GLASILO OBČINE DOMŽALE
13. junij 2008 - letnik XLVIII, št. 8
Občina Domžale Krajevna skupnost Dob Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Domžale Policijsko veteransko društvo Sever, Odbor Domžale Godba Domžale
vabijo na
prireditve ob dnevu državnosti v torek, 24. junija 2008
ob 17.30 - park ob stavbi Občine Domžale SLAVNOSTNI DVIG SLOVENSKE ZASTAVE in ODKRITJE NOVIH NAPISOV NA POMNIKU, BRANITELJEV SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI
ob 18. uri - paviljon v parku ob stavbi Občine Domžale PROMENADNI KONCERT GODBE DOMŽALE.
Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti
ob 19.30 - pomnik državnosti v parku pod Močilnikom ter letno gledališče v Dobu
pozdravni nagovor -Robert Hrovat, predsednik KS Dob
položitev venca k pomniku
slavnostni govor -Toni Dragar, župan
V kulturnem programu sodelujejo:
Simfonični orkester Domžale - Kamnik, godala Domžalski komorni zbor Tone Kuntner - igralec Kulturno društvo Jožef Virk Dob Godba Domžale.
Dobrodošli!
Krajevna skupnost Dob in župnijska cerkev Dob vabita k maši za domovino, 25. junija 2008, ob 18.30, v župnijski cerkvi v Dobu.
kqmCdiiWq*?
Letno gledališče Dob od 20* do 22* junija '08
Ob ilubtrn n«ni(na btdvvii prtdiloie V kulturnim demu.
Avlam« hita lahka parkiral * luifl «n parkirnin ob nrkvi.
NK Domžale še drugič naslov državnih prvakov!
Domžalski nogometaši so v letošnji sezoni potrdili in dokazali, da lanskoletni naslov državnih prvakov ni bil slučajen. Ponovljen uspeh, krona pa osvojena že tri kroge pred koncem, je dokaz, da
je nogomet, ki se ustvarja v Domžalah, tisti pravi. O tem, načrtih za prihodnost, spremembah, ki se obetajo in ostalih aktivnostih, povezanimi z domžalskimi nogometaši pa več na strani 4.
stran f
2 I
Pogovor župana z novinarji
... o referendumu o pokrajinah, o varnosti na Ljubljanski 108 in 110, ...
stran
Poročilo z 18. seje Občinskega sveta Občine Domžale
... o stavbni pravici za vrtce, spremembah lokacij skega načrta na Viru, o poročilih javnih zavodov in podjetij, Slamnika in Zdravstvenega doma Domžale ...
stran
Pogovor s Slavišo Stojanovičem, trenerjem nk Domžale
. želim si odpočiti od nogometa .
stran |
|5 I
Lekarna Vir praznuje rojstni dan
... kakovostne lekarniške storitve in prijazni nasveti ...
stran
Pogovor z Rajkom Novakom, novim predsednikom Občinske gasilske zveze Domžale
stran f
14 I
Koledar prireditev
J^ Košarkarji Heliosa 25 osvojili 2. mesto
Košarkarji Heliosa so na letošnjem DP po razburljivem finalu na koncu osvojili 2. mesto.
Naslednja številka Slamnika bo izšla 11. julija 2008, rok za oddajo prispevkov je 1. julij 2008.
8. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
STUDENEC 2008
15.6.2008 ob 21.00 url JAMSKI ČLOVEK, Uroš FÜRST
Smeh do solz. komedija ta oba spola, tc ulqncGi. frtfta it pdoi«skrita«
20.6.2008 ub 21.00 Uli Gala KONCERT v živo skladatelja LOJZETA KRANJČAN A
s simfoniki m odličnimi solisti
27.6.2008 ob 21.00 uri in 28.6,2008 ob 21.00 uri
PETELINJI ZAJTRK - kino na prostem, prvič v pofetnem gledališču, z nami bodo lud i nekateri glavni igralci tega filma
4. 7.2008 ob 21.00 uri
Koncert v iiva EROIKA in 60 članski orkester z go str Dirigent Patri k Greblo
19.7.2008 ob 2KOO uri
PONOVITVE: 20.. 25.. 26., 27. julij r 15_ 16., 17. avgust ob 21. uri 22,. 23. avgust ob 20, uri
PRE MI Eft A DOMAČE PREDSTAVE
komedija KLOPČIČ
Pero BUDAK. priredba Alojz Straiar Igra s plesom in petjem.
5. 9. 2O08 ob 19-30 ur J
V« Hk i kan cert K ATRIN A S i g o sti - Al en ko G otii r, Evo Černe,
Sirenami in vokalno zasedbo 6IT ob spremljavi
Rok Goloba HeaveniX banda ter Pihalnega orkestra Sentrupert
6. 2008 ob 19.30 uri
Koncert Jodlarskeftraljice Brig »te Vrhovni k Doric
Voditelj Jane* Doirnar, gostje iz Avstrije, Trio Svetlin, Stane Pet rit, Franci Pušmk, Stane Vidmar, ansambel Braneta Kiavžarja in drugi,.
25.10-2008 ob 19.00 uri
JOŽE NA POTNI K, slikar
Jubilejna razstava v prostorih društva in na prostem
8. junija 2008 je bil s koncertom tenorista Janeza Lo-triča ter sopranistke Mateje Stražar, ki ju je na orglah in klavirju spremljal Tone Potočnik, uradno odprt letošnji 8. Kulturni poletni festival Studenec 2008. Z izbranimi besedami ga je odprl Lovrenc Arnič z Ministrstva za kulturo. Več o koncertu, ki je navdušil prav vse zbrane, v prihodnji številki.
Vera Vojska Foto: Uroš Zagožen
IZ URADA ZUPANA
stran
2
Drage bralci, drage bralke,
veselja ob novem doseženem naslovu državnih prvakov domžalskih nogometašev ni bilo le v Športnem parku Domžale. Ponosni smo bili vsi športni navdušenci. Nato smo nestrpno čakali še na košarkaško tekmo, vendar je bila (žal) Olimpija močnejša. Kljub pomembnemu uspehu obeh klubov, ki delujeta v naši občini, je med športnimi navijači čutiti razočaranje. Očitki in razlogi za poraz košarkarjev zaznamujejo marsikateri pogovor. Sama pa bi jih vseeno pohvalila in jim čestitala, njim in vsem, ki so v občini šport dvignili na tako visoko raven. V občini kot so Domžale je imeti v skupinskih športih dve ekipi, ki igrata v končnici državnega prvenstva, velik dosežek, predvsem pa dolgoletno delo. Najpomembnejša pri tem je perspektiva, ki jo oba kluba s profesionalnim pristopom in dobrimi trenerji ponujata najmlajšim. Spodbuda oklice, da jih prepričamo, naj ne bodo zgolj pasivni doma pred svojimi računalniki, televizorji in drugimi elektronskimi mediji, ampak naj se aktivno udejstvujejo v športu je lahko prav gotovo manjša. V svoji bližini imajo vzornike, ki jim želijo slediti.
Drugi prav tako pomemben dogodek v tem mesecu je zaključek šolskega leta. Nanj so me ponovno spomnili osnovnošolci, ki sem jih obiskala v tem tednu. Sprva zadržano, nato pa z navdušenjem, so govorili o svojih uspehih v tem šolskem letu. V številki pred vami smo poleg športa in šol zapisali še druge pomembnejše dogodke v Občini Domžale. V poletni vročini vas lepo pozdravljam, vabim na domžalski bazen ter, da nas ponovno vzamete v roke 11. julija, ko bomo tudi mi odšli na počitnice.
Tina Železnik
Pogovor z novinarji
V	maju smo na novinarki konferenci izpostavili več tem - najpomembnejše so bile prav gotovo vrtci oziroma njihove nove kapacitete, stališče do referenduma o pokrajinah, gradnja jezička Tosa-me, pomoč čebelarjem pri obnovi čebeljih družin ter o varnostih v blokih na Ljubljanski 108 in 110.
Vrtci
V	Občini Domžale organizirano predšolsko vartvo ponujajo dva javna vrtca - Vrtec Urša in Vrtec Domžale, zasebni vrtec s koncesijo - Mali princ in Karitasov vrtec s koncesijo
-	Vrtec Dominik Savio. Iz izkušenj v preteklih letih smo prepričani, da so starši vložili vloge v več vrtcev, da bi si tako izboljšali možnost za pozitivno rešitev podane vloge. Zaradi varovanja osebnih podatkov staršev in vlog tega ne moremo natačno definirati, lahko pa ocenimo, da je bilo dejansko zavrnjenih otrok 40 odstotkov več kot lansko leto.
Razlogi za porast števila vlog so v povečani vključenosti otrok v vrtce (trenutno je vključenih približno 80 odstotkov predšolskih otrok, pred leti pa približno 65 odstotkov), porastu števila prebivalcev zaradi novozgrajenih naselij, povečanju števila podvojenih vlog (starši zaradi pomanjkanja prostora vlagajo v vedno večje število vrtcev), predvsem pa v ukrepu pristojnega ministrstva o financiranju brezplačne predšolske vzgoje za drugega in nadaljnje otroke v vrtcih, pri čemer pa ministrstvo občinam ni zagotovilo dodatnih sredstev za povečanje kapacitet vrtcev oziroma je bila višina razpisanih sredstev nedopustno nizka in se iz naslova tega ukrepa ministrstva sredstva niso spremenila. Nekaj začasnih rešitev za nove - začasne oddelke se kaže v Radomljah, v zasebnih prostorih objekta Malin, v OŠ Ihan in v Osnovni šoli Dragomelj. Načrtujemo pa tudi nove kapacitete in sicer 8-oddelčni vrtec v Domžalah, ki bo sprejel prve otroke predvidoma v začetku leta 2009 -vloga za gradbeno dovoljenje je že vložena, 6-oddelčni vrtec v Preserjah
-	ki bo prve otroke sprejel konec leta 2009 - vloga za gradbeno dovoljenje bo vložena septembra, pa tudi Vrtec Dob (6-10-oddelčni), ki je trenutno na nivoju idejne zasnove. Alternativa bi bili tudi zasebni vrtci, tako s koncesijo kot brez, vendar žal ni interesentov. Prav tako intenzivno preučujemo različne pobude in iščemo rešitve.
Toni Dragar, župan Občine Domžale, je pojasnil, da poskuša reševati pomanjkanje kapacitet za organizirano predšolsko varstvo, hkrati pa zagotavlja: »Vsi novi investitorji, ki so se pojavili na področju Občine Domžale - npr. Jarš, Stoba, Količevega, Vira in Štude - imajo kot pogoj za vstop v prostor tudi zagotovitev kapacitet za predšolsko varstvo. Prav tako vse druge investitorje opozaija-mo na prostovoljne donacije v Sklad za vrtce, ki je bil v leti 2007 ustanovljen z namenom, da se bo občina lahko hitro odzivala na vse možnosti za časovno ugodnejše rešitve zago-
Veter v laseh
V prizadevanjih, mladim ponuditi čimveč možnosti za zdravo in ustvarjalno preživljanje prostega časa kot najboljšo preventivo proti zasvojenosti, smo se v Občini Domžale odločili vključiti se v aktivnost Športne unije Slovenije Veter v laseh - s športom proti drogi.
Lokalna akcijska skupi-jfltk na, ki bo v bodoče po»	_ vezovala dejavnike n organizacije, ki se ukvarjajo s preventivo proti zasvojenosti, se pravkar ustanavlja, zato je izvajalske naloge dogodka Veter v laseh prevzel Študentski klub Domžale.
tovitve dodatnih kapacitet za predšolsko varstvo. Skupaj z naštetimi investicijami na področju Domžal, Preserij in Doba, ocenjujem, da bodo načrtovane kapacitete v prihodnjih letih zadovoljile naraščajoče potrebe po kapacitetah.«
Pokrajine
Novinarji so postavili tudi vprašanje, povezano s sprejemom pokrajinske zakonodaje, saj je bila Občina Domžale ena od glavnih pobudnic za ustanovitev Kamniško-Zasavske pokrajine, s sedežem v Domžalah, ki je v novejši ureditvi ni. Župan Toni Dragar je pojasnil svoje stališče: »»Preveč so se igrali - v sam predlog je bilo vključenih preveč privatnih interesov lokalnih lobijev. Že sama številka 14 pokrajin je za Slovenijo prevelika - zagovarjam ustanovitev 6-8 pokrajin. Že statistične regije so absolutno preveč razdrobljene. Zelo zanimiva je tudi naša pokrajina, kamor bo spadala Občina Domžale, to je osrednjeslovenska regija - združena bosta kamniški gams, ihanski puj s, proteus in kočevski medved, seveda je tu še Mestna občina Ljubljana s svojim zmajem. Po mojem mnenju je za oživitev pokrajine pomembna tudi identifikacija prebivalcev in prebivalk z njo, ki je v tem primeru manj verjetna. Sam bi vse skupaj, tudi razpis posvetovalnega referenduma, opredelil kot poceni predvolilno kampanjo in ne kot projekt, ki ima realne možnosti za uspeh. Hkrati sprašujem predlagatelja, če Občine Domžale, Kamnik in Litija, ki bi poleg sosednjih občin sestavljale Kamniško-Zasavsko regijo nimajo nič skupnega, kar imajo skupnega občine od Avstrijske do Hrvaške meje, ter kje bo sedež omenjne pokrajine - morda v drugi pokrajini - Mestni občini Ljubljana. Kot župan bom pozval občanke in občane Občine Domžale, naj se udeležijo referenduma in glasujujejo proti predlagani osrednjeslovenski pokrajini.«
Varnost v blokih na Ljubljanski 108 in 110
V Občini Domžale smo že v letu 2007 o možnih napakah na napeljavi povprašali vse - tako Petrol plin kot Graditelj Kamnik. Dopis smo poslali
tudi na Policijsko postajo Domžale, ki je odgovorila, da je postopek predala v obravnavo kriminalistom v Ljubljani. Od Graditelja Kamnik smo prejeli odgovor, da so bila dela izvedena skladno z načrti, od Petrol plina pa žal nismo prejeli odgovora.
V	tednu po izdaji odločbe Zdravstvenega inšpektorja so se stanovalci obeh blokov ponovno obrnili na nas. Ponovno smo pozvali vse institucije, naj posredujejo razloge za nastalo situacijo. V primeru, da bo to potrebno, bomo sklicali tudi skupni sestanek med investitorjem, izvajalcem, stanovalci in policijsko postajo.
Čebele
V	Občini Domžale je 10. in 11. maja prišlo do množičnega pomora čebeljih družin, močno oslabljenih je 500 družin, ocenjuje se celo, da je bilo uničenih najmanj 50 odstotkov čebel vseh starosti posameznih družin. Ker se v Občini Domžale zavedamo, da je to grožnja za naravno ravnovesje - čebele oprašujejo preko 90 odstotkov sadja in zelenjave, smo se odločili in občinskemu svetu predlagali, da na podlagi prejetih prijav in nastale škode to razglasi za naravno nesrečo večjega obsega, in zanjo nameni finančna sredstva v višini 100 eurov bruto za nabavo čebelje družine oziroma največ 50.000 evrov in določi potencialne upravičence, to so fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Domžale, ki so imele uničene najmanj 2 ali več družin in bodo do 15. junija 2008 vložile zahtevke za denarno pomoč.
Omenjena sredstva smo rezervirali za nakup novih čebeljih družin, ker želimo skupaj s čebelarji sanirati nastalo stanje.
Urad župana
Stališče župana o ločenem zbiranju bioloških odpadkov
Namenjena je učencem zadnjega trile-tja osnovne šole in srednješolcem, pa tudi mlajšim, ki bodo skupaj s starši prireditev obiskali.
Aktivnosti, v katerih se bodo pomerili v Občini Domžale, bodo: košarka, nogomet, in-line hokey, rolanje in ples na vetru. Spremljajoče dejavnosti bodo likovno ustvarjanje (risanje po asfaltu, oblikovanje iz papirja, risanje grafitov) in ples. S predstavniki karate klubov in joge ter TVD Partizana se dogovarjamo za demonstracijske nastope njihovih vadbenih skupin. Glede na obremenitev otrok ob koncu šolskega leta bomo to akcijo izvedli v začetku naslednjega šolskega leta. K sodelovanju smo povabili osnovne in srednjo šolo v Občini Domžale. Vse informacije bodo na voljo tudi na spletni strani Občine Domžale in v Uradu župana.
Urad župana Občine Domžale
Občina Domžale je ekološko usmerjena občina, med prvimi smo začeli z ločenim zbiranjem na ekoloških otokih; bili smo prva občina v Sloveniji, ki je svoje področje razglasila za področje brez GSO; vse osnovne šole v občini so vključene v program Eko šol in so svojim učencem že privzgojile navado ločenega zbiranja bioloških odpadkov; v Bistri imamo enoto Eko vrtca.
Skladno z obvezo, ki jo določa Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki in občinskim Programom oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev bomo nadaljevali z ekološko usmeritvijo občine in z aktivnostmi za pričetek ločenega zbiranja bio odpadkov. Zakaj je to pomembno? To je obveza, ki nam jo nalaga Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki. Biološki odpadki so odpadki, ki se pri odlaganju na deponiji razkrajajo in pri tem tvorijo plin metan, ki je za ozonski plašč in nasploh za okolje 21-krat bolj nevaren kot Co2. Z zavestjo varovanja okolja in problemov, ki jih imamo z zapolnitvijo deponije Dob (v primeru odvoza smeti v Celje bi tako zagotovili manjši volumen komunalnih odpadkov in tako vsaj deloma tudi sami vplivali na višino cene za deponiranje komunalnih odpadkov), je potreben sklep Občinskega sveta Občine Domžale. Seveda z zavestjo, da to pomeni tudi dvig cene v današnji »inflacijski« dobi. Prav zato
sem z JKP Prodnik še enkrat preveril socialni moment, ki ga vsem upravičencem že danes ponuja Občina Domžale v dogovoru z JKP Prodnik in Centrom za socialno delo. Lahko rečem, da odločitev ne bo lahka, vendar pa je to še ena zelo pomembna odločitev, usmerjena v varovanje našega okolja.
Proces ločevanja biloških odpadkov je daljši vzgojni proces, ki ga ne moremo izvesti v enemu mesecu. Podoben proces ločenega zbiranja na ekoloških otokih je v popolnosti zaživel šele po desetih letih in danes bi si vsi skupaj, tako prebivalci kot JKP Prodnik in občina želeli, da bi jih bilo več.
Podoben razvoj zavesti o pomebno-sti ločenega zbiranja in oblikovanje navad pričakujemo tudi na področju ločenega zbiranja bioloških odpadkov, zato bom še naprej zagovarjal stališče, da je s tem potrebno pričeti čimprej.
Toni Dragar, župan Občine Domžale
Predstavitev novega načina odlaganja, zbiranja in odvoza bioloških odpadkov je bila v maju predstavljena v Krajevni skupnosti Dob. S predstavitvami bomo nadaljevali po poletnih počitnicah.
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
Priprava za tisk: IR image d.o.o.,
Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRA-GAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica NATAŠA VR-HOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61
v Domžalah • Uredništvo HELENA URŠIČ tel. 722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV
Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fo-
tografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
Rekonstrukcija križišča Deteljica
Rekonstrukcija križišča Deteljica, ki se je začela konec leta 2007, je bila zaključena v maju 2008. Natančneje 26. maja 2008 je bil opravljen pregled in dve semafo-rizirani križišči sta bili predani v uporabo prometu. Z rekonstrukcijo križišča je zagotovljena varnost za vse udeležence prometa, s semaforizacijo je posrbljeno za večjo pretočnost prometa.
Oktobra 2007 se je začel projekt rekonstrukcija križišča Deteljica, ki bo po zagotovilih Direkcije za ceste prinesel večjo varnost in pretočnost prometa. Z ureditvijo dveh sema-foriziranih križišč, prvega na Ljubljanski in drugega na Kamniški, so bili odprti tudi levi zavijalni pasovi, ki bodo prevzeli tranzitni promet iz centra Domžal. Urejene je tudi okolica obeh križišč.
V želji doseči prometno varnost je bilo potrebno zapreti dovoz s Miše-ve ulice, kar pomeni, da ima ulica spremenjen prometni režim, ki zaradi varnosti udeležencev v prometu dovoljuje samo desno zavijanje. To je prav gotovo velika sprememba za prometno ureditev bližnjih stanovalcev, vendar je to edini način, da bi dosegli potrebno varnost ter preprečili, da bi omenjena ulica postala obvozna ulica v času povečanega prometa (jutranje in popoldanske konice).
Skladno z načrti so bili v cestišče vgrajeni vsi komunalni vodi. Spremljali bomo prometno signalizacijo in morebitne potrebe po spremembi intervalov javili na Drsc. Investicija je bila vredna 794.000 evrov, pri tem je občina sodelovala pri svojem deležu s 143.000 evrov -ureditvi pločnikov, kolesarskih stez in javni razsvetljavi. Kar pa je še posebej pomembno za center Domžal, promet se bo sprostil in na delovnem srečanju predstavnikov Občine Domžale s predstavniki Direkcije za ceste ter predstavniki Darsa je bil v mesecu maju sklenjen dogovor, da se v prihodnosti nadaljuje z obnovitvenimi deli na Kamniški cesti in sicer od nadvoza proti Domžalam in od zaključka novega križišča proti Jaršam.
Po dogovoru bomo v naslednjih letih izvedli tudi rekondtrukcijo ceste od navoza do križišča Majhenič. Sprva je bilo z DRSCjem dogovorjeno, da se z deli rekonstrukcije po zaključku obeh križišč nadaljuje, vendar pa je bilo po natančnem pregledu stanja ugotovljeno, da obnova ne bo ponudila celostne rešitve, da je potrebno zgraditi novo cesto, obnoviti kanalizacijo, zgraditi oporne zidove in dograditi manjkajoče pločnike in kolesarske steze, kar zahteva višja finančna sredstva od prvotnih načrtov.
Urad župana
Križišče v makadamu
Rekonstrukcija v delu
Zaključena rekonstrukcija
stran
3
OBČINSKI SVET
18. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Največ o volitvah in imenovanjih, pomoči čebelarjem ter sprejemu lokacijskega načrta za del Vira
Potem ko je 17 članov in članic Občinskega sveta Občine Domžale na 18. seji, 21. maja 2008, potrdilo zapisnik prejšnje seje, je o predlaganem dnevnem redu govoril predsedujoči, podžupan Vinko Juhart. Predlagal je umik točke o poslovanju Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik ter dopolnitev dnevnega reda z obravnavo sklepa o dodelitvi denarne pomoči čebelarjem iz rezervnega sklada Občine Domžale za sanacijo pomora čebel. Dnevni red je bil soglasno sprejet in kot običajno so se svetniki in svetnice lotili vprašanj, pobude in predlogov.
Vprašanja, pobude in predlogi
Prvi je bil z neusklajenima odgovoroma uprave na podobno^ vprašanje nezadovoljen Franc Černa-goj, Zelena stranka, ki je opozoril tudi na problem občana, ki mu občina noče prodati dela zemljišča, pohvalil pa je občino glede njene hitre reakcije v zvezi s problematiko pomora čebel. Mag. Marka Vre-ska, LDS, je zanimala problematika TOSAME in stališče občine o morebitni spremembi namembnosti zemljišč ter odpuščanju delavcev. Rok Ravnikar, SLS, je vprašal o nadomestilih članov Komisije za kmetijstvo; Robert Hrovat, SDS, pa je predlagal spremembo sestave Nadzornega odbora, s čimer bi opoziciji zagotovili večino. Upravo je zaprosil, naj pripravi pregled sestave svetniških skupin in vodij, želel je podatek o višini sredstev, ki jih je Mladinski kulturni center Domžale prejel od ustanovitve (po letih), opozoril pa je tudi na problematiko, povezano z Depalo vasjo ter soglašal s pobudo mag. Marka Vreska v zvezi s TOSAMO. Postavil je tudi vprašanje o nadaljevanju dela Komisije za pripravo strategije. Janez Limbek, N.Si, je postavil vprašanji o izobešanju zastav v občini ter vzdrževanju ekoloških otokov ter opozoril na neodgovarjanje na vprašanje v zvezi s pločnikom pred Kulturnim domom Franca Bernika Domžale.
Miha Ulčar, Lista Moje Domžale - varne in uspešne, je predlagal, da se preveri, ali je občina kadarkoli sprejela odlok o spremembi meja med naseljema Nožice in Homec. Mag. Milan Pirman, LDS, je predlagal, da se pridobi informacija v zvezi s prodajo TOSAME ter opozoril na ingerence občine pri urejanju prostora; Cveta Zalokar Oražem, Lista Moje Domžale - varne in uspešne, pa ni bila zadovoljna z odgovorom o možnostih za zbiranje neuporabljenih zdravil. Opozorila je na Hujski potok in njegovo onesnaženost (pismo J. Kosmača) ter župana zaprosila za podatke o številu odklonjenih otrok v vrtcih ter ukrepih Občine Domžale. Franc Gerbec, SD, se je pridružil pobudi Cvete Zalokar-Oražem o organiziranem zbiranju neuporabljenih zdravil ter napovedal dodatni sklep ob obravnavi poslovanja Mestne Lekarne ter predlagal upravi, naj v zvezi z odločitvijo Vlade RS o brezplačnem varstvu za drugega otroka vloži predlog za ustavno presojo, saj je lokalnim skupnostim naložila novo obveznost brez navedbe novega vira. Mag. Lovro Lončar, SDS, je vprašal, v kateri fazi je priprava prostorskih aktov, opozoril pa je tudi na objavo odprtega pisma ZD Domžale o ureditvi centra mesta ter vprašal, kdaj se lahko pričakuje ukrepe za ureditev tega dela Domžal. Pavel Cerar, LDS, je postavil vprašanje v zvezi z ureditvijo parkirnega prostora ob Vele; Sonjo Heine, N.Si, je zanimalo stanje po razpustitvi Skupnosti OŠ, želela je informacijo o prihodnosti Farm Ihan ter odgovor na vprašanje o namembnosti lokacije nekdanje trgovine Jurček v Stranski ulici. Na kar nekaj vprašanj je odgovoril župan Toni Dragar.
Volitve in imenovanja
Gradivo so svetniki in svetnice prejeli z vabilom. Po krajši razpravi Roka Ravnikarja, SLS, ki ga je zanimalo, na kakšni osnovi in od kdaj KVIAZ daje podporo posameznim kandidatom, so svetniki in svetnice sprejeli v zvezi z imenovanjem ravnateljice OŠ Venclja Perka naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja dala pozitivno mnenje obema prijavljenima kandidatoma za ravnatelja Osnovne šole Venclja Perka: Ireni Vavpetič, Partizanska 10, 1251 Moravče, in Srečku Kecmanu, Jakčeva 32, 1000 Ljubljana. Prednost k imenovanju za ravnatelja komisija daje Ireni Vavpetič, saj je že doslej uspešno opravljala funkcijo ravnateljice Osnovne šole Ven-clja Perka ter uvajala zakonske, sistemske in vsebinske novosti v dobro otrok in šole.
Ob obravnavi imenovanja ravnateljice OŠ Domžale je svoje stališče pojasnil član KVIAZ Robert Hrovat, v razpravi pa so sodelovali Toni Dragar, župan, ki je pojasnil formalni potek postopka za imenovanje ravnateljev; mag. Jožica Polanc, LDS, ki je napovedala svoj odstop iz komisij, svetov, ter stranke, v prihodnje pa bo delovala kot samostojna svetnica; mag. Milan Pirman, LDS, Rok Ravnikar, SLS, Pavel Cerar, LDS, Janez Limbek, N.Si, mag. Lovro Lončar, SDS, ki je predlagal, da se v bodočem poslovniku to področje podrobneje razdela, Franc Gerbec, SD, in Saša Kos, LDS. Po razpravi je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja dala pozitivno mnenje obema prijavljenima kandidatkama za ravnateljico Osnovne šole Domžale: mag. Tanji Grunfeld, Trdinova cesta 6, 1230 Domžale, in mag. Jožefi Polanc, Zaboršt, Šumberška 32, 1230 Domžale. Prednost k imenovanju za ravnatelja komisija daje mag. Jožici Polanc, saj je že doslej uspešno opravljala funkcijo ravnateljice Osnovne šole Domžale ter uvajala zakonske, sistemske in vsebinske novosti v dobro otrok in šole. V nadaljevanju točke sta bila brez razprave sprejeta še naslednja sklepa:
Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja dala pozitivno mnenje vsem prijavljenim kandidatkam za ravnateljico Vrtca Urša: mag. Mariji Pepelnak Arneric, Dolenjska c. 36, 1000 Ljubljana, Jelki Novak Mučič, Polje cesta XXXII/21, 1260 Ljubljana Polje, in Antoniji Doberšek, Šentgotard 3b, 1222 Trojane. Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja dala pozitivno mnenje obema prijavljenima kandidatoma za ravnatelja Glasbene šole Domžale: Antonu Savniku, Prelog, Breznikova cesta 31, 1230 Domžale, in Robertu Predniku, Mestni trg 6, 1000 Ljubljana.
Pomoč čebelarjem ob pomoru čebel
Uvodno informacijo je podal župan Toni Dragar , ki je pojasnil prošnjo Čebelarske družine Domžale ter dogodke v zvezi s pomorom čebel. Po razpravi Cvete Zalokar- Oražem, Lista Moje Domžale - varne in uspešne, ki je pohvalila hitro reakcijo Občine Domžale, mag. Lovra Lončarja, SDS, Janeza Limbka, N.Si, ter Antona Preskarja, LDS, ter odgovorih Tonija Dragarja, župana, in Edvarda Ješelnika, direktorja Občinske uprave, so bili
sprejeti naslednji sklepi:
Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da je 10. in 11. maja 2008 na širšem območju Občine Domžale prišlo do množičnega pomora čebeljih družin, katerega posledice, na podlagi in v skladu z vsebino Odloka o postopkih prijave škode in denarni pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, predstavljajo nesrečo večjega obsega.
Za namen pomoči pri sanaciji posledic pomora čebeljih družin bo Občina Domžale iz rezervnega sklada namenila do 100 EUR bruto za nabavo nove čebelje družine, vendar največ do 50.000 EUR skupnega zneska pomoči. Enkratna denarna pomoč se dodeli fizičnim osebam s stalnim prebivališčem v Občini Domžale, ki imajo čebelnjake na območju Občine Domžale in so imele uničeni najmanj dve ali več čebeljih družin ter bodo najkasneje do 15. 6. 2008 vložile zahtevke za denarno pomoč. Obvestilo o dodelitvi denarne pomoči oškodovanim čebelarjem izvrši Čebelarsko društvo Domžale.
Stavbna pravica in soglasje k pogodbi o najemu prostorov za Vrtec Urša
Uvodno informacijo k točki Seznanitev z ustanovitvijo stavbne pravice je podal Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave. V razpravi so sodelovali: Anton Pre-skar, LDS, Sonja Heine, N.Si, in Robert Hrovat, SDS, je bil sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale se seznanja z osnutkom Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice na zemljiščih parc. št. 2943/3, 2943/2, 2933/1, 2928/6, 2928/2, 2925/3, 2925/2, 2678, 2676, 2648/1 k. o. Domžale, za izgradnjo vrtca za opravljanje javne službe.
V nadaljevanju je Občinski svet Občine Domžale po kratki uvodni informaciji Edvarda Ješelnika, direktorja Občinske uprave, v zvezi z izdajo soglasja k pogodbi o najemu prostorov za Vrtec Urša, sprejel naslednja sklepa:
Občinski svet Občine Domžale se strinja, da Vrtec Urša za izvajanje javne službe predšolske vzgoje najame poslovne prostore in daje soglasje k besedilu Pogodbe o najemu med pogodbenima strankama Vrtec Urša in Hiše prihodnosti, inženiring in gradnja d. o. o., Ljubljana. Občina Domžale bo v proračunih naslednjih let zagotovila potrebna sredstva za plačilo stroškov najema prostorov za predšolsko vzgojo, v skladu s pogodbo o najemu iz prejšnjega sklepa.
Lokacijski načrt za severni del območja V10/2 ŽITO
Uvodno informacijo je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor. V razpravi so večkrat razpravljali: mag. Lo-vro Lončar, SDS, Anton Preskar, LDS, Bogdan Zupan, Peter Ver-bič - Lista za Domžale; Peter Ver-bič, Peter Verbič - Lista za Domžale; Lista za Domžale in Franc Gerbec, SD, ter Janez Limbek, N.Si, Aleš Juhant, Lista obrtnikov in podjetnikov. Odgovore je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter Ivo Kejžar, Ipsum d. o. o., nato pa so svetniki in svetnice soglasno sprejeli amandmaje ter sklepe: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za severni del območja V10/2 Žito-jedro in vzhodni del območja V10/3 - z amandmaji.
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za
Si
im
Podžupanja Andreja Jarc
Podžupan Vinko
območje občinskega lokacijskega načrta za severni del območja V10/2 Žito-jedro in vzhodni del območja V10/3.
Program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka
Uvodno informacijo k tej točki sta podala Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter Leon Kobetič, Locus d. o. o. V razpravi sta sodelovala: Janez Limbek, N.Si, in Rok Ravnikar, SLS, na vprašanja je odgovarjal Leon Kobetič.
Svetniki in svetnice so soglasno sprejeli amandma in sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Domžale.
Občinski svet se je nato na predlog župana Tonija Dragarja in svetnika Antona Preskarja, LDS,
lotil še Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za mlade Domžale, vendar se je na predlog Sonje Heine, N.Si, ki je pogrešala nekatere že zahtevane številčne podatke, odločil, da bo to prva točka nadaljevanja seje 28. maja 2008.
Drugi del seje Občinskega sveta Občine Domžale
Drugi del 18. seje Občinskega sveta Občine Domžale se je 28. maja na predlog predsedujočega Vinka Juharta, podžupana Občine Domžale, pričel z daljšim poročilom Lili Jazbec, direktorice Centra za mlade Domžale, o projektih, preventivnih dejavnostih ter številu udeleženih. Po razpravi Sonje Heine, N.Si, in Katarine Karlovšek, SLS, je bil soglasno sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Center za mlade« Domžale.
Javni zavodi v letu 2007
Seja se je nadaljevala z obravnavo in sprejemom Informacije o poslo-
vanju javnih zavodov v letu 2007 na področju družbenih dejavnosti, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Domžale. V razpravi sta Saša Kos, namestnica predsednika Odbora za kulturo, šport in dejavnost društev, ter Sonja Heine, predsednica Odbora za finance, poročali o stališčih obeh odborov, nato pa so v razpravi sodelovali še: Metka Zupa-nek, DeSUS; mag. Jožica Polanc, samostojna svetnica, ki je predstavila problematiko vodenja OŠ Domžale; Rok Ravnikar, SLS, ter Janez Limbek, N.Si. Po odgovorih Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, ter mag. Jožice Polanc kot ravnateljice OŠ Domžale, je Občinski svet sprejel naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju javnih zavodov v letu 2007 za Osnovno šolo Dob, Osnovno šolo Domžale, Osnovno šolo Preser-je pri Radomljah, Osnovno šolo Rodica, Osnovno šolo Venclja Perka, Osnovno šolo Dragomelj, Osnovno šolo Roje, Glasbeno šolo Domžale, Vrtec Domžale, Vrtec Urša Domžale, Center za mlade Domžale, Knjižnico Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale in Mestne lekarne.
Zdravstveni dom Domžale v letu 2007
O informaciji o delu Zdravstvenega doma Domžale in koncesionarjev v letu 2007 so razpravljali Sonja Heine, v imenu Odbora za finance, Metka Zupanek, DeSUS, ki je predlagala dodatni sklep; mag. Lovro Lončar, SDS, Saša Kos, LDS, Anton Preskar, LDS, Franc Gerbec, v imenu svetniške skupine SD, Aleš Juhant, svetniška skupina podjetnikov in obrtnikov, Janez Limbek, N.Si. Po pojasnilih Janeza Svoljška, direktorja ZD, ter Igorja Praprotnika, koncesionarja, sta bila sprejeta naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacije o delu Javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale ter zdravnikov in zobozdravnikov koncesionarjev v letu 2007.
