz.) - 21.30 Poročila - 21.45 'Eden na borzi - 21.55 Okus Slovenije: Slovenski kraji pred volitvami -22.05 Barnum (amer. film) - 23.40 Album show (glasbena oddaja) - 0.30 Erotični film HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 ftrročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Deček z Andromede (serija za otroke, 2J6) ■ 12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Filmi Doris Day: Šepetanja na blazini -14.30 Šolski program -15 JO Program za otroke in mladino ■ 16.30 Poročila -16.40 Zgodovina ZDA -17.10 Z zdravjem do le-pote-17.45 Hrvaška danes-18.00 Kolo sreče-18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Klatim se in snemam: Hvar (dok. oddaja) - 21.00 Dobri ljudje - 22.30 S sliko na sliko - 23.10 Moč denarja (amer. film) - 0.50 Poročila -055 Sanje brez mej HTV! 17.00 TV koledar -17.10 Ljubezen boli (serijski film, 2/10) -18.00 Turbo Umach Show -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Me je kdo iskal (zabavnoglas-lxna oddaja) - 20.55 Sto let filma: Dvoboj (amer. film); Film-video-film SOBOTA, 26. XI. SLOVENIJA 1 8.15 -1.10 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.55 TEDENSKI IZBOR: 8.55 RADOVEDNI TAČEK 9.10 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI: LENIVEC 8.20 PREDVSEM BODI TO, KAR SI, ita-lij. film 9.30 MALE SIVE CELICE, kviz za šesto-šolce 10.20 TOK, TOK 11.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.41) VRNI SE, SNOOPY, amer. risani film 13.00 POROČILA 13.05 INTERVJU, ponovitev 14.35 TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponovitev 15.20 POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 DUHOVI DEŽEVNEGA GOZDA, amer. poljudnoznan. nadalj., 2/2 18.00 RPL-STUDIO LUWIGANA 18.45 HUGO, IV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORf 19.50 UTRIP 20.10 CELJE: KLIC DOBROTE, prenos 21.35 ZA TV KAMERO 21.50 OZARE 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA: MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz., 22/25 23.25 BEIA POROKA, poljski film SLOVENIJA ! 7.35 - 0.30 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euroncws - 9.55 Svet. pokal v alpskem smučanju: veleslalom (m), 1. tek; 12.55 vsi 2. tek -13.40 Tčdenski izbor: Človek in glasba: Dunaj - konce cesarstva (3. del); 14.30 Turistična oddaja; 14.45 Gozdarsaka hiša Falkenau (nemška nadalj., 1/13) -15.35 Sova (ponovitev): Davov svet (amer. naniz., 3/24); 16.05 Med vrsticami zakona (angl. naniz., 21/25)-1655 Športna sobota: rokomet ŠlovamPivovama Laško -18.30 Slovenski magazin -19.00 Karaoke (razvedrilna oddaja TV Koper) -20.10 Oče (amer. film) - 22.05 Sobotna noč: Novice iz sveta zabave; Fbreigner; Glasbena lestvica KANALA 7.00 Video strani • 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11,15 Karma (ponovitev oddaje o duhovnosti) -12.00 Dance session (ponovitev oddaje o plesu) -18.00 Računalniška kronika (ponovitev 6. dela) -18.30 Barnum (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Živeti danes - Trebuh, moj sovražnik (2. del dok. oddaje) - 20.35 Računalniška kronika (7. del dok. naniz. o računalništvu) - 21.05 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 21.35 Rdečilo za ustnice (amer. film) - 23.10 Vreme - 23.15 Zgodba o igri (ponovitev 10. dela amer. dok. naniz.) - 23.35 Krik (ponovitev oddaje) - 0.10 CMT HTV 1 8.40 TV spored • 8.45 TV koledar - 8.55 Pbročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Me je kdo iskal? -13.30 Izseljena Hrvaška - 14.50 Prizma (vcčna-cionalni magazin) -15.35 TV razstava -15.45 Po-ročila -15.55 Bony (serija za mladino) -16.45 Turbo Limach Show -18,00 Televizija o televiziji • 18.30 Srce (dok. oddaja) -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Slab vpliv (amer. film) - 22.00 Glasb, oddaja - 22.45 S sliko na sliko - 23.25 Dok. program ■ 0.25 Poročila - 0.30 Sanje brez meja HTV! 14.45 TV spored -14.50 TV koledar -15.00 Tenis !vaniševič:Stich -17.50 V avtobusu (humor, serija) -18.15 Ekran brez okvira -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 KYTV (humor, serija) - 20.40 CRO pop rock - 21.30 Latinica - 22.20 iportna sobota - 22.35 Nočna izmena: Življenje na severu; Rowan Atkinson; Dolly Dearest (amer. film) 5 NEDELJA, 27. XL SLOVENIJA 1 7.45 - 0.55 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.25 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAVJ ponovitev 9.15 ARABELA, ponovitev češke nadalj., 7/13 9.45 WA1TAPU, TV nadalj., 2/5 10.15 VRTILJAK, ponovitev mehiške nadalj., 7/28 10.40 ŽIVLJENJE V ZMRZOVALNIKU, angl. poljudnoznan. nadalj., 3/6 11.10 ZVOČNOST SLOVENSKIH POKRAJIN: KOROŠKA 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VELJA ZA VSAK DAN, nemška igrana serija, 8/13 13.00 POROČILA 13.05 PUSTOLOVŠČINE MLADEGA INDIANA JONESA, amer. naniz., 12/16 14.30 HOLUAVOOD- SKRIVNOST DANIEL-LE STEEL, amer. film 16.00 MAJSKI CVETOVI, angl. naniz, 3/7 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.55 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 LIST IN CVET: HORTENZIJE, 2. oddaja 21,45 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, angl. dok. nadalj, 2/13 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA DRUGA DOMOVINA, nemška nadalj, 10/13 SLOVENIJA ! 7.35 - 0.35 Tčletekst 7.50 Videostrani - 8.00 Euronews -10.00 Tedenski izbor: Samorog (posnetek gledal, predstave) -11.55 Sova (ponovitev): Med vrsticami (angl. naniz, 221 25); 12.45 Klic dobrote -15.00 Športna nedelja: tenis; 17.55 slalom (m in ž) -19.29 Ples stoletja (franc, oddaja, 2/5) - 20.10 Vfclja za vsak dan: Pa vendar teče (nemška igrana serija, 9/13) - 20.40 Šport: smučanje - 22.10 Vbhuni so med nami (amer. film) - 22.50 Športni pregled KANALA 9.05 Mož z železno masko (risani film) -10.00 Video igralnica (oddajaoračunalniških igricah)-10.30 Male živali -10.50 Rdečilo za ustnice (ponovitev filma) -12.30 Helena -18.00 Izbor za miss sveta 94 (ponovitev) - 20.00 Vreme - 20.05 Tropska vročica III (3. del am. naniz.) - 21.00 Zgodba o igri (dok. oddaja o košarki) - 21.30 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.30 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.20 Okus Slovenije (ponovitev) - 2J.30 Vreme -23.40 CMT HTV 1 8.15 TV spored - 8.20 TV koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Nemški mladinski film -10.00 Prenos maše iz 'Irogira • 11.30 Poročila -11.35 Malavizija -13.00 Oddaja ljudske glasbe in običajev -13.30 Mir in dobro -14.00 Duhovni klic -14.05 Poročila -14.10 Plodovi zemlje -15.00 Dok. film -15.30 Opera Bo* -16.00 Mesta, zibelke srednje Evrope: Lvov (dok. serija) - 16.45 Živalski svet (dok. serija) -17.10 Poročila -17.15 Filmi Buda Spencerja -18.50 Risana serija -19.15 TV forluna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Sedma noč - 21.55 Po vrnitvi (serijski film, 36/42) - 22.40 S sliko na sliko - 23.20 Športni pregled - 23.40 Poročila - 23.45 Sanje brez mej HTV! 15.15 TV koledar -15.25 CRO pop rock -16.10 Afrika z olrokom in kamero (dok. serija) -16.55 Košarka NBA -17.25 Nogomet Croatia:Hajduk - 19.15 Risanka-19.30 Dnevnik, šport, vreme-20.10 Črno-bclo v barvah: Rebccca (amer. film); Leteči cirkus Montyja Pythona (humor, serija) PONEDELJEK, 28. XI. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.25 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.45 TEDENSKI IZBOR PRIMERI INŠPEKTORJA POTICE, češka naniz, 4/5 10.15'ZNANJE ZA ZNANJE 10.35 OČE, amer. film 12.30 ŠPORTNI PREGLED 13.00 POROČILA 15.50 TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MIDDLEMARCH, angl. nadalj, 2/7 21.00 LOKALNE VOLITVE 94 22.35 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA VREME 23.00 SOVA SHOW JACK1EJA THOMASA amer. naniz., 14/17 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 23/25 SLOVENIJA ! 12.35 - 23.00 'Eletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronews -14.20 Tedenski izbor: Utrip, Zrcalo tedna; 14.50 Nedeljskih 60; 15.50 Poglej me! -16.35 Sova (ponovitev): Druga domovina (nemška nadalj, 10/13) -18.45 Onstran prihodnosti (avstral. znan. oddaja) -19.15 Sedma steza - 20.05 Svet na zaslonu - 20.55 Tri ljubezni (švedska nadalj, 13/16) - 21.50 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 305. dela) -13.10 Helena (ponovitev) -13.55 Pozitiv + (ponovitev) -14.30 CMT -16.35 Na velikem platnu -16.55 Zdrava video glava (glasbena oddaja) -17.50 Tropska vročica III (ponovitev 3. dela amer. naniz.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (306. del am. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Dežurna lekarna (1. del španske humor, naniz.) - 21.30 Poročila - 21.40 Okus Slovenije: Slovenski kraji pred volitvami - 21.50 Alexa (amer. film) - 23.40 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 0.15 Na velikem platnu - 0.35 CMT HTV 1 7.40 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Deček z Andromede (serija za otroke) -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -1250 Filmi Hen-ryja Fonde -14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Učimo se o Hrvaški -17.10 Živeti z -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Dramski program - 21.05 Hrvaška in svet - 21.55 Preetek-lost v sedanjosti - 22.30 S sliko na sliko - 23.10 Oddaja resne glasbe - 0.10 Poročila - 0.15 Sanje brez meja HTV! 17.45 Videostrani -17.55 TV program -18.00 TV koledar -18.10 Po vrnitvi (serijski film, 36/42) -18.55 Stan in Olio (humor, serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Arena (oddaja o športu) - 21.15 Mur-phy Brown (humor, serija, 4/50) - 21.45 Ljubezen boli (serijski film, 3/10) - 22.40 Življenje na ulici (serijski film, 10/13) TOREK, 29. XI. SLOVENIJA 1 8.15-0.10 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 TEDENSKI IZBOR VVAITAPU, TV nadalj, 2/5 9.30 TA GRAD LJUBLJANSKI, dok. oddaja 10.10 ONSTRAN PRIHODNOSTI, 10. del 10.35 VOHUNI SO MED NAMI, amer. film 12.15 SEDMA STEZA 13.00 POROČILA 14.10 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 L1NGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 RAZJARNIKOVIV PROMETU, TV nadalj, 2/10 20.30 NOR NA REKIAME: MOJA SOSEDA DELA REKLAME, 6. oddaja 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.30 POSLOVNA BORZA 22.45 SOVA KO ZAKON POSTANE NAVADA, angl. naniz, 5/6 MED VRSTICAMI ZAKONA, angl. naniz, 24/25 SLOVENIJA ! 12.15 - 24.00 Teletekst 12.30 Video strani -12.55 Tedenski izbor. Povečava: Slovenci v svetu in svet v Sloveniji; 14.15 Ninočka (amer. film, ČB); 16.00 List in cvet (2. oddaja); 16.30 Karakokc -17.30 Sova (ponovitev): Show Jackicja Thomasa (amer. naniz, 14/17); 17.55 Med vrsticami zakona (angl. naniz, 23/25) - 18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Izkoristimo svoj um: Globalni možgani (znan. serija, 5/5) - 20.35 Znanstvena oddaja - 21.00 Roka rocka - 21.50 Wex-fordska trilogija (irska drama, 3/3) - 23.15 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 306. dela amer. nadalj.) - 13.10 Aliča v glasbeni deželi (ponovitev) -13.50 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.25 CMT -15.40 Na velikem platnu -16.00 Dežurna lekarna (ponovitev 1. dela šp. humor, naniz.) -16.55 Ata (ponovitev filma) -18.45 TV bazar - 19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (307. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.40 Mesto kot Aliče (3. del amer. nadalj.) - 21.40 Zadeto - Aids (oddaja o aktualnih dogodkih) - 22.25 Poročila - 22.40 Upravljanje (dok. naniz. o managementu) - 23.10 Okus Slovenije (ponovitev) - 23.25 Na velikem platnu - 23.45 CMT HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.30 Deček z Andromede (serija za otroke) -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Filmi Hentyja Fonde -14.35 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 hrročila -16.40 Dok. oddaja -17.10 Besede, besede, besede -17.45 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče • 18.35 Santa Barbara (serijski film) • 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Klic domačega ognjišča (dok. oddaja) - 21.00 V v elikem planu -22.50 S sliko na sliko - 23.30 Stare biblijske skrivnosti (dok. film) -1.00 Poročila -1.05 Sanje brez meja HTV! 17.00 Video strani -17.10 TV program -17.15 TV koledar -17.25 Ljubezen boli (serijski film) • 18.15 Arena (oddaja o športu) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 V večernem hladu (humor, serija) -20.40 Ljubezen boli (serijski film) - 21.30 Iskanje pustolovščine (dok. serija, 29) - 22.25 Sestre (serijski film, 4.22) - 23.15 Fluid expo (zabavnoglasbena oddaja) SREDA, 30. XI. SLOVENIJA I 10.45-0.10 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.15 TEDENSKI IZBOR ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija. 7/28 11.40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, angl. dok. nadalj. 2/3 12.30 SLOVENSKI MAGAZIN 13.00 POROČILA 14.55 TEDENSKI IZBOR OPUS 15.55 TRI LJUBEZNI, ponovitev švedske nadalj, 13/16 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUVVIGANA 18.45 FARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: AFRIŠKA KRALJICA, amer. film 22.10 DNEVNIK 3, TEMA TEDNA, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA GRACE NA UDARU, amer. naniz, 16/22 MED VRSTICAMI ZAKONA angl. naniz, 25/25 SLOVENIJA ! 12.35 - 21.40 Eletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronesvs -15.15 Zgodbe iz školjke -15.45 tdenski izbor: Middlemarch (angl. nadalj, 2/7); 16.35 Videošpon -17.20 Sova (ponovitev): Ko zakon postane navada (angl. naniz, 5/6); 17.50 Med vrsticami zakona (angl. naniz, 24/25) - 18.45 To si ti, dojenček (angl. poljudnoznan. nadalj, 4/6) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda: košarka Šmelt OIimpija:Paok - 21.40 Omizje KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 307. dela) -13.10 Rodeo (ponovitev) -13.55 CMT -15.50 Na velikem platnu -16.10 Male živali (ponovitev oddaje) -16.30 Upravljanje (ponovitev 7. dela dok. naniz. o managementu) -17.00 Zadeto (ponovitev oddaje o aktualnih dogodkih) -17.45 Mesto kot Aliče (ponovitev 3. dela amer. nadalj.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.15 Luč svetlobe (308. del) - 20.05 Ben-ny Hill (13. del angl. humor, naniz.) - 20.35 Dance session (oddaja o plesu) - 21.15 Poročila - 21.30 Dan-nyjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 22.35 Album show (glasbena oddaja) - 23.15 Živeti danes (ponovitev oddaje) - 23.45 Na velikem platnu - 0.00 CMT (A J ) Lestvica narodnozabavne glasbe 0 s,udto ^ Studia D in Dolenjskega lista $ Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Tamari Udovč iz Stopič. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (2) Tihe sanje - SLAVČEK 2 (1) Gasilec moj - IGOR IN ZLATI ZVOKI 3 (6) Slovenski kruh - ŠTAJERSKIH 7 4 (5) Motocross - ANS. IVANA PUGLJA 4 (3) Naše žene - ANS. ŠIBOVN1K 6 (8) Čestitka - ANS. HENČEK 7 (-) Čebelar-ANS. LOJZETA SLAKA 8 (7) Vso srečo si mi dal - FANTJE TREH DOLIN 9(10) Kam le čas beži - ŠTIRJE KOVAČI 10(9) Veselo v Kamnik - NAGELJ Predlog za prihodnji teden: Dimnikar - ANS. MIRO KLINC KUPON ŠT. 47 Glasujem za_ Moj naslov _ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto ii a ni g"pi m™ V s katalizatorjem in dodatno opreme SIK cena do raoietmriio 11 2100 OFKj katalizatorjem in dodatno opremo cena do registracije: 11.390 DEM Prodaja EMINENT d.o.o, Dol. Kamence 61, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 Elektronska GEO-KATODNA ZAŠČITA proti ijavenju avtomobila Zaščitite celotno površino svojega avtomobila pred vplivi zime; 10 let garancije, enostavna premontaža. Prodaja in montaža SPM Vrh 26, Šentjernej, tel: 063/42-361 Iščemo montažerje na vzhodnem delu Slovenije. ž A AGENCIJA ZA ŠPORT, p.o. NOVO MESTO Zupančičevo sprehajališče 1, p.p. 30 razpisuje oddajo prostorov Doma športov na Loki v najem Predmet oddaje so prostori (pisarne) Doma športov na Loki Zupančičevo sprehajališče 1, v 1. in 2. nadstropju omenjene zagradbe v skupni površini 135 m2. Površine prostorov so različne velikosti (2x8 m2,2x12 m2,15 m2,3x17 m2_in 25 m2). Ostaja tudi možnost souporabe sejne sobe s površino 54 m2. Zgradba se nahaja 100 m od pošte v Novem mestu na mirnem in idiličnem prostoru ob reki Krki. Do stavbe je urejen asfaltni dovoz in ima pripadajoč parkirni prostor za približno 15 osebnih avtomobilov. S prijavljenimi ponudniki bo opravljen razgovor, na podlagi katerega bomo prostore oddali v najem najugodnejšemu ponudniku. Prijave sprejemamo do 1.12.1994. DOLENJSKI LIST OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA METLIKA Štev.: 008-2/94 Datum: 17.11.1994 SEZNAM LIST KANDIDATOV za volitve v OBČINSKI SVET OBČINE METLIKA, ki bodo 4. decembra 1994, in sicer: 1. LISTA ZA METLIKO 1 JOŽE MIHELČIČ, roj. 28.8.1947 naslov: METLIKA, JANKA BRODARIČA 1 poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: DIREKTOR 2 TIHOMIR SKOLIBER, roj. 8.5.1952 naslov: METLIKA, FRANA LEVSTIKA 11 poklic: DIPLOMIRANI EKONOMIST delo: DIREKTOR 3 MARTIN ČRNUGEU, roj. 