Občinski svet Občine Domžale naj z vidika posledic imigracije prebivalstva v našo občino, zaradi pospešene gradnje novih stanovanj, obravnava vsa področja družbenih dejavnosti od otroškega varstva, osnovnega izobraževanja, zdravstva, oskrbe starejših občanov na domu do zagotavljanja domskega varstva.
Lokalno glasilo Slamnik v letu 2007
Pri obravnavi informacije o poslovanju Javnega glasila Slamnik v letu 2007 so razpravljali: Metka Zupanek, DeSUS, Miha Ulčar, Lista Moje Domžale - varne in uspešne, Franc Gerbec, SD, Franc Čer-nagoj, Zelena stranka, mag. Milan Pirman, predsednik Izdajateljskega sveta, mag. Lovro Lončar, SDS, in Saša Kos kot članica Izdajateljskega sveta. Največji del razprav se je nanašal na problematiko v zvezi z objavo prispevka avtorice Anite Abram, ki ga je posredoval Janez Stibrič, ki pa ne želi odkriti njene identitete. Po pojasnilih Tine Žele-znik, odgovorne urednice, sta bila sprejeta naslednja sklepa:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Poročilo o izvajanju vsebinske zasnove Javnega glasila Občine Domžale »Slamnik« v letu 2007.
Občinski svet Občine Domžale sprejme Prikaz prihodkov in od-
hodkov Javnega glasila Občine Domžale »Slamnik« v letu 2007.
JKP Prodnik v letu 2007
Brez razprave je Občinski svet Občine Domžale v zvezi z informacijo o poslovanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik na območju Občine Domžale sprejel naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik d. o. o. za leto 2007.
Poslovanje podjetja ICJ v letu 2007 in aktivnosti 2008
Štefan Brvar, direktor podjetja
ICJ d. o. o., je v daljši uvodni informaciji predstavil poslovanje podjetja ICJ v letu 2007, predvsem pa terminski plan gradnje Poslovne cone Želodnik. V razpravi so sodelovali: Aleš Juhant, predsednik Odbora za gospodarstvo, Peter Verbič, Peter Verbič - lista za Domžale, Franc Gerbec, SD, ki je predlagal v sprejem tri dodatne sklepe, pojasnila pa sta posredovala Andrej Flis, NLB Banka Domžale, ter župan Toni Dragar.
Po odmoru, ki ga je odredil predsedujoči Vinko Juhart, je Franci Ger-bec, SD, v svojem imenu in v imenu Antona Preskarja, LDS, posredoval besedilo usklajenih dodatnih sklepov, ki jih je občinski svet skupaj s predlaganim v osnovnem besedilu tudi sprejel:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju podjetja ICJ d. o. o. v letu 2007 ter okvirni program aktivnosti podjetja ICJ d. o. o. v letu 2008. Občinski svet predlaga županu, da kot družbenik ICJ d. o. o. zahteva na skupščini podjetja od direktorja podjetja, da pripravi poslovni načrt o poteku gradnje cone, ki se ga v vednost predloži občinskemu svetu do 30. 9. 2008. Občinski svet zahteva od župana, da v istem roku predloži v sprejem Občinskemu svetu pred pričet-kom komunalnega opremljanja poslovne cone nov ali dopolnjen predlog Odloka o komunalnem opremljanju za cono Želodnik, ki bo temeljil na stroškovnih ocenah izdelanega Projekta za izvedbo del in bo upošteval tudi Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Domžale. Občinski svet predlaga županu, da pisno pozove družbenika v ICJ
Stefan Brvar, direktor podjetja ICJ
d. o. o., naj do 30. 6. 2008 opredeli namero, ali še ostaja strateški partner v projektu Poslovne cone Želodnik.
Občinski svet predlaga županu, da Občina Domžale in ICJ d. o. o. z Mercatorjem skleneta sporazum o pristopu k izvedbi gradnje infrastrukture in gradnje objektov Mercatorja glede obveznosti gradnje komunalne infrastrukture s časovno določenim začetkom in zaključkom gradnje objektov Mercator.
S tem se je 18. seja zaključila, 19. seja bo 18. junija 2008.
U.Ž.
Župan Občine Domžale je za 28. maj sklical tudi izredno sejo Občinskega sveta Občine Domžale, namenjeno obravnavi problematike deponije Dob ter pričetka izvajanja javne gospodarske službe zbiranja odvoza in predelave organskih odpadkov. Seja je bila odpovedana.
Slaviša Stojanovič, trener NK Domžale
Dirka z Interblockom v takem smislu bi bila samomorilska
Domžalski nogometaši so potrdili, da njihov lanskoletni uspeh in naslov državnega prvaka ni bil slučaj - nadgradili so ga z novih uspehom in ponovno osvojitvijo najvišje krone v naši državi. Da je bila sezona veliko bolj mirna, kot prejšnja, pravi trener, marsikdo pa pravi, da je bila razburkana - polna vzponov in padcev. Kakršnakoli že je bila - važen je končni izid in ta je bil ponovno na strani Domžal. Slaviša Stojano-vič, ki je v domžalskem moštvu že šesto leto, je skupaj s svojo ekipo, v katero spadajo tudi Filip Filipovski, Martin Magister in Dejan Djuranovič, dosegel tisto, kar še pred nekaj leti ni bilo niti približno mogoče - ne le eno, pač pa dve kroni zapored. Vendar pa ne le neuspehi, tudi uspehi utrudijo človeka. V klubu se obetajo krepke spremembe.
Najprej čestitke ob drugem osvojenem naslovu državnih prvakov. Kakšni so občutki sedaj, ko se je dejstvo o novem naslovu že nekako usidralo v vas? Zdaj se je vse skupaj stabiliziralo in smo bolj razsodni kot prej. Prej je bila evforija, zdaj pa iz dneva v dan ta naslov dobiva na večji teži kot na začetku. Zagotovo je veselje prisotno iz dneva v dan, zato izkoriščamo te dni, da se čim bolj poveselimo, ker bo dan, ko pride nova sezona, hitro zopet tukaj.
V Športnem parku v Domžalah je bilo čudovito slovo pred domačo publiko z zmago nad Celjem s 4:0, nato pa še zabava pozno v noč. Kakšni so občutki, ko takšna množica ljudi pride pozdravit nogometaše ob ponovnem uspehu? Lepo je, ker jih čez leto redkokdaj vidimo, potem pa se zberejo v tako lepem številu in zato res je veselje, lepa proslava. Vsi smo se imeli lepo na zabavi pozno v noč.
Čeprav ste vodili praktično vso sezono, je ob začetku spomladanskega dela vendarle bilo nekaj spodrsljajev, ki bi vas lahko stali naslova. Kako bi komentirali tisto obdobje?
To je turbolentno obdobje, v katerem so nas vsi hoteli prikazati, kot da smo zapadli v strašno kri-
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon.- petek: 8- 12 in 16-18 sobota: 9-12
zo. Niso upoštevali realnih stvari, ki so se dogajale: veliko število izključitev, da smo prodali Lju-bijankiča, da si je Žinko zlomil nogo. Vse to je za seboj potegnilo ogromno korekcij znotraj ekipe in to v toku sezone praktično spremeni ritem; čez noč se pač teh stvari ni dalo taktično urediti. Ampak če pogledamo bolj natančno, imamo v spomladanskem delu manj porazov, kot smo jih imeli v jesenskem.
Kaj pa grenak priokus po izgubljeni priložnosti za naslov pokalnega prvaka, torej dvojna krona?
Seveda je, saj smo si tega želeli, a enostavno ni šlo. Nismo bili dovolj motivirani, predvsem na prvi tekmi. Na Ptuju ni šlo, domačo tekmo smo odigrali dosti boljše, a smo zgrešili res veliko priložnosti. Tekma na Ptuju je bila z naše strani tako anemična ... Tam smo zapravili priložnost.
Če narediva pregled minule sezone, kako bi jo, morda v primerjavi s prejšnjo, ocenili?
Prejšnja je bila evforična, bolj poletna, bolj nenavadna. Med fantastičnimi partijami smo imeli veliko bliskovitih razponov. V tej sezoni smo bili vsi skupaj bolj stabilni. Nismo imeli bleščečih partij, bili smo bolj kompaktni,
na rezultat smo znali odigrati bolj taktično in v tem se razlikuje ta sezona.
Sezona je praktično za vami, kako naprej?
To je težko povedati. Izrazil sem željo po manjšem počitku, ne vem, kako bodo to moji nadrejeni sprejeli, saj imam še vedno veljavno pogodbo. Kar pa se tiče Nogometnega kluba Domžale, smo se o viziji že pogovarjali. Končno bi poskusili v ekipo vključiti nekaj fantov iz naših mlajših selekcij. Mislim, da bo šlo v tej smeri z mano ali brez mene.
Kaj pomeni počitek - počitek brez nogometa?
Dejansko od nogometa. Res mi je težko kaj povedati, da slučajno ne bi rekel nečesa, potem pa ravno jutri pride ponudba, ki je ne bom mogel zavrniti. V tem trenutku
težko rečem, kaj bo. Jaz sem dal predlog upravi, čakam odgovor z njihove strani, kaj bodo oni predlagali, mogoče imajo kakšne rešitve.
V tem delu Slovenije se je zgodil še Interblock. Bo prihodnja sezona veliko bolj napeta in atraktivna, kot je bila ta?
Zagotovo bo zelo močan Interblock finačno zagotovo nesprejemljiv za nas. Če se spustimo v dirko z njimi v tem smislu, mislim, da bi bilo to samomorilsko. Mislim, da jim na ta način ne moremo parirati. Lahko pa pariramo v nekaterih drugih segmentih. Zagotovo bo Interblock zelo močan, močan pa bo tudi Maribor. Bo pa zagotovo veliko bolj zanimivo prvenstvo, kot letos.
Misel na novo sezono bo potrebno kaj hitro razviti, tukaj so kvalifikacije za ligo prvakov ...?
Ja hitro, je pa to predvsem odvisno od tega, kakšni so naši cilji za naprej. Če bomo poskusili pomladiti moštvo, potem velikih želja v ligi prvakov ne moremo imeti. Za ligo prvakov bi morali kupiti še pet igralcev, ne pa ravno obratno. Pustimo se presnetiti, treba pa bo hitro ukrepati, ne glede na to, kako se bomo odločili.
Se že poigravate z novimi imeni?
Nekaj jih je v obtoku. Moramo biti pripravljeni na odhode in na menjave.
Slaviša Stojanovič je ob Kamniški Bistrici že skoraj inventar, bi lahko rekli. Ste kdaj razmišljali o selitvi v Domžale?
Sem, pošteno lahko povem, da sem si že nekaj lokacij tudi ogledal in da bi si tukaj kupil stanovanje. Bom videl, upam, da mi bo uspelo. Tukaj se zelo dobro počutim že šesto leto. V življenju sem bil kot otrok le na Slovanu, tukaj je poleg tega edini kraj in klub, kjer sem najdlje in moram priznati, da sem se že uspel spoznati z okolico in mi je res prijetno.
Domžale so mesto prvakov košarke in nogometa - oba kluba skupaj prijateljsko hodita z roko v roki, kar ni ravno pogost pojav. Kako bi to komentirali?
To nas res veseli. Zelo sem vesel zaradi naših košarkarjev, vedno navijam zanje. In kot ste povedali, imamo zelo dobre prijateljske odnose. Pomagamo si pogosto - tudi oni nam velikokrat odstopijo dvorano, kadar so nemogoči zimski pogoji in podobno. Obiskujemo tekme drug drugega, strumno navijamo drug za drugega.
Morda groba ocena: ali so Domžale mesto nogometa -tudi kar se samih prebivalcev tiče - ali so po vašem mnenju še vedno mesto košarke, kot je bilo to v preteklosti?
Ne vem, kako pametno odgovoriti na to vprašanje. Želel bi si, vsi smo se res potrudili, da naredimo nekaj iz tega nogometa in naredili smo največ, kar se da. Osvojili smo prvenstvo - kar dvakrat. Kljub temu ni kakšne bistvene razlike v sprejemanju domžalskega nogometa. Zavedam se, da bi domačini radi videli kakšnega našega fanta, tudi jaz si to želim in na vse načine sem vključen v to, da čimprej pridejo. Vem pa, da se na primer trener Maribora s takimi rezultati do Maribora enostavno bori.
Ker sva prej rekla, da bi se ekipa pomladila z več domačimi igralci, so verjetno tudi cilji drugačni?
Biti moramo realni in se zavedati, da v naslednji sezoni v tem stanju ne moremo iti v igro s takšnimi klubi, kot ste jih prej omenili. Poiskati moramo neko novo pot, nek nov ciklus, neko novo obdobje in mogoče bomo čez 3-4 leta zopet prišli v ospredje. Do takrat pa bomo najbrž vegetirali, producirali talente. Nenazadnje smo v zadnjih letih prodali največ igralcev v res dobre lige in klube.
Če bo odmor v nogometu, bo vzpon v glasbi?
Vzpona v glasbi ne bo, lahko pa se pozabavam s tem. Če bo prišlo do odmora, se bom predvsem poskusil spočiti in še česa naučiti. Poskusil bom obiskati čim več tujih klubov, se dodatno izobraževati in ob tem uživati ob vsem tem, v čemer v zadnjih šestih letih nisem mogel. Želimi si tudi, da bi šel za 10 dni na morje ...
Pa misel za konec ...
Meni se vedno porajajo ideje. Rad bi povedal, da bomo vsi skupaj dvignili kvaliteto življenja, če bomo vsak dan našli vsi skupaj čim več lepih besed za vse nas. Dovolj je bilo pljuvanja, ogovarjanja. Zadnjič sem prebral lepo izjavo: »Veliki ljudje razmišljajo o idejah in vizijah, povprečni ljudje govorijo o dogodkih, majhni ljudje pa o ljudeh«. Bodimo čim manjkrat majhni in čim večkrat veliki.
Slaviša Stojanovič, hvala za pogovor.
Mateja A. Kegel
Izjava za nogomet
Odhod
Nenada
Protege
Še pred zaključkom redakcije pa smo izvedeli, da vrste NK Domžale zapušča športni direktor Nenad Protega, ki je svojo odločitev predsedniku najprej sporočil ustno, v kratkem pa lahko pričakujemo tudi pisno odpoved delovnega razmerja. Po nekaterih informacijah naj bi Protega svojo pot nadaljeval v Interblocku. Poleg iskanja športnega direktorja pa je predsednik NK Domžale, Stane Oražem, že začel z iskanjem novega trenerja, saj naj bi mesto ob Kamniški Bistrici zapuščal tudi Slaviša Stojanovič. Predsednik je za spletno stran www.nkdomzale.si povedal:
„Dokler se nova vodilna kadrovska križanka ne reši, bo vse operativne zadeve, v neposredni povezavi z menoj, še naprej reševal Nenad. Najin odnos je takšen, da v tem ne vidim nikakršnih ovir. Želimo pripeljati nekaj novih igralcev in Andražu Kirmu, seveda ob primerni odškodnini, omogočiti spodoben prestop. To so osnovne zadeve, ki jih v tem trenutku urejamo."
O razpletu vas bomo obveščali tudi v Slamniku. Seveda pa bodo morali v taboru prvakov hitro dobiti eventu-elno zamenjavo, saj bo tudi letos sezona krajša, začetek pa zelo blizu - zaradi udeležbe v kvalifikacijah za ligo prvakov.
(mak)
Zakaj je nogomet najpomembnejša postranska zadeva?
Moški radi pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska zadeva v njihovem življenju. Ja, seveda - me, ženske, zelo dobro vemo, da to sploh ne drži. Za postranske zadeve sploh nimamo časa, če pa ga že najdemo, potem nedvomno ne bomo gledale 22 moških, ki se podijo za eno žogo in jo skušajo spraviti v nasprotnikov gol. No, razen če so ti moški res postavni.
Zato sem se letos dobro pripravila, izdelala sem načrt priprav za letošnje nogometno prvenstvo, in sicer načrt za celotno družino. Ker vem, da imate tudi ve, drage moje, ob evropskem prvenstvu občutek, da se čas za dobre tri tedne popolnoma ustavi, sem se odločila, da vam priskočim na pomoč. Boste videle, tudi nogomet je lahko dobra stvar, samo če jo znate obrniti sebi v prid.
Le česa bi si želela moja družina, za kaj bi bila pripravljena narediti veliko, če ne celo vse; kaj je zelo povezano z nogometom in spremljanjem vseh tekem? Seveda, nov LCD televizor. Obljubila sem jim najnovejši, najboljši in oh in sploh naj model, če bodo še pred začetkom EURA 2008 izpolnili vse obljube, ki jih poslušam že od začetka leta.
Nad mojim predlogom so bili več kot navdušeni. Kar naenkrat sem postala superžena, supermami, poleg vseh ostalih superlativov, ki so mi jih namenjali. Ampak tukaj se zgodba šele začne.
Tako smo se lepega dneva odpravili v Mercatorjevo tehnično prodajalno M Tehnika, kjer so znani po svoji kvalitetni in raznovrstni ponudbi akustike in zabavne elektronike. Z namenom, da kupimo nov LCD televizor. Še prej smo se ustavili v M Gradnji, kjer sem moža spomnila na njegove obljube o prenovi
kopalnice. Ker je vedel, da se sedaj ne more izgovoriti, mi je pomagal pri nakupu ploščic, sanitarne keramike, kopalniškega pohištva in dodatkov. Pravzaprav ni samo pomagal, ampak je bil vidno navdušen, koliko izdelkov ponujajo na enem mestu. Ko pa je zašel v kotiček z orodjem, se je skoraj stopil.
V svojem navdušenju pa ni ostal sam -pridružil se mu je tudi naš stari ata. Kot vsi upokojenci tudi on vestno in pridno ureja naš vrt ter skrbi za našo zelenico. Ko je videl izdelke vrtne galanterije in mehanizacije ter izdelke zalivalnega programa, ga nismo mogli več niti premakniti. Na koncu smo mu morali obljubiti, da ga v M Gradnjo ponovno peljemo zelo, zelo kmalu.
Mislim, da ni treba posebej razlagati, da ženske lahko v vsaki trgovini najdemo nekaj zase. Ja, tudi v M Gradnji. Vas zanima, kaj sem našla? Bazen. Da se bom lahko malo razvajala tudi jaz.
Naj vam zaupam, kaj še najdete v M Gradnji - da boste vedele, če se odločate za gradnjo ali prenovo doma. Preskrbljeni so z bogato in ugodno ponudbo osnovnih gradbenih materialov, kritin in fasad, izdelkov betonske galanterije, keramike, barv ter lakov, najrazličnejših orodij, električne opreme in še marsičesa.
Ko smo zadovoljni zapustili center M Gradnja, smo se odpravili v M Tehniko. Glede na zelo dobro izkušnjo v prvi prodajalni, smo bili prepričani, da bo tudi druga zadovoljila vse naše potrebe in želje.
Ko smo prispeli, se je najprej izgubil mož. Preučil je vse modele LCD televizorjev, njihove tehnične lastnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Čeprav se bolj malo spozna na te zadeve, mu je pomagal tudi stari ata.
Medve s hčerjo sva se zapodili pogledat tipično žensko ponudbo. Nad videnim sva bili navdušeni. Vsi izdelki za na mizo, take izbire že dolgo nisem nikjer videla, najnovejši mali gospodinjski aparati, bela tehnika priznanih domačih in svetovnih proizvajalcev. Vse to na enem mestu.
Tudi naš sine, najstnik, je ostal brez besed - priznal je, daje presenečen nad ponudbo akustike, zabavne elektronike, računalniškega in foto materiala. Izjavil je, da mora o M Tehniki takoj obvestiti vse svoje sošolce in prijatelje.
Tako je naša družina ponovno ugotovila, da bi bilo neumno hoditi v ostale trgovine, če lahko v M Tehniki in Gradnji najdemo vse, kar potrebujemo - in to vsi. Pa da ne boste mislili, da pretiravam - podobno se je zgodilo tudi moji mlajši sestri. Pred časom sta s fantom kupila novo stanovanje. Prijatelj jima je svetoval, naj obiščeta M Pohištvo, da bosta tam našla vse, kar potrebujeta. In res, kupila sta pohištvo za kuhinjo, jedilnico, otroško sobo, spalnico in dnevno sobo. Opremila sta svojo kopalnico, polepšala svoj dom z drobnim kosovnim pohištvom, fant pa si je uredil svoj delovni kotiček z bogato izbiro pisarniškega pohištva. Pri njih sta izbrala tudi talne obloge in vsa svetila.
Na koncu vam povem samo še nekaj - z malo domišljije in s pomočjo M Tehnike, Gradnje in Pohištva je volk vedno sit in koza vedno cela. Torej, družina ima nov LCD televizor in kar nekaj drugih priročnih igrač, jaz bom imela nov bazen, urejen vrt in lepo teraso, da o prenovljeni kopalnici niti ne govorim. In ko bo prišel junij in z njim Evropsko nogometno prvenstvo, bomo vsi skupaj uživali v nogometnih veščinah največjih mojstrov.
Poslovna cona Želodnik - nadaljujemo projekt
Zagotoviti želimo trajnostni razvoj občine
Ob različnih pogledih in kopici vprašanj, ki so se pojavila predvsem na področju okoljskih in poslovnih vidikovter s tem predvidene gradnje Poslovne cone Želodnik, smo se v Občini Domžale odločili, da na seji Občinskega sveta predstavimo potek izvajanja projekta. Na seji 28. maja 2008 smo predstavili projekt Poslovna cona Želodnik (PCŽ), predvsem v kontekstu trajnostnega razvoja občine, ki se trudi za uravnoteženost tako s stališča gospodarskega, družbenega razvoja in varovanja okolja. Prav temu sledi tudi projekt nastajanja omenjene cone.
Spodbujanje razvoja podjetniškega sektorja in s tem konkurenčnosti je zagotovo možno prav s pomočjo vzpostavitve PCŽ, ki bo v prihodnje predstavljala možnost za gospodarsko rast Občine Domžale. Občina bo le na tak način lahko prepoznavna po podjetnosti, kakovosti bivanja, prijaznem in varnem okolju ter po razviti komunalni in prometni infrastrukturi. Cona bo namenjena tudi takim proizvodnim, poslovno-obrtnim, trgovskim in storitvenim dejavnostim, ki bodo okolju prijazni, in katerih dejavnost bo povečevala število delovnih mest v občini, hitro rastočim in takim, ki ustvarjajo dodano vrednost. Selitev podjetij iz urbanih naselij v poslovno cono predstavlja reševanje okoljevarstvenih vprašanj in s
tem zagotavljanje kakovostnejšega življenja v urbanem delu naselij. Tudi lega in bližina obvoznice oziroma priključitev na slovenski avtocestni križ potrjuje primernost že pred leti izbrane in določene lokacije.
Cona ohranja naravne mokrotne habitate
Z gradnjo poslovne cone ne uničujemo biotske raznovrstnosti v naši občini. Poudariti moramo, in to smo ob sprejemanju lokacijskega načrta posebej izpostavili leta 2006, da Poslovna cona Želodnik ohranja zelene površine in ribnik, ki bo primerno zaščiten in bo hkrati ostal neokrnjen. Iz sprejetega lokacijskega načrta so razvidni tudi vplivi na okolje, ki kažejo, da je načrtovana skrb za biotski del, ki ostaja v coni. S predvideno ureditvijo ne bomo posegali v ta prostor okolju neprijazno, pač pa bo prav zaradi ohranitve tega dela naravne dediščine v občini cona delovala tudi vizualno in okolju prijazno. Okoli ribnika Želodnik bo peščena pot, oblikovana sonaravno, prav tako se bo sonaravno urejalo zadrževanje voda, tako da bodo imele mokre in vodne ureditve značaj avtohtonih mokrotnih habitatov. Tudi okolica zasaditve objektov v coni bo temeljila na rabi avtohtone ve-
getacije. Zelene površine v območju cestnih koridorjev bodo zasajene s pokrovnimi rastlinami, v območju zelenic bodo površine zasejane z visoko drevesno vegetacijo. Cona bo imela zelenice med parkirnimi mesti ter kolesarsko stezo.
Poslovanje ICJ d. o. o. revizijsko pregledano
Na seji je direktor ICJ d. o. o. predstavil poslovne rezultate podjetja, ki skrbi za vse postopke, povezane z nastajanjem cone, in hkrati povedal, da je poslovanje podjetja preverjala neodvisna revizijska hiša Pricewaterhouse Coopers, ki je ugotovila, da so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja gospodarske družbe na dan 31. 12. 2007 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za lansko leto v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Letošnjega junija bo tako stekla tudi izdelava poročila o vplivih na okolje, ki predstavlja enega izmed potrebnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo komunalne infrastrukture. V ICJ d. o. o. se trudijo, da bi čim prej pridobili potrebna zemljišča za izgradnjo komunalne infrastrukture, pri čemer je sedanjim lastnikom teh zemljišč, poleg prodaje, omogočeno, da pristopijo z lastništvom dela zemljišč, namenjenim infrastrukturi (ceste, kanalizacija ...) tudi v partnerstvo z ICJ d. o. o.
Po tej predstavitvi je Občinski svet Občine Domžale sprejel Informacijo o poslovanju podjetja ICJ d. o. o. v letu 2007 ter okvirni program aktivnosti podjetja ICJ d. o. o. v letu 2008. Župan je prejel tudi predlog svetnikov, da občina kot družbenik ICJ d. o. o. od direktorja podjetja na skupščini podjetja zahteva, da pripravi poslovni načrt o poteku gradnje cone. Eden od sklepov na seji Občinskega sveta je bil tudi ta, da se, glede na precejšnje cenovne spremembe v zadnjih dveh letih, pripravi nov predlog Odloka o komunalnem opremljanju za cono Želodnik, in sicer pred začetkom komunalnega opremljanja poslovne cone. Ta odlok bo namreč temeljil prav na stroškovnih ocenah Projekta za izvedbo del in bo upošteval tudi Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Domžale.
Celoten projekt tako predstavlja dolgoročno vizijo razvoja občine, ki hoče biti prepoznavna kot občina podjetnih, uspešnih, z eno nižjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji in okolju prijaznih občin, v kateri je življenjski standard na visoki kakovostni ravni.
Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale
Trkamo na vrata dediščine
V lanskem letu je Občina Domžale, kot partnerska občina v projektu Trkamo na vrata dediščine, uspešno kandidirala za pridobitev evropskih sredstev na razpisu za razvoj regij. Projekt je zelo pomemben, saj odkriva premalo poznano, a v slovenskem in tudi v evropskem prostoru izjemno bogato naravno in kulturno dediščino. Po besedah podžupana Vinka Ju-harta je to prvi denar, ki ga je občina Domžale uspela pridobiti iz evropskih sredstev in prvi rezultati so že vidni.
Projekt Trkamo na vrata dediščine je razdeljen na tri faze. V prvi fazi projekta so bila za posamezne občine nabavljena igrišča za otroke ter počivališča, ki bodo nameščena ob posameznih točkah dediščine ali ob poti med njimi. Od tega bo dobila Občina Domžale sedem počivališč ter eno igrišče za otroke. Namerava jih namestiti ob Kamniški Bistrici. Na ta način bodo Domžale pridobile pomembno opremo za ureditev sprehajalnih in kolesarskih poti v občini. V drugem in tretjem delu projekta je predviden razvoj potencialov naravne in kulturne dediščine za potrebe turistične ponudbe. Načrtuje se tudi širitev obstoječe mreže z novimi točkami dediščine in zaokroženimi območji, s prenočišči in gostilnami s tradicijo. Za razvoj točk v okviru druge faze projekta je bil izbran Center za razvoj Litija. Ta bo v obdobju do septembra 2009 obstoječo tematsko pot točk, ki so povezane v blagovno znamko Trkamo na vrata dediščine, dodatno nadgradil z materiali in vsebinami za uspešnejše trženje. Okrog točk dediščine bo skušal razviti tudi spremljajočo celovito turistično ponudbo, saj je veliko potencialov območja še neizkoriščenih. Občina Domžale uspešno ureja rekreacijsko os ob Kamniški Bistrici. V sklopu projekta Trkamo na vrata dediščine bodo ob počivališčih postavljene informativne table. Na njih bo predstavljena kulturna in tehnična dediščina, ki se je razvijala na Mlinščicah in na Kamniški Bistrici. Izdali bomo tudi brošuro o razvojni viziji ohranja-
SRCE
5LOVl:'NI|l
nja in revitalizacije dediščine ob Kamniški Bistrici. Poleg zaokroženega območja Kamniške Bistrice bodo v mrežo Trkamo na vrata dediščine vključene tudi druge točke naravne in kulturne dediščine. V torek, 15. aprila 2008, so se predstavniki občin od Kamnika do Litije sestali na gradu Bogenšperk. Sestanka se je udeležil tudi predstavnik Občine Domžale, podžupan Vinko Juhart. Osrednja tema sestanka je bil projekt Trkamo na vrata dediščine. Na omenjeni projekt in turistični produkt, ki smo ga začeli razvijati na Centru za razvoj Litija že pred leti, so župani zelo ponosni. Kot je povedal podžupan Vinko Juhart, je občina Domžale ena najhitreje rastočih občin v Sloveniji. S sredstvi proračuna ne uspejo zagotoviti vseh sredstev, ki bi jih želeli usmeriti v trajnosti razvoj Občine Domžale, zato pri pridobivanju dodatnih sredstev uspešno
Primer počivališča, ki se bo nahajalo ob poti Trkamo na vrata dediščine. Skica ureditve igrišča v Občini Domžale
sodelujejo s Centrom za razvoj Litija. Izredno so zadovoljni, da jim je skupaj z njimi uspelo dobiti evropska sredstva za tako pomemben projekt, kot je Trkamo na vrata dediščine.
Adela Ramovš, Center za razvoj Litija www.razvoj.si
Center za razvoj Litija deluje za razvoj regije
Center za razvoj Litija že od leta 2000 deluje kot akter in motivator podjetniškega okolja na lokalnem nivoju. Danes smo prepoznani kot koordinator razvojnih projektov na območju med seboj povezanih občin Domžale, Kamnik, Komenda, Trzin, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje in Radeče, s svojimi projekti pa se poskušamo uspešno uveljaviti tudi v evropskem okolju.
Na področju podjetništva razvijamo okolje, ki na enostaven in učinkovit način odgovarja globalnim trendom in potrebam lokalnega podjetništva. »Vse na enem mestu« pomeni pri nas v praksi enostaven vstop v svet podjetništva ter
nadaljnjo podporo podjetnikom pri njihovi dejavnosti. Hkrati uvajamo nova inovativna spoznanja kot dodano vrednost v izobraževalna, gospodarska in lokalna okolja in jih med seboj povezujemo. Na območju zgoraj omenjenih občin, ki se povezujejo zaradi visoke stopnje razvojne ogroženosti, delujemo kot razvojni akter. Več o naši dejavnosti, predvsem pa vrsto koristnih informacij, lahko najdete na naših spletnih straneh www.razvoj.si.
Saša Gradišek, direktorica Centra za razvoj
Litija www.razvoj.si
Napoved delavnic v Podjetniškem centru Domžale
Pridobivanje sredstev iz nacionalne in EU sheme
V ponedeljek, 19. maja, je v prostorih Območne obrtne zbornice Domžale, v okviru Podjetniškega centra, potekalo predavanje »Pridobivanje sredstev iz nacionalne in EU sheme«. Vodil ga je mag. Matjaž Krč iz podjetja Ideus d. o. o., ki nastopa v vlogi svetovalca in poslovnega partnerja v precejšnjem številu podjetij na področju pridobivanja sredstev, rasti in internacionalizacije.
Udeleženci so na seminarju izvedeli, kakšne možnosti pri poslovanju ponujajo Evropska unija in slovenske finančne institucije malim, srednjim ali velikim podjetjem. S pomočjo omenjenih lahko tako institucije, podjetja ali kmetje pridobijo finančna sredstva, s katerimi lahko izboljšajo obstoječi način poslovanja, vlagajo v razvoj ali izgradijo potrebno infrastrukturo.
Udeležba na predavanju »Pridobivanje sredstev iz nacionalne in EU sheme« je bila velika, saj so se udeleženci lahko podrobneje seznanili s pridobivanje vseh možnih sredstev, ki jih razpisujejo institucije v RS ter samim procesom zagotavljanja sredstev iz javnih razpisov. Proces je obsežen in izhaja od odločitve podjetja do spremljanja virov in priprave poslovnega načrta, ki je osnovni pogoj pri vsakem razpisu. V primeru, da posameznik ne ve, kako se poslovnega načrta lotiti, so mu na voljo svetovalci in delavnice, kjer ga o tem podrobneje poučijo. Posameznik mora za pridobitev sredstev napisati vlogo za javni razpis, narediti investicijski načrt ter izvesti samo projektno delo. Po izvedbi projektnega dela mora napisati poročilo, ki se mora v celoti skladati z napovedanimi aktivnostmi. Zraven ne sme pozabiti dodati vseh računov in dokazil, kajti če poročilo ni v redu, lahko ostane brez sredstev. Seminar je bil zaradi izjemno zanimive tematike pri podjetnikih obiskan v velikem številu, denarno pa ga je podprla Občina Domžale. Podjetniški center Domžale bo kmalu organiziral naslednje predavanje, katerega vsebina bo organizacija poslovanja. Vse zainteresirane že sedaj pozivamo, da se nam v času uradnih ur oglasijo ali nas obiščejo na PC Domžale, na Šaranovičeva 21 a, na Viru pri Domžalah ali pa nas pokličejo na tel.: 01/721-48-36 oziroma nam pišejo na pc-domzale@crmg.si. Delavnica bo predvidoma organizirana do konca meseca junija.
Podjetniški center Domžale
Otroci Osnovne šole Rodica se še igrajo na igrišču Osnovne šole Roje
Obnova in ureditev otroških igrišč v KS Slavka Šlandra
Krajevne skupnosti mesta Domžale so že lani pristopile k popisu in inventarizaciji obstoječih javnih otroških igrišč v mestu. Marsikatero od teh je zanemarjeno in ima obrabljena ali polomljena igrala ter je potrebno obnove ali ponovne ureditve. Ugotovili smo, da je največ javnih igrišč - dvanajst - prav v KS Slavka Šlandra v centru mesta, medtem ko ostali dve KS - KS Simona Jenka in KS Venclja Perka sploh nimata ustreznega javnega otroškega igrišča.
Pri tem smo upoštevali kot javna le tista otroška igrišča, ki so na »občinski zemlji« in so na razpolago vsem ter niso v lasti vrtcev, šol ali določenih stanovanjskih blokov. Taka neenakomerna razporeditev v mestu Domžale je posledica nekdanje družbeno planirane blokovne gradnje, ki je bila omejena predvsem na center mesta in KS Slavka Šlandra ter je zahtevala tudi gradnjo javnih igrišč in organiziranje gradnje privatnih hiš v naseljih Roj-sko, Krakovsko, Aškerčevo, ... kjer je cena v sklopu komunalne ureditve vsebovala tudi ceno kompletnih igrišč za otroke in rekreacijskih površin za odrasle, medtem ko je v ostalih KS prevladovala privatna individualna gradnja, kjer te ni spremljala vzporedna gradnja te infrastrukture. Vsa javna igrišča in športni objekti so z lanskim letom prešli v upravljanje in vzdrževanje Zavoda za šport in rekreacijo Občine Domžale, ki ga vodi direktor Janez Zupančič. Vse tri KS so se takoj povezale z zavodom in v letošnjem letu začele skupno akcijo za obnovo javnih otroških igrišč. Skupno smo si ogledali in evidentirali obstoječe stanje igrišč, njihove opreme in lastništva ter se glede na razpoložljiva namenska sredstva tako zavoda kot KS odločili za obnove in ureditve na področju KS Slavka Šlan-dra.