21.9.1949 naslov: METLIKA, BREG REVOLUCIJE 20 A poklic: DIPLOMIRANI EKONOMIST delo: DIREKTOR 4 OTMAR ŠTURM, roj. 13.7.1943 naslov: METLIKA, MESTNI TRG 25 poklic: ELEKTRO INŽENIR, delo: DIREKTOR 5 ANTON BEZENŠEK, roj. 31.12.1953 naslov: METLIKA, CESTA BRAT IN ENOTNOSTI 73 poklic: PREDMETNI UČITELJ delo: UČITELJ 6 JANEZ GAČNIK, roj. 24.4.1961 naslov: METLIKA, JEREBOVA ULICA 8 poklic: DIPL.ING. AGRONOMIJE, delo: VODJA SVETOV SLUŽBE 7 ALENKA MOZETIČ, roj. 29.4.1968 naslov: METLIKA, TRDINOVA POT 2 A poklic: EKONOMISTKA, delo: DIREKTORICA 8 ZEUKO KOKOT roj. 26.10.1951 naslov: ROSALNICE, ROSALNICE 45 poklic: KOVAČ, delo: VODJA SKLADIŠČA 9 SLAVKO BRUNSKOLE, roj. 14.5.1938 naslov: HRAST PRI JUGORJU, HRAST PRI JUGORJU 1 poklic: GOSTINSKI DELAVEC, delo: GOSTILNIČAR 10 CVETKO RUS, roj. 30.3.1949 naslov: GRADAC, GRADAC 115 poklic: UČITELJ, delo: DIREKTOR 11 MIRIJANA BEZEK JAKŠE, roj. 23.11.1958 naslov: METLIKA, TRDINOVA POT 4 A poklic: DIPL. NOVINARKA, delo: NOVINARKA 12 SLOBODAN UDOVIČIČ, roj. 12.6.1943 naslov: METLIKA, CESTA BRAT IN ENOTNOSTI 34 poklic: PRAVNIK, delo: VODJA URADA ZA DELO 13 ROMAN KAPUŠIN, roj. 27.9.1968 naslov: KRASINEC, KRASINEC 55 poklic: GOSTINSKI DELAVEC, delo: GOSTILNIČAR 14 ANTON TOMC, roj. 1.1.1949 naslov: KRIŽEVSKA VAS, KRIŽEVSKA VAS 52 poklic: DIPL. EKONOMIST, delo: DIREKTOR 15 IVAN SLOBODNIK, roj. 9.5.1967 naslov: RADOVIČA, RADOVIČA 11 poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: PREDSTAV PIVOVARNE 16 MARJAN PEZDIRC, roj. 5.5.1963 naslov: PODZEMEU, PODZEMEU 14 poklic: EKONOMIST delo: VODJA KOMERCIALE 17 MARJAN VIDIC, roj. 13.10.1950 naslov: ROSALNICE, ROSALNICE 58 poklic: KLJUČAVNIČAR, delo: VZDRŽEVALEC 18 JULIJ BRINC, roj. 20.8.1950 naslov: OTOK, OTOK 24 poklic: STROJNI KUUČAVNIČAR, delo: OBRTNIK 2. SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1 MAKSIMILIJAN VAJDA, roj. 6.10.1940 naslov: METLIKA, VINOGRADNIŠKA CESTA 41 poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, delo: UPOKOJENEC 2 DUŠAN BRINC, roj. 17.5.1963 naslov: METLIKA, VINOGRADNIŠKA CESTA 37 poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: PODJETNIK 3 JOŽEF PIRKOVIČ, roj. 27.8.1936 naslov: METLIKA, GANGLOVA ULICA 7 poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 4 JOŽEF OMERZEL, roj. 20.3.1945 naslov: KRIŽEVSKA VAS, KRIŽEVSKA VAS 14 poklic: UČITEU TELESNE VZGOJE, delo: UČITEU 5 MILAN POPOVIČ, roj. 22.12.1959 naslov: HRAST PRI JUGORJU, HRAST PRI JUGORJU 24 poklic: ELEKTRO TEHNIK, delo: PODJETNIK 6 JOŽE LEŠČANEC, roj. 24.12.1960 naslov: BOŽAKOVO, BOŽAKOVO 5 poklic: MEHANIK, delo: PODJETNIK 7 JANKO GUŠTIN, roj. 5.9.1958 naslov: METLIKA, GANGLOVA ULICA 7 poklic: ELEKTRO TEHNIK, delo: PODJETNIK 8 NADA SIMONIČ, roj. 22.4.1961 naslov: DRAŠIČI, DRAŠIČI 56 poklic: TRGOVKA, delo: PODJETNICA 9 RADOSLAV ŽNIDARŠIČ, roj. 1.12.1945 naslov: ČURILE, ČURILE 13 poklic: KVALIFICIRANI DELAVEC, delo: DELAVEC 10 JOŽEF BRAJKOVEC, roj. 22.12.1948 naslov: GORNJI SUHOR pri Metliki, GORNJI SUHOR pri Metliki 9 poklic: MIZAR, delo: PODJETNIK 11 ROBERT GLAZER, roj. 6.12.1972 naslov: GRADAC, GRADAC 133 poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: PODJETNIK 12 ZEUKO GORENC, roj. 22.4.1952 naslov: KAMENICA, KAMENICA 2 poklic: KVALIFICIRAN DELAVEC, delo: PODJETNIK 13 ROBERT RUS, roj. 31.5.1970 naslov: BOLDRAZ, BOLDRAŽ 17 poklic: KMETOVALEC, delo: DELAVEC 14 SANDI FLAJNIK, roj. 21.3.1963 naslov: GRADAC, GRADAC 129 poklic: MIZAR, delo: PODJETNIK 15 IVAN TOMC, roj. 24.7.1947 naslov: KRIVOGLAVICE, KRIVOGLAVICE 2 poklic: TRGOVEC, delo: DELAVEC 16 FRANC SEDLAR, roj. 20,3.1948 naslov: SL4MNA VAS, SLAMNA VAS 6 A poklic: MIZAR, delo: DELAVEC 17 HANZI BAJUK, roj. 16.3.1965 naslov: METLIKA, POT NA VESELICO 9 poklic: ZIDAR, delo: PODJETNIK 18 JOŽE PEZDIREC, roj. 2.10.1965 naslov: SLAMNA VAS, SLAMNA VAS 3 poklic: ZIDAR, delo: PODJETNIK 3. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1 JANKO BRAČIKA, roj. 4.4.1951 naslov: METLIKA, CANKARJEVA CESTA 1 poklic: AVTOMEHANIK, delo: MOJSTER VZORČENJA 2 ANICA KOPINIČ, roj. 26.7.1951 naslov: METLIKA, STRMA POT 4 poklic: UČITEUICA, delo: RAVNATEUICA KNJIŽNICE 3 ANTON ZUPANČIČ, roj. 29.12.1925 naslov: DRAGOMLJA VAS, DRAGOMLJA VAS 10 poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo-: UPOKOJENEC 4 JOŽE MAVRETIČ, roj. 29.10.1950 naslov: DRAŠIČI, DRAŠIČI 2 B poklic: STROJNI TEHNIK, delo: KMETOVALEC 5 JANEZ VIDETIČ, roj. 10.4.1941 naslov: METLIKA, CES.BRATSTVA IN ENOTNOSTI 34 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA, delo: DIREKTOR 6 FRANČIŠKA HAUPTMAN, roj. 20.5.1946 naslov: TRNOVEC, TRNOVEC 1 A poklic: VZGOJITEUICA, delo: RAVNATEUICA 7 ANTON GAŠPERIČ, roj. 5.5.1945 naslov: METLIKA, NASEUE BORISA KIDRIČA 3 poklic: UČITEU, delo: RAVNATEU 8 BLAŽ MLAČAK, roj. 19.10.1946 naslov: METLIKA, BREG REVOLUCIJE 18 B poklic: SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, delo: DIREKTOR 9 VERA JAKŠA, roj. 20.11.1951 naslov: GERŠIČI, GERŠIČI 7 poklic: KONFEKCIJSKA TEHNICA, delo: VODJA 0PERAT PRIR DEL 10 ANTON ŽUNIČ, roj. 3.12.1949 naslov: KRIVOGLAVICE, KRIVOGLAVICE 1 poklic: ELEKTRIKAR, delo: ELEKTRIKAR 11 IVAN ŠUŠTARŠIČ, roj. 18.5.1935 naslov: GRADAC, GRADAC 29 poklic: LESARSKI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 12 PETER BADOVINAC, roj. 31.1.1950 naslov: JUGORJE PRI METLIKI, JUGORJE PRI METLIKI 5 poklic: NATAKAR, delo: GOSTILNIČAR 13 ANTONIJA RADKOVIČ, roj. 16.4.1947 naslov: BEREČA VAS, BEREČA VAS 43 poklic: UČITEUICA, delo: UČITEUICA 14 ANTON ČERNIČ, roj. 17.8.1950 naslov: KRIŽEVSKA VAS, KRIŽEVSKA VAS 18 poklic: SLIKOPLESKAR, delo: OBRTNIK 15 GABRE PREDOVIČ, roj. 15.2.1957 naslov: METLIKA, ŽUPANČIČEVA ULICA 3 poklic: TEKSTILNO MEHANSKI INŽENIR, delo: VODJA PLETILNICE 16 MARJETKA ŽELE, roj. 29.1.1955 naslov: METLIKA, TOMŠIČEVA ULICA 10 poklic: DIPL.ING. TEKST TEHNOLOGIJE, delo: PODJETNICA 17 ALOJZ ŠTEFANIČ, roj. 29.12.1929 naslov: DOLNJE DOBRAVICE, DOLNJE DOBRAVICE 7 poklic: KMETOVALEC, delo: UPOKOJENEC 18 VIDA ŠEGINA MATKOVIČ, roj. 12.8.1954 naslov: RADOVIČI, RADOVIČI 4 poklic: DIPL. SOCIOLOGINJA, delo: SAM. SVET ZA RAZV KADROV 4. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 1 ALOJZ MALENŠEK, roj. 11.7.1957 naslov: GRADAC, GRADAC 86 poklic: DIPL.ING. ELEKTROTEHNIKE, delo: SAM. RAZ ELEK NAP 2 JOŽE NEMANIČ, roj. 25.11.1968 naslov: BOŽAKOVO, BOŽAKOVO 20 poklic: DIPL. ING. AGRONOMIJE, delo: PRIPRAVNIK 3 ANTON PENIČ, roj. 20.6.1941 naslov: BEREČA VAS, BEREČA VAS 34 A poklic: STROJNI TEHNIK, delo: UPOKOJENEC 4 MARIJA STARIHA, roj. 26.5.1943 naslov: METLIKA, ULICA 1. MAJA 5 poklic: MLEKARKA, delo: UPOKOJENKA 5 JOSIP MALJEVIč, roj. 5.11.1948 naslov: METLIKA, JEREBOVA ULICA 16 poklic: DIPL. ING. AGRONOMIJE, delo: SVET ZA VINOGRAD. 6 JOŽE KOČEVAR, roj. 20.8.1957 naslov: BERČIČE, BERČIČE 11 poklic: PREDM. UČITEU FI.,MA.,INF0., delo: REFZAZVEZE IN INF0. 7 ANTON SLANC, roj. 31.10.1963 naslov: METLIKA, MESTNI TRG 13 poklic: OBRATNI ELEKTRIKAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 8 ALOJZ KOČEVAR, roj. 31.1.1954 naslov: GRADAC, GFLADAC 32 poklic: NATAKAR, delo: VODJA DELOVNE ENOTE 9 JOŽICA GRŠIČ, roj. 25.5.1960 naslov: BOJANJA VAS, BOJANJA VAS 11 poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA, delo: VODJA AGENCIJE 10 PETER PEZDIRC, roj. 16.7.1950 naslov: KRASINEC, KRASINEC 35 poklic: KMETOVALEC, delo: KMETOVALEC 11 ALOJZIJ ŠTEFANIČ, roj. 31.5.1950 naslov: KRIŽEVSKA VAS, KRIŽEVSKA VAS 5 poklic: TRGOVEC, delo: POSLOVODJA TRGOVINE 12 IVANKA PEČARIČ, roj. 26.5.1967 naslov: ČURILE, ČURILE 7 poklic: DIPL.ING. AGRONOMIJE, delo: TEHN. VINOGRAD. PR0IZ. 13 JANEZ ŠTEFANIČ, roj. 4.10.1952 naslov: DRAŠIČI, DRAŠIČI 14 poklic: DELAVEC, delo: DELAVEC 14 ANA MILČINOVIč, roj. 12.7.1941 naslov: METLIKA, CESTA BRAT. IN ENOTNOSTI 6 poklic: EKONOMSKA TEHNICA, delo: VIŠJA REFERENTKA 15 ANDREJ BELIČIČ, roj. 17.12.1961 naslov: METLIKA, ULICA 1. MAJA 6 poklic: MAG KEMIJ. TEHNOLOGIJE, delo: SAMOST RAZV TEHNOLOG 16 TATJANA ŠUKUE, roj. 14.5.1964 naslov: TRNOVEC, TRNOVEC 22 poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA, delo: USLUŽBENKA 17 ANTON NEMANIČ, roj. 11.8.1949 naslov: BOŽAKOVO, BOŽAKOVO 26 poklic: VODOVODNI INŠTALATER, delo: ZASEBNI OBRTNIK 18 ANTON ŠUKLJE, roj. 26.8.1927 naslov: BUŠINJAVAS, BUŠINJA VAS 13 poklic: KMETOVALEC, delo: UPOKOJENEC 5. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1 RAFAEL ŠVIGEU, roj. 2.3.1948 naslov; METLIKA, NASEUE BORISA KIDRIČA 3 poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KONTROLOR INŠTRUKTOR 2 JOŽE MARKO MATKOVIČ, roj. 11.12.1947 naslov: METLIKA, PARTIZANSKI TRG 14 poklic: DIPL.ING. FIZIKE, delo: SAMOSTOJNI RAZISKOVALEC 3 ANDREJ SEVER, roj. 30.10.1949 naslov: METLIKA, MARENTIČEVA ULICA 30 poklic: DIPL.ING. ELEKTR., delo: ELEKTRO INŠPEKTOR 4 BORIS KLEPEC, roj. 20.7.1953 naslov: METLIKA, JEREBOVA ULICA 1 poklic: VILIČARIST delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 5 MARKO PLUT roj. 7.8.1963 naslov: METLIKA, MESTNI TRG 1 poklic: TRGOVEC, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 6 JOŽEF KASTELIC, roj. 31.5.1946 naslov: METLIKA, KOLODVORSKA ULICA 2 poklic: PROMETNI TEHNIK, delo: ODPREMNIK VLAKOV 7 ANTON RUS, roj. 1.1.1947 naslov: METLIKA, GUBČEVA ULICA 49 poklic: ŠOFER, delo: NEZAPOSLEN 8 SILVO VERGOT roj. 26.12.1955 naslov: METLIKA, ULICA JANKA BRODARIČA 3 poklic: TOPLOTNI IZOLATER, delo: ZAVAROV. ZASTOPNIK 9 RUDI PIBERNIK, roj. 25.8.1970 naslov: METLIKA, ULICA 1. MAJA 4 poklic: STRUGAR, delo: DELAVEC 6. SLOVENSKA NACIONALNA DESNICA - SND 1 SILVESTER JAKŠA, roj. 31.12.1964 naslov: GFIADAC, GRADAC 89 poklic: DELAVEC, delo: NEZAPOSLEN 2 JOŽEF MOLEK, roj. 7.5.1945 naslov: SLAMNA VAS, SLAMNA VAS 12 poklic: VKV MEHANIK TK, delo: VKV MEHANIK TK 3 VOJKO PLUT, roj. 10.4.1970 naslov: METLIKA, GUBČEVA ULICA 4 poklic: PTT MANIPULANT, delo: POŠTAR 4 JOŽE KRIŽAN, roj. 28.2.1966 naslov: OTOK, OTOK 19 poklic: AVTOMEHANIK, delo: DELAVEC 5 JOŽEF PEZDIRC, roj. 27.3.1961 naslov: PODZEMEU, PODZEMEU 3 poklic: METALIZER, delo: METALIZER 6 ALENKA FILAK, roj. 16.4.1969 naslov: GRADAC, GRADAC 26 poklic: NATAKARICA, delo: NATAKARICA 7. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 1 JULIJ NEMANIČ, roj. 25.12.1938 naslov: METLIKA, JEREBOVA ULICA 14 poklic: DR.TEHNO. ZNANOSTI-ENOLOG, delo: PREDSTOJNIK ENOL. LABORATORIJA 2 SLAVKO DRAGOVAN, roj. 21.2.1961 naslov: SVRŽAKI, SVRŽAKI 9 B poklic: ING. AGRONOMIJE, delo: DIREKTOR ZASEB. PODJETJA 3 MIROSLAV TRAMPUŠ, roj. 10.7.1958 naslov: METLIKA, MESTNI TRG 22 poklic: ELEKTRO TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI KMETOVALEC 4 JOŽEF KLEPEC, roj. 28.1.1950 naslov: METLIKA, KRASINEC 28 poklic: KMETOVALEC, delo: SAMOSTOJNI KMETOVALEC 5 MARTIN KRAMARIČ, roj. 27.5.1939 naslov: METLIKA, STARA CESTA 6 poklic: BOLNIČAR, delo: MEDICINSKI USLUŽBENEC 6 ANTON PLUT roj. 25.3.1954 naslov: DRAŠIČI, DRAŠIČI 48 poklic: ING. AGRONOMIJE, delo: SAMOSTOJNI KMETOVALEC 7 ANTON PEZDIRC, roj. 28.9.1958 naslov: METLIKA, PARTIZANSKI TRG 21 poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: VODJA VINSKE KLETI 8 JOŽE ŽLOGAR, roj. 26.1.1957 naslov: RAVNACE, RAVNACE 6 poklic: GOZDARSKI DELAVEC, delo: SAMOSTOJNI OBRTNIK 9 MARTIN JANŽEKOVIČ, roj. 6.10.1962 naslov: RADOVIČA, RADOVIČA 36 poklic: STROJNI KUUČAVNIČAR, delo: SAMOSTOJNI OBRTNIK 10 MARJAN PEZDIRC, roj. 22.9.1956 naslov: PODZEMEU, PODZEMELJ 1 A poklic: ŠOFER, delo: PREVOZNIK 11 DARINKASLANC roj. 8.8.1961 naslov: ČURILE, ČURILE 23 A poklic: ING. AGRONOMIJE, delo: KMETIJSKA POSPEŠEVALKA 12 ANTON JAKLJEVIČ, roj. 30.4.1962 naslov: GRABROVEC, GRABROVEC 1 poklic: AVTOMEHANIK, delo: MEHANIK - SKLADIŠČNIK 13 MIRKO KAMBIČ, roj. 16.10.1947 naslov: GORNJA LOKVICA, GORNJA LOKVICA 10 A poklic: KUUČAVNIČAR, delo: DELOVODJA 14 MARTIN JUREJEVČIČ, roj. 12.3.1961 naslov: OKLJUKA, OKUUKA 2 poklic: GOZDARSKI DELAVEC, delo: SAMOSTOJNI OBRTNIK 15 ANTON DRAGINC, roj. 11.4.1956 naslov: BUŠINJAVAS, BUŠINJAVAS 32 poklic: VOZNIK, delo: VOZNIK 16 JANEZ STARC, roj. 21.5.1941 naslov: METLIKA, ŠESTOVA ULICA 18 poklic: RUDARSKO GEOLOŠKI TEHNIK, delo: TEHNIČNI VODJA 17 JOŽE VRANIČAR, roj. 11.10.1957 naslov: SLAMNA VAS, SLAMNA VAS 17 A poklic: MEHANIK KMETIJ. MEHANIZ., delo: SAMOSTOJ. KMETOV 18 JOŽE SMUK, roj. 18.4.1958 naslov: MLAKE, MLAKE 2 poklic: KMETOVALEC, delo: SAMOSTOJNI KMETOVALEC 8. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 1 BOŽIDAR KOBE, roj. 1.2.1946 naslov: PODZEMEU, PODZEMEU 17 B poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: DIREKTOR 2 ZVONKO GERBEC, roj. 20.12.1958 naslov: METLIKA, ULICA NA LAZAH 1 poklic: TEKSTILNI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 3 ANTON MUC, roj. 2.1.1934 naslov: METLIKA, GUBČEVA ULICA 1 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA, delo: UPOKOJENEC 4 MINKA KOČEVAR, roj. 17.12.1964 naslov: DRAGOMUA VAS, DRAGOMUA VAS 28 poklic: UČITEUICA, delo: UČITEUICA 5 BORIS GOVEDNIK, roj. 21.9.1951 naslov: SLAMNA VAS, SLAMNA VAS 26 poklic: AVTOMEHANIK, delo: MOJSTER VZDRŽEVANJA 6 NIKOLA LADIKA, roj. 6,11.1942 naslov: METLIKA, BOČKA10 poklic: DIPL. EKONOMIST, delo: VODJA ODDELKA 7 JULIJ NOVAK, roj. 5.3.1952 naslov: GRADAC, GFIADAC 87 poklic: TRGOV. POSLOVODJA, delo: TRGOV. POSLOVODJA 8 MARKO STEPAN, roj. 11.6.1958 naslov: METLIKA, ŽUPANČIČEVA ULICA 6 poklic: PROFESOR, delo: REFERENT CZ 9 SILVO ŠTUBUAR, roj. 6.10.1963 naslov: ROSALNICE, ROSALNICE 74 poklic: POSLOVODJA, delo: VODJA OBRATA 10 JOŽEF GERKŠIČ, roj. 27.12.1945 naslov: GORNJI SUHOR pri Metliki, GORNJI SUHOR pri Metliki 1 poklic:. TRGOVSKI TEHNIK, delo: DIREKTOR 11 JANEZ HUMUAN, roj. 5.10.1954 naslov: BOLDRAŽ, BOLDRAŽ 3 A poklic: STROJNI KUUČAVNIČAR, delo: MOJSTER VZORČENJA 12 SABINA ŠAVOR, roj. 25.5.1971 naslov: RADOVIČA, RADOVIČA 28 A poklic: GIMNAZIJSKA MATURANTKA, delo: KOMERCIAUSTKA 13 NIKICA VIKTOROVSKI, roj. 4.3.1948 naslov: METLIKA, ULICA 1. MAJA 5 poklic: POSLOVODJA, delo: POSLOVODJA 14 BOŠTJAN KOČEVAR, roj. 31.7.1974 naslov: METLIKA, ULICA 1. MAJA 4 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: VOJAK 15 SLAVKO VESELIČ, roj. 23.4.1960 naslov: METLIKA, HUBČEVA ULICA 43 poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT delo: DIREKTOR 16 DUŠANKA KOČEVAR, roj. 11.12.1965 naslov: METLIKA, ŠESTOVA ULICA 15 poklic: UČITEUICA, delo: PREDMETNA UČITEUICA 17 JURIJ FLAJNIK, roj. 10.9.1927 naslov: METLIKA, GANGLOVA ULICA 5 poklic: TRGOVSKI POSLOVODJA, delo: UPOKOJENEC 18 VEKOSLAV PREVALŠEK, roj. 31.5.1941 naslov: METLIKA, NASELJE STANETA ROZMANA 23 poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: DIREKTOR V občini Metlika se voli 18 članov občinskega sveta. Predsednica OVK: MARIJA ČRNUGELJ, dipl. iur, l.r. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA METLIKA Št.: 008-2/94 Datum: 17.11.1994 SEZNAM KANDIDATUR za volitve ŽUPANA OBČINE METLIKA, ki bodo 4. decembra 1994: 1. BRANKO MATKOVIČ, roj. 21.3.1957, Metlika, Radoviči 4 poklic: diplomirani pravnik, delo: predsednik SOb Predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 2. STANISLAV BAJUK, roj. 27.10.1941, Metlika, Cankarjeva c. 34 poklic: dipl. inž. agronomije, delo: vodstveni delavec Predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 3. JOŽE MATEKOVIČ, roj. 9.12.1951, Metlika, Belokranjskega odreda 3 poklic: ekonomist, delo: predsednik IS SOb Predlagatelj: Jože Mihelčič in skupina volilcev 4. MIROSLAV TRAMPUŠ, roj. 10.7.1958, Metlika, Mestni trg 22 poklic: elektrotehnik, delo: samostojni kmetovalec Predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS Predsednica OVK MARIJA ČRNUGELJ, dipl. iur., l.r. SLS Metlika se predstavi • Slovenska ljudska stranka bo na lokalnih volitvah 4. decembra nastopila s kandidatno listo za občinski svet in kandidatom za metliškega župana. • SLS je opozicijska stranka, ki si prizadeva uresničiti neuresničene cilje nekdanjega DEMOS-a in je v svojih prizadevanjih načelna in pokončna. SLS gradi na slovenski tradiciji in je odprta za vse sloje prebivalstva. Zagovarja poštenost in načelnost tako v vsakdanjem življenju kot v politiki. Korupcijo, s katero se že srečujemo skoraj v vseh porah našega življenja, SLS najodločneje obsoja. Skratka, SLS želi biti del ljudi, izhajati predvsem iz ljudi in reševati probleme na politični ravni teh ljudi. • Kandidat SLS za metliškega župana je MIRKO TRAMPUŠ iz Metlike. Je preprost mlad človek, nepoznan v dosedanjem političnem življenju, vendar človek osebnih kvalitet in sposobnosti, vrednih zaupanja za prvega moža metliške občine. • Tudi kandidatna lista za občinski svet je sestavljena podobno. Na njej sodelujejo ljudje, ki so se v življenju že izkazali. To so: dr. Julij Nemanič iz Metlike, inž. Slavko Dragovan iz Svržakov, Mirko Trampuš iz Metlike, Jože Klepec s Krasinca, Martin Kramarič iz Metlike, inž. Anton Plut iz Drašičev, Anton Pezdirc iz Metlike, Martin Janžekovič z Radoviče, Marjan Pezdirc iz Podzemlja 1, inž. Darinka Slane iz Čuril, Anton Jakljevič iz Grabrovca, Mirko Kambič z Lokvice, Martin Jurejevčič iz