Ureditev novega javnega otroškega igrišča ob Osnovni šoli Rodica
Ureditev novega otroškega igrišča ob Osnovni šoli Rodica naj bi se začela v začetku poletnih počitnic (junija 2008) in zapolnila potrebo po igrišču za to območje Domžal, Spodnje, Srednje in delno Zgornje Jarše ter Rodico. Ta predel, kjer poteka intenzivna gradnja in doselje-vanje mladih družin, še nima ustreznega javnega igrišča za potrebe tamkajšnjih otrok. Šola bo potrebovala igrišče tudi za svoje učence, saj so se povečale potrebe po uporabi varnih zunanjih površin v 1. triletju, še posebej pa v času podaljšanega bivanja, kamor je vsako leto vključenih vse več učencev. Za ureditev igrišča, ki bo ograjeno in ponoči zaprto, bodo prispevali Zavod za šport in rekreacijo, KS Slavka Šlandra in Osnovna šola Rodica, ki bo sredstva pridobila od Občine Domžale v namene investicij. Potrebno bi bilo, da se s prispevki vključijo tudi KS, iz katerih otroci hodijo v to šolo.
Obnova travnatega športnega igrišča na Potočnikovi ulici - pri »Matičič«
Sklenili smo, da obnovimo nekdanje zelo obiskano travnato igrišče za mali nogomet in košarko med Potočnikovo in drevoredom, pri »Matičič«, ki je bilo včasih redno stičišče starih in mladih rekreativnih športnikov iz naše KS. Na igrišču bomo obnovili travnato površino in igrišče opremili z manjkajočimi goli za mali nogomet in koši. Uredili bomo tudii manjkajočo ograjo, tako da se bo igrišče
ponoči lahko zaprlo. Igrišče naj bi bilo v prvi vrsti namenjeno okoliški mladini in vrtcem, ki že sedaj tja pogosto pripeljejo svoje skupine otrok. Za obnovo bosta finančna sredstva prispevali KS Slavka Šlandra in Zavod za šport in rekreacijo Domžale oziroma Občina Domžale iz sredstev za investicije zavodov.
Obnova igral otroškega igrišča na Potočnikovi - pri »Zevnik«
Na enem od najbolj urejenih in kompletnih igrišč v KS na Potočnikovi, pri »Zevnik« bomo le obnovili in nadomestili razbita igrala (konjičke, gol za mali nogomet in koš za košarko) ter skušali urediti ustrezen prostor za odlaganje smeti. Za obnovo bosta prispevala KS in Zavod za šport in rekreacijo Domžale oziroma Občina Domžale iz sredstev za investicije zavodov.
Obnova in zamenjava igral na otroškem igrišču na Sejmiški - pri »Bitenc«
Na igrišču, za katerega je vrsto let potekal proces denacionalizacije, so žal vsa igrala, za katera so sosedje celo osebno prispevali sredstva, propadla in so z vidika varnosti otrok neuporabna.
Ob ogledu smo sklenili, da KS od občinskih služb uradno zaprosi za ugotovitev lastniškega stanja in izmeri zemljišče, ki je še ostalo na razpolago za igrišče. Po uradni izmeri in ugotovitvi lastniškega stanja zemljišča se bodo glede na razpoložljivo površino nabavila nova igrala: vrtiljak, gugalnica, tobogan in klopi. Žal goli in koš ne bodo več montirani, saj bo v ta namen v neposredni bližini obnovljeno travnato igrišče pri »Matičič«. Za obnovo bosta prispevala KS in Zavod za šport in rekreacijo Domžale oziroma Občina Domžale iz sredstev, namenjenih vzdrževanju igrišč. Pri tem igrišču bomo posebej prosili za razumevanje, potrpljenje in dovoljenje vseh okoliških sosedov in zlasti tistih, ki so nekoč za ta igrala prispevali iz svojih žepov, da dovolijo odvoz sedaj neuporabnih igral in obnovo igrišča za nov rod mladine.
Obnova hriba za sankanje ob Bistrici
Ob rezervatu za otroško igrišče na Gostičevi - na sprehajališču ob Bistrici - je bil obnovljen in očiščen hrib za sankanje, ki je bil tudi poravnan, prekopan in ponovno zasajen s travo. Služil bo za igranje in za zimsko veselje najmlajših. Za ureditev so prispevale vse tri KS mesta Domžale.
Ostala igrišča v KS Slavka Šlandra bodo obnovovljena naslednja leta, glede na stanje in prilive sredstev v ta namen.
Tako svet KS Slavka Šlandra kot Zavod za šport in rekreacijo Domžale obveščata krajane KS o teh svojih skupnih akcijah in prosita za razumevanje in pomoč pri realizaciji zastavljenih obnov igrišč, s katerimi skušamo omogočiti, da bi se naši otroci in vnuki čimbolj brezskrbno igrali v naši neposredni bližini. Pripravljenost Občine Domžale za obnovo otroških igrišč, ki se uresničuje preko Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, toplo pozdravljamo in je ne smemo zamuditi.
Dr. Franc Habe, predsednik, KS Slavka Šlandra
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
stran
6
Akcija brezplačnega cvetja v KS Slavka Šlandra in KS Simona Jenka
Krajevna skupnost Slavka Šlandra se je pridružila skupni pomladanski akciji vseh treh krajevnih skupnosti mesta za lepše in bolj cvetoče Domžale. Na seji sveta KS smo sprejeli sklep, da 23. in 24. maja organiziramo akcijo, v kateri je lahko vsako gospodinjstvo v prostorih KS brezplačno prejelo deset sadik balkonskega cvetja za okrasitev balkonov in vrtov. O naši akciji smo občane obvestili v Slamniku. Cvetje - lep izbor sadik, od vodenk do bršljink, pelargonij, bakop, afriških smilj, lobelij in drugih rož je pripravilo Vrtnarstvo Franci Kos. Čeprav je bila ta akcija v naši KS prvič po dolgem času, nekoč je podobne akcije organiziralo Turistično društvo Domžale, je bil odziv zelo dober in v času oddaje rož nas je obiskalo kar 260 predstavnikov gospodinjstev. Iz rok sodelavk in članov sveta KS je bilo oddanih 2.600 sadik. Veseli smo bili tolikšnega odziva in zadovoljstva krajanov nad
izborom in kvaliteto sadik. Pričakujemo, da bo akcija popestrila videz KS in centra Domžal, ki se žal ne more pohvaliti z obilico zelenih površin in urejenostjo parkov. Mnogi menimo, da bi bilo lepo, če bi ta-
kšna akcija z brezplačnim cvetjem za okrasitev kraja postala tradicionalna.
Predsednik Sveta KS Slavka Šlandra, dr. Franc HABE
Predstavniki krajevne skupnosti delijo cvetje
Krajevna skupnost Simona Jenka Domžale je letos prvič organizirala akcijo, v kateri je vsako gospodinjstvo v petek, 9. maja, in v soboto, 10. maja, prejelo nekaj brezplačnega balkonskega cvetja. Odziv na našo akcijo je bil izjemen in krajani so bili z akcijo krajevne skupnosti zelo zadovoljni in pozitivno presenečeni. Vrtnarstvo Kos Franci - enota Bršljinka v Študi, je pripravilo posamezne sadike, ki jih je prejelo vsako gospodinjstvo v krajevni skupnosti. Skupaj smo razdelili preko 3800 bršljink, pelargonij, bakop, afriški smilj, lobelij, milijon zvončkov in ostalih rožic, ki bodo polepšale balkone našim krajanom. Mi smo bili zadovoljni in upamo, da naši krajani ravno tako. Tudi prihodnje leto bomo našo krajevno skupnost poskušali polepšati s cvetjem ali pa bomo kako drugače skupaj pripomogli, da bomo polepšali naše okolje.
Predsednica sveta KS Simona Jenka Veronika Banko je takole delila cvetje krajanom.
Svetovni dan
V	1*	•
žongliraj
Letos bomo svetovni dan žongli-ranja počastili tudi v Sloveniji, in sicer na Viru pri Domžalah, kjer že nekaj mesecev deluje Društvo Žongler. V nedeljo, 15. junija, se bodo za gasilskim domom na Viru ob 13. uri začele žonglerske delavnice za vse začetnike in tiste, ki že nekaj znajo. Delavnice bodo vodili izkušeni slovenski žonglerji. Naučili se boste žonglirati z žogicami, keglji, obroči, delati z diabolom ali pa voziti z monokolesom. Delavnice bodo organizirane za mlade in stare, saj se prav vsak lahko nauči žonglirati.
Ob 16.uri bo v akcijo stopila akrobatska skupina Cirkokrog,
ki bo vodila akrobatsko delavnico. Tudi akrobacije spadajo k žonglira-nju in tega vas bo naučil Cirkokrog. Zvečer nas čaka pravi mali spektakel. Ob 19. uri se v dvorani delavskega doma na Viru začne večerna predstava ŽONGLERSKI GALA SHOW, kjer bodo nastopili najbolj-
ši slovenski žongleiji in žonglerske skupine. Kar sedem se jih bo zvrstilo na odru in videli boste izjemno obvladovanje različnih objektov. Nastopili bodo: Društvo Povod, Žonglersko društvo Grinta, Barbi in Primož, Čupakabra, Monokolesar unicycle.si, Jugglers Ini-Mini in poseben gost iz Francije - Dejan. Na Viru boste videli pravi mali cirkus. Prireditev bo povezoval zelo dober žongler in hkrati tudi žon-glerski distributer Dragan Sadžak, ki je mnogim poznan tudi kot osvajalec sanjske ženske in nekdanji
voditelj priljubljenega Sudokuja na TV3. Dragan, s katerim sem opravil kratek intervju, je tudi član našega društva.
Žonglerji te poznamo kot ambasadorja žonglerstva in kot »diler-ja« za žonglerje. Prodajaš namreč žonglerske artikle, ki so v Sloveniji sicer precej eksotična roba. Kako si zašel v te prodajne vode? Za žonglerske rekvizite me je navdušila sestra, ki jih je opazila na sejmu igrač v Nemčiji. Prodajal sem jih v trgovini z igračami v Kopru, potem pa sem opazil, da vsi prihajajo v trgovino samo po žonglerske rekvizite, čeprav sem prodajal kup zanimivih igrač. Tako sem se osredotočil samo na prodajo žonglerskih rekvizitov in se tako specializiral, da se po izbiri rekvizitov brez težav lahko primerjam z italijanskimi ali nemškimi distributerji.
V tujini sem zasledil žonglerske pripomočke tudi v trgovinah z igračami. Zakaj tega pri nas ni?
Je, vendar ne toliko kot v tujini. V Sloveniji žonglerske rekvizite najdemo v šestih trgovinah. Če mi boš to vprašanje postavil tudi naslednje
Lekarna Vir praznuje rojstni dan
Kakovostne lekarniške storitve in prijazni nasveti
Lekarna Vir na Viru, na Čufarjevi 23, je svoja vrata vsem, ki potrebujejo njene storitve, odprla 2. julija 2003. Zasebna lekarna se lahko pohvali, da jo pridno obiskujejo tako Virjani kot mnogi drugi obiskovalci in obiskovalke, ki potrebujejo zdravila, druga sredstva za ohranjanje in izboljšanje zdravja, preventivne pripomočke, v njej pa boste našli tudi nekatere druge stvari, ki so nujne za vsakodnevno skrb in nego telesa ali pa le za prijetnejše počutje.
Mag. farmacije, gospa Blanka Kos, je ob petem rojstnem dnevu lekarne povedala: »Že od prvega dne delovanja naše lekarne se trudimo, da bi vsem obiskovalcem zagotovili čimbolj kakovostne lekarniške storitve. S farmacevtom se lahko posvetujete o pravilni in varni uporabi zdravil in drugih sredstev za ohranjanje in izboljšanje zdravja, prijazno osebje lekarne, med katerimi smo kar štirje magistri farmacije, bo z veseljem odgovorilo na vsa vaša vprašanja ter vam dalo vse potrebne informacije in nasvete o tem, kako lahko tudi sami poskrbite za svoje zdravje. Svoje znanje redno dopolnjujemo z izobraževanjem, saj se zavedamo, da bomo le tako izpolnili vaša pričakovanja. Pri tem naj povem, da se že kar nekaj časa trudimo, da bi v prostore
Pa še vprašanje:
Kateri rojstni dan v začetku julija 2008 praznuje LEKARNA VIR?
odgovor:
Trije izžrebanci, ki bodo pravilne odgovore na dopisnicah poslali do 30. junija 2008 na naslov LEKARNA VIR, Vir, Čufarjeva 23 (ne pozabite pripisati imena in priimka ter telefonske številke), lahko v začetku julija pričakujejo povabilo na ogled lekarne in prevzem daril.
LEKARNA VIR
Čufarjeva 23,1230 Domžale Tel.: 01/724 45 82
DELOVNI ČAS:
od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure
leto, bo odgovor verjetno že deset trgovin, tako da bo počasi možno dobiti žonglerske rekvizite v vseh večjih slovenskih mestih.
Kaj pa tvoj prvi nastop v javnosti? Se ga spomniš? Kako je bilo?
Spomnim se ga in mislim, da ga ne bom nikoli pozabil. Bila je pustna sobota, ne spomnim se, točno katerega leta. Nastopil sem na rojstno-dnevni zabavi svoje stranke, ko sem še delal v koprski trgovini z igračami. Trema je bila tako velika, da sem delal kar nekaj napak, ampak na koncu je vse skupaj izpadlo zelo simpatično. Še danes se kdaj srečam s to stranko in ji vedno povem, da je tisto bil moj prvi nastop.
Kaj ti pomeni žongliranje?
V tem trenutku je žongliranje moj vir zaslužka. Če pa artiklov ne bi prodajal, bi vsekakor še naprej nastopal kot žongler oziroma poučeval žongliranje in žonglira-nje bi bilo spet moj vir zaslužka. Najbolj pozitiven spomin, ki me veže na žongliranje, je, da sem z žongliranjem prenehal kaditi, kajti v vojski sem cigareto nadomestil s tremi žogicami, zato mi bo žongli-
ranje v življenju vedno predstavljalo nekaj izredno lepega, ne glede na to, ali bo to še naprej moj vir zaslužka ali ne.
Dragan hvala za pogovor. Se vidimo 15. junija na Viru!
Vabljeni, da se nam od 13. ure dalje pridružite na žonglerski delavnicah, ob 19. uri pa na večerni žonglerski predstavi. Delavnice so brezplačne, za večerni nastop pa simbolična vstopnina znaša dva evra.
Matjaž Gerčar, Predsednik Društva Žongler
ZONGLIRANJA
VIRU
NEDELJA,
ob svčtovnt
JUNIJ 2008
Vf^fmj rutsi^f liijtaljČdh iUhiiMiuh idnj^ijiv m iw^t^uL-J* tfcupirt.
VEČERNI GALA SHOW
■j1 1G.OO Dvürnni tfa»(nr«kaga doma ruv Wu pfl CarRjutiif*
M&m
^ iim
wßm
Im* -Jäs
• Jr
Lekarne Vir prišel tudi zdravnik, ki bi pomagal vsem, ki njegovo pomoč potrebujejo ter bi tako Virjanom in okoličanom bistveno približali zdravstvene storitve. Pričakujemo, da bomo v kratkem lahko povedali več o tem, do tedaj pa: dobrodošli v Lekarni Vir vsak delavnik, med 8. in 19. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro.« Lekarna Vir trem srečnim izžrebancem, ki bodo pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje, ob svojem rojstnem dnevu podarja pakete izdelkov znanih linij.
004 je poslovni sistem Helios razširil področje delovanja sklada za ohranjanje čistih sloven /ključitvijo osnovnih in srednjih šol. S pripravo projektnih nalog na temo vodne učne poti, š eni vodnjak primerno umestijo v širšo bivalno okolje. Področje delovanja Heliosovega sklai dobilo novo vrednost in širšo dimenzijo, takšno nagrado je prejelo že 16 osnovnih šol. V maj grajenci lanskih projektov udeležili zaključnega izleta v Planico, letošnji nagradni sklad pa ji en s 4.200 EUR.
Spomladanski razpis, v vrednosti cca 17 tisoč evrov, je k prijavi spodbudil 27 slovenskih občin, ki so pripravile ustrezno dokumentacijo in za obnovitvena dela zagotovile tudi del lastnih finančnih sredstev.
Komisijo so letos najbolj prepričale prijave občine Litije za vodnjak na osrednjem trgu v Vačah, občine Radlje ob Dravi za spodnji in zgornji vodnjak v Vuhredu, občine Semič za vodno jamo v Brezjah pri Vinjem Vrhu, občine Radenci za vodnjak v Rihtarov-cih, občine Hrpelje - Kozina za vodnjak v naselju Hrpelje, občine Beltinci za vaški vodnjak v Lipovcih in občine Lukovica za vodnjak v naselju Koreno. Tudi letos so imele pri izbiri prednost občine, ki so prijavi vodnjaka dodale zasnovo 'vodne učne poti' in jo bodo kasneje pripravili učenci osnovnih ali srednjih šol, ki se z nalogami potegujejo tudi za posebno denarno nagrado. Nagrajene zasnove 'vodnih učnih poti' za lansko leto so bile pripravljene v osnovnih šolah Fokovci, Brezno - Pod-velka, Radenci ter Most na Soči in so bile podeljene v mesecu marcu. Konec maja so učenci omenjenih šol na sklepni prireditvi v Planici le-te tudi predstavili, si izmenjali izkušnje, ter si na nagradnem izletu ogledali naravni rezervat Zelenci in Planico.
Obnovitvena dela na vodnjakih se bodo izvajala takoj po junijskem podpisu pogodb, nakar bodo sledile posamezne otvoritve vodnjakov.
Okolju
prijazne « barve

■v
Čestitamo
Podeljene plakete ZZB NOB Slovenije
Novi predsednik Občinske gasilske zveze Domžale Rajko Novak
Ne bomo popolnoma spreminjali sistema, le nadgrajevali bomo dosedanje uspešno delo
Na osrednji občinski prireditvi ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju - so bile podeljene tudi plakete Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije, ki sta jih dobitnikom izročila predsednica in podpredsednik Občinskega združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja, Marija Majhenič ter Peter Jerman.
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije podeljuje priznanja in plakete za dolgoletno predano in uspešno delo v borčevskih organizacijah, skupnostih borcev enot in službe NOV in POS, ustanovah, društvih in drugih organizacijah tistim, ki s spoštljivim odnosom in aktivnim delovanjem ohranjajo vrednote in spomin na narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda. Na predlog Združenja borcev za vrednote NOB Domžale je Odbor za priznanja ZZB za vrednote NOB Slovenije podelil zlato plaketo Mihaeli Dragici Kolenc, srebrni plaketi pa Štefanu Kočarju in Vinku Kokalju.
Mihaela Dragica Kolenc je zlato plaketo prejela za prispevek pri širjenju vrednot NOB med
Krajevna organizacija borcev za ohranjanje tradicij NOB Dob - Krtina je v skladu s svojim programom sredi maja pripravila tradicionalni izlet, ki udeležence vedno vodi v kraje, pomembne za narodnoosvobodilni boj. Tokrat smo se odločili za obisk Franko-lovega in Osankarice, dveh tragičnih zgodb, polnih hrabrosti in junaštva.
Po kratkem postanku na Trojanah, kjer so nam vsem šli v slast že znameniti trojanski krofi, je bil naš prvi postanek v Stranicah, prijetni vasici blizu Frankolovega. Ustavili smo se ob spomenikih, ki pričajo o dogodku, ki se je zgodil 12. februarja 1945. Takrat so Nemci iz maščevanja, ker je v partizanski zasedi padel eden najpomembnej-
mladimi ter za vestno in načrtno vzdrževanje spomenikov NOB v Občini Domžale.
V borčevski organizaciji je aktivna že od njene ustanovitve. Z vestnim in odgovornim opravljanjem dela tajnice in predsednica Občinskega odbora Domžale je prispevala k razvoju in utrditvi borčevske organizacije. Svoje poslanstvo, seznanjanje z vrednotami NOB, je vestno širila med mladimi v šolah in vrtcih, pa tudi preko radia in lokalnega časopisa. Bila je med pobudniki in ustanovitelji Spominske poti NOB v Občini Domžale, ki je registrirana pri Planinski zvezi Slovenije kot planinska pot na območju Slovenije. Hkrati s spominsko potjo je bil izdan tudi vodnik, ki pojasnjuje dogodke v času NOB: Vestno in načrtno je skrbela tudi za vzdrževanje spomenikov NOB v občini, za potrebno dokumentacijo in finančna sredstva. Njena zasluga je obnova spomenika na Oklem ter obnova partizanskega grobišča na pokopališču v Domžalah. Štefan Kočar je srebrno plaketo prejel za dolgoletno uspešno vodenje krajevne borčevske organizacije Radomlje.
ših nacističnih funkcionarjev, ubili sto Slovencev: devetindevetdeset so jih obesili na drevesa ob cesti, enega pa ustrelili med begom. Skupaj smo ugotovili, da tako lepo vzdrževanih spominskih obeležij že dolgo nismo videli.
Pot nas je nato vodila do Osan-karice ter do Treh žebljev, kjer je 8. januarja 1943 padel celoten Pohorski bataljon. Prisluhnili smo pravi legendi o boju bataljona ter se Šarhu, njegovim trem sinovom in vsem padlim poklonili s pesmijo, nato pa smo si v Planinskem domu Osankarica ogledali še izjemen film.
Vračali smo se čez Roglo in se po kratkem postanku v enem najmlajših slovenskih zdravilišč vrnili
Tovariš Štefan je že leta 1941 začel sodelovati s terensko organizacijo Osvobodilne fronte, kasneje pa se je boril v Pohorski brigadi in v XI. SNOUB Milana Zidanška. V borčevsko organizacijo se je vključil takoj ob ustanovitvi, leta 1999 pa je prevzel vodenje krajevne borčevske organizacije Radomlje, ki vključuje člane iz Radomelj, Preserij, Homca, Nožic in Rov. V obdobju vodenja organizacije se je izkazal kot uspešen zagovornik vrednot NOB in pristaš pomlajevanja borčevske organizacije. S takim odnosom je uspel ohraniti borčevsko organizacijo. S posebnim odnosom do padlih borcev je prispeval svoj delež pri premestitvi in ureditvi novega grobišča, grobnice in spomenika padlim borcem NOB v Radomljah. Vinko Kokalj, umrl spomladi 2008, je srebrno plaketo prejel za prizadevno delo v krajevni borčevski organizaciji Ihan ter za ohranjanje vrednot NOB. Plaketo je sprejela žena Cilka Kokalj. Tovariš Vinko Kokalj se je vključil v borčevsko organizacijo že takoj na začetku njene ustanovitve, leta 1999 pa je prevzel vodenje Krajevne borčevske organizacije Ihan. Kot predsednik te organizacije je bil aktiven na vseh področjih delovanja. Skrbel je za zaznamovanje pomembnih obletnic, ki so povezane z dogajanji v času NOB, za vzdrževanje pomnikov NOB, grobišč in grobov padlih borcev ter drugih žrtev fašističnega nasilja. Veliko let je bil tudi praporščak in se z borčevskim praporom udeleževal vseh pomembnih prireditev. Med člani je poznan tudi po tem, da je bil vedno pripravljen sodelovati pri pogrebnih svečanostih umrlih borcev in drugih članov krajevne organizacije. Oba dobitnika plaket sta se ob koncu zahvalila za sprejem visokih priznanj ter poudarila pomen skupnega dela pri ohranjanju tradicij NOB, za priznanje pa se je zahvalila tudi žena Vinka Kokalja.
V. Vojska
Nagrajencem se opravičujemo, ker prispevek zaradi obilice drugih člankov ni bil objavljen v sedmi številki Slamnika. Hvala za razumevanje!
Uredništvo
Novi predsednik Gasilske zveze Domžale je Rajko Novak, doma z Rov, kjer s krajšim presledkom - nekaj let je z družino živel v Nožicah, od koder je doma žena - živi od rojstva. Član gasilske organizacije je postal pri desetih letih. »Zaradi prijateljev in sošolcev, ki so bili v večini pri gasilcih,« pripoveduje in pove, da je bil član vseh tekmovalnih enot v okviru Prostovoljnega gasilskega društva Rova, kjer je med leti 1990 in 1999 opravljal tudi funkcijo podpredsednika, po tragični smrti prizadevnega Henrika Uršiča pa je med leti 1999-2008 opravljal funkcijo predsednika. Od letošnjega leta PGD Rova predseduje Andrej Pavlič. Moj sogovornik je gasilski častnik I. stopnje, prejel je značko za 30-letno uspešno delo ter gasilski odlikovanji III. in II. stopnje.
Končal je dva študija in postal inženir računalništva ter univerzitetni diplomirani inženir organizator informatik, zaključil pa je tudi študij Managementa MBA na Bledu. Opravlja funkcijo direktorja Podružnice ameriške multinacionalke ORACLE za Slovenijo, katere osnovna naloga je trženje programske opreme. Zaprosila sem ga za pogovor o prvih vtisih, načrtih in željah, povezanih z Gasilsko zvezo Domžale.
Imate zelo pomembno in odgovorno delovno mesto, pa ste se vendarle odločili, da prevzamete najpomembnejšo funkcijo na področju gasilstva v naši občini. Zakaj?
Gasilec sem od mladosti in dobro poznam delo prostovoljnih gasilskih društev, predvsem domačega. Ko sem kratek čas živel v Nožicah, sem pomagal tudi tamkajšnjemu PGD, v Gasilski zvezi Domžale pa sem bil med leti 2003 in 2008 predsednik Nadzornega odbora. Na povabilo vodstva Gasilske zveze Domžale in njihovega zagotovila, da mi bodo pomagali, kar je bila ena od mojih osnovnih zahtev, sem se odločil, da sprejmem to častno in odgovorno funkcijo. Poleg tega me je pri odločitvi podprla tudi moja družina. Priznam, da dela ni malo, je pa lažje, ker vedno lahko računam na pomoč častnega predsednika Gasilske zveze Domžale, Marjana Slatnarja, ter častnega poveljnika Janeza Bre-celjnika, pa tudi vseh treh podpredsednikov Staneta Kovača, Antona Pavliča in Jožeta Kajfe-ža, poveljnika Matjaža Merkuži-ča ter tajnika Stanka Grčarja. Z dosedanjim delom smo že dokazali, da smo pravi tim.
Za vami so prvi tedni in meseci vodenja zveze. Kakšni so občutki?
Zelo dobri. Že prej sem delo gasilcev, društev in zveze poznal in vedel, da je dobro in da so vsi organi in gasilska društva, skupaj s centrom požarne varnosti, prispevali k ugledu in uspešnosti našega gasilstva. Na gasilstvo smo resnično lahko ponosni, saj so dobro delo ter odlični tekmovalni uspehi znani tudi izven meja občin Domžale in Trzin. Zveza je bila ob mojem prihodu na njeno čelo v zelo dobri kondiciji, vsi dogovori o sodelovanju držijo. Formirali smo vse komisije, sestaja se Upravni odbor, na kolegiju predsednika se dogovorimo za zadolžitve, ki jih uspešno uresničujemo. Za nami je že kar nekaj konkretnih aktivnosti, zlasti na področju tekmovanj, in reči moram, da sem resnično zadovoljen. Hkrati pa me je nekaj zadnjih tekmovanj še enkrat več prepričalo, da v okviru Gasilske zveze Domžale, ki sicer združuje blizu tri tisoč članov in članic ter je že doslej spadala med deset največjih zvez med več kot stotimi v Sloveniji, dobro usposobljenih, predvsem pa gasilstvu predanih ljudi, res ne manjka in to me še posebej veseli.
V predstavitvenem programu ste zapisali, da mora Gasilska zveza Domžale ostati in biti zveza vzorno urejenih društev. Lahko o tem rečete kaj več? Res si želim, da bi gasilska zveza ostala zveza vzorno urejenih društev, ki so uspešna na vseh področjih svojega dela, tako na operativnem kot organizacijskem. Iz izkušenj, ki sem si jih pridobil v okviru PGD Rova, kjer je sodelovanje vseh lokalnih društev in skupnosti vedno prinašalo rezultate, vem, da so vsa društva, ne glede na njihovo velikost in lego, izjemnega pomena za lokalne skupnosti, zato bomo temu področju namenili še več pozornosti. Seveda pa ne bomo zanemarili tudi izvajanja aktivnosti s področij zaščite in reševanja, kar pomeni, da bomo skupaj delali pri zagotavljanju operativne organiziranosti in pripravljenosti, kadrovski sposobnosti, strokovnemu izobraževanju, opremljenosti z gasilsko zaščitno in reševalno opremo, pripravljali bomo redne posvete s predsedniki in poveljniki vseh sedemnajstih društev, posebej pa bi rad opozoril na skrb za animi-ranje, izobraževanje in vzgojo mladih.
Glede na vašo strokovnost lahko pričakujemo tudi novosti na področju računalniške opremljenosti?
Res je, vendar bi poudaril, da je to le eden od ciljev, ki je pred nami. Sam namreč nisem pristaš revolucij - zagovarjam nadgradnjo vsega, kar je že dobro. Odločili smo se, da pripravimo načrt izvajanja nalog na področju informatizacije na vseh nivojih. Pri tem bomo članstvu ponudili pomoč pri uporabi informacijske tehnologije, pozorni pa bomo tudi na vzpostavitev sodobnega sistema informiranja preko spletnih strani.
Kakšno je vaše mnenje o centru požarne varnosti?
Najboljše. Sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi društvi je vzorno, delo centra se z njihovim delom dopolnjuje in obratno, zato tudi v prihodnje ostaja usmeritev, da tesno sodelujemo in s skupnim delom zagotavljamo pomoč, ko je ta potrebna. Ob tem naj omenim, da pričakujem tudi tesno sodelovanje z obema lokalnima skupnostima - občinama Domžale in Trzin
- na vseh področjih, predvsem na področju civilne zaščite. Ob tem sem vesel dogovora, da se dejavnost naše gasilske zveze vsaj enkrat v letu predstavi tudi občinskemu svetu posamezne občine ter tako še bolj približa naše delo, predvsem pa dejanske potrebe tistim, ki odločajo, kolikšni del proračuna bo odmerjen naši dejavnosti, kjer pa seveda še vedno vse temelji na prostovoljnem delu.
Ste z opremo zadovoljni?
Prva ocena je, da je opremljenost društev dokaj dobra in da je v skladu s kategorizacijo posameznih društev. Se pa ob tem zavedam, da moramo slediti sodobnim trendom in potrebam, pa tudi tega, da so pred nami velike investicije - tako v nove gasilske domove kot v vozni park in ostalo gasilsko opremo.
Vam je morda že kaj žal za prevzem tako pomembne funkcije?
Sploh ne. Sodelovanje v društvih in prevzem funkcije predsednika GZD smatram kot nekaj, kar moraš dati lokalni skupnosti, v kateri živiš. Ob poslovnem življenju in družini je prav občutek, da si nekaj dobrega storil v okolju, kjer živiš, pomemben. Ne nazadnje tako ob uspehih tudi ugotoviš, da je bilo vredno truda in prostega časa. In če so uspehi velikokrat tudi začetek novih poznanstev, je toliko lepše, je vredno in mi časa, namenjenega tej dejavnosti, ni nikoli žal.
Morda lahko pričakujemo kakšno presenečenje?
Ne vem, če je presenečenje, vendar je moja velika želja, za katero upam, da jo bom skupaj z ostalimi člani vodstva gasilske zveze in občinama uresničil. Proti koncu letošnjega leta si želimo organizirati dobrodelni gasilski koncert v obliki druženja, na katerega bi povabili tudi naše življenjske partnerje, ki nas sicer največkrat čakajo doma in brez njihove podpore zanesljivo ne bi šlo oziroma bi šlo bistveno težje. Ob tem pa bi rad ohranil vse dosedanje slovesnosti, srečanja, obletnice ter meddruštve-na in mednarodna sodelovanja z drugimi društvi in zvezami. Načrtujemo uspešno nadaljevanje sodelovanja in povezav z ostalimi gasilskimi zvezami v okviru regije in države, pa tudi s pobratenimi društvi ter gasilskima zvezama v Lendavi in Koprivnici.
Vam ostane še kaj prostega časa?
Ostane, najraje ga preživim z družino, ženo, kateri večkrat priznam, da je izredno požrtvovalni in razumevajoči podporni član gasilske organizacije, in dvema sinovoma, ki stopata po moji poti ter sta vključena v PGD Rova. Včasih sem intenzivno treniral atletiko in s tem prebil veliko časa na svežem zraku, danes pa, če je to le mogoče, smo skupaj z družino na igranju golfa ali pa na kratkih družinskih izletih. Res pa je, da je pri tem usklajevanju aktivnosti, zlasti konec tedna, potrebno kar precej iznajdljivosti, saj je zlasti poleti veliko različnih prireditev, tudi jubilejnih, v organizaciji gasilskih društev in zvez, na katerih, glede na mojo vlogo, ne morem manjkati. Pri tem mi z nadomeščanjem večkrat rad priskoči na pomoč tudi častni predsednik zveze Marjan Slatnar.
Hvala in veliko uspeha pri vodenju Gasilske zveze Domžale.
Vera Vojska
Novosti s področja članstva v Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije
»V lanskem letu smo s statutarnimi spremembami preimenovali našo organizacijo v Zvezo združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije in jo s tem odprli za enakopravno članstvo vsem, ki spoštujejo narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda proti tujim okupatorjem v letih 1941-1945 in ki tudi sami želijo prispevati k ohranjanju spomina in vrednost tega boja. Gre seveda za take vrednote, ki tudi danes pripomorejo k boljšim razmeram v družbi, kot so: domoljubje, svobodoljubnost, antifašizem, antinacizem, solidarnost, enakopravnost, humanost, tovarištvo, socialna pravičnost, nacionalno dostojanstvo in druge pozitivne prvine razvoja in medsebojnih odnosov.
V naši Zvezi je sedaj 75 združenj (društev), v katerih je širom Slovenije 750 krajevnih organizacij in 51.034 članov, od tega 28.320 borcev NOB in žrtev vojnega nasilja ter že 22.714 ali 44,5 % iz vrst
drugih, predvsem mlajših državljank in državljanov. Smo torej velika organizacija civilne družbe, ki pa se ne ukvarja s strankarsko politiko, čeprav so v naših vrstah člani vseh strank, veliko članov pa ni v nobeni.«
V	to organizacijo se lahko vključi vsak občan (star več kot 18 let), ne glede na to, da v NOB ni neposredno sodeloval, in da spoštuje te vrednote.
V	Krajevni organizaciji ZB - Simon Jenko Domžale je potrebno (kdor se odloči) za vstop to sporočiti v tajništvo na telefonsko številko 031/636-248 in po pošti mu bomo poslali pristopni list za članstvo. Vabimo Vas, da se nam pridružite in postanete člani velike družine borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (NOB).
Zelo bomo veseli, če boste z nami, kajti skupaj bomo močnejši!
Krajevni odbor ZB - Simon Jenko Domžale
Krajevna organizacija borcev za ohranjanje tradicij NOB Dob - Krtina
Obisk Frankolovega in Osankarice
domov. Letošnje dejavnosti bomo nadaljevali z obiskom drugih spominskih slovesnosti ter tradicio-
nalno slovesnostjo na Hrastovcu ob prazniku Krajevne skupnosti Dob.
Vera
DOMŽALE
stran
8
Kardinal Rode s sodelavci na obisku v domovini
Maj je že krepko pogledoval po juniju, ko je kardinal dr. Franc Rode štiridesetim sodelavcem Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja, kongregacije, ki jo kot prefekt vodi že štiri leta, razkazal lepote svoje domovine Slovenije. Ogledali so si Postojnsko jamo, Ljubljano, Brezje, Bled, karmeličanski samostan v Sori, Celje, Maribor in Rodetovo domačijo na Rodici. Sodelavci so ga spremljali na tridnevnem študijskem potovanju po Sloveniji. Kardinalov osebni tajnik dr. Blaž Jezeršek je bil navdušen nad prijetnim presenečenjem gostov nad Slovenijo, domovino prvega slovenskega kardinala v samostojni državi.
Po Sloveniji je odmevala njegova klena pridiga v baziliki na Brezjah in segla tudi do Domžal. »Slovenci bi morali ceniti bogastvo naše domovine,« je dejal, »ohranjati vsa vedenja o njej in jih prenašati na mlajše rodove ob zvestobi Cerkvi, od koder izhaja vsa kultura.«
Njegovi spremljevalci so bili iz dvanajstih različnih dežel in so se zazrli v lepoto naše Slovenije, prijaznost in gostoljubnost naših ljudi. Obisk domovine je Rodetu še posebno pri srcu: »Veste, na svetu je samo en kraj, kjer si doma, to je zame Slovenija. Počutiti se doma, je nekaj izrednega.« Vedno ga zaznamuje veder in jasen pogled na domovino. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da je bila med dogodki, ki so ga v življenju najbolj usodno zaznamovali, izguba doma in domovine, ko mu je bilo deset let. V maju 1945 je namreč vsa družina odšla prek Ljubelja v Avstrijo. »Nikdar ne bom pozabil tistega žalostnega eksodusa, med katerim smo izgubili še tisto zadnje, kar smo vzeli na pot ...« je med drugim dejal v nekem intervjuju. Večkrat ga je premagala bolečina ob spominu na izgubljeni raj in ga je bolj ali manj intenzivno spremljala vsa leta bivanja v tujini, od Argentine do Rima in Pariza, zato se je tudi ob koncu študija v Parizu leta 1965 zavestno odločil za vrnitev v domovino, čeprav si zaradi vladajoče komunistične diktature ni mogel obetati povsem svobodnega delovanja. »A klic domovine je bil močnejši kot slutnja mogočih prihodnjih težav. Hotel sem nehati biti brezdomec, se vrniti k svojim koreninam, živeti sredi svojega naroda in s svojim narodom in nikdar nisem podvomil v pravilnost odločitve, kljub občasnim težavam z vladajočo partijo. Sicer pa so bila ta leta neizmerno lepa, polna delovnega zanosa in notranje sreče,« je dejal v nekem pogovoru že v prejšnjem desetletju.
Ker je bil dr. Rode tudi ali morda še posebej kot nadškof pokončen in zavezan temeljnim krščanskim vrednotam, ki so hkrati osnovne vrednote zahodne civilizacije, so ga tranzicijska oblast in njeni mediji vztrajno demonizirali, kar pa niti najmanj ni omajalo njegove ljubezni do domovine, kar se je posebej pokazalo tudi ob njegovem zadnjem obisku, maja letos v Sloveniji. Nam vsem, še posebej domžalskim občanom, je zlasti v ljubezni do domovine, ene in edine, lahko močan in svetel vzgled. Da Vatikan ne nagrajuje zgrešenih potez, kakor je dr. Rode dejal novinarki Rosviti Pesek pred svojim odhodom iz Slovenije, je dokazal z njegovim imenovanjem za kardinala, ki se vedno rad vrača domov, zlasti na svojo domačijo na Rodici. Obisk Celja in Maribora je potekal v veselem in sproščenem razpoloženju, kjer so molili na grobu blaženega Antona Martina Slomška za blagor vsega slovenskega naroda in vseh naših državljanov ter za blagor cerkve. V mariborski stolnici je dr.Rode tudi maševal. Kakorkoli bo potekala kardinalova pot, se bo odvijala v moči trojne ljubezni: do Boga, domovine in slehernega človeka. Smo njemu in Vatikanu, ki nas je med prvimi priznal kot samostojno državo, hvaležni za to? Vsaj za promocijo Slovenije bi mu morali biti, saj bo dvanajst predstavnikov iz različnih držav poneslo svoje vtise o naši deželi tudi v svoja občestva. Ljubiti in spoštovati svojo domovino je razsežen proces, biti ponosen nanjo pa se tokrat s posnemanjem učimo od kardinala Rodeta.
Ivan Kepic
* *_
Člani SRD Konfin smo en dan namenili naši materi Zemlji
nanjem. Dan Zemlje je lahko vsak dan. Začne pa se v naših glavah in v naših srcih in od osveščenosti posameznikov je odvisno, na kakšnem planetu bomo in želimo živeti. Morda je ena taka akcija
lahko priporočilo in zgled ostalim, kako naj vsak po svojih močeh prispeva k rešitvi velikega ekološkega problema. S polno paro nad smeti ...
Marija Ravnikar
Tudi naš planet Zemlja, na katerem živimo, ima 22. aprila svoj praznik. To je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujejo že več kot 30 let. Že leta 1963 si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. Prvi dan Zemlje, 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki, sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi, pa je dobil pravi odmev. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije ter društva pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost našega planeta.
To se je dogajalo tudi na Sveti Trojici. Kljub skoraj vsak dan slabemu aprilskemu vremenu smo člani društva ŠRD Konfin - Sveta Trojica v soboto, 19. aprila, izpeljali čistilno akcijo na Sveti Trojici. Zbrali so se starejši in tudi naj-
Bi igrali biljard?
Pridružite se nam
Številnim klubom in društvom, ki v naši občini skrbijo za prijetnejše preživljanje prostega časa, se je pred kratkim pridružil tudi Bi-ljardni klub Fit Fit, ki ima sedež v Domžalah, na Slamnikarski 1a. Ker smo želeli izvedeti, za kaj pravzaprav gre, smo predsednika novega kluba, Damjana Kerepa, zaprosili za nekaj informacij. Preberite, kaj je povedal.
»Namen novoustanovljenega biljar-dnega kluba, v katerega vabim vse lj ubite lje biljarda, je, da tudi s to dejavnostjo, ki je sicer v Sloveniji manj razvita ter o njej menijo, da je predvsem gostilniški šport, v svetu pa še in še popularna, popestrimo prosti čas. V klub in biljardnico vabimo vse, ki bi se z biljardom radi ukvarjali ljubiteljsko, pa tudi vse tiste, ki v tej igri vidijo izziv ter bi v njej radi tudi tekmovali. Naš klub pokriva tudi območja domžalski občini bližnjih občin, kjer takih klubov še ni, zato ste vsi ljubitelji biljarda dobrodošli! Več informacij lahko dobite na internetu, vaša sporočila pa pričakujemo na elektronskem naslovu biljardklub.fit. fit@gmail.com, še več pa v sami biljardnici.
V.
mlajši člani. Predsednik društva je vsem razdelil rokavice in vrečke za smeti. Razdelili so se v štiri skupine, ki so šle vsaka v svojo smer in pobrali odpadke, ki so ležali po tleh. Spraznili so tudi smetnjake, ki so postavljeni na različnih krajih. Osnovni cilj je bil pobiranje odpadkov, ki so ležali naokrog (po poljih, travnikih, ob robu gozda, ...). Smeti, ki so se čez leto nabirale v skritih in senčnih kotičkih, pa ni tako hitro zmanjkalo. Vse, kar ne spada v to okolico in jim je prišlo pod roke, so skrbno pospravili v vrečke za smeti. Pregledali so tudi sprehajalne poti in pridno pobirali smeti, ki so se na začetku bolj redko pojavljale. Bližje ko so bili cesti, bolj so polnili vrečke. Odkril so tudi nekaj večjih kosov, kot so star pralni stroj, zapuščen in zažgan avto, ... Vreme jim tokrat res ni bilo naklonjeno. Na nebu se je pojavil velikanski oblak, ki je začel neusmiljeno spuščati velike in debele kaplje. Pohiteti je bilo treba. Kar so lahko nesli do ceste, so pogumno »nabasali« v vreče, ki so jih potem s traktorjem odpeljali do zabojnika za smeti pri cerkvi Svete Trojice. Po končani akciji je bil še krajši sestanek za pripravo prvomajskega kresa in malica za vsakega udeleženca.
Vemo, da z eno čistilno akcijo ne bomo rešili Zemlje, lahko pa s tem opozorimo druge, da odpadkov ne bodo metali v prelepo naravo. Ljudje potrebujemo določene življenjske pogoje za svoj obstoj, ne uničimo jih z našim nespametnim rav-
Čistilna akcija v Študi
Kot vsako leto smo študljanski gasilci tudi letos organizirali čistilno akcijo, za katero smo se dogovorili po sestanku na krajevnih skupnostih.
Vabilu društvenega poveljnika se je 18. aprila popoldne odzvalo veliko število članov PGD Študa in krajanov Štude. Razdelili smo se v dve skupini: prva je očistila obrežje Kamniške Bistrice, druga pa okolico Štude, predvsem območje ob radio oddajniku in okolico Šentpavla. Do poznega popoldneva smo skoraj do vrha napolnili kontejner, ki nam ga je pripravilo podjetje Prodnik.
Po končani čistilni akciji smo se zbrali v gasilskem domu Študa in ob odlični malici veselo razpravljali ter na koncu ugotovili, da se bo po ukinitvi deponije v Dobu stanje glede smeti v naravi zelo poslabšalo. Hvala vsem sodelujočim! Na pomoč!!!
Matevž Razoršek, predsednik PGD Študa
Sodelujte v solidarnostni akciji Rdečega križa Slovenije
Peljimo jih na morje!
Rdeči križ Slovenije je neodvisna humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki v lokalnih okoljih spremlja življenje ljudi in aktivno reagira na stiske ter nemoči še posebej ranljivih skupin. Med njimi je tudi vse več družin z otroki, ki s svojimi prihodki komaj shajajo iz meseca v mesec. Prav zaradi takega socialnega položaja so ti otroci in mladostniki odrinjeni na rob družbe in si ne morejo privoščiti počitnic na morju. Na domačem pragu pa živi veliko starejših iz socialno šibkih okolij, ki bi tudi potrebovali blagodejne in zdravilne učinke morskih počitnic.
Z namenom, da bi tako tem otrokom kot starejšim omogočili počitnice na morju, Rdeči križ Slovenije, skupaj z območnimi združenji, od junija do septembra 2008 organizira vseslovensko akcijo Peljimo jih na morje! Njen cilj je zbrati sredstva za počitnikovanje vsaj 500 otrok in 100 starejših iz socialno šibkih okolij v letoviščih Rdečega križa Debeli rtič in Punat na Krku. Nacionalno akcijo RKS je podprla tudi gospa Barbara Miklič Türk, soproga predsednika RS. Osnovni cilji, ki jih RKS želi doseči z akcijo, so opozoriti splošno javnost na probleme ljudi iz socialno šibkih okolij, predstaviti humanitarno akcijo zbiranja sredstev čim širši javnosti in zbrati sredstva za počitnikovanje čimvečjega števila otrok in starejših iz socialno šibkih okolij. Vsa sredstva se bodo zbirala na posebnem računu:
03100-1234567891, sklic 11-98990. Posamezniki ter podjetja oziroma organizacije bodo lahko svoje prispevke nakazali na več načinov:
preko plačilnega naloga BN02, ki bo priložen direktni pošti, ki bo poslana v nabiralnike 730.000 slovenskih gospodinjstev;
s poslanim SMS-om z besedo MORJE na 1919 (vrednost SMS-a je 1 evro);
z nakazilom prek spletnih bank (povezave bodo objavljene na spletni strani RKS: www.rks.si/morje); z zbiranjem kovancev in bankovcev v prenosnih zbiralnikih, ki jih bo RKS postavil v izbranih trgovskih središčih. Pošta Slovenije in banke ne bodo zaračunavale provizije. V akcijo se vključuje tudi Območno združenje Rdečega križa Domžale, ki bo skušalo zagotoviti čim več finančnih sredstev - seveda predvsem z vašo pomočjo, za letovanje otrok in starejših iz naše občine.
Če bi želeli več informacij o akciji Peljimo jih na morje, pokličite Braneta Kosmača na telefonsko številko 729-2333 ali pišite na elektronski naslov domzale.ozrk@rks.si.
Peljimo jih na morje - tudi iz Občine Domžale!
Območno združenje Rdečega križa Domžale
Voditelji društva Jesenski cvet na strokovnem izletu
Društvo Jesenski cvet vsako leto za voditelje skupin starih ljudi za samopomoč organizira strokovni izlet. Letos smo 22. maja obiskali Zavod Hrasto-vec, ki je eden najboljših zavodov v tem delu Evrope. Njegovo poslanstvo je bilo in ostaja skrbeti in razvijati različne in bolj humane namestitve ljudi s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Njihova prizadevanja so usmerjena v iskanje različnih oblik bivanja v skupnosti in vzpostavljanju podpornih struktur, ki bodo stanovalcem omogočila čim kvalitetnejše življenje.
Zavod pri svojem delu vključuje različne ustanove in institucije, kot so: vlada, ministrstvo, Fakulteta za socialno delo, socialna politika in zdravstvo, Lebenshilfe iz Avstrije, MDAC - združenje za razvoj zagovorništva iz OZN, združenje Alpe Adria, zdravstvena šola iz Maribora, Pedagoška fakulteta, lokalna skupnost ter mnogi drugi strokovnjaki in organizacije.
Delo v zavodu temelji na multidiscipli-narnem načinu dela, ki obsega službe psihosocialne dejavnosti, službe zdravstvene dejavnosti in skupne službe. Metode dela so prilagojene stanovalcem in predstavljajo premik v smislu opredelitve potreb iz strokovnega delavca na stanovalca. Strokovno delo predstavlja dopolnitev dela delavcev zdravstvene
nege in oskrbe. Voditelji društva Jesenski cvet smo si ogledali možnosti bivanja v gradu Hrastovec. Stanovalci bivajo v depandansah in grajskem kompleksu v bivalnih enotah, varovanih enotah, negovalnih enotah in v enoti za osebe z de-menco. Spalnice so večinoma eno-, dvo-in troposteljne. V posamezni enoti biva od 25 do 35 stanovalcev; vsaka enota ima čajno kuhinjo, sanitarije, kopalnice, skupne prostore in bivalne prostore. Voditelji MDJC smo si ogledali tudi dislocirane enote, kjer živijo stanovalci.
V	Ribiški hišici živijo zakonski pari, ki imajo prijetno urejene spalnice in skupne prostore. V negovalni enoti živijo stanovalci, ki so odvisni od 24-urne podpore. Ogledali smo tudi film o življenju in delu v zavodu. Nekaj stanovalcev živi na kmetiji. Imajo živali in gojijo zelenjavo, ki jo prodajo v zavod in za to dobijo plačilo.
V	večjih stanovanjskih hišah lahko živi do petnajst stanovalcev, v stanovanjih, ki so lahko neodvisna ali zaščitena, živijo od dva do štirje. V zavodu imajo že 22 dislociranih enot, ker predstavlja možnost bivanja velikemu številu stanovalcev. Cilji bivanja v dislociranih enotah so skrbeti zase, biti čimbolj samostojen pri vsakodnevnih opravilih, samostojno razpolagati s finančnimi sredstvi, znati razpolagati z materialnimi dobrinami, znati organizirati aktivno preživljanje prostega
časa, se aktivno vključevati v donosno delo ter znati koristiti usluge in storitve, ki jih ponuja lokalna skupnost. Njihov načrt je, da spraznijo grad Hrastovec. Stanovalcem v Zavodu Hrastovec je omogočeno pestro preživljanje časa na različnih področjih. Poleg zaposlitve in plačanega dela je v zavodu veliko družabnih dogodkov, kulturnih prireditev, izletov, športnih aktivnosti in izobraževanj, ki se jih lahko udeležijo. Voditelji MDJC smo si ogledali zelo lep bazen in sodobno opremljen rekreacijski center. Zaposleni so nam pripravili lep sprejem in prisrčno nas je pozdravil direktor, mag. Josip Lukač, ter nam razložil vizijo razvoja zavoda. Glavna medicinska sestra nam je predstavila, kako zavod funkcionira in nas popeljala na ogled po zavodu, vodja ene od dislociranih enot iz Gornje Radgone pa nam je povedala, kako izgleda življenje v tovrstnih enotah. Predstavili so nam tudi pomen vključevanja prostovoljcev v njihove
dejavnosti. Udeleženci strokovnega izleta smo bili presenečeni nad organizacijo, urejenostjo in življenjem v zavodu. Kamorkoli smo šli, so nas pozdravljali stanovalci in nas kaj povprašali. Mlad fant nam je predstavil dekle, s katerim sta par. Pridružila sta se nam pri skupinski sliki pred odhodom in prosila, naj jima pošljemo sliko. Vsi, ki smo obiskali Hrastovec, smo bili zadovoljni. Videli smo, kako je mogoče s primernim sprejemanjem drugačnosti izboljšati kvaliteto življenja ljudem, ki imajo težave v duševnem razvoju. Ob tem smo znova dobili tudi potrditev, da delo za ljudi, ki potrebujejo pomoč v kakršni koli obliki, veliko pomeni njim, daje pa zadovoljstvo tudi tistim, ki to pomoč nudijo. In voditelji v društvu Jesenski cvet to počnemo.
Jožica Trstenjak, voditeljica Naših vezi
Glasbena skupina Strune, Društvo Sožitje Mengeš
Ljudje z velikim srcem
Ste se že kdaj vprašali, kako poteka življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju? Verjetno ne, a na srečo so nekateri se in tem osebam ter njihovim družinam poskušajo olajšati in olepšati njihov vsakdan. Leta 1963 je bila ustanovljena zveza Sožitje kot republiško društvo za pomoč duševno prizadetim. Danes je v društvo Sožitje vključeno že 51 lokalnih društev, ki so razpršena po celi Sloveniji.
Društvo Sožitje Mengeš pokriva občine Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Leta 2006 je praznovalo že štiridesetletnico, saj njihov začetek sega v leto 1966. Začelo se je kot povezovanje staršev, kasneje pa se je namen društva razširil in danes se tam odvijajo različne dejavnosti: športne, kulturne, družabne, socialne, izobraževalne in tudi sprosti-tvene. Vse dejavnosti so razporejene tako, da se lahko osebe z motnjo v duševnem razvoju vsak dan v tednu zabavajo in učijo novih stvari. V njihovem okviru deluje glasbena skupina Strune, ki igra na Ullvilla instrumente. To so posebni instrumenti, ki so prilagojeni osebam z motnjo v duševnem razvoju in jih je ustvaril oče otroka z motnjo v duševnem razvoju. Želel je ugoditi svojemu sinu, ki si je neskončno želel igrati na glasbilo. Ugotovil je, česa je njegov otrok sposoben in njegovim zmožnostim prilagodil glasbila in note. Note so sestavljene iz barvnih krogcev, zaradi katerih si je lažje zapomniti, kaj se pritisne ob določenem krogcu.
Skupina Strune se dobiva vsak ponedeljek, kjer se skupaj naučijo novih pesmi in ponovijo stare. Vodi jo gospa Stanka Kač, ki izžareva neverje-
tno energijo in moč, ki jo daje skupini. Njihove vsakotedenske vaje so se jim odlično obrestovale. Skupaj nastopajo ob različnih dogodkih. Tudi živčnosti ne poznajo, saj so zmožni nastopati pred veliko skupino ljudi - uspelo jim je nastopiti pred približno 500 dijaki, ko so 13 maja nastopili za nas, dijake obeh srednjih šol Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik. Vsi smo z zanimanjem poslušali in včasih tudi malce zapeli ob znanih pesmih. Po vtisih ostalih poslušalcev sem ugotovila, da smo bili vsi najbolj navdušeni nad Odo radosti, evropsko himno, ki so jo zaigrali popolnoma brez napak. Nad njihovim znanjem smo bili prevzeti.
Društvo ni usmerjeno samo v eno dejavnost. Taborniki Vandrovčki uživajo ob taborjenju, petju tabornih pesmi in učenju novih veščin. Tudi za ročne spretnosti, ples in telovadbo niso prikrajšani.
Zelo radi smučajo, zato je zima rezervirana za tek na smučeh in alpsko smučanje. Ob toplih mesecih se odpravijo na morje ali v toplice, kjer uživajo ob čofotanju, potapljanju in igrah v vodi.
Celo leto se udeležujejo športnih treningov, svoje sposobnosti pa preizkusijo tudi na tekmovanjih. Vsako leto se udeležujejo štirih tekmovanj v okviru zimskih in letnih iger ter atletskega in plavalnega mitinga.
Včasih si vzamejo tudi dan brez napornih treningov in dejavnosti, ko se dobijo samo za zabavo. V Radomljah si v času pustovanja najamejo diskoteko Šporn, kjer plešejo v pustnih maskah. Tudi na materinski dan in dedka Mraza nikoli ne pozabijo. Spomladi in jeseni organizirajo pohode in piknike, ob katerih se družijo vsi - od najmlajših
do najstarejših. Vsem prija pravi dopust na sončni plaži ob toplem morju. Letos za september ali oktober načrtujejo dvodnevni izlet na Boromej-ske otoke. V tem času bodo za vse otroke poskrbele varuhinje, starši pa se bodo lahko za dva dni samo sprostili na plaži in pozabili na vse skrbi. Da pa se člani društev Sožitje ne družijo samo z znanci iz svojega okrožja, se srečujejo na skupnih seminarjih. Na nekaterih se posvetijo samo izobraževanju staršev, kjer so otroci pod budnim očesom varuhinj. Drugi so namenjeni izključno osebam z motnjo v duševnem razvoju in starše pustijo doma. Otroci se morajo že zgodaj navaditi na malce samostojnosti, saj starši ne morejo biti z njimi vsako minuto.
Da se starši ne počutijo preveč osamljene, so preko Zveze Sožitje v okviru štiriletnega cikla organizirana tudi izobraževanja, ki se jih udeležijo skupaj z otroki. Večina teh seminarjev traja teden dni in se odvijajo na različnih lokacijah Slovenije: v Cerknem, Zrečah, na Rogli in v Ankaranu. Za osebe z motnjo v duševnem razvoju je čez počitnice poskrbljeno tako, da se lahko vključijo v tedenske oblike vseživljenjskega učenja v obliki doživljajskih taborov, plesnih in glasbenih delavnic, računalništva, ohranjanja branja in pisanja, pohodnih taborov, šotoijenja ob Kolpi itd. Vsako leto januarja in maja Pedagoška fakulteta v Ljubljani organizira športno dopoldne. Bodoči učitelji razrednega pouka ali študentje specialne in rehabilitacijske pedagogike pod vplivom mentorja dr. Rajka Vuteja organizirajo in sestavijo nekaj nalog za Vrtiljak zabave in športa. Letos maja so se študentje razrednega pouka tretjega letnika potrudili s plesom, odbojko, igrami z baloni in žogicami, ki so jih lahko izkoristili tudi kot pak za hokej. Sodelovali smo tudi gledalci. Poskrbeli so celo za slikanje na telo. Popoldne so bile na vseh narisane rožice, sončki in priljubljene živali. Za odlično glasbeno vzdušje so poskrbele slovenske glasbene skupine, sladkali smo se s slastnimi dobrotami, naučili smo se plesa Maka-rena in si za konec lahko vzeli balone. Vsi smo dobili tudi svojo diplomo v spomin in priznanje na ta prelep dan, ko smo spoznali toliko ljudi z velikim srcem.
Rada bi se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali, še posebej mag. Tatjani Novak, predsednici društva Sožitje Mengeš, ki je pripomogla k nastanku tega članka. Veliko nadaljnjih uspehov in osebne sreče.
Urša Svetek, dijakinja ŠCRM Kamnik
i i
Regijsko tekmovanje v orientaciji
31. maja 2008 je v Žejah in na Sv. Trojici potekalo Regijsko tekmovanje v orientaciji (4. po vrsti za pionirje in 3. za mladince). Organizacija tekmovanja je bila tokrat na strani GZ Domžale, kot tekmovalni prostor je bil določen teritorij PGD Žeje — Sv. Trojica.
Lepo sobotno jutro so že navsezgodaj pozdravili topli sončni žarki. Obetal se je lep dan, v zraku pa je bilo čutiti pravo športno tekmovalno vzdušje. Organizatorji in sodniki so se sestali že zgodaj, ob deveti uri so se nam na startu pridružili otroci. Na progo, ki je bila za mladince dolga 5 km, so se prvi podali mladinci. Najhitreje so vseh 5 kontrolnih točk našli in pretekli progo mladinci iz PGD Javorje, drugi so bili PGD Radomlje in tretji PGD Dole pri Litiji. Pionirji so morali pred odhodom na progo najprej opraviti vajo z vedrovko. Mlajše je čakala 2 km dolga proga in 3 kontrolne točke, starejši pionirji pa so se morali spopasti s 3-kilometrsko progo in pri tem najti 5 kontrolnih točk. Pri mlajših pionirjih so najboljše tri ekipe naslednje: PGD Vače, PGD Ihan in PGD Studenec, pri starejših pa so največ spretnosti in znanja
prikazali PGD Zavrstnik, PGD Tihaboj in PGD Žeje - Sv. Trojica. Prve tri ekipe iz posamezne kategorije so se uvrstile na državno tekmovanje v orientaciji, ki bo 6. septembra na Sladkem Vrhu. GZ Domžale bodo tako zastopale kar štiri ekipe, in sicer PGD Ihan, PGD Studenec, PGD Radomlje in PGD Žeje - Sv. Trojica. Tekmovanje se je z razglasitvijo rezultatov zaključilo okrog 14. ure. Udeležilo se ga je 60 ekip iz gasilskih zvez Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče in Šmartno pri Litiji. Tekmovanje je bilo dobro izvedeno, kar sta v svojih zaključnih govorih poudarila predsednik sveta regije Ljubljana III, tov. Matjaž Markovšek in predsednik regijske komisije za mladino, tov. Slavko Jalovec. Udeležence tekmovanja je nagovoril tudi predsednik domačega društva, tov. Štefan Rožič.
V imenu domačega društva PGD Žeje - Sv. Trojica in v imenu GZ Domžale iskrega hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji, ekipam, ki nas bodo zastopale na državnem tekmovanju pa želimo obilo znanja, kondicije in tekmovalne sreče.
Lucija Koderman
Tudi na vrhu Svete Trojice
je zagorel
prvomajski kres
Društva in delavci po Sloveniji in svetu so s številnimi prireditvami, kresovanji, budnicami in postavljanjem mlajev simbolično praznovali praznik dela - 1. maj. Tudi Športno-rekreativ-no društvo Konfin - Sv. Trojica je v sredo, 30. aprila, pripravilo tradicionalno prvomajsko kresovanje na vrhu Sv. Trojice.
Vse se je dogajalo na »Martinovčevem hribu«. To je najvišji vrh na Sveti Trojici, porasel s travo in z zelo lepim razgledom na vse strani. Vaščani vasi Sveta Trojica so se na ta dogodek pripravljali kar cel mesec. S traktorji in prikolicami so na grmado pridno vozili vejevje ter drug lesni material. Zadnji dan je bil najbolj pester. Kresu je bilo tudi navzven potrebno narediti lepo obliko, zato so se domačini še posebej potrudili. Marko B., Stane Z. in Franc R. so celo popoldne na grmado pridno nalagali veje, hkrati pa so pospravili še bližnjo okolico. Nevarnosti za požar letos ni bilo,
Ognjeni zublji so segali visoko v nebo.
ker je vreme poskrbelo, da je bila zemlja dobro namočena.
Ob 21. uri, ko je bil napovedan prižig kresa, se je na prireditvenem prostoru zbrala velika množica ljudi. Ker je bil kres zelo velik, so ga prižigali kar na treh straneh. Suh les so počasi začeli zajemati plameni, ko so ljudje še lahko stali blizu, kmalu pa so segali vedno višje, dokler niso dosegli vrha. Les je popolnoma zagorel in kmalu je postalo zelo toplo in svetlo. Ognjeni zublji so dosegli višino petnajstih metrov. Obiskovalci so se posedli na stole okrog njega in ob druženju poznanih ljudi poklepetali, poskrbljeno pa je bilo tudi za glasbo in vsakdo je lahko zaplesal. Preživeli smo lep, zabaven in družaben večer.
Marija Ravnikar
Orientacijsko tekmovanje za mladince in pionirje GZ Domžale v Študi
V Študi smo desetega maja organizirali gasilsko orientacijsko tekmovanje za mladince in pionirje iz GZ Domžale, GZ Mengeš in GZ Lukovica. Tekmovanja se je udeležilo 60 ekip: 9 mladinskih, 25 ekip starejših pionirjev in 26 ekip mlajših pionirjev. Tekmovalci so se poleg teka ob Kamniški Bistrici pod budnim očesom strogih sodnikov pomerili še v drugih disciplinah - zbijanju tarče z vedrovko, vezanju vozlov in drugih gasilskih vrlinah.
Vsem udeležencem čestitamo za dosežene rezultate in se jim hkrati zahvaljujemo za udeležbo. Zahvaljujemo se tudi Gasilski zvezi Domžale, da nam je zaupala organizacijo tekmovanja.
UO PGD Študa
Drugi košarkaški turnir trojk v PGD Domžale - mesto
24. maja se je v PGD Domžale - mesto odvijal že drugi košarkarski turnir trojk. Tekmovalo je šest ekip, ki so se športno borile za zmago, a uspelo je le najboljšim.
Ekipe so sestavljali gasilci s prijatelji, povabilu pa se je ponovno odzval tudi župan Toni Dragar, ki se je s svojo ekipo uspešno boril. Potekalo je tudi tekmovanje v metanju prostih metov ter trojk, nismo pa pozabili niti na najmlajše in jih v metanju na koš prav tako uvrstili v tekmovalni del. Zmagovalci turnirja, Matjaž, Samo, Boštjan in Timotej, so ubranili lanski naslov in za njihov ponovni uspeh jim vsi še enkrat čestitamo. Da je bil dan še popolnejši, smo se okrepčali z dobrotami z žara ter se posladkali s slaščicami. Le tako smo dobili tudi ponovni zagon za nadaljevanje turnirja. Prijetno druženje se je nadaljevalo ob sproščenih pogovorih z veliko dobre volje ter smeha. Razšli smo se zadovoljni in veseli, saj je tako prijetnih in sproščenih druženj vedno premalo, za prijatelje pa si je občasno vendarle potrebno vzeti nekaj časa.
Matjaž Čevka in Boštjan Kokalj sta cel dogodek ponovno izpeljala brezhibno, zato se jima vsi sodelujoči najlepše zahvaljujemo in komaj čakamo, da nas naslednje leto zopet povabita na turnir.
Sonja Pavlišič, PGD Domžale - mesto
JP Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik
Znanje in izkušnje za vse,
k» •••! V 1 • •
i si jih želijo
Javno komunalno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik z velikimi koraki osvaja nova znanja na področju tehnoloških procesov čiščenja odpadnih voda, saj se zaveda, da je potrebno slediti vedno novim odkritjem in izboljšavam na tem področju. Ob tem pa nadaljujejo tudi organizacijo in izvedbo strokovnih delavnic, na katerih svoja bogata znanja in izkušnje posredujejo vsem, ki jih želijo in potrebujejo pri svojem delu na teh področjih.
V aprilu so pripravili delavnico o vodenju tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode, v maju pa jih je svetovno znani predavatelj ter eden izmed najbolj iskanih strokovnjakov v svetu, prof. Odegard, popeljal v skrivnostni svet mikroorganizmov in na visoko strokovnem nivoju osvetlil procese, reakcije in zakonitosti procesov čiščenja odpadne vode. Njegova znanja, predvsem pa bogate izkušnje, so nedvomno zvišale nivo znanja o čiščenju odpadne vode ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini, saj so slušatelji prišli tudi iz drugih držav. V strokovni de-
lavnici Vodenje tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode je udeležence pozdravil tudi predstavnik Agencije RS za okolje z Ministrstva za okolje in prostor, dr. Mario Zec, med predavatelji pa sta bili tudi dr. Olga Burica in dr. Marjeta Stražar s Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, ki sta tako s prve roke posredovali najnovejša znanja o mehanskem ter biološkem čiščenju, čiščenju nutrietov, ravnanju z blatom, zanimiva pa je bila tudi predstavitev problemov na čistilni napravi, ki so si jo vsi udeleženci ogledali ter se po ogledu pogovarjali tudi o vodenju ter ekonomskem delu. Sicer pa se Javno podjetje CČN ob sodelovanju vseh občin pripravlja na eno največjih investicij v njeni zgodovini, saj bo v prihodnjih letih največ pozornosti namenjene povečanju in posodobitvi naprave, za kar se pričakujejo tudi evropska sredstva. Prepričana sem, da bodo s svojimi strokovnimi znanji in novopridobljenimi izkušnjami iz omenjenih delavnic pri svojem delu ter širitvi čistilne naprave
še uspešnejši.
Vera Vojska
Domžalski diabetiki na okrevanju v Termah Topolšica
Aprilsko ponedeljkovo jutro je bilo obsijano s soncem in je diabetikom naklonilo prijetno pot iz Domžal v Topolšico, kamor smo naše člane popeljali na sedemdnevni aktivni oddih.
Prijetna skupina dvainštiridesetih članov se je to jutro popeljala novim dogodivščinam naproti. Svoje vsakodnevne skrbi smo pustili za sabo in za začetek v Braslovčah popili svojo jutranjo kavo. Klepet je bil živahen in toplo pomladno sonce nas je grelo, da bi vsi še malo posedeli, a se nam je mudilo naprej, kajti v hotelu Vesna so nas že pričakovali. Po prihodu smo se porazgubili po sobah, da bi se čim prej za teden dni udomačili in užili lepoto narave, toplo vodo v bazenih, sprehode, telovadbo in ...
Vsak dan je sestra Vida, ki nas večkrat spremlja, precej časa posvetila meritvam krvnega sladkorja, krvnega tlaka in enkrat tudi holesterola. Krvni sladkor smo določali ob različnih urah dneva: pred zajtrkom, po njem, pred kosilom in po njem ... Vsak je lahko sproti ugotavljal, da ga ima »danes preveč ... Včeraj pa je bil tako nizek!«.
Pri meritvah je prijazno pomagala Anica, Mojca pa je vrednosti vestno zapisovala v tabelo. Na koncu okrevanja je vsak udeleženec dobil svoj izpis za vse dni, ob kateri uri so bile meritve in rezultate meritev. Vsak dan smo začeli z jutranjo telovadbo - razgibavanjem, ki ga je vodila Mojca. Ob osmih smo se zbirali v parku in v 20-30 minutah raz-migali naša telesa, s tem hitreje pognali kri po žilah, ob tem pa sta nas spremljala prijeten smeh in dobra volja. Lepo pa je bilo, ko smo opazili, da so se nam pri tej dejavnosti pridružili tudi drugi gostje in skupaj z nami telovadili na svojih balkonih. Zavedati se moramo, kako je telesna aktivnost pomembna za sladkorne bolnike, saj pomaga uravnavati naš krvni sladkor. Redna telesna vadba je usmerjena v splošno vzdržljivost,
ima velik pomen pri preprečevanju številnih bolezni današnjega časa, med katere sodi tudi sladkorna bolezen, zmerno povečuje mišično maso, poveča pa se stabilnost organizma na fizični in psihični stres.Vsak dan ob pol enajstih je bila tudi telovadba v telovadnici pod vodstvom vaditelja. Sprehodi so del našega vsakdana in tudi v Topolšici se jim nismo odrekli. Okoliški griči so kar vabili, da jih obiščemo in z vrha pogledamo po dolini. Oko se nam je spočilo na pomladno zeleni barvi drevja, cvetoči magnoliji, v gredicah smo opazovali tulipane, narcise ... Naš Tone je že dopoldan pogledal, po kateri poti bi popeljali našo skupino. Pot nas je tako enkrat vodila po gozdu nad hotelom, nato pa smo obiskali grob mladega partizana. Dobra ura hoda nam je prijetno dela in v kmečkem turizmu nas je pričakal naš harmonikar Janez.