Okljuke, Anton Draginc iz Bušinje vasi, Janez Starc iz Metlike, Jože Vraničar iz Slamne vasi in Jože Smuk iz Mlak. ■N/l Mercator tel. (068) 321-866 tel., faks (068) 324-065 kmetijska zadruga krka MERCATOR-KZ “KRKA” z.o.o. NOVO MESTO PE OSKRBA BLAGOVNICA ŽABJA VAS UGODNA PRODAJA KERAMIČNE PLOŠČICE (GIRARDI, RAGNO, KERAMIX, GORENJE, ORAHOVICA, KLINKER,...) ŽE OD 679,80 SIT m2 WC ŠKOLJKA 3.685,00 KERAMIČNI UMIVALNIKI 1.372,00 KOPALNA KAD 170, EMAJL 4.989,00 TUŠ KAD 80 X 80, EMAJL 1.716,00 TUŠ KAD 90 X 75, EMAJL 2.059,00 TUŠ KAD 75 X 75, EMAJL 1.888,00 Možnost nakupa na tri čeke brez obresti! OBVESTILO Občinska volilna komisija Trebnje sporoča občankam in občanom, da je pri objavi seznama list kandidatov za redne volitve v občinski svet v občin Trebnje, ki je bil objavljen v GLASILU OBČANOV (november 1994, št. 4) prišlo do napake, in sicer: v 3. VOLILNI ENOTI se iz seznama kandidato Socialdemokratske stranke Slovenije črta kandidatka pod zap. št. 4 Stank ZALETELJ. za napako se opravičujemo^ 18 DOLENJSKI LIST Zakaj avtomobil Pony vozi preko 6000 Slovencev? Zato ker je avtomobil z voznimi lastnostmi in udobjem Pony-ja lahko le teoretično cenejši. poNY'j,'v°^o, NOVE CENE Pony ftrtner 3 vrata 16.990 DEM ^Af- Pony GLS 5 vrat 19.990 DEM 4 £V ^ Pony GLS 4 vrata 20.540 DEM Pony LS 4 vrata 18.490 DEM 4 HYunnm Prodajna mreža: Rozal Komerc d.o.o., Kolodvorska 14, 61330 Kočevje, tel.: 061/851 113 Eminent d.o.o., Kandijska 14, 68000 Novo mesto, tel.: 068/28 950, 323 902 Eminent d.o.o., Cesta Krških žrtev 51, 68270 Krško, tel.: 0608/22 950 Svetovno znana tovarna JOŠT, ki izdeluje opremo za vsa tovorna vozila in prikolice, vam predstavlja novo generacijo svojih izdelkov. Vsi izdelki, kot so sedla za vlačilce, kraljevi čepi, dvižne noge, venci za prikolice, vogalniki in podporne noge za kontejnerje, vlečne kljuke itd., so izdelani iz najboljših materialov, drsne površine pa so izdelane iz najbolj kvalitetnih umetnih mas, ki izključujejo uporabo maziv in so tako ekološko priporočljive. Vse dele, ki se obrabijo, lahko zamenjamo z uporabo standardnega orodja. Vedno na zalogi tudi vsi rezervni deli! Generalni uvoznik in zastopnik: AVTOlMPEX d. o.o. Celovška 150, LJUBLJANA tel.: 061/159 30 62 POSEBNA PONUDBA VOZIL CITROiN 12% POPUST ZA VSE MODELE NA ZALOGI: AX FIRST 1.1 i AX CABAN 1.1 i ZX AURA 1.8 i C 25 E FURGON CENI 00 REGISMIJE (112% POPUSTOM) 1.188.000 Sli 1.249.000 511 2.095.200 511 2.488.500 511 A ugoden kredit (R+13%) na eno do treh let NAGRADNO ŽREBANJE ZA KUPCE NOVOTEHNE AVTOMOBILI. AVTOSALON: NOVO MESTO ^ TEL: 068 322 066 KRŠKO TEL: 0608 21485 POSAVJE BREŽICE TEL: 0608 63 009 KO PRIČAKUJETE VEC, IZBERITE KVALITETNO PONUDBO! DOLENJSKA BANKA Plinski radiatorji ACCORRONI, zasnovani in izdelani po najnovejši tehnologiji, delujejo tako na zemeljski plin kot na butan propan. Izredno so praktični, saj za instalacijo ne potrebujete ne dimnika ne vodovodne napeljave. Skozi eno samo odprtino v zidu se dovaja zrak za izgorevanje in odvajajo dimni plini, zato plinski radiatorji ACCORRONI ne uporabljajo kisika iz prostora, ki ga ogrevajo. Na voljo je šest različnih, moderno oblikovanih modelov, ki v najkrajšem času ogrejejo vsak stanovanjski ali poslovni prostor in potem samodejno vzdržujejo željeno temperaturo. Ekskluzivni uvoznik: AiJill MTII gMD TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM /A\ — RAZNO — SLUŽBO IŠČE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 24. novembra - Janez Petek, 25. novembra - Katarina Sobota, 26. novembra - Konrad Nedelja, 27. novembra - Vigil Ponedeljek, 28. novembra - Jakob Tbrek, 29. novembra - Radivoj Sreda, 30. novembra - Andrej LUNINE MENE 26. novembra ob 8.04 - zadnji krajec kino BREŽICE: 25.11. (ob 18. uri), 26. in 27.11. (ob 18. in 20. uri) ter 28.11. (ob 20. uri) komedija Trije lopovi in potepin. 30.11. (ob 20. uri) triler Ruby Cairo. ČRNOMELJ: 25.11. (ob 20. uri) koncert. 26. in 27.11. (ob 18. uri in 20.15) ameriška romantična komedija Štiri poroke in pogreb. KOSTANJEVICA: 26.11. (ob 18. in 20. uri) komedija Stare sablje. 27.11. (ob 18. uri in 20.20) ljubezenska drama Ko moški ljubi žensko. METLIKA: 25.11. (ob 18. uri in 20.15) ameriška romantična komedija Štiri poroke in pogreb. 26. in 27.11. (ob 20. uri) ameriški erotični triler Kot voda za čokolado. KRŠKO: 25.11. (ob 20. uri) in 27.11. (ob 18. uri) ameriška vojna drama Nebo in zemlja. 29. in 30.11. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Prava stvar. NOVO MESTO: Od 24. do 28. in 30.11. (ob 16. uri, 18.15 in 20.30) in 29.11. (ob 18.15 in 20.30) premiera akcijskega filma Resnične laži. • KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO, ljubezenska drama (When a Man Loves a Woman, ZDA, 1994, 125 minut, režija: Luis Mandoki) Eden izmed reklamnih sloganov tega filma pravi, da je to “zgodba, ki se začne tam, kjer se druge končajo ”. Skoraj po pravilu se namreč zgodbe z zgoraj navedeno žanrsko oznako ukvarjajo s problemom, kako v slabih dveh urah spraviti skupaj dva, ki včasih sploh nista zaljubljena, če pa sta že, potem se za njuno neovirano srečo nenadoma pojavi tisoč in ena prepreka. Happyend je tukaj zakon, vendar je čas klasičnih solzavk tudi že pokojen. Rešitev, in s tem za vse dokaj sprejemljiv konec, je zato res salomonska: zadnje solze ali objemi popolne sreče so gosto prepojeni s solzami grenivkami, ki so jih protagonisti točili ob vseh vmesnih neljubih kalvarijah. Zato tistim, ki jih točijo, vedno (vsaj malo) verjamemo, da so srečo zaslužili z vso pravico. Ko moški ljubi žensko, je vse to preskočil, zato se začenja kot zgodba o zelo zaljubljenem poročenem paru z dvema majhnima otrokoma in solidnim bančnim računom. Andy je pilot in dober oče, vendar je bolj malo doma. Megje socialna uslužbenka in prav tako dobra mama. Vendar je ta družinska idila vedno bolj navidezna, kajti Megse sem ter tja napije, on jo strezni in potem seksata. Meg nato pije še nekoliko pogosteje in tudi že doma, seveda na skrivaj. Delo in dom ji vedno bolj polzita skozi vodke se oprijemajoče prste. Potem uvidi, da bi se lahko napila vsak dan, zato se akcije takoj poloti s hudo vnemo. On zdaj z njo nič več ne seksa, še več, odloči se, da je temu treba napraviti konec. Spravi jo na kliniko za alkoholike, vendar s lem zašije samega sebe. Meg tam namreč spozna, daje bil njeni ljubezni do ognjene vode boter sam mož, ker je ob tem vztrajno mižal. On sicer trdi, da je tudi to ljubezen, ona pa, da je to strahopetno, in ga požene čez prag. Garcia je nato očka le občasno. Ker pa prave ljubezni preživijo še tako ostre čeri zmot in zablod, ji ponovno razodene svoje grešno srce, jo poljubi, objame in odpelje v posteljo. Družina je spet sestavljena, zlodej iz vodke je premagan. Ta film je eden izmed tistih, ki ameriški družini iščejo izgubljeno prihodnost. Pohvalimo pa lahko v tovrstnih primerih redko dejstvo, da jo je našel skoraj brez obveznih patetičnih floskul. Zato naj vam ne bo nerodno, če ste nekoliko jokali. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji TRAKTOR FENDT, 50 KS, odlično ohranjen, samo 1200 delovnih ur, s kabino, prodam za 27.000 DEM. ® (061)372-158. TRAKTOR UNIVERZA!., 500 delovnih ur, in traktor Univerzal, 550 DTC, 600 delovnih ur, prodam. * 78-527. 9164 TRAKTOR URSUS 360, Deutz, 30 KM, samonakladalno prikolico Sip PRP 2 in cisterno Crcina, 2700 I, prodam. ® 42-925. TRAKTOR ŠTAJER s koso in "dbMcNl-co prodam ali menjam za govedo. ® 60-137, zvečer. 9193 TRAKTOR DEUTZ 48, v dobrem stanju, prodam. » (0608)43-276. 9200 KMETOVALCI! AGROIZB1RA K RAN J nudi ugodno sestavne dele za generalno popravilo motorjev na traktorjih Ur-sus, Zctor, Univerzal, Fiat Štore, 1MT Tomo Vinkovič, Torpedo Deutz. Na zalogi imamo vedno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla, gume za traktorje Barum itd. Preden sc odločite za nakup, nas pokličite. Sc priporočamo! Agroizbira Kranj, ® (064)324-802. 9201 TRAKTOR IMT 539, Zctor 4712, BCS D ter motorja za TAM 60 in VW 1600 prodam. V 49-564 9216 NOV mešalnik za gnojevko na traktorski pogon prodam. » 45-142. 9234 NAKLADALKO za seno, 32 m3, ugodno prodam. » 45-667. 9235 TRAKTOR TV 420, letnik 1985, plug in brane prodam. » 83-356. 9252 NOV vakuumski agregat Alfa Laval UP 9 S, 2 vrčem za mleko ter pralnim avtomatom, prodam. Jože Šilcr, Prečna. » 23-482. TRAKTOR ŠTAJER, 18 KM, s koso, prodam. Zdravko Gregorčič, Družinska vas 28. Šmarješke Toplice. 