Naslednjič smo se najprej povzpeli po nekoliko bolj strmi gozdni poti, nato pa smo jo mahnili do cerkve Sv. Jakoba. Ob povratku smo se ustavili na kmetiji in poklepetali z domačini. Petkova popoldanska nevihta nam je sprehod prepre č ila, vendar smo to realizirali v soboto dopoldan. Povzpeli smo se na panoramsko pot, od koder je res razgled po vsej dolini, v daljavi pa videli zasavsko hribovje. Tudi plavali smo. Kar nekaj jih je bilo, ki so bili v bazenu že ob šestih zjutraj. Ob devetih je bila na sporedu vodna gimnastika. Tovrstna vadba je primerna za vse, ne glede na starost, razgibanost ali predhodno znanje. Voda nudi tudi rahlo masažo, ki va-dečim vzbuja občutek sproščenosti. Ob druženju smo se živahno pogovarjali, kje je kdo bil, kaj je videl in kaj bi si še lahko skupaj ogledali. Pa smo žal ugotovili, da je sedem dni prekratkih za vse, kar bi si želeli, zato pustimo želje in pričakovanja še za kakšno prihodnje okrevanje!
Mojca Grčar Fotografija: Ante Pajk
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
10
Pokrajine da, referendum pa ne
V Občini Domžale je župan Toni Dragar, izvoljen na listi LDS Domžale, vseskozi aktivno sodeloval pri oblikovanju pokrajin. Na seji Občinskega sveta smo tematiko večkrat obravnavali ter podali svoje mnenje - kot nas je pozvala tudi vlada, vendar ga ni upoštevala. Še naprej podpiramo manjše število pokrajin z ustanovitvijo Kamniško-Zasavske pokrajine. Vendar to ni predmet zastavljenega referndumskega vprašanja, zato vas pozivamo, da se udeležite referenduma in glasujete PROTI.
LDS
liberalna demokracija
SLmjEIUIJF
Namen ustanavljanja pokrajin je jasen. V želji, da bi dosegli enakomernejši razvoj določenih območij v Republiki Sloveniji, jih je potrebno združiti in nanje prenesti pristojnosti iz države in občine. Vse to je potrebno realizirati z razumom, zdravo pametjo, jasnim prenosom pristojnosti ter načinom financiranja. Ker je bil prvi predlog vlade na posameznih točkah nejasen, je pripravila novega, ki pa po naših ocenah še vedno ne razjasni določenih vprašanj, povezanih z življenjem pokrajin. »Prebivalci in prebivalke pokrajine se morajo z njo identificirati,« smo lahko večkrat slišali župana, ko je zagovarjal nastanek Kamniško- zasavske regije. Vlada jo je v enega izmed predlogov celo zarisala.
Vendar pa je danes v referendumskem predlogu stanje nespremenjeno. Vlada vztraja na nerealnem številu pokrajin, ki bodo v pogajanjih z državo prav gotovo prešibke, da bi uspele doseči zastavljene cilje,
hkrati pa bodo povezovale preveč občin, ki niso geografsko, zgodovinsko in kulturno povezane. Urejanje oziroma bolje neurejanje vseh za življenje pomembnih področij kar kliče po nasprotovanju omenjenemu projektu. V OO LDS Domžale smo o stališču večkrat razpravljali, saj si želimo ureditve področja, ki bi lahko tudi Občini Domžale prinesel hitrejši razvoj. Vendar pa v podanem predlogu ne vidimo možnih vzvodov za hitrejši in boljši razvoj naše občine.
Osrednjeslovenska regija, ki nima niti predvidenega središča, naj bi združevala občine od Avstrijske do Hrvaške meje, celo z vmesno pokrajino Mesta Ljubljane. Vse omenjene občine nimajo jasno izraženih skupnih interesov. Podobno, umetno ustvarjene tvorbe, so se v preteklosti v svetu izkazale kot izrazito negativne in niso prinesle želenih rezultatov.
Zaradi zgoraj naštetih rezultatov vidimo razpis omenjenega posvetovalnega referenduma zgolj kot preverjanje moči pred državnozbor-skimi volitvami in verjamemo, da bo izid referenduma negativen. To bo po predsedniških volitvah, ki so s strani volivcev pokazale izrazito nenaklonjenost kandidatu vladne koalicije in s tem vlade, ponovna potrditev, da nismo zadovoljni z njenim delom.
Izrabljamo možnost in pozivamo vse občane in občanke,naj se referenduma udeležijo, saj bodo s tem pokazali, da jim ni vseeno in da se zavzemajo za rešitev omenjenega področja. Ko pa si boste prebrali referendumsko vprašanje, se lahko tudi vprašate, kaj imajo skupnega kamniški gams, človeška ribica in kočevski medved. Pokrajine prav gotovo ne.
OO LDS Domžale
MLD o smiselnosti referenduma
V Sloveniji po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi obstaja možnost razpisa referenduma. To pomeni, da o določenem vprašanju, ki je bistvenega pomena za državljane in državljanke Republike
• '//TIjD
MLAajUiaEJULIO CLMJ-IRAajA
Slovenije, povprašamo prav njih državljane in državljanke. Že v preteklosti se je dogajalo, da so bila referendumska vprašanja nerazumljiva in nejasna, kar pa je v primeru referenduma o pokrajinah prav neverjetno. Predpostavljamo, da bo referendum uspel v nekaterih pokrajinah, medtem ko bo v drugih izid negativen?
To je zgolj prva predpostavka, druga pa je zavezanost Državnega zbora referendumski odločitvi. V primeru posvetovalnega referenduma Državni zbor ni zavezan odločitvi Državnega zbora. To pomeni, da lahko državljani podprejo oblikovanje pokrajin in s tem zgolj moralno ali pa predvolilno zavežejo k spoštovanju njihove določitve.
To je samo nekaj dejstev, da o stroških, ki so povezani z izvedbo ne govorimo.
Kljub našim prepričanjem o smiselnosti oziroma nesmiselnosti razpisa posvetovalnega referenduma pozivamo vse, da se referenduma udeležijo in glasujejo proti predlagani osrednje-slovenski pokrajini.
OO MLD Domžale
Socialni demokrati
Slavnostna akademija ob 15. obletnici
stranke
Socialni demokrati smo 29. maja 2008 praznovali 15-letnico ustanovitve stranke, kar smo obeležili s slavnostno akademijo, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik stranke Borut Pahor. V svojem nagovoru je še enkrat poudaril, da je sedaj naš čas in da smo Socialni demokrati pripravljeni prevzeti odgovornost za prihodnost Slovenije, ki je vse bolj odvisna od ravnanja Socialnih demokratov. Dejstvo je, da Socialni demokrati vidimo Slovenijo v krogu najbolj razvitih in najbolj solidarnih držav na svetu. Kot je tudi na slavnostni akademiji povedal naš predsednik, je bistvenega pomena za razvoj Slovenije, da se v razvoj vključijo vsi, ne glede na strankarske, nazorske in druge razlike in v tem primeru gre za pomembno konceptualno prelomnico. Na slavnostni akademiji so člani Socialnih demokratov in Mladega foruma napolnili Festivalno dvo-
rano do zadnjega kotička, zato je bil pogled na prisotne, polne želje po boljši prihodnosti v Sloveniji in polne pozitivnih ciljev, čudovit. Sam dogodek je bil na zelo visokem nivoju, z mladostnostjo programa,
ki ga je skozi celotno prireditev povezovala Violeta Tomič. Tudi člani iz domžalske organizacije Socialnih demokratov in Mladega foruma smo aktivni v stranki, kar smo pokazali tudi s svojo številčno prisotnostjo na slavnostni akademiji, kjer s ponosom vedno znova ugotavljamo, da smo na pravi poti.
Strategija razvoja zdravstvenega varstva v Sloveniji
V organizaciji Socialnih demokratov je konec maja potekala okrogla miza o strategiji razvoja zdravstvenega varstva v Sloveniji, na kateri je spregovorila tudi svetovalka predsednika stranke za zdravstvo, Julijana Bizjak Mlakar. »Gre za dialog gluhih,« je ocenila neupoštevanje mnenj strokovne in laične javnosti v vladni Strategiji razvoja zdravstvenega varstva. Presenečenje je sprožil podatek predstavnice Ministrstva za zdravje, da so na ministrstvu razmišljali, da bi uvedli participacijo -en evro - za vsak recept za zdravilo.
Bizjak-Mlakarjeva je opozorila, da mnogi že sedaj ne zmorejo visokih doplačil in premije 300 evrov letno za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Spomnila je na razkorak med dejanskimi stroški preživetja in mnenjem vlade ter ministrice Cot-manove, da se da preživeti z 214 evri mesečno - tako so namreč določili znesek, ki naj bi posamezniku zagotavljal minimalno socialno varnost.
Aleš Sazonov, Predsednik Občinske organizacije SD
Mladi forum - Domžale
v
Življenje mladih parov in družin
V mesecu juniju, ko imamo mladi največ dela s šolskimi in študij ski-mi obveznostmi, smo v Mladem forumu še dodatno aktivni na področjih, ki se tičejo mladine. Tako bomo v ta namen v petek, 13. junija, v centru Domžal organizirali akcijo, kjer bomo skupaj z mimoidočimi ugotavljali dejansko stanje kakovosti življenja mladih parov in mladih družin v naši občini. V ta namen bomo nekaj dni kasneje, 17. junija, organizirali tudi okroglo mizo na temo Mlade družine, kjer se bomo pogovarjali o tematikah in problemih, s katerimi se soočajo mlade družine. Z nami bodo tudi gostje: podžupanja Občine Domžale za družbene dejavnosti, Andreja
Jarc Pogačnik, vodja skupine AVP mladi Dejan Levanič in poslanec SD.
Okrogla miza z naslovom MLADE DRUŽINE v okviru priprave alternativnega vladnega programa, ki ga pripravljajo Socialni demokrati, bo v torek, 17. junija 2008, ob 18. uri v mali dvorani Domžalskega doma, Ljubljanska 58, Domžale. Vabljeni!
Mateja A. Kegel, Predsednica MF SD Domžale
Kaj je pomembneje - novi vrtci in šole ali stadion
Še ne tako dolgo nazaj, ob sprejemanju letošnjega proračuna Občine Domžale, se je razvila polemika tudi o tem, zakaj gredo za izgradnjo tribun na domžalskem nogometnem stadionu redna proračunska sredstva, za izgradnjo novih vrtcev in prizidkov šol pa bo občina najela nove kredite in se tako še dodatno zadolžila?
Vodja svetniške skupine SDS Domžale, Robert Hrovat, je ob sprejemanju proračuna pogojeval sprejetje proračuna z obljubo župana, da bo občina kljub velikim finančnim proračunskim sredstvom za širitev stadiona v Domžalah (tudi izgradnja tribun) zagotovila zadostne kapacitete na področju družbenih dejavnosti (novi vrtci, izgradnja novih prizidkov k osnovnim šolam, obnova zdravstvenega doma) ter da proračunska sredstva, namenjena za širitev stadiona (v letošnjem letu 300 tisoč evrov, v celoti do leta 2011 pa nekaj več kot 1 milijon in 455 tisoč evrov), ne bodo vplivala na omenjeno problematiko. Župan je takšno obljubo dal (magnetogram), pa se je kljub temu sedaj znašel pred hudo dilemo, ki mu je ne zavidamo: preko 300 otrok je odklonjenih v vrtce, ni finančnih sredstev za širitev 2. faze OŠ Dob, problematika OŠ Rodica je nevzdržna in tam vse poka po šivih itd.
Glede na vse tovrstne zadeve vodja svetniške skupine SDS, Robert Hrovat, poziva občinsko upravo, da v čim krajšem času pripravi rebalans proračuna za leto 2008 ter finančna sredstva namesto sofinanciranja izgradnje dodatnih tribun na domžalskem stadionu (le-te so že sedaj tako velike, da nikoli niso povsem polne) nameni za reševanje akutne problematike na področju vrtcev, šol in zdravstvenega doma. Sprašujemo se, kaj je bolj pomembno - gradnja dodatnih tribun, ki bodo več kot očitno samevale ali zago-
tovitev ustreznih kapacitet za naše najmlajše (vrtci, šole) ter tudi ostale generacije (zdravstveni dom)? Opažamo, da se sedaj nekatera vprašanja, ki so že bila izpostavljena v Slamniku in so govorila o tej konkretni zadevi (ali tribune ali vrtci in šole), izkazujejo kot točna, čeprav so bila podvržena medij skim in tudi drugim
SDS
napadom. Sprašujemo se, kaj je s strategijo razvoja Občine Domžale, saj bi jo po obljubah občinske vladajoče koalicije že morali sprejeti, pa je še vedno ni na spregled. Zakaj odgovorni v Občini Domžale pometajo pod preprogo ugotovitev, da strategije v Domžalah pravzaprav ni ter da se vse dela povsem stihij sko - občina je v preteklih letih sprostila pozidavo (le zakaj?) in v petih letih pripeljala okrog 4000 novih prebivalcev (mladih družin), a sedaj namesto za nujno potrebno infrastrukturo (novi vrtci in šole), rajši sofinacira gradnjo tribune. Ne razumite nas napačno - podpiramo razvoj športa in čestitamo domžalskim nogometašem za nov naslov državnih prvakov, vendar mora občinska oblast zagotavljati tudi kaj drugega, pomembnejšega za prebivalce občine.
Prepričani smo, da bi se, če bi občani ocenjevali, kaj je pomembneje - sofinanciranje dodatne tribune ali novi vrtec ali pa prizidek k šoli - zagotovo odločili za slednje.
Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si
Gregor Horvatič izvoljen za predsednika Slovenske demokratske mladine (SDM) na državni ravni
17. maja je v Mariboru potekal kongres Slovenske demokratske mladine (SDM), na katerem so delegati in delegatke iz cele Slovenije med drugim volili tudi novo vodstvo. Z veliko večino glasov je bil za predsednika SDM na državni ravni izvoljen Gregor Hor-vatič, ki prihaja iz domžalskega odbora, v domžalskem odboru SDM pa delujeta tudi Miha Čer-ne, ki je bil na kongresu izvoljen za člana IO SDM (pokrival bo sodelovanje z Evropsko unijo ter evropskim parlamentom) ter Nejc Robida (izvoljen je bil za člana Nadzorne komisije SDM).
Na kongresu so mladi člani SDS opravili nekaj sprememb na Sta-
tutu SDM, sprejeli pa so tudi dve resoluciji. Prva nosi naslov »Mladi - energija za prihodnost«, druga pa »Slovenski Pakt za mlade«. Iskrene čestitke vsem izvoljenim, še posebej Gregorju Horvatiču, ki je sedaj postal prvo ime Slovenske demokratske mladine, političnega podmladka, ki ima najštevilčnejšo in najbolj aktivno članstvo v Sloveniji. Geslo mladih članov SDM je »SDM za skupno dobro mladih«, zato SDM vabi vse mlade, ki jim je mar za prihodnost Slovenije, da se jim pridružijo. Pristopna izjava se nahaja na spletni strani SDM in na spletni strani SDS Domžale.
Janez Stibrič
Zares Domžale
V torek, 27. maja, se je sestal Svet Občinskega odbora Zares - nova politika Domžale. Svet je najvišji organ med dvema zboroma članic in članov Zares Domžale. Na uvodni seji so bile izvedene volitve za predsednika sveta in sekretarja občinskega odbora. Za predsednika Sveta Občinskega odbora Domžale je bil izvoljen Igor Šarc, za sekretarja pa Jurček Novak. Na seji sveta smo ustanovili štiri programske odbore in imenovali njihove predsednike: Programski odbor za gospodarstvo in komunalne zadeve (Stanislav Žibert -
kvaliteten program našega občinskega odbora. Ker želimo k sodelovanju pri delu programskih odborov pridobiti čim več naših članic in članov ter zainteresiranih občank in občanov, nismo omejili števila članov posameznega programskega odbora. Vsekakor je dobrodošel vsak, ki lahko s svojim znanjem, izkušnjami in energijo pripomore k kvalitetnemu programu, ki bo v naše lokalno okolje prinesel nov veter. Na seji sveta smo sprejeli tudi terminski program dela našega občinskega odbora. V kratkem bo zaživela tudi naša spletna stran: www. zares-domzale.si.
Na seji sveta Osrednjeslovenskega pokrajinskega odbora, ki je pote-
kala 29. maja 2008 v Ljubljani, je bil na volitvah za člana kolegija predsednika Osrednjeslovenskega pokrajinskega odbora iz domžalskega občinskega odbora izvoljen Igor Zajc.
V soboto, 14. junija, bo v ljubljanskih Križankah potekala Konvencija stranke Zares. Na njej bomo članice in člani sprejeli volilni program, prav tako pa se bo predstavila večina kandidatk in kandidatov, ki bodo na letošnjih državnozborskih volitvah zastopali našo stranko.
Miha Ulčar, Predsednik OO Zares Domžale
predsednik), Programski odbor za družbene dejavnosti (Matej Oražem
-	predsednik), Programski odbor za varstvo okolja in prostorsko planiranje (Igor Zajc - predsednik) in Programski odbor za zdravstvo in socialne zadeve (Branko Gradišek
-	predsednik). Z ustanovitvijo programskih odborov želimo pripraviti
Člani sveta OO Zares Domžale
Ekskurzija v Bruselj
Evropska poslanka iz stranke SDS, dr. Romana Jordan Cizelj, nas je povabila na ogled Evropskega parlamenta.
6. maja zvečer smo se pod vodstvom dr. Petra Verliča, predsednika Obljubljanske regije SDS, iz začasne evropske prestolnice - Ljubljane - odpeljali v Bruselj. Udeleženci ekskurzije so bili predsedniki občinskih odborov SDS obljubljanske regije, članice Ženskega odbora SDS obljubljanske regije ter OŽO SDS Ljubljana. Prvi daljši postanek na poti v Bruselj smo imeli v Koelnu, kjer smo si ogledali gotsko katedralo in galerijo z muzejem proizvodnje kozmetike
4711. Zanimiv je nastanek imena, ki
ga uporabljajo že od leta 1798, ko je ob popisu prebivalstva hiša dobila številko. To od tedaj uporabljajo za ime kozmetike. Po ogledu smo nadaljevali vožnjo v Bruselj.
Tam smo se najprej namestili v hote-
lu in popoldan odšli v parlament, kjer nas je sprejel g. Koželj, ki je zadolžen za informacije o delovanju Evropskega parlamenta. Uradni sedež Evropskega parlamenta je v Strassbourgu, čeprav poslanci v tem mestu preživijo samo štiri delovne dni na mesec. Ves preostali čas so v Bruslju, kjer poteka delo v delovnih skupinah, odborih in dodatnih plenarnih zasedanjih. Tretji kraj Evropskega parlamenta je Luksemburg, kjer je generalno tajništvo in razne upravne službe. Evropski parlament sestavlja 785 poslancev, ki zastopajo 27 držav članic, od tega sedem iz Slovenije. Delo parlamenta poteka v vseh uradnih jezikih članic Evropske unije. Vse zapisnike sej, uradne dokumente, dnevne rede, osnutke in resolucije je treba prevesti v vse jezike.
Gostiteljica, dr. Romana Jordan Cizelj, je predstavila sestavo in delovanje evropskih inštitucij in odgovarjala na
naša vprašanja. Vsakega povabljenega je obdarila. Z delovanjem parlamenta smo se seznanili na balkonu, kjer je prostor za poslušalce in obiskovalce parlamenta. Preko slušalk smo v slovenskem jeziku poslušali razpravo parlamentarcev enega od odborov. Pred ohodom iz parlamenta smo se še fotografirali na prostoru z evropskimi zastavami.
Po obisku parlamenta je bil čas za oglede znamenitosti Bruslja. Obiskali smo še mesto Brugge, ki je pod zaščito UNESCA, Waterloo, prizorišče zadnje Napoleonove bitke in državo ter mesto Luksemburg. Potovanje v Bruselj je bilo tudi odlična priložnost za medsebojno spoznavanje, kar se bo gotovo odražalo tudi v bodočem boljšem sodelovanju med interesnimi skupinami in odbori znotraj SDS.
10. maja zjutraj smo se vrnili v Ljubljano, ponosni, da smo Slovenci, ko naša vlada vodi Evropsko unijo.
Doroteja Grmek
stran
11
Pokrajine so priložnost za nov razvoj - meje se lahko vedno spremenijo
V Slovenski ljudski stranki se že vrsto let zavzemamo za ustanovitev pokrajin v Sloveniji, saj je nujno vzpostaviti mehanizme za bolj enakomeren razvoj države, hkrati pa sprejemanje odločitev prenesti bližje državljanom. Decentralizacija v Sloveniji je nujna, uspešnost delovanja novih občin pa je pokazala, da se proračunski denar bolj učinkovito porablja na nižjih nivojih lokalne samoupra-
V	SLS smo skupaj z drugimi strankami - podpornicami uvedbe pokrajin - ocenili, da glasovanje nekaterih poslancev v državnem zboru ne odraža volje ljudi, zato smo podprli izvedbo referenduma, kjer se bodo državljani odločali o tem, ali želijo odgovornost za svoj razvoj na nivoju pokrajin prevzeti sami.
V	SLS smo prepričani, da bodo pozitivni učinki pokrajin odtehtali stroške za delovanje pokrajinskih organov, dodatne birokracije pa ne bo, saj se bodo s pristojnostmi z državne ravni na pokrajine prenesle tudi zaposlitve.
V	konkretnem primeru predloga pokrajine, v katero je vključena tudi Občina Domžale, t. j. Osre-dnjeslovenska regija, so upravičeni pomisleki »življenjskosti«
IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH POLITIČNIH STRANK
Poslanski večer v Knjižnici Domžale
Poslanka Cveta Zalokar-Oražem, Zares, je gostila Milana Kučana
velikega območja od Kočevske do Kamniško-Savinjskih alp, vendar bo tudi NE na tem posvetovalnem referendumu predvsem podlaga, da se predlagani predlog spremeni in ob drugačni volji poslancev (ali drugih poslancev po jesenskih volitvah!) le ostaja upanje, da so imeli možnost zopet odločati o t. i. Kamniško-domžalsko-zasavski pokrajini s sedežem v Domžalah, ki so jo februarja žal poslanci (tudi iz naše občine) zavrnili. Izračuni namreč kažejo, da bi tudi s predlagano pokrajino imeli možnost odločati o kar 90 milijonih evrov razvojnih in investicijskih sredstev za projekte, ki ponavadi presegajo območje občine - pa žal ne dosežejo posluha na državni ravni. Da ne omenjam, da bi se s pokrajinami pričeli končno razvijati regionalni centri z upravnimi, izobraževalnimi, gospodarskimi in kulturnimi institucijami, kar je pogoj za zmanjševanje pritiska na Ljubljano - in s tem tudi sprostitev naših vsakodnevnih težav, kot je recimo »zabasana« avtocesta do prestolnice.
Rok Ravnikar http://rokravnikar.blog.siol.net
V pričakovanju novih izzivov ...
... sem se v mesecu maju 2008 pridružila svetniški skupini Slovenske ljudske stranke v domžalskem občinskem svetu. Prepričana sem, da sem se priključila politični stranki, preko katere bo moj glas še glasnejši in moje aktivnosti ciljno usmerjenje v reševanje konkretnih vprašanj.
Verjamem, da je Slovenska ljudska stranka v slovenskem prostoru edina politična stranka, ki spodbuja posameznika, da soodloča o odnosih in okolju, v katerem živimo, stranka, ki daje ljudstvu moč odločanja. Verjamem, da so vrednote Slovenske ljudske stranke tiste, v katere verjamem tako jaz kot tudi moja družina, ki me
Rok Ravnikar in Katarina Karlovšek, okrepljena svetniška skupina SLS v Občinskem svetu Občine Domžale
podpira in tako za mene, kot za Slovensko ljudsko stranko predstavlja najvišjo vrednoto.
Še naprej se bom zavzemala, da se v Domžalah ustvari kulturno središče s prenovljenim utripom in okoljem za prijetno bivanje, delo ter prosti čas za vse generacije; za ureditev centra Domžal, pridobivanje nekoč naše Kinodvorane v Domžalah nazaj v last našega mesta ter skrb za urejeno in čisto mesto Domžale. Še naprej si želim spodbujati občanke in občane, da se aktivno vključijo v politično in družbeno življenje, kajti politika je možnost spreminjati, soodločati, nekaj narediti in dati svoj glas. Želim spodbujati ženske, da se še bolje zavedajo svojih kvalitet; delavnost, vztrajnost, prilagodljivost, preudarnosti, nekonfliktnost in čustvenost so ključne za doseganje kompromisov in uspešnost v političnem angažiranju.
Kot svetnica v Občinskem svetu Občine Domžale sem pripravljena sprejemati in prenašati vprašanja, pobude in predloge občank in občanov na občinski svet.
Vsi smo odgovorni za našo skupno prihodnost.
Katarina Karlovšek e-pošta: katarina@innini.si
Gost tokratnega poslanskega večera Cvete Zalokar-Ora-žem, ZARES, je bil Milan Kučan, prvi predsednik naše države, katerega mnenja, posebej v zvezi z aktualno situacijo v Sloveniji, so še vedno težko pričakovana. To je pokazalo izredno zanimanje medijev, ki so izjave nekdanjega predsednika vključevali v aktualna poročila, v katerih smo lahko slišali tudi zelo prijazno mnenje o poslanki Cveti Zalokar-Oražem. Predsednik je namreč na vprašanje, ali njegov obisk pri poslanki v Domžalah pomeni, da podpira stranko Zares, dejal: »Torej, če bi že bilo govora o podpiranju, potem podpiram poslanko Cvetko Zalokar-Oražem, ki jo štejem za angažirano in resno poslanko.«
Poslanka Cveta Zalokar-Ora-žem je poslanski večer začela z vprašanjem, kako je videti običajni dan Milana Kučana. Izvedeli smo, da se dvakrat tedensko napoti v pisarno Foruma 21, da se je v zadnjem času ukvarjal predvsem s problemom varovanja in zaščite Krasa, na kar ga je opozorila civilna iniciativa za ohranitev Krasa. V nadaljevanju
je poudaril, da mu je vedno mar, kaj se dogaja v Sloveniji, čeprav se nima namena vrniti v politiko, kjer je preveč manipulacij in špekulacij. Prav tako je povedal, da ne bo kandidiral, niti nima namena odgovarjati na vprašanja o podpori posamezni stranki, bo pa v skladu z državljansko dolžnostjo, predvsem pa zato, ker mu ni vseeno, kakšno državo bomo pustili zanamcem, dobro razmislil pred oddajo glasu na bližnjih volitvah. Ko je beseda tekla še o politiki, je poudaril, da politika daje premalo veljave stroki (pokrajine, kazenski zakonik), opozoril je na pomanjkanje morale in etike. Od politikov pričakuje etičnost, transparentnost, sposobnost samoomejitve, večjo vlogo civilne družbe in večjo veljavnost stroke, ter predvsem večjo odgovornost. Vladanje je po njegovem mnenju težka stvar - tudi zaradi skušnjav, ki jih prinaša oblast. Sedanjo vlado je ocenil kot vladavino izgubljenih priložnosti, v kateri je bilo sicer, zlasti ob njenih začetnih korakih, marsikaj pozitivnega. Dobra dediščina za EU je rezultat prejšnjih vlad, opozoril je na aroganco pri realnih problemih, s katerimi se sooča večina ljudi, na zapiranje oči pred
realnimi problemi in usmerjanje na druge, manj pomembne probleme, na prisvajanje in podrejanje medijev, velike kadrovske spremembe, spremenjene nadzorne svete, razvrednotenje sodstva in varovanje človekovih pravic, na povečevanje zadolžitve, sprejemanje predvolilnih všečnih potez in obljub, razgradnjo javnega sektorja, kjer se zmanjšuje prostor javnega proti zasebnemu, kar bo povzročilo, da bo imel na vseh področjih koriščenja uslug prednost - denar. O strankah - pri nas sta dva politična bloka, podobno kot v vseh demokratičnih državah, slovenska posebnost je, da se ta delita glede na zgodovino, ne pa ob upoštevanju konceptov in programov ter združevanju glede na vrednote; velika koalicija ni potrebna, ker navadno opravičuje krize, krize pa v Sloveniji ni. Glede predlaganega mandatarja Boruta Pahorja je menil, da bo ocena njegovih sposobnosti možna šele po njegovem morebitnem vladanju; mandatar in ministri pa so sicer stvar
koalicijskih dogovorov, vendar ob upoštevanju sposobnosti in strokovnosti kandidatov. Z razkritjem afere o orožju bi država pokazala svojo sposobnost in zrelost ter dvignila ugled v svetu, volilne kampanj pa naj vodijo domači strokovnjaki in da negativne kampanje ne prinašajo rezultatov. Glede tajkunov naj se dosledno upošteva zakonodaja. Razslojevanje srednjega razreda ga zelo skrbi, položaj Slovenije v Evropski uniji pa sem mu zdi dober, vendar manj dober kot ob vstopu. Ocena predsedovanja EU - elegantno, tehnično odlično, ostaja pa odprto vprašanje, ali smo uveljavili kakšno vsebino, ki bi okrepila našo prepoznavnost.
Poslanski večer Cvete Zalokar-Oražem, Zares, je bil imeniten, v njem pa smo izvedeli marsikaj, kar smo si vedno želeli vprašati nekdanjega predsednika. Nekateri so to tudi storili in bili nagrajeni s kratkimi odgo-
Vera Vojska
Kaj potrebujejo starejši?
DeSUS Domžale je bil organizator javne razprave o položaju starejših občanov, na kateri smo sprejeli pomembne zaključke, ki jih že uspešno realiziramo. Naše stališče je, da je zelo slabo poskrbljeno za kapacitete za nastanitev v Domu za starejše, ki že dolgo ne zadoščajo več, medtem ko so varovana stanovanja šele v zamislih.
glede na to pa ostaja številka okoli 6.000 starejših od 60 let, za katerih izboljšanje pogojev se bomo v DeSUS-u močno potrudili. Najpomembnejša naloga iz zaključkov je bila ustanovitev odbora za zagotavljanje položaja starejših, ki smo jo uspeli uresničiti. Odbor je ustanovljen in kadrovsko oblikovan ter deluje kot organ župana. Področje delovanja odbora, ki ga je opredelil župan, vsebuje vse naše predloge in sicer: enkrat letno celovita obravnava
problematike starejših na občinskem svetu; ustvarjanje pogojev za vseživljensko učenje in udej-stvovanje starejših - že sedaj zelo dobro dela društvo LIPA - univerza za tretje življenjsko obdobje; vpliv na planiranj e stanovanj ske in javne ureditve, ki bo primerna za življenje in delo starejših; zahteva po urejanju prometa, ki bo omogočal čimbolj varno gibljivost in udeležbo starejših in vodenje aktivnosti za izvedbo projekta »Od oskrbe na domu do postopnega vključevanja v dnevne aktivnosti v domu za starejše in sprejema v trajno domsko varstvo«.
V	teh dneh smo preko odborov občinskega sveta uspeli s predlogom o nujnosti obravnave področja zdravstvenega varstva na občinskem svetu, s posebnim ozirom na zagotavljanju storitev za starejše.
V	vodstvu domžalskega De-SUS-a smo prepričani, da bomo preko novoustanovljenega odbora uspeli izvesti marsikatero zadevo, ki bo prispevala k izboljšanju kvalitete življenja starejše populacije v naši občini.
Mija Pukl Predsednica OO DeSUS
Kako starejši v Domžalah padajo po stopnicah
V občini je več kot 18 odstotkov prebivalstva starejšega od 60 let, nad 55 let pa 24 odstotkov, kar je sicer nekoliko nižje, kot je slovensko povprečje, vendar le zaradi velikega priseljevanja pretežno mladih družin v zadnjih letih. Ne
Gostovanje TD Jarše - Rodica v Bruslju
Članica Foruma seniork je bila očividka padca starejše občanke po stopnicah pred blagovnico VELE, ki so jo morali oskrbeti s prvo pomočjo in odpeljati z rešilnim vozilom v nadaljno zdravniško oskrbo.
Zakaj se je to zgodilo? Zato, ker so stopnice v nemarnem stanju in zanje očitno nihče ne skrbi. Na Forumu se-niork je bilo postavljeno vprašanje,
kdo je za to odgovoren. Senior-ke so zato razprevljale o poteh po Domžalah in njihovi varnosti. Podale so se po mestu, da bi ugotovile, kakšno je stanje in ugotovile, da je stanje javnih peš poti in še posebej posameznih stopnišč v mestu Domžale katastrofalno. Stopnice so "objedene„, plošče nemarno položene in mnogokje razmajane, med njimi so luknje, ki so pri hoji, še zlasti za starejše, ki niso več tako
stabilni in gibčni, nevarne. Našle smo mnogo pomankljivosti, ki kot nastavljene pasti čakajo na šibki člen v prometu - starejše občane in občanke. Na župana se obračamo s prošnjo, da takoj sproži akcijo za sanacijo in odpravo domžalske sramote in nevarnosti.
Mija Pukl, Forum seniork
V januarju je župan Toni Dragar na prireditvi Pozdrav Evropi iz Slovenije dejal: »Evropa, pazi se nas, naj ta Evropa pride v Groblje, da vidi, kaj zmore to društvo.«
Turistično društvo je znova dokazalo, da nima meja in da se lahko ponaša s predstavitvijo Slovenije oziroma Domžal. Obisk Bruslja smo načrtovali skupaj z evropsko poslanko Ljudmilo Novak, ki nas je tudi finančno podprla. Nemogoče je opisati vse, kar smo doživeli, od obiska mesta Brugge - rečejo mu belgijske Benetke do obale severnega morja, navduše-
nih prebivalcev teh mest nad nami, nastopa v predstavništvu Morsa ter obiska parlamenta. Povsod so nas spremljali glasba, pesem in ples. Zopet smo pokazali, da skupaj zmoremo veliko. Pri uresničitvi teh ciljev so nam pomagali: člani Folklorne skupine Svoboda Mengeš, Društvo harmonikarjev Stopar iz Loke pri Mengšu, oktet Galus iz Jarš ter naše članice pri peki dobrot za popotno torbo in pripravi daril. V Evropskem parlamentu sta nas sprej ela evropska poslanca Lj udmila Novak in Lojze Peterle. Brez njunih asistentov, še zlasti g. Aleša Rusa, ki je bil naš vodič pri vseh številnih ogledih, ki jih je nemogoče opisati,
ne bi šlo, zato še enkrat hvala. Zahvaljujemo se tudi Robiju Sto-parju in njegovim harmonikarjem, saj bi brez njih to gostovanje in navdušenje ne bilo tolikšno. Res smo ponosni na to, kako je naše društvo predstavilo Slovenijo oziroma Domžale, saj je naša zastava plapolala na vseh naših poteh in nastopih. Hvala vsem, ki so potovali z nami: podžupanji Andreji Pogačnik Jarc, umetnikoma Marini Lenček in Janezu Medveščku, županu Toniju Dragarju za finančno pomoč, hvala pa tudi vsem ostalim, saj bo to gostovanje ostalo za vedno v nas in nam je res v ponos.
Vida Strajnar
Sobi
ob 17.00 ob 18.00 ob 21.30 ob 22.30
06.2008 ob 17.00. uri
otroški program, delavnice, lutke, čarovnik, vas skrivnosti vedeževalke in jasnovidke,'" ognjena ekshibicija s piro-artisti
orientalske plesalke Taishha, Layla Sana s pitonom Misha in gut udavom Leeloo, kres,..
Vstop prost Vstop prost Vstop prost
NASI POSLANCI
stran
12
Proti referendumu za pokrajine
Pa ga imamo. Nepotreben »posvetovalni« referendum in 4 milijone evrov stroškov za državo. Ljudi bodo spraševali, če se imajo za Štajerce, Gorenjce, Korošce, nas v Domžalah pa, če se imamo za osrednjeslovence. Nihče pa se državljanov ne upa vprašati, ali so sploh za pokrajine in koliko naj jih dvomilijonska Slovenija ima. Država, ki je že tako draga in prepolna birokracije, si je po volji vladajoče koalicije, s »podkupljenim« Desusom vred, zamislila kar 13 novih pokrajin. Ker bo to prineslo »bolj enakomeren razvoj in nova delovna mesta«.
Res lahko pričakujemo kar precej novih »delovnih« mest, saj bo to pomenilo 13 glavarjev, okoli 550 pokrajinskih funkcionarjev in okoli 4500 birokratov s pisarnami, avtomobili, računalniki in obilico dela ... Glede razvoja pa bi že obstoječe strukture, če bi to znale in zmogle, lahko uspešneje počrpale evropska sredstva, ne pa zgolj lagodno čakale na denar iz državne malhe. Tam se je treba malo potruditi, pa še »naših« ni zraven. Nerazvite pokrajine naj bi po novem dobile desetkrat več denarja kot doslej - meni ni jasno, od kje in na čigav račun. Zakaj smo v ZARES in v celotni opoziciji PROTI? Ker zahtevamo manj pokrajin (Zares le 8), ker pokrajine nimajo lastnih virov financiranja in ker niso jasne pristojnosti,
ki jih bodo imele pokrajine. Potrebujemo velike, močne, učinkovite pokrajine. Pa tudi zato, ker po tej komediji zmešnjav politiki iz rezultatov ne bomo dobili bolj jasne slike, kaj narediti. Pa se bomo spet lahko prepirali in dokazovali vsak svoj prav.
Osrednjeslovenska regija. 38 občin od Kamniških planin do hrvaške meje, s 332.000 prebivalci. Nobene strokovne podlage, interesov in tradicije za sodelovanje. Ob tako velikem številu pokrajin, ko imamo 2 Primorski in 2 Štajerski, pa Posavje (5 občin) in Velenjsko regijo z 62.000 prebivalci, bi si tudi mi zaslužili Kamniško - Zasavsko pokrajino. V koaliciji so ta predlog zrušili v Novi Sloveniji. Ob tem pa nobene povezave z Ljubljano, kamor nas v resnici veže največ interesov, skupnih problemov ... Če bi imeli v Sloveniji bistveno manj, a večjih in močnih pokrajin - potem bi lahko podprli enotno veliko osrednjeslovensko pokrajino. Tako kot se načrtuje zdaj, pa to pomeni za našo regijo pravo razvojno katastrofo in finančno podhranjenost ter že v naprej vgrajene konflikte in slabo sodelovanje. Zato smo lahko le PROTI.
Cveta Zalokar-Oražem
Industrijska politika - ključ za rast in delovna mesta
Lizbonska strategija je že nekaj let ena izmed prioritetnih tem Evropske unije. Kdo pa si ne bi želel gospodarske rasti in povečanja števila delovnih mest? Ko je bila Lizbonska strategija v letu 2005 obnovljena, so bile splošnim smernicam dodane povsem konkretne naloge in nosilci za njihovo izvedbo. Tako je postala bolj uresničljiva, njeni cilji pa bliže dejanskemu stanju. Za njeno uresničevanje so potrebni številni konkretni ukrepi in eden med njimi je integrirani pristop na področju industrijske politike.
Industrijska politika je sicer v pristojnosti držav članic Unije, vendar pa evropski ukrepi močno posegajo v to področje. Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj, je na majskem plenarnem zasedanju kot poročevalka predstavila poročilo o vmesnem pregledu industrijske politike - Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta. »Industrija spodbuja oblikovanje družbe znanja, spodbuja raziskave, razvoj in inovativnost, hkrati pa je tudi uporabnica teh storitev,« je povedala poslanka in kot primer izpostavila dejstvo, da industrija v EU prispeva več kot 80 odstotkov izdatkov zasebnega sektorja za raziskave in razvoj, inovativni izdelki pa pomenijo približno 75 odstotkov izvoza EU. V predstavitvi je poslanka pozdravila poročilo Evropske komisije o izvajanju ukrepov s področja
industrijske politike ter zastavila vprašanja, ključna za nadaljnje ukrepanje: »Kaj je torej zares pomembno? Čemu dati prednost? Katere so tiste teme, ki jih vidi kot prioritetne Evropski parlament in si želi spodbuditi Komisijo k nadaljnjemu ukrepanju?« Med prioritetne teme po njenem nedvomno sodijo podnebne spremembe in trajnostni razvoj. Zaveze o občutnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov se največkrat nanašajo na področji energije in prometa, posegajo pa tudi na področje industrije. Po mnenju dr. Jordan Cizljeve se moramo vprašati: »Katere so spodbude, ki jih industrija potrebuje, da se bo razvila v čistejšo tehnologijo? Katere so spodbude, da bo uporabila bolj učinkovite tehnologije? Kateri so pravi mehanizmi, da ne bo ogrožena konkurenčnost ter možnost do izbire pri potrošniku? Kako ukrepati strateško modro, preko meja EU?« Kajti znižanje segrevanja ozračja je globalni proces in selitev tehnologij z višjimi emisijami iz razvitih držav v manj razvite, ki imajo nižje okoljske standarde, ne prinaša rešitev.
»Podnebne spremembe so lahko predvsem priložnost za evropsko gospodarstvo, seveda ob povečani skrbi za trajnostno oskrbo in ravnanje s surovinami kot tudi ob povečanem sodelovanju gospodarstva z institucijami znanja, raziskovanja in inovacij,« sporoča poslanka tudi našim bralcem.
Darko Rudl
PERLA BOUTIQUE
moda za močnejše ženske
julija
PONOVNO PRIHAJA V KAMNIK
Parmova 17, Kamnik
Nasproti nekdanje tovarne ALPREM
Damjan Rostan s.p.
tel: 051 335 356
Pokrajine -priložnost za hitrejši in enakomernejši razvoj Slovenije
Leta 1994 je Državni zbor Republike Slovenije z zakonom ustanovil občine, ki so prevzele pomembne naloge na področju razvoja lokalnih okolij. V tem času so bile zgrajene mnoge šole, vrtci, ceste, zdravstveni domovi in drugi pre-potrebni objekti za lokalna okolja.
Če želimo hitrejši in enakomernejši razvoj tudi na gospodarskem področju in na področju regionalne infrastrukture, moramo narediti korak naprej. To so pokrajine in skrajni čas je, da jih po štirinajstih letih končno dobimo. Ustanovitev pokrajin za državljanke in državljane pomeni prerazporeditev 1.300.000.000,00 evrov iz državnega proračuna na pokrajine, garancijo za hitrejši in skladnejši regionalni razvoj Republike Slovenije, enakomerno ustvarjanje več delovnih mest, lažje koriščenje evropskih sredstev in še veliko drugih prednosti.
Sedanja vlada je pripravila potrebno zakonodajo in predlog členitve Republike Slovenije na pokrajine, ki jo je podprlo več kot 86 odstotkov vseh mestnih in občinskih svetov ter
županov, ne glede na politično pripadnost. Predlog so podprli tudi Državni svet, Združenje slovenskih občin in Skupnost občin Slovenije. Žal pa tega predloga ni podprla opozicija. Vladna koalicija se je prav zato odločila, da 22. junija 2008 izvede referendum, ki bo jasno izrazil voljo ljudi. Ob pozitivnem izidu referenduma bo opozicijskim poslancem v Državnem zboru ponujena možnost popravnega izpita.
Ne glede na to, ali bo pokrajinska zakonodaja sprejeta v tem mandatu ali ne, pa bodo pozitivni rezultati referenduma pomenili jasno »ljudsko naročilo« vsem poslancem Državnega zbora.
Prav zato je še posebej pomembno, da se državljanke in državljani Republike Slovenije referenduma udeležimo in glasujemo za ustanovitev svoje pokrajine. Slovenija potrebuje pokrajine. Na referendumu obkrožite »za«.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS
Zakaj
potrebujemo pokrajine?
To se danes sprašuje marsikdo in v istem hipu mu pride na misel množica novih birokratov in njihovih šefov ter članov pokrajinskih svetov, ki nas bo drago stala, koristi pa ne bo. Nekaj podobnega smo slišali leta 1994, ko smo ustanavljali nove občine, pa se je potem izkazalo, da je bila to prava odločitev. Manjši in manj razviti kraji se hitreje razvijajo in lažje urejajo lokalne zadeve kot pa prej v velikih občinah, ki so bile mešanica lokalne samouprave in države.
V SDS se ves čas zavzemamo za pokrajine, ker obstaja velika razlika v razvitosti pokrajin. Prekmurje (50 odstotkov povprečja BDP) bo še naslednjih petdeset let zaostajalo za Ljubljano (130 odstotkov), prav tako tudi Koroška, Dolenjska itd., z ustanovitvijo pokrajin, pa bi prej dosegli enakomernej šo razvitost. Pokrajina je namreč vmesni člen med državo in občino. Danes se več kot dvesto občin ne more kosati s centralno oblastjo v Ljubljani, kjer se koncentrirata kapital in moč, kjer je veliko možnosti za zaposlitev ... Le mestne občine imajo zadostni potencial za pridobivanje evropskih sredstev, vse ostale pa so premajhne. Majhna občina, ki želi urediti komunalno infrastrukturo, nima niti ljudi niti denarja za lastno udeležbo, predvsem pa je njen projekt premajhen za kandidiranje na razpisu za
Oi{oc//io	o
£Žiaz/?ie/i
-	šii.iiije fcftekih iibhh-i! |>n nicri
-	|Hipinnilii
■ i/dt^m mutiirMifekih,
|HirrH'iiili in VE'iVrnili chirk
-	šiiEinji' pli^u ill
in jdi'iliili^kili ki mi» >y
Kiirmtn Ik'r^inl s.|\ [XiirMkn-j uLitj ZA, Vir ]5ri IV.IliIiiLh
Tel.: 01/7210 580 GSM 031/658 717
evropska sredstva. Ni smiselno, da bi vsaka občina urejala svoje smetišče, čistilno napravo itd. Evropske izkušnje so jasne: taka vprašanja je mogoče racionalno urediti le na pokrajinski ravni. Večina občin ni sposobna izvajati vseh pristojnosti, ki jih po zakonu ima, po drugi strani pa ima država preveliko moč, ko gre za izrazite regionalne zadeve. Pokrajina bo iz državne ravni dobila določene pristojnosti, z njimi pa tudi denar in ljudi. Tudi občine bodo za pristojnosti, ki jih prenašajo na pokrajino, morale nekaj prispevati, tako da bodo dodatni stroški skladni s koristmi. Če pa bi občine in država ohranile pristojnosti, ljudi in denar, potem bi bile pokrajine res draga in nepotrebna tvorba. In zakaj ljubljanski župan poziva k bojkotu referenduma? Zato, ker je danes Ljubljana v bistveno boljšem položaju, kot bo po ustanovitvi pokrajin. Manj razvite pokrajine bodo namreč deležne veliko več denarja kot Ljubljana in se bodo tudi hitreje razvijale.
Cilj vlade je zagotoviti pogoje za enakomeren razvoj države, tako da bodo imeli ljudje približno enake izhodiščne možnosti, ne glede na to, kje bodo živeli. Opozicija pa pokrajinam nasprotuje, vendar ne navaja konkretnih argumentov. Sodobna Evropa ni zgolj skupnost držav, ampak skupnost, ki s kohezijskimi sredstvi pomaga manj razvitim, da bi čim prej dohiteli razvite. Zato na vprašanje v naslovu odgovarjam: Slovenija potrebuje pokrajine, ker mora zagotoviti skladen razvoj vseh njenih delov.
dr. Mihael Brejc, evropski poslanec
P. S.: Zahvaljujem .se upravi brniškega letališča, ker se je odzvala na moj prispevek v Slamniku in dodajam, da fotografija, ki so jo priložili, kaže množico avtomobilov pred letališko zgradbo, če pa bi pokazali današnji posnetek, bi videli množico kovinskih količkov. Čemu je torej namenjena ta površina?
OPTIKA BRIGITA

Nudimo kompletno oskrbo vida:
•	pregled oči
*	pesi r a Izbira okvirjev	I/ ^m^bJI
•	najnovejša generacija VARI LUX PHYSIO slekel. ■ stekla ANTI FATIQÜE osvežitev za vaše oči
*	sončna očala
Delovni čas od pon. do pet. od 10, do 13. ure.^^ VJ'
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
Dimnikarske storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja?
Pri svojem delu državnega svetnika sem se ponovno srečal s področjem, ki ga ureja država in je v lokalnih skupnostih neurejen, nedefiniran in dopušča različne interpretacije. Vse to ima za posledice neizpolnjevanje namena javne gospodarske službe - zagotavljanje človekovega zdravja, požarne varnosti in varnosti okolja. S tem problemom smo se v Občini Domžale srečali, ko je skladno z Zakonom o varstvu okolja v letu 2004 dimnikarska služba postala javna gospodarska služba, za katero koncesijo podeljuje država. V zakonu je bilo predvideno, da se bodo postopki izvedli v 6 mesecih in tako izvajanje javne gospodarske službe oziroma namen njene ustanovitve ne bo moten. Žal do tega ni prišlo, saj so opredeljeni postopki za prehod dovoljevali različne interpretacije in tako je bilo rešenih le 104 dimnikarskih območij, več kot 80 (med njimi tudi Občina Domžale) pa ni imela jasno definiranega koncesionarja. Država je nato sprejela različne ukrepe, saj, kot je zapisano v ob-razložtvi zakona, želi poenotiti dimnikarske storitve v Sloveniji - tako kvaliteto, spekter in cene storitev (večkrat so spreminjali tako Uredbo kot Pravilnik o dimnikarski službi). Obdobje koncesije so tako zmanjšali s 15 na 8 let, oblikovali so inšpekcijske nadzore nad izvajanjem določb
uredbe o dimnikarski službi ter strokovni nadzor izvajalcev. Ministrstvo zagotavlja, da je bilo v
letih 2005 in 2006 izvedenih 747
pregledov inšpekcij (inšpekcije za zdravje, inšpekcije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in inšpekcije za trg). Prav tako naj bi bilo v letu 2007 opravljenih 30 strokovnih nadzorov pri izvajalcih, v letu 2008 pa pregled pri 12 izvajalcih. Na Občini Domžale smo bili soočeni z daljšimi postopki in nejasna interpretacija zakona in njegovih določil je prinesla nejasnosti oziroma različne interpretacije do občanov ter spodbudila marsikatero nelagodje oziroma nasprotovanje s strani občanov. Ne glede na informacije, ki smo jih predstavili, in ponujene obrazložitve, je za nas najpomembnejše varovanje zdravja, požarna varnost in varnost okolja. Vse splošne ugotovitve in pojasnila pa ne morejo mimo dogodkov na Ljubljanski 108 in 110, ko so (še danes) ogrožena življenja občanov in občank Občine Domžale. Na pobude prizadete mame smo leto po tragičnem dogodku kontaktirali z investitorjem in izvajalcem ter Policijsko postajo Domžale. Žal jasnega odgovora nismo prejeli. Prav gotovo pa bi se morale do njega dokopati pristojne inšpekcije in službe.
Toni Dragar
REDNO ZAPOSLIMO -monterje al oken, vrat...
(delo v delavnici - Dob pri Domžalah) Rok ponudbe do 30.6.2008.
Nada portal d.o.o., Novi trg 32 a, 1241 Kamnik
Dodatne informacije: 04016 66 60
Se želite polepšati? Se težko naročite v različnih salonih?
Se želite razvajati na enem mestu?
Če je vaš odgovor DA, pokličite v naš salon!
Frizura, ličenje, podaljševanje las, lepotna pedikura, umetni nohti na rokah in nogah, nega naravnih nohtov, masaža, depilacija.
Frizerski salon Lasek Danica Žibert s.p. 040/766 766,01 /7210076
Slamnikarska c.lC (Krizant), 1230 Domžale
Negovalni salon Sabina Žibert s.p. 041/352 249
www.lasek.si
5i Center tehnik^mradnje Črnuče
__v
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
ZA VSO DRUŽINO.
Fotoaparat
Panasonic Lumix DMC-TZ5
10x optični zoom, 3.0" velik zaslon odlične ločljivosti, 60.000 točk, senzor z ločljivostjo 9.1 milijonov točk, snemanje video posnetkov v pravi HD ločljivosti 1.280 x 720 točk, HD izhod, v srebrni ali modri barvi
Izdelek je na voljo samo v M Centrih tehnike s tovrstno ponudbo.
379,99 EUR
Ponudba velja od 5.6. do 2.7.2008 oz. do prodaje zalog.
Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika
Ponev Aluguss Titan Quantanium
s pokrovom, premer 26 cm Redna cena: 28,78 EUR
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
19,28 EUR
Posoda Aluguss Titan Quantanium
s pokrovom, premer 28 cm Redna cena: 32,76 EUR
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
21,95 EUR
Ponudba velja v HM Mercator in prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 12.6. do 21.7.2008.
Skodelica
za črno kavo, dva dekorja, narejeno v Sloveniji Redna cena: 2,07 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
1,59 EUR
Skodelica
za belo kavo, dva dekorja, narejeno v Sloveniji Redna cena: 2,39 EUR
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
1,84 EUR
Ponudba velja v HM Mercator in prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 12.6. do 21.7.2008.
Sokovnik Power Juicer
S specialnimi rezili za maksimalno ožemanje sadja ali zelenjave Redna cena: 119,60 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
89,70 EUR
Ponudba velja v HM Mercator in prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 12.6. do 21.7.21
Ročna ura Oregon Scientific RS 109
z merilnikom srčne frekvence, avtomatska nastavitev, alarm za opozorilo, prikaz trenutne višine (-400 m do +9.000 m) in alarm ob določeni višini, prikaz zračnega pritiska, napoved vremena za nadaljnjih 24 ur, termometer, dnevni čas (12/24h), alarm, koledar, štoparica, odštevanje, nastavitev zg. in sp. območja utripa, čas v in izven ciljnega območja, povprečni utrip, prikaz porabe kalorij, izgorevanje, opcijska povezava z računalnikom Redna cena: 159,95 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
79,98 EUR
Ponudba velja v velikih HM Mercator (U, NG, CE, KP, MB, MB Pobrežje in KR Primskovo) in prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 12.6. do 21. 7. 2008.
Digitalni satelitski sprejemnik Silva Schneider DSR 216/40 mini
4.000 programskih mest za radio in TV, možnost prednastavitve 30-ih satelitov (Plag& Play), VPS obnavljanje preko Scart-a, DVB prikaz podnaslovov, 3 gumbi za upravljanje na aparatu, OSD prikaz; možnost nastavitev barv, delovanje na 12 Volt/220 V, 2x Scart, 2x Audio out, digital audio out, stereo, priložen 12 V avtoadapter, krožnik premera 40 cm, 20 m kabel, kompas, stensko držalo, kovček Redna cena: 129,99 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
106,59 EUR
Ponudba velja v velikih HM Mercator (U, NG, CE, KP, MB, MB Pobrežje in KR Primskovo) in prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 12.6. do 21.7.2008.
Snemalnik Sony RDRHX650B/S
160 GB, Bravia Theatre Sync: samodejno upravljanje komponent sistema z enim klikom,
izhod HDMI z višanjem ločljivosti 1080p, za največjo možno kakovost slike tudi na velikih
z a5lonih, v črni ali srebrni barvi
Redna cena: 329,00 EUR
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
259,91 EUR
Ponudba velja v velikih HM Mercator (U, NG, CE, KP, MB, MB Pobrežje in KR Primskovo) in prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 12.6. do 21.7.2008.
Cilindrični vložek Titan K56 G31-36
z gumbom, 6 pinov, najmanj 200.000 zaklepnih kombinacij, varnostna kartica Redna cena: 38,25 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
22,95 EUR
Ponudba velja v prodajalnah M Tehnika in M Gradnja s tovrstno ponudbo v času od 12.6. do 21. 7. 2008.
Ravnalnik za lase BaByliss ST 88
Redna cena: 73,29 EUR
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
47,64 EUR
Ponudba velja v HM Mercator in prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 12.6. do 21.7.2008.
Sekljalnik Electrolux AFP 880
moč 800 W, »vse v enem«, vsi rezalni deli v predalčku, elektronska nastavitev hitrosti, 10 stopenj, 6 različnih nožev, integriran ožemalnik citrusov, volumen: vrč 1.5 litra, posoda 2 litra Redna cena: 134,90 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
99,83 EUR
ludba velja v HM Mercator in prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 12.6. do 21.7. 2008.
KOLEDAR PRIREDITEV
stran
14
PETEK, 13. JUNIJ 2008
KJE: Knjižnica Domžale
Vabijo vas na ogled razstave slik Jožice Serafin, ki bo do 21. junija. Vabljeni!
20:00
KJE: Grad Jablje
Mešani pevski zbor Svoboda, v katerem se predstavlja tudi nekaj Dom-žalčanov, vabi na koncert z naslovom Ritmi z juga. Pevci in pevke vas bodo tako za kratek čas popeljali v čase nekdanje Jugoslavije. Še pred tem pa se bomo - tako kot se spodobi - temeljito sprehodili po Sloveniji, s turističnim vodnikom Darkom Mavsarjem. Potem pa na fige v Dalmacijo in nočni potep po Medimuiju. Radovedne in željne novih dogodivščin zagotovo že dolgo časa vleče v mistično Makedonijo, koncert pa bodo pevci in pevke zaključili z udarnimi bosanskimi ritmi.
SOBOTA, 14. JUNIJ 2008
9.30
KJE: Domžalski dom, Ljubljanska 58, Domžale (bivša knjižnica)
Vabimo vas na seminar Iščem službo, iščem stanovanje, kjer boste s pomočjo strokovnjakov Gorazda Praha iz podjetja Moje delo in Sanje Antonijevič iz Zavoda PIP izvedeli koristne informacije o tem, kako priti do želene službe in kako se izogniti pastem in neprijetnostim, ko se odločite za najem ali nakup stanovanja. Informacije na elektronskem naslovu: mf.domzale@gmail.com.
NEDELJA, 15. JUNIJ 2008
19.00
KJE: Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Glasbena šola Domžale vas vabi na zaključni nastop učenke VI. razreda solopetja, Ieve Lauraityte.
21.00
KJE: Poletno gledališče Studenec
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vas vabi na ogled predstave Jamski človek. Smeh do solz, komedija za oba spola in če utegneta - pridita, še preden se skregata!
TOREK, 17. JUNIJ 2008
17.00
KJE: Knjižnica Domžale, izposojališče Ihan.
Izposojališče Ihan vabi osnovnošolce od 10. leta dalje na kviz Male sive celice. Zaradi organizacije kviza naprošajo, da se predhodno prijavite - osebno v izposojališču Ihan ali na tel.: 01 721 97 83. Vljudno vabljeni!
18.00
KJE: Domžalski dom, Ljubljanska 58, Domžale
Mladi forum vas v okviru priprave Alternativnega vladnega programa na temo mladih vabi na okroglo mizo - Mlade družine, kjer se bomo pogovarjali o problematiki mladih družin in družin na splošno kot so stanovanjske težave, vrtci ipd. Gostje okrogle mize bodo: Andreja Pogačnik Jarc, Dejan Levanič, Marko Baruca, Aleš Sazonov in drugi. Vabljeni, da s svojim mnenjem pomagate oblikovati prihodnost.
Zaključni nastop učenke 6. razreda solopetja
Ieva Lauraityte
15. junija 2008, ob 19.00 uri v Kulturnem doma Franca Bernika.
Vstop prost!
KJE: Center za mlade, Ljubljanska 58, Domžale
Šolsko leto se počasi bliža koncu, poletni večeri postajajo vse daljši, časa za druženje je vse več. Mladi in starši, pridružite se nam na prijetnem veslaškem izletu, kjer si bomo Ljubljanico ogledali z malo drugačnega zornega kota. Na poti nas bo spremljal tudi večji kanu z »voznikom«, kjer boste pomagali veslati. Izlet je brezplačen, za prevoz do Ljubljane poskrbite sami. Obvezne prijave in dodatne informacije dobite na tel.: 722 66 00, elektronski pošti info@czm-domzale.si ali osebno v Centru.
SREDA, 18. JUNIJ 2008
KJE: Domžalski dom, Ljubljanska 58, Domžale.
Vabimo vas na ogled razstave Mavrična srca. Razstavljena bodo dela mladih, ki so nastala na kreativnih delavnicah Centra za mlade. Namesto otvoritve bomo v sredo, 13. 8. 08, ob 18. uri, pripravili slavnostno zaprtje razstave.
PETEK, 20. JUNIJ 2008
21.00
KJE: Poletno gledališče Studenec
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vas vabi na gala koncert skladatelja Lojzeta Krajnčana s simfoniki in solisti: Sašom Olenjukom, Boštjanom Lipovškom, Janezom Dovčem, Primožem Grašičem, Kajo Dra-ksler, Kristijanom Krajnčanom, Romano Krajnčan in drugimi.
SOBOTA, 21. JUNIJ 2008
9.00
KJE: Športni park Domžale
Vabljeni na ogled turnirja prvega kakovostnega razreda v odbojki na mivki »GBD Open 2008«. Tekmovanje bo eden izmed vrhuncev letošnje sezone v odbojki na mivki in bo štelo za točke državnega prvenstva. V Domžalah pričakujemo številne kakovostne domače in tuje ekipe, ki se bodo borile za privlačen nagradni sklad. Več na www.gbdopen.si.
NEDELJA, 22. JUNIJ 2008
10.00
KJE: Športni park Domžale
Atletski klub Domžale vas vabi na Olimpijski tek 2008, ki se bo pričel ob 10. uri, s štartom v Športnem parku Domžale - na atletski stezi. Dobrodošli!
PETEK, 27. JUNIJ 2008
21.00
KJE: Poletno gledališče Studenec
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vas prvič vabi v poletno gledališče Studenec, na ogled filma Petelinji zajtrk. Kino na prostem bo tokrat nekoliko drugačen! Vabljeni! Predstava bo na sporedu tudi 28. junija, ob isti uri.
PONEDELJEK, 30. JUNIJ 2008
10.00
KJE: Center za mlade, Ljubljanska 58, Domžale
Vabijo vas na Vesele poletne počitnice, ki bodo od 30. junija do 18. julija 2008, vsak dan od 10.-15. ure. Naš čas bomo preživeli igrivo: ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačink ... Prispevek je 4 € na dan in vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške ter kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj. Za otroke od 7. leta dalje.
PETEK, 4. JULIJ 2008
21.00
KJE: Poletno gledališče Studenec
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vas vabi na koncert EROIKE s 60-članskim orkestrom. Dirigent bo Patrik Greblo. Vabljeni!
(IZ)BR@NO
PntJt, 20. jr.vm <,x2t.W
!in rid
UČITEUICA
Dramski slrupina KUD /W tip» Arfnji>.<
StmtrA, 21. ftOtijA m 21,W KUD .Sffj wdfnj; I! £5 U JEMO SVET
KUD ,WWrm
■SfMrN H, 21. H M/A IÜi 2X00 j tu tj 1'tinl Samr;
ZAPRTA VRATA
Kutiurtw drains K Žirvvmra
r.'i-\r m. 22. :r\r/t rm 21.tX> Pmvl Golili:
KULTURNA PRIREDITEV V ČRNI MLAKI
l.i/ftilhlh i ctltfiin.1 DI'D ÜI.v/iikLi žiti
Letno gledališče Dob
od 20. do 22. junija '08
M M« m™ ™ pJilm
v Tinnum (feppu,
A«len*hU* Ithko nnHiafi 1udi it» PDThiritiv ibuHcn.
Naj ne mine dan brez knjige
Tokrat segamo po knjigah Študentske založbe iz Ljubljane. Na njihovih spletnih straneh sem našla mnogo zanimivih knjižnih predstavitev. Izbor makedonske kratke proze z naslovom KAR VIDIJO MAČKE obsega triintrideset besedil enajstih makedonskih proznih avtorjev. V knjigi beremo starejše avtorje, ki so ustvarjali oziroma ustvarjajo od petdesetih let prejšnjega stoletja in že uveljavljenih avtorjev, ki so svoja prozna besedila začeli objavljati v devetdesetih letih. Podlaga za izbor besedil so antologije makedonske kratke proze in zbirke posameznih avtorjev. Avtorica spremne besede je Namita Subiotto. KLASJE FRANCOSKE POEZIJE je antologija, ki zajema francosko poezijo od srednjega veka do 19. stoletja. Pesmi je prevedel Janez Menart. »S tem, ko jih je vzel za »svoje«, jih je tudi v resnici posvojil, se pravi požlahtnil, ne le s slovenščino, na katero je bil tako ponosen, navdal jih je tudi z lastnim jezikovnim darom. Številni prevodi Janeza Menarta so prvikrat objavljeni prav v Klasju francoske poezije. « Avtor spremne besede je Primož Vitez. Vojnovičev roman ČEFURJI RAUS »v enciklopedični maniri ustvarja pejsaž urbanega okolja, kjer iz natlačenih stanovanj dehti sarma, ritem diktirajo narodnjaki. Mešanica nogometnih prenosov ter južnja-ške govorice je del obvezne atmosfere. Ljubljanske Fužine se razodevajo čez barvito čefurščino, v kateri sledimo Markovemu odraščanju in njegovemu spopadanju z identiteto, starši, stereotipi okolja. Roman Čefurji raus nas potegne v elegantno pripoved, ki v slovenskem literarnem prostoru najkompleksneje doslej obravnava tematiko priseljencev.« Avtor spremne besede je Urban Zorko. Roman SOLDATKO »je pomemben mejnik v nigerijski ter postkolonialni literaturi, prav tako pa je tudi eden izmed glavnih protivojnih romanov dvajsetega stoletja.« To je delo Ken Saro-Wiwa in gre za »presunljivo prvoosebno pripoved mladega in revnega fanta Meneja, ki se pridruži vojski in se nato v vojni sooča z njenim pustošenjem in grozo. Zmeda je toliko večja, ker se Mene enkrat znajde na eni strani fronte, drugič na drugi. Kljub zgodovinskemu ozadju dogodkov, ki so vodili v razglasitev neodvisne republike Biafre in v nigerijsko državljansko vojno (1967-1970), pa je Soldatko v marsičem alegorično zasnovano delo.« Roman je prevedel Andrej E. Sku-
bic. Avtor spremne besede je Nikolai Jeffs. STARI MOJSTRI so zadnji roman Thomasa Bernharda. »V njem povzema vsa glavna vozlišča svojega pisanja, od vseživljenske bolezni, naperjenosti proti prevladujočim miselnim in družbenim mehanizmom do ambivalentnega odnosa do življenja, umetnosti in domovine: kar ljubimo, hkrati tudi sovražimo. Nič ni popolno, niti stari mojstri in njihova umetnost. In čeprav je, razmišlja v Starih mojstrih filozofični starec Reger, umetnost lahko rešitev pred neznosnostjo življenja, nam vsa umetnost v resnici ne more nadomestiti izgube enega samega ljubljenega človeka. Avtor spremne besede je Jani Virk.« Roman Michela Houellebecqa, MOŽNOST OTOKA »je zgodba »našega časa« in se prepleta s poglavji komentarjev dveh klonov, Daniela 24 in Daniela 25, dva tisoč let kasneje, ko začnejo neoljudje v želji po ustanovitvi nove človeške skupnosti, kjer bo telesni stik spet mogoč, zapuščati svoja varovana bivališča.«
Zbirka ČESA NISEM NIKOLI RAZUMELA NA VLAKU nadaljuje in nadgrajuje prepoznavno pisavo Suzane Tratnik. »Njene osebe po večini nekoliko odrasle in počasi postajajo tiste, pred katerimi so jih ves čas svarili. Junakinje in junaki najraje potujejo z vlakom - nekateri morda prispejo v pokrajino, ki pa je le njihova lastna. Zato ne preseneča, da tu in tam kdo skoči z vlaka ali pa sreča potnika, ki ga ni več. Posebneži in obstranke se opirajo samo na svojo filozofijo brez ustaljenega voznega reda, v resnosti, s katero poskušajo oponašati vsakdanje življenje, pa so sila zabavni.« Avtor spremne besede je Matej Bogataj.
SKRBNA OPREDELITEV KRAJA je prva zgodba Petra Nadas in prikazuje stare običaje in bogove v vasi Gombosszeg, kjer še vedno vlada blagovna menjava. Vsi prebivalci delijo skupno znanje, ki temelji na magičnem. V drugi zgodbi iz iste knjige LASTNA SMRT pripoveduje pisatelj, kako ga na ulici zadane infarkt. V satiričnem tonu opisuje groteskni sprejem v bolnišnico. Sledimo opisom klinične smrti, v kateri izgubi »vsakdanjo zavest«, nikoli pa celotne zavesti. Iz te izkušnje se vrne v zavedanje, ki bi ga lahko označili za mistično, v luč, ki je zgolj metafora za Boga.
Tatjana Kokalj
v aprilu
ODRASLI
• Goran Vojnovič: CEFURJI RAUS!, Študentska založba, 2008
Vojnovičev prvenec, roman Čefurji raus! je bil najprej filmski scenarij, a se je v duhu avtorjeve trenutne odločitve nekje na pol poti začel spreminjati v literaturo. Je popolnoma neobremenjeno napisan roman o mikrokozmosu ljubljanskih Fužin, poln humorja, barvitega jezika in presunljivih odgovorov na navidez preprosta vprašanja. Vojnovič je kot sin priseljencev tudi sam odraščal v Fužinah. Odraščajoči najstnik in prvoosebni pripovedovalec romana Marko, kot pač vsi najstniki, išče svojo identiteto. To iskanje zelo zaznamujeta tako okolje, v katerem živi, kot stereotipi o tem, kakšno naj bi »v resnici« bilo: natlačena stanovanja, vonj po sarmi, glasni narodnjaki, pred blokom postopajoča mularija, nasilje ... Marko ve, da ni pripadnik večine in da nikoli ne bo. Še vedno velja za drugorazrednega prišleka, za posebno vrsto tujca - tujca z Balkana. Za branje tega romana je potrebna neobremenjenost, da vidiš, da je dobronameren. Je precej kritičen in kritiko je treba sprejeti neobremenjeno. Tako na eni kot na drugi strani. Slovenski nacionalist ali zavedni čefur - če je obremenjen, bo roman težko sprejel.
• Olivier Razac: EKRAN IN ŽIVALSKI VRT, Maska 2007
Avtor se z vso teoretsko zavzetostjo loti fenomena resničnostih TV-šovov. Bralcu najprej ponudi obširen opis t. i. etnoloških razstav eksotičnih ljudstev, ki so jih konec 19. in v začetku 20. stoletja prirejali po Evropi in ZDA. Podobnosti z resničnostnimi tv-vsebinami se kažejo same po sebi.
Simulirano naravno okolje, v katerem se množicam razkazuje skupina ljudi pri njihovih vsakdanjih opravilih, intenzivni čustveni odzivi obiskovalcev/gledalcev na ravnanje akterjev ter polarizacija javnosti za in proti. Če so obiskovalci etnoloških razstav, ki so bile mimogrede pogosto kar v živalskih vrtovih, tešili radovednost in na različne načine izkazovali in potrjevali superiornost nad »divjaki«, se gledalci resničnostnih šovov zabavajo ob gledanju sebi enakih, ki se znajdejo v podobnih situacijah in podobnih medčloveških razmerjih. Del privlačnosti verjetno korenini v dejstvu, da gledalci ob spremljanju teh oddaj podoživljajo lastne socialne izkušnje, ter v sporočilu, da je slava dostopna vsakomur. Ob prebiranju knjige se zastavlja vprašanje, če se ne pod pretvezo prakticiranja medijske svobode nevede ne prilagajamo na družbo, kjer bo pravica do zasebnosti odpravljena kot nepotrebna navlaka.