9269 PLANIRNE DESKE, tipa 360 stopinj in 35 stopinj, vseh velikosti in za vse vrste traktorjev, izdelujemo in montiramo najceneje v Sloveniji. Brezplačna dostava na dom. Kovaštvo Andrej Mušič, Loka, Testenova 47. 61234 Mengeš. * (061)738-619. 9276 kupim DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan l-egan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA občetakih. Cenaposamezne številke 110 tolarjev;naročnina za 4. trimesečje IJ50tolarjev;za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd.2.700 talarjev; za tajino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 talarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN št.:52100-603-30624. Devizni račun št.:S2100 620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^ Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Avtohiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23 Novo mesto tel. 068/25-098 fax. 068/25-641 — pooblaščena prodaja in servisiranje vozil VW in AUDI — ugodne cene za rezervne dele in takojšnja dobava POSEBNA PONUDBA: možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah (AUDI 80 limited, AUDI A 6 quatro, PASSAT) — AUDI 80 že od 33.900 DEM dalje — posebne ugodnosti za kupce iz področja Dolenjske in Bele krajine: nižje cene za vozila iz zaloge POLO coupe 1,3 55 KS že za 18.700 DEM AUDI 80 TD11,9 90 KS, metalik, ABS, servo, cent. zakl. že za 41.900 DEM AUDI 80 AVANT1,61 KAT 101 KS, metalik, ABS, servo že za 42.950 DEM AUD1100 2,5 I TD1115 KS, metalik, ABS, servo, elek. pomik stekel, el. pom. streha, 6 prestav, radio že za 55.600 DEM ČELNI NAKLADAČ Riko prodam ali zumenjam za manjšo rabljeno samonakla-dalko. Alojz Štefanič, Gor. PiroŠica 25, Cerklje. 9313 V OKOLICI NOVEGA MESTA kupim zazidljivo parcelo. » 25-541. 8930 SUHE gobe odkupujem. ffi (0609)614-922, Bogdan. 9213 TELIČKA, starega do 15 dni, kupim. ® 84-343. 9304 KOSTANJEVE DROGOVE in ostali kostanjev les odkupujemo po ugodnih cenah. Možen tudi posek in spravilo lesa. ® 51-504, od 19. do 21. ure. 9340 motorna vozila Z 750, letnik 1985, prevoženih 33.000 km, registrirano do 3/95, prodam. ® 24-259. 9172 JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. » 83-665. 9182 R 5 D, 1.6, rdeče barve, letnik 1993, prodam. ® 78-227. 9194 Z 101, neregistrirano, prevoženih 80.000 km, prodam. * 312-236. 9202 LADO SAMARO, letnik 1989, registrirano do 11/95, prodam. * 73-209. 9203 R 4, letnik 3/91, krem barve, 32.000 km, prodam za 5800 DEM (v tolarjih). » 26-187. 9205 R 4 GTL, letnik 1991, dobro ohranjen, registriran do 10/95, prodam. ® 83-560. 9206 ŠKODO Favorit 135 LS, letnik 1991, prodam. ® (0608)32-809. 9208 R 19, letnik 3/89, petero vrat, 73.000 km, lepo ohranjen, prodamo za 12.500 DEM. Možen kredit ali zamenjava za cenejši avto. »(0608)87-454 ali (0609)614-571. 9219 R 5, letnik 1989, in termoakumulacijsko peč prodam. * 27-897. 9220 Z 101 GTL, letnik 1986, registrirano do 4/95, ohranjeno, prodam. » 65-645. 9223 JUGO 55, letnik 1989, karamboliran, prodam. Joži Hrovat. Stopiče 34 a, Stopiče. R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 5/95, in trifazni cirkular prodam. ® 65-044. 9241 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1991, prodam. » 23-914, po 16. uri. 9244 OPEL KADETT 1.6, letnik 1989, prodam. » 60-117. 9246 126 P, letnik 1986, registriran do 29.8.1995, prodam. Željko Djekič, Vaška c. 92, UrŠna sela. 9248 FORD ESCORT 1.6 D, letnik 10/87, registriran do 10/95, kovinske barve, prodam. * 57-891. 9254 GOLF C, letnik 1987/88, lepo ohranjen, prodam. ® 68-028. 9257 NOV ford escort prodam po zelo ugodni ceni » 78-136. 9259 R 5 CAMPUS, 5V, letnik 4/93, 15.000 km. rdeč, prodam. ® 23-289 ali 42-714. Z 101, letnik 1987, registriran do 6/95, prodam. » 83-297, popoldan. 9268 GOLF, letnik 12/89, ohranjen, prodam. ® 73-595. 9272 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, prodam. ® 85-692. 9274 IIVUNDAl PONY 1.3 LS, kovinsko siv, letnik 1990, odlično ohranjen, prevoženih 65.000 km, prodam. * 78-410. 9275 MOTOR APN 6, letnik 1986, lepo ohranjen, prodam za 400 DEM. ® 43-564. VOLKS3VAGEN HROŠČ, 1. 76, registri-ran 5/95, nove gume in luči, lepo ohranjen prodam. ® 22-783. R 19 1.8 i, letnik 1993, ter Clio 1.2 RT, letnik 1994, prodam. » 24-475. 9279 R 4, letnik 1990 in jugo 55, letnik 1986, prodam. ® 42-412. 9282 VISO OLDCIT 11 R, letnik 11/93, 18.000 km, in hrošča 1200, letnik 1975, prodam. »42-412. 9283 AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto — prodaja vozil RENAULT — menjava staro za novo — odkupi rabljenih vozil — ugodni krediti (4 leta) ob nakupu novega avtomobila vam podarimo brezplačno obvezno zavarovanje in tehnični pregled NOVO! NAJUGODNEJŠI LEASING V SLOVENIJI polog 25%, 30%, 40% 50% odplačilo na 2, 3, 4 ali 5 let Informacije (068) 324-533 FIATTIPO D, 1.7, letnik 1989, prodam. * 78-058. 9286 OPEL KADETT 1.6 KARAVAN, letnik 1990, prevoženih 58.000 km, temno sive kovinske barve, prodam. ® (064)332-290. 9289 SUZUKI MARUTI, letnik 3/93, garaži-ran, prevoženih 14.000 km, prodam. ® 22-955. 9295 JUGO KORAL 45, letnik 1991, rdeč, prodam. ® 85-872. 9297 JETO 1.6 B, letnik 1987, registrirano do 8/95, prodam. ® 49-114. 9301 R 4, letnik 1982 in certifikate prodam. » 27-781. 9303 OPEL CORSO, letnik 1990, registriran do 8/95, prodam za 10.900 DEM. ® 25-461. 9305 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, prvi lastnik, 20.000 km, prodam. »65-187. 9307 LADO 1200, letnik 1974, radiokasetofon, vlečna kljuka, prodam za 800 DEM. Drago Radešček, Boštanj , »(0608)81-485. 9318 GOLF B 1100, letnik 1977, registriran do 6/95, prodam ali zamenjam. » (0608)51-376 zvečer. 9321 ŠKODO 120 L, letnik 1987, registrirano do 19.10.1995 ugodno prodam » 48-446. 9324 OPEL KADETT 1.3, letnik 1988, dobro ohranjen, prodeam. Rataj, Prapreška pot 12, Otočec. 9329 FIAT 132, letnik 1980, registriran do 6/95, prva barva, prodam ® (0608)87-207. 9330 JUGO KORAL 45, letnik 1986, registriran do 6/95, delno karamboliran, prodam. ® 42-159, po 16. uri. 9331 Z 101, letnik 4/86, 79.000 km, garažira-no, prodam za 2.000 DEM ali po dogovoru. * (0608)87-016. 9332 R 19TS, letnik 9/89, registriran do9/95, 80.000 km, prodam. Karel Lindič, Škovec 9, Tržišče. 9335 GOLF D, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. * (0608)82-839. 9336 FIAT 126 P, letnik 1986, registriran do 12.11.1995, prodam. » Mirko Medle, Potov Vrh 16, Novo mesto, 26-893, zvečer. 9338 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1991 ter trajnožarečo peč prodam. V 65-694. 9343 JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. * 85-872. 9344 obvestila NESNICE, mlade jarkice, tik pred nc-snostjo, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemamo od 13. ure dalje vsak dan in dajemo vse informacije: Jože Zupančič, Oto-vcc 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, * (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšck 9, Mokronog, ® (068)49-567. 8077 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac. ® (0608)79-375. 9191 SPREJEMAM NAROČILA za bele kokoši, težke 4 kg inpctclinc, težke 5.5 kg. Cena za komad je 800 SIT. Dostava od 1. do 2. 12. 1994. ® (0609)614-922, Bogdan. 9212 ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo, montiramo in servisiramo. Cene ugodne. Možnost obročnega odplačevanja. * 49-532. 9243 TESNJEN JE OKEN in vrat z uvoženimi silikonskimi tesnili prihranite energijo, preprečite hrup in prah. ® (068)44-693. 9308 posest poslopji, i blizu Sen Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................. Ulica in krqj:.................................. Pošla:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:..................... fanflfi odkupuje kostanjev les po novih odkupnih cenah. Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Vse informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349. V BRUSNICAH prodam 11 a vinograda z zidanico. Elektrika v zidanici. ® 23-104, popoldan. 9287 HIŠO, 5 km iz Sevnice, ob cesti v Krško, 100 m2 uporabne površine, primerno za frizerski salon ali podobno, prodam. ® (0608)41-094. 9290 LESEN HRAM v dobrem stanju prodam. * (0608)75-768. 9323 prodam RABLJENA KOLESA naprodaj. » 341-952. 8659 PRAŠIČE, težke do 140 kg, prodam. ® 65-255. 9148 GUMI VOZ, 16 col, prodam za 130 DEM. »47-361. 9150 TELICO, brejo 5 mesecev, prodam. Mirko Verbič, K Roku 50, Novo mesto. 9151 1000 KG koruze v storžih prodam. »73-237/ 9153 SUHA mešana drva v Žužemberku prodam po 3000 SIT. » 42-238, popoldan. 