• Orlando Figes: NATAŠIN PLES - KULTURNA ZGODOVINA RUSIJE, Modrijan, 2007
Ruska federacija je država mnogoterih skrivnosti in pestre zgodovine, ki jo je nemogoče zajeti v eno samo knjigo, vendar pa je vsak kanček, ki zmore prikazati slikovitost te čudovite dežele, dobrodošel. O sami Rusiji je bilo pisanih že veliko črk, ki so dodale svoj košček mozaika k opisu njene zgodovine, vendar pa ni knjige, ki bi bolje prikazala njen kulturni, družbeni in gospodarski razcvet. Natašin ples je čtivo, ob katerem bralec zadržuje dih in dobesedno podoživlja vse napisano in naslikano. Knjiga je prežeta z občutji avtorja, zato je tudi lahko berljiva - bralec se čuti prisotnega v celotnem dogajanju, ker ne gre zgolj za še eno dolgočasno opisovanje sicer bogate zgodovine, temveč za pristen oris vzponov in padcev carske Rusije. Natašin ples je v avtorjevi domovini požel nešteto hvalospevov in si leta 2003 prislužil tudi nominaciji za dve pomembni nagradi (Samuel Johnson Prize, Duff Cooper Prize).
OTROCI IN MLADINA
B. Anne Cassidy: ISKANJE J. J., GRLICA, 2008
Glavna junakinja romana je šestnajstletno dekle. Pred šestimi leti je kot Jennifer Jones povzročila nezaslišano dejanje. Tri deklice so odšle v gozd, a sta se vrnili samo dve. Po šestih letih se vrne iz zapora, ima novo identiteto in novo ime: Alice Tully. Začne novo življenje, ima socialno delavko, kiji pomaga, fanta, a vendar se vseskozi sprašujemo, ali je preteklosti sploh mogoče uiti. Knjiga je napeta, bere se kot kriminalka, neprestano pa nas tudi sili k razmišljanju o življenju in iskanju posameznikovega mesta v njem. Knjiga je odlično branje, tako za odraščajoče bralce kot tudi za odrasle. Roman je prejel več pomembnih nagrad.
• Siobhan Parkinson: NEKAJ NEVIDNEGA, Miš, 2007
Enajstletni deček Jake se v svojem življenju srečuje z mnogimi spremembami. V družini se pojavi očim, rodi se mu polsestrica, spoprijatelji se s čudaško deklico Stello in njenimi številnimi sestricami in bratci, spozna staro gospo Kennedy. Poletno brezdelje kar naenkrat preseka strašna tragedija. Stellina mama povozi svojega lastnega otroka. Jake to vidi, vendar ima v naročju svojo malo sestrico in nesreče ne more preprečiti. Zato ga mučijo občutki krivde. Postane žalosten in se zapre v svoj svet. Ker pa mu stojijo ob strani ljudje, ki ga imajo resnično radi, mu uspe premagati težko življenjsko preizkušnjo. V tem najstniškem romanu, ki je prejel pomembno irsko nagrado, nas pisateljica sooči s prvo ljubeznijo, prijateljstvom, smrtjo ...


i
• Fran Milčinski: GOSPOD IN HRUŠKA, Sanje, 2007
Hudomušna pripoved velikega slovenskega pravljičarja govori o nadutem in lenem gospodarju, ki se kljub svoji prekomerni teži prenajeda ob polni mizi dobrot, ko zunaj na drevesu zagleda prelepe rumene hruške. Vendar pa po hruške gospodovalno pošlje medveda, ki se mu upre v zavedno sin-dikalističnem duhu, nad medveda nato pošlje lovca, ki si raje, kot da bi nadlegoval medveda, prižge pipo, nad lovca zato pošlje palico, ki pa se spoprijatelji z obema ... Na koncu gospodar jezno prihiti ven in povzroči kaos, zaradi katerega ne ostane samo brez hrušk, ampak tudi brez hiše. Drevo pa se ne more zadržati, da mu ne bi postreglo z naukom o njegovi lenobi ...
/1
MEDIOTEKA
• GILLESOVA ZENA (LA FEMME DE GILLES) -DVD, Con film, 2007
Pred nami je večna tema evropskega filma: ljubezenski trikotnik. Tokrat uprizorjena s stališča prevarane žene Elise, katere mož Gilles se zaplete z njeno sestro. Elise je odločena, da bo naredila vse, da bi ohranila zakon in obdržala družino skupaj, vendar se breme izkaže za pretežko. Prizori osamljenih gospodinjskih opravil, dela na vrtu, skrbi za otroke, čiščenja in pranja, ki mu ni konca, so čudovito posneti, tako čudovito, da se sprašujete, katera režiserka je posnela ta film? Tedaj vas zadene najboljši del: Gillesova žena je film francoskega režiserja Frederica Fonteyna.
Uredil in izbral Janez Dolinšek
stran
15
Novinarska konferenca
Kulturni poletni festival Studenec 2008
Pred začetkom 8. Kulturnega poletnega festivala Studenec 2008 je vodstvo Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pripravilo novinarsko konferenco ter na njej zbranim novinarjem predstavilo letošnji program, ki se začenja s koncertom tenorista Janeza Lotriča, Toneta Potočnika, orgle, ter sopranistko Matejo Stražar, nadaljuje pa z velikim koncertom ob 20-letnici kariere svetovnega
prvaka na diatonični harmoniki, Denisa Novata in njegovih prijateljev.
Letošnjo sezono bo poletno gledališče obiskal Jamski človek, lahko bomo zaploskali na gala koncertu skladatelja Lojzeta Krajnčana s simfoniki in odličnimi gosti, si najbrž prvič v zgodovini poletnega gledališča ogledali kino na prostem (Petelinji zajtrk), največ pozornosti pa je
KULTURA
že mesec pred koncertom namenjeno koncertu EROIKE, katerega pokrovitelja sta Telekom in Mercator.
Največ pozornosti je bila deležna domača predstava KLOPČIČ, o kateri je ob režiserju Lojzetu Stražarju govoril tudi eden od glavnih igralcev, Kondi Pižorn, ki je prepričan, da toliko smeha na Studencu še ni bilo, zanesljivo pa še ni bilo tako velike ladje, kot se bo letos zasidrala na Studencu. Zadnji čas je, da si rezervirate čas za premiero (19. julij) in vse naslednje ponovitve. Sledil bo veliki koncert KATRINAS z gosti, v začetku septembra, ko bo gostja poletnega festivala tudi JODLARSKA KRALJICA BRIGI-TA, ki bo skupaj s številnimi glasbenimi gosti praznovala prvih 20 let uspešnega dela in je na novinarski konferenci svoj jubilejni koncert pripravila kar sama. Letošnja zaključna prireditev v Poletnem gledališču Studenec bo namenjena Jožetu Napotniku, slikarju, ki že vrsto let preseneča s svojimi scenskimi postavitvami. 25. oktobra ga bomo spoznali tudi kot slikarja. Na novinarski konferenci smo prisluhnili tudi moravškemu županu Martinu Rebolju, predstavniku KS Krtina, Franciju Rahnetu, ter direktorju SAM, d. d. Domžale, ki je eden od najzvestejših donatorjev Poletnega kulturnega festivala Studenec, Antonu Sedeljšaku.
Vera
JAZZ v Galeriji še zadnjič pred poletjem
Večer modernih sevdalink s skupino Sedef
Sevdalinka je ljubezenska pesem, še najpogosteje pa opeva neuslišano ljubezen in hrepenenje. Melanholična nota, ki zaznamuje to tradicionalno bosansko glasbeno izročilo, pa se v interpretacijah mlade ljubljanske skupine Sedef spremeni v razgibano glasbeno potovanje, ki se sreča še s flamenkom, komorno glasbo in na trenutke celo z jazzom. In prav tu lahko najdemo stično točko z ostalimi koncerti cikla Jazz v Galeriji, ki to sezono uspešno zaključuje svojo pot.
Kar se je oktobra lani začelo kot glasbeni poskus in ugotavljanje, koliko jazzovske publike premorejo Domžale, se je spremenilo v vedno bolj prepoznaven cikel koncertov, ki je pritegnil tako domžalsko kot okoliško publiko, in sicer v vedno večjem številu. Na zadnjem koncertu sezone je vladala že precejšnja gneča, ki se je z junijsko vročino prijetno »stopila« z doživetim koncertom petčlanske skupine Sedef. Ta se je predstavljala z modernimi interpretacijami bosanskih sevda-link, ki so jih predstavili že na svoji prvi plošči, lansko leto izdani pri
novomeški založbi Goga. Na plošči so se sicer predstavljali v malce drugačni zasedbi kot na koncertu v Domžalah, toda jedro zasedbe z Mašo Pašovic na vokalih, Šemsudi-nom »Dinom« Džopo na akustični kitari in Tilnom Stepišnikom na klasični kitari, je ostalo isto. Koncertni zasedbi Sedefa sta se namreč v zadnjem času pridružila še Petra
Onderufova na violončelu in Sergej Randelovic »Runjoe« na tolkalih, kar materialu, ki ga slišimo na cede plošči, daje večjo dinamiko, predvsem pa toplino, ki na studijskih posnetkih ni tako očitna. Malce otožno razpoloženje bosanskih sevdalink skozi interpretacijo ljubljanske peterke ostaja zvesto tradicionalnemu izvirniku, obenem pa se skozi uporabo violončela in tolkal nadgradi in kar na enkrat postane bolj dinamično, na trenutke celo poskočno. Lirično stran pripovedi o nepotešenih ljubimcih in njihovem hrepenenju, ki skoraj brez izjeme izhajajo iz bosanske tradicije, Runjoe nadgradi z zanimivo mešanico kubansko-arabskega bobnanja, Onderufova pa z globokim zvokom violončela poskrbi še za nekaj dodatne čustvene globine, ki dvema kitarama morebiti malce umanjka. Izbira instrumentov je torej dobro premišljena in zadane naravnost v bistvo posebnega zvoka skupine Sedef. To jih pravzaprav tudi dela tako posebne v primerjavi z ostalimi sorodnimi zasedbami, ki jih lahko pogosto slišimo v naših krajih, še posebej zadnjih nekaj let,
ko sevdalinke pridobivajo na popularnosti. Zvočni material sicer ni jazzovski, kot namiguje naziv cikla koncertov v Galeriji Domžale, toda že od samega začetka so se organizatorji zavestno oddaljevali od koncepta jazza in raziskovali tudi sorodne glasbene zvrsti - funk, etno ali blues.
Trije gonilni člani Sedefa tvorijo kreativno sredino zasedbe in postavljajo temelje njenega zvoka. To sta kitarista Dino in Tilen, ki filigransko vodita niti vsakega komada in se skoraj študijsko poglabljata v vsak posamezni akord, ter odlična vokalistka Maša Pašovic, ki s pravo mero sramežljivosti in dodelano lirično izpovedjo za mikrofonom ustvarja zapeljivi svet izgubljenih ljubezni. Prvi vtis je sicer malce negotov, ko pa začne igrati glasba, se Maša spremeni v intenzivno pevsko izkušnjo, kakršna pravzaprav priti-če sevdalinkam. Zaključek sezone Jazza v galeriji torej ne bi mogel biti boljši, zato se že z veseljem oziram proti oktobru, ko se serija brezplačnih koncertov menda nadaljuje.
MJ
Upihnili prve tri svečke za prvih sto oddaj
v
Še vedno prvi na vasi
Max bend, ki se vse bolj uveljavlja na glasbeni sceni, je ob stoti oddaji Prvi na vasi vsem ljubiteljem njihove glasbe, predvsem pa njihove oddaje, ki jo lahko spremljate na TV Pika, pripravil prijetno presenečenje.
Stoto oddajo so namreč pripravili v Hali komunalnega centra Domžale ter vse povabili na pravi praznik slovenske glasbe. Hala je bila polna, kot že dolgo ne, nastopajoči slovenski ansambli ter pevci in pevke pa razpoloženi za petje in igranje, kot že dolgo ne. Fantje iz Max benda s svojimi prijatelji so se tokrat še posebej potrudili in obiskoval-
ce ob zvokih prijetne slovenske glasbe povabili tudi na ples in petje. Plesala in pela je cela dvorana. Ob koncu prireditve ni šlo brez slavnostne torte, na kateri so bile tri svečke, ki predstavljajo tri uspešno izpeljane sezone oddaj Prvi na vasi. K uspešnosti oddaje sta veliko prispevala tudi Klavdija in Tinček, ki sta vodila prireditev, predvsem pa so k njeni odmevnosti prispevali vsi prisotni, ki se že veselijo sto prve in vseh naslednjih oddaj PRVI NA VASI. Vsem, ki pripravljajo oddajo, posebej pa Max bendu, iskrene čestitke!
Vera
KD Godba Domžale
Drugi koncert Veseli slamnik
V domžalski dvorani KC je dan pred odločilno košarkarsko tekmo domžalska godba izvedla samostojni tematski koncert, na katerem so z gosti, ansamblom Gregorji in humoristom Kondi-jem Pižornom, poskrbeli za zelo sproščen in zabaven glasbeni večer.
Prvi dve zaigrani skladbi sta spomnili na še svež dosežek in uspeh na tekmovanju Zveze slovenskih godb v 1. težavnostni stopnji v Laškem, kjer je Godba Domžale dosegla zlato plaketo. S tem so dirigent Damjan Tomažin in ostali člani potrdi-
foto: Aco Majhenič
li kakovostno rast minulih let in se obdržali v družbi najboljših slovenskih godb. Koncert se je nadaljeval z živahnimi, znanimi skladbami, s čimer so glasbeniki poskrbeli za za-dovolj stvo številnih gledalcev. Svoj delež so dodali tudi člani ansambla Gregorji in humorist Kondi Pižorn, ki je s preobrazbami in različnimi liki poskrbel za nemalo spontanih »krohotov« in dodatnih aplavzov. Na koncertu je godba poskrbela tudi
za zgodovinski trenutek, saj je Stane Kovač - Keber postal novi častni član domžalske godbe. Predsednik godbe, Florjan Zabret, mu je podelil častno listino, s katero se je Stane Kovač pridružil ostalim podpornikom domžalske godbe, ki nosijo ta naziv. Tako kot na prvem koncertu Veseli slamnik pred dvema letoma, so tudi na tem gledalci sodelovali v nagradnem žrebanju, na katerem so podelili deset nagrad. Te so podelili
sponzorji: Erdani šport d. o. o., Avto center Šubelj, Hotel Ambient d. o. o., Gostilna in picerija Rok Krtina, Gostilna Soklič in Knjigarna Beseda. Veseli slamnik je v vsakem primeru uspel, sproščen večer so godbenice in godbeniki zaključili z nenavadno skladbo Odštekani, s katero so nakazali, kakšne počitnice pričakujejo v prihajajočih poletnih dneh.
Pato
mesečni koledar
JUNIJ
četrtek, 12. junij ob 20:00 Diplomski koncert Urška Urbanija (sopran)
Program: Purcell, Bach, Kozina, Schumann, Wolf, Rahmaninov, Mozart, Massenet, Puccini. Organizacija: Akademija za glasbo in JSKD
petek, 13. junij ob 20:00 Letna produkcija PD Salam Ghazeea
sobota, 14. junij ob 20:00 Koncert ob 15-letnici mešanega pevskega zbora Groblje
nedelja, 15. junij ob 19:00 leva Lauraityte
zaključni nastop učenke 6. razreda solopetja
sreda, 18. junij ob 20:00 Celovečerna predstava Bharat Natyam
Svet klasičnega plesa in legend Indije Plesne skupine Nataraj in gost Ujwal Bhole. Organizacija: Plesno društvo Salam Ghazeea Projekt je uresničen s pomočjo Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD)
petek, 20. junij ob 19:00 Produkcija plesne šole Akademija
ponedeljek, 23. junij ob 20:00 torek, 24. junij ob 20:00 SNG Drama Ljubljana Brian Friel: Jaltska igra — Poigra
drami enodejanki Režija: Dušan Mlakar
Igrajo: Igor Samobor, Nina Ivanišin, Silva Cušin in Gregor Bakovič
Irski dramatik Brian Friel je snov za enodejanki Jaltska igra in Poigra vzel pri Antonu Pavloviču Cehovu. Jaltska igra je dramatizacija novele Dama s psičkom. V letovišču na Krimskem polotoku se srečata poročena mlada ženska in moški srednjih let. Med njima s splete bežna avantura, a ko se »ljubimca« vrneta na svoje domove, ugotovita, da se je med njima rodila globoka ljubezen. Poigra je Frielovo izvirno delo, v katerem nastopata dve osebi iz Cehova približno dvajset let po njunih »prvotnih« igrah. Sonja iz Strička Vanje in Andrej Prozorov iz Treh sester se ponovno srečata v zanemarjeni moskovski kavarni. Doživela sta vse mogoče in vendar sta ohranila skoraj vse značilnosti, ki so ju zaznamovale že v mladosti. Frielovo mojstrstvo je v tem, da kljub svoji navezavi na bistvene lastnosti likov iz dram velikega vzornika svojo enodejanko vodi kot samostojno in duhovito odstiranje človeških zgodb in usod, za katero nam Cehova sploh ni treba poznati.
VPIS ABONMAJEV ZA SEZONO 2008/2008
od 11. do 23. septembra Informacije: 722 50 50
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si
NLB® Banka Domžale
Retrospektivna društvena razstava v Galeriji Domžale
Letna razstava Likovnega društva Petra Lobode Domžale ob 35-letnici delovanja
Likovno društvo Petra Lobode Domžale je že mnogo let vpeto v domžalsko kulturno življenje. Že petintrideseto leto se člani društva pod vodstvom akademskega slikarja Danijela L.
Fuggerja predstavljajo domžalski publiki z najnovejšimi likovnimi deli, ki so jih ustvarili ob tedenskih srečanjih v Osnovni šoli Domžale in drugih likovnih srečanjih po celi Sloveniji.
Otvoritev razstave v Galeriji Domžale je bila 2. junija 2008. Društvo je pripravilo bogat kulturni program s pogostitvijo, v katerem je članica društva Ana Rajer recitirala pesmi slikarja in pesnika Štefana Remica, za glasbeno popestritev na violini pa je poskrbela Maša Majcen, učenka 9. razreda Osnovne šole Domžale. O delovanju društva je spregovoril mentor društva, akademski slikar Danijel L. Fugger, ki je v dolgoletnem strokovnem vodenju in spremljanju likovnega ustvarjanja članov društva izpostavil njihov napredek, ki se danes kaže v lastnem izoblikovanem slogu posameznega člana društva, predvsem pa je poudaril pomembno vlogo njihovega likovnega društva v domžalskem kulturnem prostoru, saj so se že pred petintridesetimi leti prvi začeli aktivno ukvarjati z likovno dejavnostjo. Svoja likovna dela so za letošnjo razstavo prispevali: Vinka Frelih Končan, Agata Križnar, Asta Perko - Stante, Ana Rajer, Ida Rebula, Danica Smrdel,
Marjana Tavčar, Jože Vaj da in mentor društva Danijel L. Fugger.
Letošnja retrospektivna razstava, ki je bila posvečena 35-letnici delovanja Likovnega društva Petra Lobode Domžale, je nosila naslov »Lepote Slovenije«. Vsak član društva je tokrat poleg svojih najnovejših krajinskih slik razstavil tudi starejšo sliko. Ob številni ponudbi izdelanih slik so za razstavo izbrali tiste krajinske motive, ki so značilni za slovensko pokrajino: od Sečoveljskih solin, primorskega Krasa, Gorenjske do ljubljanskih znamenitosti in domačih okoliških krajev. Poleg slik pretežno v oljni in akrilni tehniki so bile razstavljene tudi risbe. Namen razstave je gledalcem predstaviti njihov zadnji prispevek likovnih del, s katerimi vdano črtajo pot ljubiteljske umetnosti v domžalskem okolju. Seveda pa člani likovnega društva jeseni nadaljujejo s svojim delom, ko se bodo z novim šolskim letom znova vrnili v delovne prostore Osnovne šole Domžale ter pod mentorjevim vodstvom ustvarjali nove umetnine, kot to počnejo že zavidljivih petintrideset let.
Katarina Rus Krušelj
35 let Likovnega društva Petra Lobode Domžale
Likovno društvo Petra Lobode iz Domžal praznuje 35-letnico delovanja likovnega izobraževanja in ustvarjanja. V veliki domžalski občini, preden se je razdelila na več občin, je članstvo prihajalo tudi z Kamnika, Ljubljane, Mengša, Lukovice in Moravč.
Društvo je odigralo veliko vlogo na likovnem polju, saj so članice in člani gostovali po vsej Sloveniji. Za društvo pomeni enotnost veliko volje in energije, da se doseže kvaliteta v znanju, razgledanosti in vaji v slikanju.
Ta homogenost in vztrajnost sta bila neomajna stebra, ki ju, kljub poizkusom, ni bilo mogoče omajati in podreti. Naše likovno društvo je najstarejše daleč naokoli. Kot povsod so bili tudi v društvu krizni časi. Vse smo enotno prebrodili in obstali.
V novoustanovljenih občinah so se ustanovila
likovna društva, ki v svojem delovanju kažejo uspehe in napredek. Naše društvo pozitivno vzpodbuja vse, ker je že 35 let na poti. Od prvih, najstarejših, in do novih članov, izžareva voljo, da se nadaljuje slikarski in vzgojni pomen tudi v prihodnje. Vsa širša javnost pritrjuje uspehom društvenega članstva z nagradami in priznanji, kar vzpodbudno vpliva na posameznika in celoto, le v naših domačih Domžalah teh občutkov še ne moremo zabeležiti.
Že 35 let s ponosom nosimo ime »Likovno društvo Petra Lobode« - ime in priimek prvega domžalskega rojaka, svetovno znanega kiparja ter najboljšega učenca in sodelavca velikega svetovnega kiparja Ivana Meštroviča. Ime društvu je izbral mentor.
Z globokim spoštovanjem se spominjamo vseh naših pokojnih članov.
Članice društva so: Vinka Frelih Končan, Agata
Križnar, Asta Perko Stante, Ana Rajer, Ida Rebula, Danica Smrdel, Marjana Tavčar in član Jože Vajda.
Mentor društva: Danije Lovro Fugger, akademski
slikar
Popravek
V prispevku Danijel Lovro Fugger razstavljal v Atenah, objavljenem v prejšnji številki Slamnika, je prišlo do napake. Pravilno se stavek glasi: V času srečanja so organizatorji deset umetniških del Danijela Lovra Fuggerja razstavili v preddverju dvorane in jih ponudili na ogled blizu stoosemdesetim povabljenim gostom. Hvala za razumevanje.
V.
Domžalski umetniki se predstavijo (5)
T V rp •• •
Jože Tönig
Domžalčan Jože Tönig je akademski kipar, ki deluje na različnih likovnih področjih - v prvi vrsti je kipar, nato slikar, grafik, ilustrator, re-stavrator in konservator, ki na svoje likovno delo vselej gleda celostno ter mu dodaja simbolično vsebino in fantazijski pridih. Od leta 2000 zelo aktivno razstavlja doma in drugod po Sloveniji. Trenutno razstavlja v Ljubljani, od 7. junija dalje pa v Menačn'kovi domačiji v Domžalah. Zanimive so predvsem njegove obarvane kiparske stvaritve večjih dimenzij iz odpadnih materialov, v zadnjem času pa se posveča oljnemu slikarstvu s krajinskimi motivi iz Arboretu-ma Volčji Potok.
Kaj vas je pritegnilo, da ste postali umetnik oziroma kipar?
Moj prvi vpliv je bil gotovo stric iz Trzina. Ko sem hodil še v osnovno šolo, je stric slikal oljne slike in tudi sam sem se začel ukvarjati s tem. Tako se je enkrat zgodilo, da je stric pri nas pustil grun-dirano platno, ki ga ni nikoli dokončal, zato sem sam leta 1969 naredil svojo prvo sliko - kopiral sem srednjeveško mesto s srednjeveško nošo. Kasneje sem kopiral tudi Rubensa in druge baročne umetnike^ Ker sem res užival v risanju, sem se vpisal na Šolo za oblikovanje, kjer sem se spoznal tudi z grafičnimi tehnikami in glino. Začelo me je zanimati kiparstvo, ki mi je bilo všeč zaradi treh dimenzij in sem se zato vpisal na kiparsko smer na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Na kiparskem oddelku smo bili v manjših skupinah, sem pa hodil tudi na slikarski oddelek, tako da sem lahko istočasno spremljal tudi slikarstvo in grafiko. Po diplomi sem se odločil za podiplomski študij restavratorstva, ker me je mnogo ljudi prosilo za popravilo različnih umetnin in se mi je ta smer zdela koristna, ker sem želel na tem področju dobiti čim več znanja. Upal sem, da se bom lahko zaposlil v tej smeri, a mi ni uspelo in zato sem ostal kipar. Imam pa v svojem ustvarjanju različne faze, saj nekaj časa le slikam, nekaj časa samo kiparim, vse pa je odvisno od materialov, vremena, časa, naročil.
Imate zelo raznolik umetniški opus, sicer prevladujejo kiparska dela, v zadnjem času pa se posvečate tudi slikarstvu. Bi lahko podali neko rdečo nit vašega ustvarjanja, morda skupne motive ali kaj vas pri ustvarjanju vodi?
Težko bi v mojih delih poiskal rdečo nit, mogoče bi lahko rekel, da je moja skicirka rdeča nit vsem delom v vseh tehnikah. Sedaj se v svojem ustvarjanju vračam nazaj v študijska leta, kjer sem skiciral skice za grafike. Ena skica mi na primer služi kot ideja za različne tehnike, lahko tudi deset let kasneje. Včasih me vzpodbudi knjiga, saj se zani-
mam za mitologijo, filozofijo, božanstva itd.; vse pa povezujem z naravo, neznanim svetom in stvarmi, ki pridejo čisto nepričakovano iz mene. Skice nato pregledujem in jih sortiram: posebej figura-liko, posebej krajinske slike, urbano krajino, kjer se lahko igram od realizma do abstrahiranja, saj v katerokoli abstrakcijo grem, ima ta nekje korenine. Vsaka likovna tehnika zahteva drugačen pristop in isti motiv pokaže drugačen rezultat, ki pa je značilen za posamezno tehniko. Včasih združujem in prehajam iz ene tehnike v drugo ter z eksperimentiranjem odkrivam nove tehnike. Gotovo tudi barva drugače zaživi na skulpturi kot pa na ravni ploskvi in ne služi več nekemu iluzionističnemu zavajanju tretje dimenzije, ampak zgolj občutku, saj vsak barvni ton daje neko občutje, ki te pomirja ali razdraži. Težko razumem, kako nekateri umetniki vseskozi vztrajajo na enem in istem motivu; sam bi se naveličal vsak dan jesti špagete na različne načine... V ustvarjanju me pač nobena stvar ne omejuje - ne tehnika, ne določena pravila.
In kakšni so načrti za vašo prihodnost na področju umetnosti?
Če sem dogovorjen za neko razstavo, ponavadi ustvarjam tudi primerno ambientu. Kipe običajno razstavljam v večjih, odprtih galerijah, kot je Galerija Furlan v Ljubljani, kjer trenutno razstavljam, medtem ko na primer za domžalsko Menačn'kovo domačijo pripravljam slikarsko razstavo, ki je bolj primerna že po tematiki slik. Sedaj, ko sem ravno v fazi slikanja, bom 21. junija razstavljal tudi na Bledu v Galeriji 14. S svojimi kiparskimi eksperimenti sem prišel že tako daleč, da imam veliko željo razstavljati tudi v Arboretumu Volčji Potok. Moji najnovejši kipi so izdelani iz lahkih materialov, tako da bi jih lahko obesil v zrak ali postavil na gladino jezera, naredil bi nekaj drugačnega, kot so klasične kiparske razstave na prostem. In barve bi se zelo ujemale z naravnim ambientom. Zelo rad imam barve, zlasti v kiparstvu. Včasih so bili kipi barvasti, na primer v sumerski umetnosti,
medtem ko danes v kiparstvu prevladuje trend, da morajo biti materiali naravni, v naravni barvi. Če pogledate primitivne kulture, so vedno vse izdelovale v barvah - nakit, obleke, vse s poglobljeno barvno simboliko.
Ste zelo aktivni razstavljavec, predvsem v Domžalah vsako leto pripravite več razstav. Menite, da so Domžale dovolj odprte za umetnost? Razmere v kulturi niso bile vedno enake v primerjavi s preteklostjo. Kakšno je vaše mnenje o današnjem stanju umetnosti v Domžalah?
Mislim, da gre na bolje. Umetnikov nas je veliko več kot prej in vidim, da se v časopisih več piše o nas, tako da smo postali bolj popularizirani. Prej smo bili bolj ali manj anonimni, saj so na primer pevci in igralci lahko ves čas na televiziji in radiu, torej publiki na očeh. Ponavadi o umetnikih piše samo to, da razstavljajo, kaj razstavljajo pa ljudi sploh ne zanima. To jim pač ni vsiljeno, kot so jim vsiljene trgovinske reklame, kjer prodajajo slike po dvajset evrov ali pa vrtne palčke, ki jih bodo takoj kupili, saj so poceni. S tem ne napovedujem vojne vrtnim palčkom, kajti zanimivo je ravno to, da ljudje želijo imeti nekaj barvitega in unikatnega na vrtu. Mislim, da v Domžalah manjka tudi prodajnih galerij, medtem ko je medijsko izpostavljanje z dogodki, kot se to odvija v Galeriji Domžale z vodenimi ogledi razstav in glasbenimi večeri, zelo pozitivno v tem smislu, da se privabi ljudi, ki jim je glasba všeč, ta pa se odvija v galerijskem prostoru. Taki dogodki bi se morali še bolj potencirati tudi na drugih področjih, kot na primer v Arboretumu Volčji Potok, kjer imajo avkcije in se zberejo vsi umetniki. Teh stvari bi moralo biti več - razne dražbe, tudi dobrodelne... Vse te akcije pravzaprav govorijo o nas umetnikih, da obstajamo in ustvarjamo.
Gospod Jože Tönig, hvala za pogovor.
Katarina Rus Krušelj
Uspešna umetniška pot mlade ustvarjalke
Fotografinja Bojana Tomše
V maju je v italijanskem Bariju potekal 13. Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Mediterana. Na njem je sodelovala tudi fotografinja Bojana Tomše, nekdanja štipendistka Občine Domžale, sicer pa že uveljavljena umetnica, ki jo je po uspešno zaključenem študiju fotografije v Pragi študijska pot zanesla na magistrski študij v Veliko Britanijo.
Bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Mediterana je izjemen mednarodni dogodek, na katerem se vse od leta 1984 predstavljajo tudi slovenski umetniki, ki na odlično organiziranem prizorišču predstavljajo svoja dela mednarodni javnosti. Poslanstvo tega velikega bienala j e, da ponudi prvi pregled najmlajše generacije ustvarjalcev iz evro-mediteranskega prostora in s
tem opozori in izpostavi prihajajoče upe. Na letošnjem bienalu so bili iz Slovenije predstavljeni PPP Players (Boštjan Čadež, Velibor Barišič) na področju vizualnih umetnosti, Bojana Tomše na področju fotografije, Mina Žabnikar na področju stripa, skupina 4 (David Krančan, Miha Artnak, Žiga Aljaž) - oblikovanje, Matjaž Ivanišin na področju^ filma, Andrej Pavlišič -video, Neli Štrukelj - moda in skupina Intimn frizurn (Žiga Rangus, Emir Kantarevič, Milan Jerkič, Miha Eržen, Žiga Kranjc, Igor Iskra) na področju glasbe.
Mladi uspešni ustvarjalki čestitke in uspešno pot tudi naprej.
Vera Vojska
Metal - profil: Stop. C as je za druženje
Koncert mladih vzhajajočih evropskih zvezd, tudi Jerice Pavli
Da uspešni podjetniki ne razmišljajo le o delu in kapitalu, sta s povabilom na koncert mladih vzhajajočih evropskih glasbenih zvezd dokazala Aleš in Mija Juhant iz podjetja METAL PROFIL ter vsem prisotnim, med katerimi so bili tudi poslovni sodelavci, pripravila čudovit glasbe-
Največja dvorana v Gradu Jable je bila ravno dovolj velika za vse povabljence, ki jim je dobrodošlico ter prijeten večer zaželel uspešen podjetnik Aleš Juhant, tudi svetnik Občinskega sveta Občine Domžale, ter nas povabil, da najprej prisluhnemo Bachovemu Koncertu za dve violini in orkester v d-molu. Violinista sta bila Bogdan Bo-žovič iz Beograda, študent Mozarteu-ma v Salzburgu, ter violinist Etienne Gara iz Pariza, ki po končanem Mo-zarteumu študira na Akademiji Jacobs school v ZDA, orkester pa Simfonični orkester Domžale - Kamnik, ki deluje že od leta 1971 in je pomemben del glasbene tradicije naše občine. Vodil ga je dirigent Simon Dvoršak. Če smo pri prvi točki glasbenega večera uživali predvsem v glasbi, nas je imenitna izvedba Ravelove introduk-cije in allegra za harfo skoraj prisilila, da smo občudovali zdaj enega zdaj drugega mladega virtuoza ter ugotavljali, da je vsak zase umetnik, prava zvezda na evropskem glasbenem nebu, kamor že lahko pripnemo tudi Dom-žalčanko, flavtistko Jerico Pavli, ki študira na salzburškem Mozarteumu v razredu profesorice Irene Grafernauer in je kljub mladosti (rojena je bila leta 1985) že članica avstrijskega orkestra za novo glasbo, kjer se poigrava s flavtami vseh velikosti, obožuje komorno glasbo in nastopa kot članica kvarteta v Menuhinovi fundaciji »Live music now«. V koncertnem listu smo lahko prebrali tudi, da je Avstrijce okužila
s poslušanjem zimzelenih slovenskih popevk. V tej glasbeni umetnini smo ob že imenovanih violinistih Bogdanu Božoviču in Etiennu Gari ter flavtiski Jerici Pavli občudovali še harfistko Minjee Kwon iz Seula, tudi z Moraz-teuma, ter tri glasbenike iz Ljubljane: klarinetista Aljaža Beguša, ki bo po glasbeni akademiji v Ljubljani študiral na Akademiji za glasbo Reina Sofia v Madridu, violinistki Živi Ciglenečki, ki se lahko pohvali s prvimi nagradami na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter violončelistu Tilnu Artaču, ki podiplomski študij obiskuje na Akademiji za glasbo v Gradcu. Mladi glasbeniki, Simfonični orkester Domžale - Kamnik ter flavtistka Jerica Pavli in harfistka Minjee Kwon so navdušili v zadnji točki prijetnega glasbenega večera - Koncertu v c-duru za flavto, harfo in orkester W. A. Mozarta. Tudi ob dodatku, ki je sledil, so bili mladi glasbeniki in orkester deležni pravih ovacij, ob njiju pa tudi oba gostitelja, Aleš in Mija Juhant, ki jima v imenu navdušenih poslušalcev iskreno čestitam za res vrhunski glasbeni večer.
Vera Vojska
Glasbena šola se predstavi
Spoznavam glasbila
V sredo, 21. maja, smo bili priča izjemno lepemu glasbenemu popoldnevu z naslovom »Spoznavam glasbila«, kjer so se učenci GŠ Domžale bodočim učencem šole predstavili s svojimi instrumenti.