9154 CERTIFIKATE v vrednosti 1.000.000 SIT prodam. * 47-568. 9155 fs9 TRAVNIK, 79 a, v Mokronogu prodam ali dam v najem. ® 49-017. 9161 NA BIZELJSKEM prodam vinograd v izmeri 2094 m2. » (0608)70-514. 9166 V ŽUŽEMBERKU prodam starejšo hišo, na novo prekrito, s 440 m2 vrta, komunalno urejeno. ® (061)137-45-06. 9185 PARCELO,400 m2, v Podturnu, 5 minut od Dolcnjsih Toplic, voda na parceli, elektrika poleg, prodam. ® (061)341-079 ali (068)65-528. 9187 KMETIJO v skupni izmeri 21 ha 77 a (polovica je gozda), s hišo in gospodarskimi ”, vse lahko dostopno, v Bratnicah blizu Šentvida pri Stični na Dolenjskem prodamo. Cena 250.000 DEM. * (061 )875-080, Ludvik Praznik. 9204 VIKEND - zidanico z vinogradom, 350 trt, na Tolstem Vrhu, prodam. * 41-143. 9229 PRIDEN STRIC vzame k sebi kmečko družino z veseljem do dela za posvojitev. Postanite dediči posestva! Šifra: »DEDIČI«. 9236 HIŠO v okolici Kočevja na parceli 940 m2, s centralno kurjavoo in telefonom, takoj vseljivo, prodam za 180.000 DEM » (061)853-985. 9239 8 A VINOGRADA prodam. Dostop po asfaltu do parcele. » (064)217-596. 9251 GOZD in pašnik, primeren za vinograd in vikend, vskupni izmeri 6108 m2, na Rih-povcu pri Trebnjem prodam. » 44-268. 9253 HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom v Novem mestu - Bršljm, primerno tudi za obrtno dejavnost, prodam. Anton Novak, Bršljin 10, » 323-339. 9260 VINO rose ter šmarnico in domače žj nje ugodno prodam. » 59-068. 9 STROJ s serijskim delom zelo iskanega artikla (pasta za umivanje rok) prodam za 6.000 DEM. Ana Rajšek, Simončičeva 2, Trebnje. 9160 MOTORNO ŽAGO Stihi 050 AV ugodno prodam. » 78-214, po 18. uri. 9162 KOMPRESOR Fagram prodam. * (0609)619-685. 9163 SENO, 20 ton, in mešana drva prodam. »85-017. 9167 PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo krmo, prodam. * 41-069. 9169 PRAŠIČA, težkega 160 kg, krmljenega samo z domačo krmo, prodam po 250 SIT/kg. * 76-150. 9170 VZIDNI štedilnik, desni, dobro ohranjen, 2 in pol plošče, bakren kotliček ter vrata za krušno peč prodam. * 45-598. 9175 TRIFAZNI HIDROFOR in bojler, 80 I, električen, prodam. »53-191. 9177 KIPER PRIKOLICO, 4.5 t, nakladalko, 22 cm3 prodam. Jože Janc, Arto 4 a, Studenec. 9178 CERTIFIKATE v vrednosti 500.000 SIT prodam. ® (0608)33-220, popoldan. 9179 1 M3 suhih hrastovih plohov in 0.5 m3 suhih hrastovih desk prodam. ® 78-440. 9188 CERTIFIKATE v vrednosti 400.000 SIT prodam. ® (061)863-389. 9189 MALO RABLJENO spalnico, termo al-kumulacijko peč, kuhinjski bojler in stenske obloge (iverka, jesen) prodam. * 20-505. 9192 ŽAGO VENECIANKO za razrez hlodo-vine prodam ali menjam za les, živino in drugo. * (0608)77-051. 9197 DVA PRAŠIČA za zakol prodam. » 85-733. ^ 9198 DVA PRAŠIČA, težka po 150 kg, prodam po 250 SIT/kg. * 44-685. 9199 DVA SYNTHESIZERJA, Casio in Hoh-ner, prodam. Antonija Duh, Stara vas 21, Bizeljsko, » (0608)51-040. 9207 TRAJNO ŽAREČO PEČ, rabljeno eno sezono, prodam. ® 45-683, zvečer. 9210 CIRKULAR, 7.5 KW, nov, prodam. » 43-718. 9214 NOVO električno kitaro (kopija Fcnder) prodam. » 85-830. 9217 PRAŠIČE nad 100 kg, domača krma, prodam. » (0608)75-763. 9218 BRUSILNI STROJ Gorenje, 800 x 250, rczkalni stroj Elliott in profilni prijektor Leibz prodam. » 42-061. 9221 KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. * 76-000. 9222 DVA CERTIFIKATA v vrednosti 400.000 SIT in 50 1 kvalitetnega žganja tropinovca ugodno prodam. » 43-727. 9224 VIDEOREKORDER Goldstar, nov, Z 101, karambolirano, in avtoprikolico za kombi, 9 m3, prodam. » 27-134. 9225 NOVE GUME, 145/13, zimske, 155/13, letne, in verige Rival prodam. * 83-572. 9227 HIDRAVLIČNO stebrno dvigalo, maksimalno 9 m, nosilnosti 300 kg, in odbijač za opel karavan prodam. Franc Slak, Velika Cikava 11, Novo mesto. 9228 BOŽIČNE JASLICE, hlevček, 30 x 28 x 25 cm, z devetimi kipci iz mavca, vam dostavim ali pošljem. Cena 3200 SIT. * (0608)79-323. 9231 KMEČKI POD, skedenj, velikosti 13x9 m, ugodno prodam. Jože PoŽek, Gorenjci 3 a, Adlešiči. 9233 PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodamo. Možnost klanja pri nas. Franc Hribar, Za-sap 18, Cerklje. 9237 PRALNI STROJ Gorenje, potreben manjšega popravila, prodam po zelo ugodni ceni. » 87-180. 9238 PRAŠIČA, težkega 200 kg, za zakol, prodam. Zakol lahko pri nas. » 27-091. 9240 DVA PRAŠIČA, težka 140 kj> prodam. Ana Hočevar, Dol. Gradišče 20,Šentjernej. 9247 BLIŽAJO SE PRAZNIKI. Ste v zadregi? Nikar! Darila za vse priložnosti! » 22-524, čez vikend. 9249 PRAŠIČA, težkega 150 kg, in 1000 kg oglja prodam. Marija Starič, Vinja vas 43, Novo mesto. 9250 BIKCA SIMENTALCA, starega 8 tednov, prodam. * 45-296. 9258 SNEGOLOVE, bakrene, pocinkane in nerjaveče izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. » 43-509. 9261 NERABLJENO PEČ za CK, kombinirano, z bojlerjem, Feroterm, 40.000 kkal, prodam. * 51-173, po 19. uri. 9262 1200 KOM. betonske valne nove opeke in žago za razrez hlodovine prodam. » 78-428. 9266 2350 KOM. nove cementne strešne opeke prodam. » 23-088. 9273 NOVA OKNA in vrata termopan prodam 15 odstotkov ceneje.» 23-805. 9281 KRAVO po četrtem teletu prodam in kupim telička (bikca), starega do 14 dni. » 73-317. 9288 KRAVO za zakol prodam. Dolar, Gor. Brezovica 12, Šentjernej. 9291 RABLJENO strešno opeko in 4 m3 hrastovih plohov prodamo. 42-312. 9294 BIKCA, starega 9 tednov (šerole), prodam. Vlado Miklavčič, Gor. Brezovica 22, Šentjernej. 9298 GARAŽNA VRATA z daljinskim upravljanjem, kletna vrata, okrasne zaščitne rešetke in ograje prodam. » in fax: 41-169. 9302 PRAŠIČA, težkega cca 170 kg, prodam. » 85-776. 9309 PLETILNI STROJ Singer, skoraj nov, prodam po ugodni ceni. » 24-768. 9311 PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, in mlade pujske prodam. » 73-092. 9312 VIDEOREKORDER Selečo SV 66, nov, prodam za 1.100 DEM. » 52-881, v večernih urah. 9314 SMUČI ELAN, 160 cm, vezi, čevlje in palice prodam za 100 DEM. Marija Grabnar, Bregarjeva 43, Ljubljana. 9316 CERTIFIKATE prodam najboljšemu kupcu. » 49-113. 9317 VINOGRADNIKI, POZOR! Novi zakon o stekleničenju vina zahteva tudi stroj za pranje steklenic. Pokličite na » (0608)75-367! 9319 NOVO kvalitetno avtoprikolico, 105 x 145 x 25 cm, 12 eolsko, prodam za samo 30.000 SIT. * 80-271, Mirjana, zvečer. 9320 SUHE hrastove deske prodam. » (061)854-681. 9322 PRALNI STROJ GORENJE Korting, rabljen, prodam. » 28-036. 9325 PRAŠIČA, težkega 160 kg, prodam. Mlakar, » 73-357. 9326 KRAVO sivko ali frizijko prodam. » 76-528. 9327 15 M3 mešanih drv ugodno prodam. » 87-554. 9333 CERTIFIKAT v vrednosti 900.000 SIT prodam po polovični ceni. » 78-221, po^5. VINO, belo in rdeče, prodam.» 73-119-9337 HARMONIKO frajtonarico, primerno za učenje, prodam. » 85-019. 9339 BELO dolgo poročno obleko, unikat, ugodno prodam. * 25-191, popoldan ali (0609)623-116. 9341 _____________razno VEČ LOKALOV v centru Novega mesta, popolnoma urejenih, za daljše obdobje, primerne za vse dejavnosti, oddam. » 341-948, zvečer. 8877 NEMŠKI in angleški jezik inštruiram.» 21-905. 9158 PROSIM NAJDITELJA denarnice z dokumenti na priimek Blatnik, naj mi vrne dokumente, lahko tudi anonimno. Jože Blatnik, Šegova 82, Novo mesto. 9168 VZDRŽEVANJE stenskih in talnih površin. Polaganje parketa, plute, keramike, barvanje sten, oken. » 28-576. 9173 POSLOVNI PROSTOR, primeren za avtopralnico ali podobno dejavnost, oddam v najem. » 28-138. 9181 AVTOBUSNE in tovorne prevoze opravljam po konkurenčnih cenah nonstop. ^ (0608)80-126. 9195 NUDIMO VAM strokovno montažo in servis klasičnih ter satelitskih anten z vašim ali našim materialom. * (061)452-552. 9196 PROSTOR, primeren za proizvodnjo ali skladišče, v okolici Novega mesta oddam-»43-751. 9209 DOPISNA svetopisemska šola vam nudi brezplačen tečaj poučevanja Svetega pisma-Dopisna svetopisemska šola, p.p.22,61105 Ljubljana 5. 9226 V NOVEM MESTU oddamo poslovni prostor, primeren za pisarno ali frizerski s«' Ion. » 73-106. 9255 NARODNOZABAVNI TRIO iz Novela mesta vam nudi veselo razpoloženje na sil' vestrovanjih. Pokličite na » 322-646. ^ FRIZERSKI SALON, 40 m2, opremljen, in boutiquc, 15 m2, opremljen, oddam ali prodam. * (0609)614-572. 9280 STREŠNE SNEGOLOVE, pocinkane, aluminijaste ali bakrene, montiram ugodno in kvalitetno. » 342-519. 9319 službo dobi BISTRO zaposli natakarico. * (0609) 622-268. 9149 DEKLETA, ki bi prodajale slike po ulj' cah Novega mesta iščemo. Zažcljeno J*; znanje angleščine. » (061)127-2520. 9I5& ŠOFERJA E kategorije zaposlimo. J* 42-101. 9183 DELAVCA na kmetiji z veseljem do del* zaposlim. »41-131. 918« LJUDI za razmnoževanje reklamnega gradiva na območju Bele krajine in Novega mesta z okolico iščemo. Dober zaslužek-Vse dodatne informacije na » (061)5» , 077, ga. Podobnikova. 921 ODLIČEN ZASLUŽEK! Iščemo trg<>^ ko ali trgovca za prodajo na novoletne^ sejmu. » 321-501 ali 321-502. 921' ZA PRIDNE dober zaslužek. Če ima* avto in proste popoldneve, pokličite na JJ <066)74-163. ?26 DEKLETA za delo v strežbi v pizzcriji tržnici v Novem mestu iščemo. » 22-48 j od 19. do 22. ure. 920' NATAKARJA ali natakarico ter kuhafJ®’ lahko tudi pripravnika, zaposlimo. » 83 188. 92™ TRGOVKO zaposlimo. Vabimo vas v* govino Elit na Novem trgu od 15. ure daU^j RUDNO ZAPOSLIMO izkušenega zerja v novem, atraktivnem frizerskem ** Ionu v centru Novega mesta. OD zajam^j*1 dober. » (0609) 614-572 ali (068)25-259.^ DEKLE za delo v okrepčevalnici v GajjJj ju zaposlim. * 85-629. V OKREPČEVALNICI zaposlim pn® dekle. » 85-150, interna 23. KV KUHARJA ali kuharico z izkušnja * zaposlim. »(0608)87-133. GOSTINSKI LOKAL v okolici Novega mesta redno ali honorarno zaposli dekle. * 43-748, popoldan. 9296 DELAVCA v avtopralnici zaposlim. * 23-786. 9299 Farmacevtskega tehnika, lahko tudi mlajšega upokojenca, z izkušnjami dela na področju želišč zaposlimo, ® 068/21-704. . NOV IZZIV! Delo na ameriških potniških ladjah. Belo osebje, tudi free shop, asistentke. * 322-333. 9300 VAS ZANIMA PRODAJA? Zakaj ne? ® (0608)82-180, do 16. ure. 9328 DEKLE za delo v strežbi redno ali honorarno zaposlim. Informacije osebno v piz-zeriji Oaza, vsak dan ali na * 26-356, od 20. do 22. ure. 9342 službo išče SPREJMEM vsako delo na domu. Večji stroj ni ovira. * 28-884. 9171 AVTOMEHANIK išče honorarno delo. » 83-461. 9190 SPREJMEM delo na ddomu (lepljenje, sestavljanje...). Naslov v oglasnem oddelku. stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v Krškem, 60 m2, KATV, telefon, centralna, lahko 7 inventarjem, prodam. ® (0608)34-831. F 9157 GARSONJERO v Novem mestiu, Jakčeva 20, s centralno, toplo vodo, telefonom, KATV, prodam. ® 25-442. 9242 NOVO MESTO - Dvoinpolsobno stanovanje prodam. ® 324-270 ali 28-974. ZA NAŠEGA uslužbenca najamemo garsonjero v Novem mestu. * 321-273,od ponedeljka do petka. 9306 ženitne ponudbe VDOVEC s hišo želi spoznati pošteno žensko , staro do 70 let, za pomoč m prijateljstvo Šifra: »NOVO MESTO«. 9165 MOŠKI, (49/170/70), redno zaposlen, s stanovanjem, avtomobilom, z manjšo govorno napako, razvezan (ne po svoji krivdi), miren, dobrosrčen, nealkoholik in nekadilec, želi spoznati dekle, mamico ali vdovo. Samo resne ponudbe s sliko, ki jo na željo vrne. Šifra: »SRCE NE LAŽE«. in vas povabimo ŽELIM SPOZNATI dekle, vdovo za skupno življenje, staro do 43 let. Sem samski, z lepo kmetijo, blizu Novega mesta, brez obveznosti. Zcljena dobrosrčna Dolenjka. Tajnost zajamčena. Šifra: »PIŠI MI«. 9176 ZA ŽENITEV vam poiščemo partnerja po (063)773-518. 9186 SAMSKI FANT, star 46 let, s hišo in službo želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: »JESEN«. 9230 ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. «(061)57-18-75. taBakurol export-import trgovina s kmetijsko mehanizacijo zastopstvo MARIBOR Podbevškova ulica 5 68000 Novo mesto tel.: 068/23-826, 22-288 tel. in fax.: 068/322-625 V novembru in decembru imamo na zalogi več tipov traktorjev UNIVERZAL s 5% popusta. NUDIMO VAM — Husqvarna žaga: AKCIJSKA PRODAJA — cisterne — rostfrei cisterne za vino od 50—300 litrov — črpalke (pretočne potopne) — gume: BREZPLAČNA MONTAŽA — varilni aparati VARSTROJ — molzni stroji: MELTEC — sredstva proti zmrzovanju — AKUMULATORJI: MONTA- ŽA, BREZPLAČNI PREGLED IN ODKUP ODPADNIH AKUMULATORJEV J V SPOMIN V srcih naših ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka spoštovanja vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. Minili sta dve žalostni leti, odkar smo ostali brez tebe, naš dragi ata in stari ata FRANC ŠUŠTERŠIČ Hvala vsem za vsako lepo misel nanj, postanek ob njegovem grobu, za prižgano lučko ali poklonjeno cvetje. Hčerka Jožica z družino ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 45. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat, stric in svak IVAN ŠERCELJ iz Meniške vasi 29 pri Dolenjskih Toplicah Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem Vezanega lesa Novoles, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denar. Iskrena hvala g. Jazbecu in g. Bukovcu za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke. odigrano Tišino ter g. župniku za lepo opravljen obred. Sc enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na „ zadnji poti. Žalujoči: mama, sestri Anica in Fanika z družinama ter ostalo sorodstvo DOLENJSKA BANKA Pričetek poslovanja v Agenciji Kandija Dolenjska banka obvešča svoje komitente, da bo od 28.11. j 1994 dalje ponovno poslovala prenovljena Agencija Kandija. > Njen poslovni čas ostaja nespremenjen, to je: | od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in • od 14. do 16.30 ( Ob sobotah agencija ne posluje. j Dolenjska banka vabi svoje komitente v sodobno in udobno • urejeno Agencijo Kandija. • KOMPRESORJI! 20-odstotni novoletni popust za vse vrste kompresorjev od 25 do 500 litrov. KOP LONGAR, d.o.o., tel. (068) 83-147 f OBVEŠČAMO naročnike malih oglasov, da se mali oglas, ki presega 15 besed, DOPLAČA, in sicer vsaka nadaljnja beseda 100 SIT. LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Črnomlju, Raki, Dvoru, Trebnjem, Novem mestu, Breži-cah, Bučki, Rebri pri Žužemberku, Črešnjicah pri Cerkljah, Sela pri Šentjerneju, Otočcu, Soteski, Podboršt pri Šentjanžu, Žužemberku, Trebnjem, Brestanici, Šmar-jeti, Škocjanu, Zaplazu pri Čatežu, Smolenji vasi, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Gradišču-Primskovo, Stopičah, Rosalnicah, Šentjanžu, Gor. Gradišču pri Dolenjskih Toplicah, Mali Cikavi; stanovanja: v Novem mestu, Krškem, Žužemberku, Brežicah, Uršnih selih, Straži, Trebnjem; lokale: trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni, v Trebnjem: poslovne prostore: za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici in Sokolski v Novem mestu in Trebnjem; vikende: v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Stražnem vrhu, Črnomlju, Zagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gačah, Trščini, Karteljevo; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Žužemberku, Gor. Laknicah, na Jarčjem Vrhu pri Bučki, na Vrhu nad Šentrupertom, v Mihovcu pri Podgradu, Stopičah, Stari vasi pri Brežicah; kmetijska zemljišča in gozdove Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, \ od 8. do 19. ure , \ MJIiNJIfl! novo muto, tal.: 068/25-S0E; 23-917 mEDnoRoon RVTOBUsm prevozi. TURIZEm. F0T0K0PWflnJE VABIMO VAS NA NAKUPOVALNI izlet v PALMANOVO, v soboto, 03. 12. 1994 PRIJAVE ZBRflfTlO V FOTOHOPPlRniG flR mUZEJSKI UL. 03, tat: 06B/ 25 - 506 NOVO NOVO NOVO NOVO COLOR FOTOKOPIJE DVOSTRANSKE - LASER V_______________________J MultiMax Električni čist itvv oken GOTOVINSKI KREDITI ZA OBČANE garancija s čeki tekočega računa 7 PREDNOSTI: 1. enostavna uporaba, 2. čisti brez vode, 3. čisti brez čistilnih sredstev, 4. na steklu ne pušča sledi, 5. izreden prihranek časa, 6. varno čiščenje, 7. doseže tudi visoka okna. Pokličite nas št‘ danes in tako lin /e Vaše naslednje (‘Učenje enuslai no. hitro in temeljito. •S* lili II lili (Odi) 1112 0111 MONIAno. ITI' r\\ii Ljubljana Miklošičeva 38 ZAHTKV viti: kiu/imuin IHtOSriKI OGLASNIK NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO ZAHVALA Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V 65. letu življenja nas je zapustila draga žena, mama, tašča in babica MARIJA GORENC iz Dolenjih Laknic 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin s cvetjem, svečami, nam izrazili sožalje, darovali za sv. maše in pokojno pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pevcem in duhovnikoma. Se posebej pa se zahvaljujemo družinama Dolenjšck in Markeljc, ki sta nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki so jo imeli radi MAVRICA, d.o.o. Novo mesto, Muzejska 3 Krško, Cesta MDB 12 Radeče, Cesta OF 2 (068) 321-751 (0608) 22-609 (0601) 85-313 Posredovanje pri nepremičninah Prodaja vozil "Recept za to čudovito mešanico zelišč so našli po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To je odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas - v prodaji je že 4. natis! Maria TVeben Zdravje iz ‘Božje te!