Tovrstne koncerte Glasbena šola Domžale organizira že nekaj let. Njen namen je najmlajšim učencem predstaviti posamezna glasbila in jih spoznati tako vizualno kot slušno. Letošnji koncert sta organizirali profesorici Veronika Šarec in Laura Medved Šemrov. Veliko znanja, energije in dobre volje pri pisanju ter sami izvedbi pravljice je vložila prof. Laura Medved Šemrov, kakor tudi profesorji instrumentalnega pouka, ki so svoje učence pripravili za nastop. Rdeča nit glasbene pravljice je bila »vila muzikalčica«, ne še čisto prava glasbena vila, temveč vila vajenka, ki je nadomeščala svojo teto vilo »mu-ziko«. Z vilinskim izrekom: »Nota gor in nota dol ter še violinski ključ, kličem glasbo na pomoč!« je s pomočjo poslušalcev v dvorani znova in znova na oder priklicala različna glasbila in jih pospremila s poučnim komentarjem, pri katerem so z odgovori sodelovali tudi poslušalci. Učenci nižjih in višjih razredov so s svojimi instrumenti odigrali vsak svojo skladbo ter tako predstavili glasbila. Slišali
smo lahko družine glasbil, kot so instrumenti s tipkami, pihala, trobila, godala, brenkala in tolkala. Ob tako prijetno izvedeni glasbeni pravljici si je verjetno marsikateri poslušalec zaželel igrati in se vpisati na več glasbil. Zato še enkrat čestitke in pohvale vsem nastopajočim. Glasbena šola Domžale se lahko pohvali z vrsto mladih nadarjenih glasbenikov, ki so plod vodenja in strokovnega poučevanja glasbenih profesorjev - pedagogov. Kar nekaj jih glasbeno šolanje nadaljuje na Srednji glasbeni šoli in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Skratka. V Domžalah ne manjka znanja, volje, energije profesorjev in njihovih učencev. Zato je nujno potrebno, da glasbena šola s strani Ministrstva za šolstvo pridobi možnost večjega oziroma povečanega števila prostih mest za vpis na posamezna glasbila. Verjamem, da si vodstvo šole že prizadeva in si bo tudi v prihodnje z vsemi argumenti prizadevalo k tovrstni rešitvi. Le tako bomo lahko skrbeli za glasbeni naraščaj in njegov razvoj. Zaželimo jim še uspešen zaključek šolskega leta, zaslužene počitnice in veliko vil vajenk, ki bodo postale prave glasbene vile tudi v prihodnosti.
Lili Juhart Mastikosa
stran
17
UREDNIŠTVO
4
pisma bralcev
Odvoz organskih odpadkov
Presenečeni smo nad objavljeno listo odvoza organskih odpadkov. Odvoz teh odpadkov se izvaja v drugih terminih, kot odvoz mešanih komunalnih odpadkov, kar pa je nesprejemljivo z večih vidikov. Občani Občine Domžale, ki živimo v hišah in sami pripravljamo kante za odvoz, smo namreč navajeni na uveljavljen dan odvoza smeti, tako pa je težje pozabiti pripraviti kanto za odvoz.
V primeru uvedbe odvoza v drugem dnevu tedna bi se ob današnj em tempu življenja večkrat dogajalo, da bi pozabili pripraviti kanto z organskimi odpadki na odvoz. To pa je zlasti v poletnem času, tudi z zdravstvenega vidika zelo občutljivo. Drug zelo pereč problem je estetski, saj bi kante kar dva dni v tednu »krasile« naše pločnike. Mnogi namreč kante pripravimo na pločnik dan pred odvozom in jih pospravimo šele pozno popoldne naslednjega dne. Tretji problem je prometno-varnostni, saj kar dva cela dneva stoječe kante na pločnikih pomenijo resno oviro in varnostno grožnjo pešcem, kolesarjem in motoristom in včasih, kjer ni pločnika, celo avtomobilom. Občani Občine Domžale zahtevamo, da komunalna služba zagotovi odvoz vseh odpadkov v istem dnevu, tako kot doslej. Tako bodo kante »krasile« naše ulice le enkrat tedensko, pozabljenih kant bo manj in varnost na naših cestah bo večja. Prosimo župana in občinske svetnike, da posredujejo za prijazne Domžale in sprejemljivo komunalno ureditev odvoza odpadkov in v korist občanov Občine Domžale, katerih zastopniki so.
za skupino občanov, Marko Hrovat
Spoštovani g. Niko Tičar!
Kratek bom. Zelo. Raven kulturnega in argumentiranega dokazovanja opuščate Vi, jaz zagotovo ne.
Nikjer in nikoli Vas nisem žalil. Ne osebno, ne neosebno. Nikoli me niso in me tudi dandanašnji ne motijo ocene drugače mislečih, če so le argumentirane. V nasprotnem primeru pa me, navajate pravilno, grozljivo motijo. Tako kot množico drugih. Nisem nobena izjema.
Nikoli se nisem imel za vsesplošnega poznavalca; upam pa, da mi dovolite, da o nekaterih rečeh pač vem zadosti, da o njih lahko sodim.
Večina Slovenk in Slovencev shranjuje na svojih tv-daljincih pod št. 1 program TVS 1, pa če je to Vam všeč, ali pa ne! Oglejete si rezultate kredibilnih anket! Nikjer in nikoli nisem zapisal, da bi imel bivši Predsednik RS karkoli s klientelizmom pomladnih strank; to je Vaša izmišljotina. Ali pa zlonamerna ugotovitev! Sicer pa bo o g. Kučanu in o njegovem »mehkem sestopanju z oblasti« sodila zgodovina, če ne prej, pa čez pet generacij. Zares!
O časih ortodoksnega jugo-socio-komunizma si lahko vsak, kdor si to želi, prebere že marsikaj grozljivega (resničnega!!) v marsikateri knjigi, izdani v Sloveniji ali pa v tujini.
Upošteval sem Vaš nasvet, vzel sem v roke nekaj zadnjih številk »Slaminka« in ugotovil, da se morebiti Vi, spoštovani g. Tičar, ne morete in ne morete otresti »funkcije« advokata ga. Cvete Zalokar Oražem; pazljivo preglejte »Slamnike«, tudi Vi, pa boste videli kdaj in zakaj ste se prvič oglasili!?! G. Tičar, vse kar je zapisanega v najini žalostni polemiki, je plod mojega lastnega prelivanja misli in razmišljanj na papir. Podlo podtikate; v pa ravno Vi, ki to očitate meni. Žalostno. Zares! Samo iz spoštovanja do Vašega EMŠO ne bom ponovno zapisal, na kakšen način se oglašate, ko me
Nagrajuje Honda Ambrož
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli darila CAR LINE - HONDA AMBROŽ:
Aljoša Repanšek, Homec, Bolkova 44, 1235 Radomlje prejme brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC; Ivan Rode, Pot Pod Hribom 11, 1230 Domžale prejme plastična ročka 4 l olja - CASTROL TXT; Nevenka Mihelčič, Saranovičeva 38, 1232 VIR prejme plastična ročka 4 l olja - CASTROL GRX in Janez Jereb, Ljubljanska 106 1230 Domžale prejme preventivni pregled vozila z meritvami. Čestitamo!
Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Študentska založba Litera.
Pravilne rešitve pričakujemo do 1. junija 2008 na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžal. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
poučujete o pomenu besede »klien-telizem«. So Vas moje trditve res tako pošastno spravile ob živce? Žalostno. Zares!
V	nečem se pa le strinjava; tudi sam čisto do konca verjamem v zdrav razum, ne Slovenk in Slovencev, temveč vseh državljanov in državljank Slovenije, zato se resnično veselim glasov vseh, ki bodo na bližajočih se volitvah glasovali za program razvoja Slovenije v naslednjih štirih letih, ki ga zagovarjam.
Strašansko me veseli, da zaključujete to najino polemiko, saj s pisanjem, ki mi ga namenjate, veliko več poveste o sebi in svojih zmotah, kakor o čemer koli drugem. Pa Vam tega ni treba. Zares!
Robert Hrovat
Ureditev drevoreda 88 lip ob Bistrici
Že spomladi so vse tri KS mesta Domžale sklenile nekaj prispevati za pomladansko ureditev drevoreda ob Bistrici, ki vse bolj postaja najbolj obiskana zelena površina v Domžalah. Na njej od zgodnjega jutra do poznega večera srečujemo družine, mlade in stare sprehajalce, športnike in rekreativce, ki se podajo po njej tja do Radomelj in uživajo v lepi sprehajalni poti, ob reki in v čudovitem pogledu na Kamniške alpe.
V	dogovoru z vsemi tremi KS je ARBORETUM Volčji Potok po naročilu opravil vrsto del, ki so polepšala videz sprehajališča in drevoreda. Kot prvo je bilo sanirano in urejeno ter zatravljeno sanka-lišče ob sprejahalni poti, posajena je bila živa meja in urejen začetek drevoreda 88 lip, očiščeno je bilo grmovje ob drevoredu ter nasajene manjkajoče lipe. Drevored je spet dobil urejen videz. Na drugi strani virskega mostu je bila na praznini, ki jo je povzročila gradnja Lidla, urejena nova živa meja, zasajeni pa so bili tudi javorji, da bi pot spet dobila svoj okvir in zakrila pogled na ogromno golo parkirišče. Vsekakor bi službam, ki skrbijo za videz našega kraja in gradnje, toplo priporočali, da v bodoče investitorjem postavijo take pogoje, da bodo tudi veliki parkirni prostori, kot je ta pred Lidlom, imeli ustrezno zeleno površino in kakšno drevo za senco naših jeklenih konjičkov v času nakupa ter da bomo imeli boljši zrak v našem mestu, da o videzu ne govorimo. Vsem tudi v bodoče želimo lepe in breskrbne sprehode ob drevordu ob Bistrici.
Predsednik sveta KS Slavka Šlandra Domžale, Dr. Franc Habe
Nevarno početje
Iz gradiva, namenjenega seznanjanju občinskih svetnikov o poslova-
nju podjetja IJC d. o. o., zadolženega za izgradnjo Poslovne cone Želodnik, je razbrati tudi razmišljanja o tveganjih in problemih, povezanih z izgradnjo komunalne infrastrukture. Gre za dolgotrajne postopke pridobivanja zemljišč kot tudi za izredno visoke stroške komunalnega opremljanja. Pa si je nekdo od odgovornih izmislil sporno rešitev z zelo nevarnimi možnimi posledicami za prizadete krajane:
Če bodo lastniki zahtevali za zemljišča višjo ceno od ponujene, bo občina v postopku razlastitve sedanjim lastnikom zemljo vzela z odločbami in jo vpisala kot svojo lastnino.
Da se bodo sedanji lastniki zemljišč čimprej vključili v izgradnjo poslovne cone oziroma da bodo čimprej svoja zemljišča prodali, bi bilo potrebno precej dvigniti vrednost točke pri odmeri nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, kar bi odvrnilo lastnike še naprej uporabljati ta zemljišča za kmetijsko dejavnost.
Spremeniti veljavno zakonodajo tako, da bo lastnik komunalno opremljenega zemljišča plačal komunalni prispevek, še preden se bo namenil graditi.
Vplivati na sedanje lastnike zemljišč, da z zniževanjem odkupne cene pokrivajo stroške komunalne opremljenosti 39 odstotkov skupnih površin.
Kratek komentar k takim predlogom. NEUSTAVNOST, PRISILA, NEZAKONITOST, POHLEP PO DOBIČKU.
Če bodo občinski svetniki pristali na tako nevaren način manipuliranja z občani, ki bomo tako ali drugače na nek način pokrivali stroške napačnih strateških in gospodarskih odločitev, se nam slabo piše. Kot vem, je podjetje IJC d. o. o. v 50-odstotni občinski lasti, kar pomeni, da bomo vse finančne zablode pokrivali občani. Včasih se je reklo: ''Narod plati, narod pozlati.''
Jože Nemec, DVO Domžale-Kamnik
Neodgovorni člani Sveta staršev? In odgovornost do zapisanega!
Ali gre res predvsem za to? Učitelj Bela Szomi Kralj med drugim v zadnjem Slamniku lepo pravi, da bi rad v miru in z vso svojo koncentracijo prelil čim več svojega znanja na naše otroke in tako pomagal pri njihovi vzgoji in učenju. Lepo in prav. Toda če je Svet staršev pri dajanju mnenja o gospe Jožici Po-lanc, ravnateljici OŠ Domžale, zapisal, da »zavira razvoj šole«, to še ne pomeni, da šola kot taka zavira razvoj same sebe: šola še ni ravnateljica in ravnateljica še ni šola. Ali ni tu omenjeni učitelj spregledal, da pravzaprav pri vsej zadevi ne gre za kritiko šole, ampak za kritiko ravnateljice. In če se sprašujemo,
kdo stoji za uspešno šolo, ali Svet staršev ali pa ravnateljica in njena dobra ekipa, bi vendarle raje rekli, da je samo v dobrem sodelovanju, kjer je to mogoče, zajamčen uspeh, ne pa, da bi Svet staršev kakorkoli dajali na stranski tir ali vsaj v oklepaj. Če kdo zavira razvoj šole, jo ob dejanski strokovnosti, kamor spada tudi psihologija, zavira kvečjemu nadutost ene ali druge strani ... ali namišljena nedotakljivost. Ne vem, če kaže evakuirati tudi zaslužnost Sveta staršev .
Zanimiva je učiteljeva zgodba o češnji in tudi korektna, hkrati pa velja, da ima vsaka stvar na svetu svoj konec in slej ko prej se moramo spraviti z mislijo ali kar z ugotovitvijo, da mora dostikrat drugim prepustiti uživanje sadov našega dela, implicitno pa jih uživamo tudi mi sami, čeprav smo hote ali nehote potisnjeni v anonimnost. Ne gre tudi verjeti, da bi naslovljenci obtožb tako imenovanim obtože-valcem kdaj s prav čisto vestjo upali pogledati v oči . Ob vsem našem takšnem ali drugačnem modrovanju brez kančka slabe vesti lahko zapišemo: SAMO OMEJENOST JE NEOMEJENA. Sicer bi se ob Szomijevem članku vesoljska bitja iz kake druge galaksije močno prijela za glavo v vsej zavidljivosti in neskončnem začudenju, da tu živimo tudi bitja čistega srca in brez kančka slabe vesti. Ko pa bi spoznala, da je to pravljica za lahko noč, bi odhitela nazaj v svojo galaksijo. In tudi mi sami naj bi vendarle vedeli, da smo še tako popolni - nepopolni.
Ivan Kepic
Varčevanje je varovanje
V medijih lahko skoraj vsak dan zasledimo članke, ki obravnavajo okolje oziroma njegovo onesnaževanje. Tudi sama želim napisati nekaj svojih misli v zvezi s to težavo.
Marsikdo se bo vprašal, ali kot posamezniki sploh lahko kaj storimo na tem področju in ali je za rešitev naše Zemlje že prepozno. Se ne dolgo nazaj je MiranTrontelj izjavil, da lahko, če le malo spremenimo svojo potrošniško miselnost. Sama pa pravim, da tudi razvajenost. Zakaj se zemeljsko ozračj e segreva in s seboj prinaša katastrofalne posledice za milijone ljudi? Zato, ker je v ozračju čedalje več toplogrednih plinov. Kje je vzrok? V porastu industrije in prometa. V industrijo se uvajajo nove čistejše tehnologije - vsaj tako nas prepričujejo v medijih. Promet se skokovito povečuje. Skoraj vsak se v službo pripelje s svojim avtom. To nam dokazujejo vsakodnevne kolone. Le malo ljudi uporablja javna prevozna sredstva. Kaj bi se dalo narediti na tem področju? Mislim, da bi ugodne cene vozovnic privabile več ljudi, da bi se vozili z vlakom oziroma avtobusom. A ljudje imajo raje udobnost; le kdo bi mislil na izpušne pline,
ki zastrupljajo okolje. Zadnja leta opažam, da je vse več velikih avtomobilov (SUV). Ali je to sedaj moda? Verjetno želijo lastniki pokazati svoj standard. Ta vozila so prave »cestne ladje«, v njih pa se vozi en človek. Ali se kdo vpraša, koliko goriva porabi tako vozilo? Pa tudi tranziti promet je v velikem porastu.
Pretirano razsipno se v razvitem svetu ljudje obnašajo tudi, kar se tiče porabe električne energije, plina, vode, hrane ... Luči svetijo v prostorih, kjer ni nikogar. Komu le, se sprašujem. Potem je tu javna razsvetljava. Pred kratkim sem v nekem brezplačniku prebrala, da je Slovenija na drugem mestu v EU po presvetljenosti. Samo nekaj primerov: pred kratkim sem štela reflektorje ob domžalskem nogometnem igrišču. Na štirih stebrih je po trideset reflektorjev, katerih svetloba se ponoči vidi celo do Kamnika. Ali se nogomet ne more igrati ob malo manjši razsvetlje-nosti? Kaj pa reklamni panoji in napisi? Komu svetijo vso noč? Ali ne bi bilo pametno, da bi se ponoči svetilnost zmanjšala vsaj za nekaj ur? Koliko kilovatnih ur in denarja bi se dalo prihraniti? Noč je namenjena spanju. Premočna svetloba moti naravni bioritem ljudi in živali. Ali mora moderni človek res rušiti red, ki ga je v milijonih let uredila narava?
Naslednja stvar, ki je zelo moteča, je ravnanje s papirjem. Razni trgovci nas dobesedno zasipajo z reklamnimi letaki. Potem so tu še časopisi, ki jih dobivamo brezplačno. Ljudje imajo vsega tega že dovolj. V našem bloku večina stanovalcev vrže letake in reklame naravnost v koš za papir. V celem stanovanj -skem bloku sta le dva človeka, ki sta dovolj ozaveščena, da ta papir nosita v zbiralnike na ekološkem otoku. Splošna ekološka osveščenost ljudi pa je na zelo nizki ravni. Marsikdo polno vrečo s papirjem vrže med ostale smeti, čeprav je le tri metre stran ekološki otok. Vsaka tona zbranega papirja ohrani v povprečju štiri drevesa. Naj ob tem spomnim na pojav, ki se imenuje fotosinteza. Vse zelene rastline iz zraka srkajo CO2 in s pomočjo vode, svetlobe in listnega zelenila ustvarjajo kisik, ki ga dihamo vsi. Drevesa so torej brezplačne tovarne kisika, vlažijo zrak, zadržujejo hrup in prah, preprečujejo erozijo tal, ob vročih dneh pa nam nudijo prijetno senco. Zato ne uničujmo dreves, raje skrbimo zanje, saj nam nudijo veliko!
Ali imamo v Sloveniji res že vsega preveč? Iz smetnjakov štrlijo cele štruce kruha, pa tudi razni ostanki peciva, pic, sendvičev, sadja in pijač. Ali se tisti, ki vrže hrano stran, ne zaveda, da se v tistem trenutku nekje na svetu otroci tepejo za grižljaj suhega kruha. Vsega imamo dovolj, vse je na dosegu rok, samo čistega zraka, vode in okolja nam vedno bolj primanjkuje.
Danica H.
Zabava v pižamah
Končno smo dočakali težko pričakovani dan - spanje v vrtcu.
Ponedeljek. Ura 20 zvečer. Triindvajset otrok iz skupine »metulji« je bilo zbranih v vrtcu Kekec. S seboj so prinesli nahrbtnike, v katerih so imeli pižame, toaletni pribor ter ročno svetilko. Seveda niso manjkale ljubkovalne igrače, ki so jih k sebi stisnili na ležalnikih. Še hitro slovo od staršev in zabava se je začela. Najprej ples, nato večerja, iskanje zaklada, opazovanje kresnic, sprehod z ročnimi svetilkami, ...
Po vrnitvi s sprehoda smo se preoblekli v pižame, si umili zobe in hitro legli na ležalnike. Nihče od otrok ni pokazal, da pogreša mamico ali očija (pa so najbrž jih). Vsakega otroka smo nežno pobožale, mu zaželele lahko noč in tako so vsi mirno zaspali. Noč je bila mirna, jutro pa živahno, saj so si hiteli pripovedovati, kako dobro bi bilo še kdaj prespati v vrtcu.
Toda žal »metulji« jeseni odhajajo v prvi razred, zato je bilo to res neponovljivo doživetje, tako za otroke kot za
nas, Martino, Bernardo in Jano.
Hvala vsem »metuljem« za prijetno zabavo v pižamah.
vzgojiteljica Martina Pavlič, Vrtec Domžale, Enota Kekec Radomlje
IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL
Pevski zbor Vrtca Urša
Tudi v tem šolskem letu smo v Vrtcu Urša našim najstarejšim otrokom ponudili možnost prepevanja v pevskem zboru. V sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana so na začetku šolskega leta v našem vrtcu začele potekati prave pevske vaje. Otroci so se s pomočjo zborovod-kinje enkrat tedensko seznanjali z novimi pesmimi, ki so jih z veseljem prepevali. Število osvojenih pesmi zbora se je iz meseca v mesec povečevalo, zato smo v mesecu februarju in marcu za naše prijatelje iz skupin in vzgojiteljice pripravili pravi koncert, ki nam je po odzivu publike sodeč res dobro uspel. To je otroke spodbudilo, da so še naprej
stran
18
Praznovanje Uršazavrovega 5. rojstnega dne
Pred petimi leti nam je g. Tönig na igrišču zgradil kip dinozavra, ki smo ga poimenovali URŠAZAVER. Odločili smo se, da mu v zahvalo priredimo majhno praznovanje.
Čeprav nam je vreme ponagajalo, smo se vseeno imeli lepo. Dopoldne smo se vsi otroci in zaposleni iz enot Urša, Čebelica in Bistra zbrali na igrišču pri Uršazavru, da bi za njegov rojstni dan zapeli in zarajali. Skupaj z otroki smo pripravili razstavo izdelkov na temo dinozaver. Izdelali smo jih iz odpadnega materiala - škatel, plastenk in papirja ter jih oblikovali iz gline, šivali. Ob tej priložnosti so si otroci iz skupin Želvice in Žogice z vzgojiteljicami Tatjano, Ireno, Romano in Sandro izmislili pesem o dinozavru.
Kot se za rojstni dan spodobi, smo se ob kosilu posladkali s torto.
Gordana Bajuk
Uršarije -ustvarjamo za otroke
Ker smo vsi po svoje še otroci, imamo radi pesmi in uganke, pa še druge zanke in premetanke, smo se letos odločili -ob 10. obletnici našega vrtca bomo vse otroke razveselili. Otroške pesmi in uganke smo si izmislili, zapisali in jih URŠARIJE poimenovali. Zdaj prebiramo jih vsi, zakaj jih ne bi tudi vi. Brž v knjižnico se zapodite,
saj Uršarije tam dobite. Naj se še zahvalimo vsem, ki so nam pomagali, da s skupnimi močmi smo knjižico izdali. Pozdravčke vam pošiljamo iz Vrtca Urša, kjer imamo se lepo.
Urša Javoršek Vrtec Urša Domžale
z veseljem prepevali in spoznavali nove pesmi. Ker pa je leto hitro naokoli, smo tudi mi prišli do zaključka pevskih vaj. Strnili smo jih v zaključni nastop na reviji pevskih zborov z naslovom Ciciroj, ki je
potekala v dvorani Zavoda Sv. Stanislava v Ljubljani. In tudi tu so se naši pevci odlično odrezali.
vzgojiteljica Nuša Rožič
Vrtec Dominik Savio praznuje
Malčki, vzgojiteljice, direktorica, starši in drugi prijatelji vrtca Dominik Savio smo se 5. maja zbrali pri Menačnikovi domačiji. Prišli smo na otvoritev razstave, ki so jo pripravili otroci in zaposleni. Z razstavo in dnevom odprtih
vrat je kolektiv obeležil 15-letni-co svojega delovanja. Ali je res minilo že toliko let? Sama se še dobro spominjam protestov nekaterih staršev s transparenti po Domžalah. Toda vse se je uredilo in hvala Bogu, da imajo starši se-
daj možnost dati svojega otroka v katoliški vrtec.
Otroci so s pomočjo vzgojiteljic pripravili krajši kulturni program, predsednica Sveta staršev, dr. Marija Schwarzbartl, je vse navzoče nagovorila, direktorica dr. Ivanka Tadina pa je razstavo, na kateri se je s svojimi deli predstavilo vseh pet skupin (Angelčki, Zvezdice, Sončki, Zvončki in Lučke), odprla. To so pravi mali umetniki, vzgojiteljice pa odlične mentorice, ki znajo prebujati ustvarjalnost in enkratnost vsakega otroka!
Zaposleni v vrtcu so ob tej priložnosti izdali glasilo Dominikov glas, ki sem ga z užitkom prebrala in ob tem izvedela, da je letos tema o družini osrednja vsebina pedagoških aktivnosti z otroki. Hvala za lepo doživetje.
Danica Huth
Ustvarjanje v
peskovniku
Toplejši dnevi nas privabijo v naravo, kjer se radi igramo ...
Najraje ustvarjamo v našem peskovniku, kjer imamo veliko bele mivke in veliko orodja (lopatke, grabljice, vedra .) To orodje nam je v pomoč pri izdelavi cest, hišk, lukenj ... Z velikim veseljem izdelujemo najrazličnejše potičke iz mivke, ki jih poskusijo tudi naši starši, bratci in sestrice, ko nas pridejo iskat v vrtec.
Tanja Keržan, Vrtec Domžale - Družinsko varstvo
Kolesarski dan v
Kekcu
»Jaz imam kolo, kolo, kolo, kolo, ...,« bi lahko rekli otroci iz skupine »metuljev« za dan, ko smo imeli kolesarjenje.
Polna garderoba koles in čelad je pritegnila otroke, da so si jih ogledovali. Komaj so čakali, da se odpravimo na parkirišče, kjer bomo kolesarili. Narisali smo cesto, se pogovorili, na kaj moramo biti pozorni pri sami vožnji, si namestili čelade in postavili pravilo, da se ne prehitevamo. Vožnja s kolesi je potekala tekoče in brez zastojev. Otroci so upoštevali pravila, uporabljali so zvonce, zavore, nekateri pa tudi noge.
Vsi so opravili nalogo za Zlati sonček, kar jim je veliko pomenilo.
vzgojiteljica Martina Pavlič, Vrtec Domžale, Enota »Kekec« Radomlje
Osnovna šola Domžale - kako naprej?
V	prejšnji številki Slamnika je učitelj Bela Szomi Kralj napisal članek, v katerem polemizira z mnenjem Sveta staršev ob imenovanju ravnateljice na OŠ Domžale. Dogodki gredo svojo pot, zato bom za osvetlitev navedla nekaj dejstev.
V	postopku imenovanja je bilo najbolj sporno mnenje Sveta staršev, kjer so starši ocenili, da ravnateljica »zavira razvoj šole«. Mnenje, ki bi se moralo oblikovati takoj na predstavitvi obeh kandidatk, je nastalo v manjši skupini staršev - naslednji dan. To mnenje, namenjeno Svetu osnovne šole (Svet OŠ), so posredovali vodjem svetniških skupin občinskega sveta in županu, kar je nedopusten poseg v volilni postopek.
Sodelovanje s starši je na srečo tudi drugačno. Številni med njimi se vključujejo v šolske dejavnosti in tako soustvarjajo uspehe svojih otrok. Zelo odmeven uspeh učencev je bil 23. maja 2008, ko je minister za šolstvo na prireditvi »Festival ustvarjalnosti in inovativ-nosti pri učenju« učencema naše šole za inovativni izdelek in s tem povezano raziskovalno nalogo z naslovom »Astronomija za vsak dan« podelil priznanji (glej fotografijo). Izdelek je plod sodelovanja učitelja, obeh učencev in staršev. Raziskovalno nalogo bosta učenca predstavila na mednarodnem srečanju v Budimpešti. Žal na tem mestu ne morem predstaviti odličnega sodelovanja, ki ga je tudi na drugih področjih zelo veliko, ampak moram spregovoriti o dejstvih, ki so plod drugačnih interesov nekaterih staršev, kar je pripeljalo do tega, da 6. 6. 2008 delavci in učenci OŠ Domžale ne vedo, kdo jih bo vodil od 1. julija dalje.
Zapleti imajo korenine v konfliktu med staršem in učiteljico, ki bi se lahko rešil s pogovorom. Starš je zahteval, da učiteljico zamenjam. Ker zakonske podlage ni bilo, tega nisem storila. Pravilnost moje odločitve sta kasneje potrdili inšpektorica Ministrstva za šolstvo in šport in informacijska pooblaščenka, kamor je bila vsa zadeva na zahtevo starša predana. Obe sta proučili vsa dejstva in ugotovili,
da ni bilo nobene kršitve. Ko je ista oseba v času teh dogodkov postala članica Sveta OŠ, imenovana s strani občine, so se konflikti prestavili na seje Sveta OŠ. Na dolgih in mučnih sejah od maja do septembra 2007 so bili izraženi številni dvomi v pravilnost finančnega poslovanja šole. Delovni načrt, kjer so bili uporabljeni vsi predpisani normativi, v septembru ni bil sprejet. Vprašljive naj bi bile celo obremenitve pedagoških delavcev. Delo svetov javnih zavodov poznam kot predstavnica občine v drugih svetih. Doslej sem bila 8 let članica sveta Glasbene šole, 8 let članica v Knjižnici Domžale, po 4 leta v Srednji šoli Domžale in v Centru za mlade, v letu 2007 v Vrtcu Domžale in v OŠ Dragomelj. Neutemeljene obtožbe in nesprejetje delovnega načrta so me spodbudili, da sem v septembru obvestila občino, da bom izstopila iz obeh svetov, ker sem na vsaki seji deležna neutemeljenih obtožb s strani člana Sveta OŠ, ki ga je občina imenovala v šolo, ki jo vodim. Občinski svet je zamenjal tega člana, lahko pa bi sprejel moj odstop! Delovanje članov Sveta OŠ iz vrst staršev, ki so temu članu že prej pritegnili, pa se je v naslednjih mesecih še zaostrilo. Mandata novi članici vse od oktobra 2007 do maja 2008 niso hoteli potrditi. Bojkotu se je pridružila članica sveta šole iz občinskih vrst: nasprotovala je potrditvi mandata članice, imenovani s strani iste občine! Sestanki Sveta OŠ so tudi po zamenjavi postali priložnost za izkazovanje premoči staršev proti članicam iz vrst delavcev. Seje so bile zelo pogoste, trajale so pozno v noč, ena celo 6 ur. Učinek vsega je bil, da se je večina gradiva zaradi nepomembnih napak (slovnične napake, oštevilčenje strani, manjši številski popravki itd ...) prelagalo s seje na sejo, mnogih gradiv pa še do danes niso sprejeli.
Na sedmih sejah so obravnavali finančni načrt, ga s tekstovnimi popravki na zahtevo staršev prestavljali s seje na sejo in ga končno z majhnimi številskimi popravki privedli do oblike, ki je bila tudi zanje ustrezna, vendar ga zopet niso sprejeli. Navzven pa so problem, da šola nima sprejetega finančnega načrta, oznajali kot hud prekršek. Finančni inšpektor z Ministrstva za finance (Urad za nadzor proračuna) pa tega v marcu 2008 ni ocenil kot prekršek. Pregledal je celotno finančno poslovanje šole in ga ocenil
stran
19
IZ NAŠIH SOL
%ws
K9
MM
Podružnična šola Krtina - veliko srce majhnega šolskega okoliša
Upihnili smo sto svečk
Maj je Podružnični šoli Krtina ter Krajevni skupnosti Krtina poleg tradicionalnih prazničnih dni, ki jih tudi sicer v maju na manjka, letos prinesel še vrsto slovesnosti ob stoletnici Podružnične osnovne šole Krtina, ki sicer spada pod Osnovno šolo Dob. Bilo je slovesno, kot že dolgo ne. Vse prireditve so bile dobro obiskane, predvsem pa vse organizirane in izvedene z veliko ljubeznijo do šole ter z iskrenim ponosom na vse njene uspehe v stoletni zgodovini. Posebej pomembno je, da so se v prireditve združila vsa društva in organizacije na tem območju naše občine, da so pri zagotavljanju finančnih sredstev v veliki meri poleg KS pomagali tudi domači obrtniki in podjetniki, sodelovali pa so tudi učiteljski kolektivi, tako matične kot podružnične šole, učenci in starši. Prav vsak je prispeval svoj delček k praznovanju zgodovine šole, ki je resnično veliko srce majhnega šolskega okoliša.
Pohod po šolskem okolišu šole Krtina
Prireditve, ki so od vseh sodelujočih zahtevala veliko energije, prostega časa, predvsem pa ljubezni do šole, so se začele 9. maja 2008, s pohodom po šolskem okolišu šole Krtina, kjer so bili glavni člani in članice Športnega društva Krti.
Razstava, zbornik in film
Slovesnosti so se nadaljevale z odprtjem razstave, kjer smo lahko občudovali predmete, ki so nas spominjali na minula desetletja. Velike pozornosti so bili deležni stari zvezki in knjige, puščice in črnilniki, pa tudi spričevala, fotografska gradiva, risbice, svoje stare pripomočke so razstavili čebelarji in še bi lahko naštevali. Posebej prijetno si je bilo ogledati film, kjer ni manjkalo vzklikov nekdanjih učencev, ki so se lahko ogledovali kot nastopajoči, igralci, plesalci ter ob tem nekateri že celo ugibali, ali niso njihovi otroci prav taki, kot so bili sami pred tremi, štirimi in več desetletji.
Poseben uspeh pomeni Zbornik, ki so ga pripravili Lidija Gomboc, Mateja Križman Jesenovec, Elizabeta Pirnat, Marija Smrkolj in Samo Zadravec.
Po uvodniku, v katerem župan ugotavlja, da je šola srce šolskega okoliša, in pozdravu Janeza Avsca, predsednika Sveta KS Krtina, ki ob šoli čestita prav vsem, ki so kadarkoli preživljali v njej otroštvo, lahko, preden se lotimo vsebine, preberemo še uvodnik Barbke Drobnič, ravnateljice OŠ Dob, ter Mojce Smrkolj, vodje podružnične šole, ki svoj prijazni nagovor zaključuje z upanjem, da z
željami (ureditev prometne problematike in nova jedilnica ter večja telovadnica) ne posega predaleč v prihodnost. Sledi poglavje o šolski stavbi pred	2. svetovno vojno z bogatimi ilustriracijami, pregled števila učencev, predstavitev zaposlenih učiteljev, posebej zanimivi pa so spomini nekdanjih delavcev šole, med katerimi lahko preberemo spomine Jelke Andrejka por. Markovšek, Betke Potočnik, Drage Jeretina Anžin, Štefke Ra-movž, kuharice, snažilke in hišnice Jožice Jenc, vzgojiteljice Jane Loboda, zanimivi pa so tudi spomini nekdanjih učencev o dejavnosti na šoli. Zbornik odlikuje bogato fotografsko gradivo o pevskem zboru, dramskem in ročnodelskem krožku, šolskih prireditvah, pohodih, izletih in poučnih ekskurzijah. Veliko lahko preberemo tudi o kr-tinski šoli danes, predstavljajo pa se tudi učenci, ki odgovarjajo na vprašanja, »Zakaj pa jaz hodim v šolo, zakaj sem vesel, ker obiskujem šolo v Krtini?«. Avtorjem Zbornika iskrene čestitke!
Vse najboljše babica - šola Krtina !
v
Se pomnite t'ršice ... učitelji/ce?
»Vstopiti v podružnično šolo je poseben zaklad, ki ga niso deležni vsi osnovnošolci v Sloveniji, zato bomo s posebno skrbnostjo pazili nanjo ...,« so bile uvodne besede ravnateljice OŠ Dob Barbke Drobnič, ko je na prireditvi ob stoletnici Osnovne šole Krtina, pozdravila prisotne na slovesnosti. Na prireditvi so nas učenci s svojimi nastopi popeljali skozi čas, ki je skozi stoletje dodobra spremenil navade in način poučevanja - od strogo avtoritarnega učiteljevega režima do demokratično popustljivejše-ga, ki je vsakodnevno pod drobnogledom staršev, otrok in tudi učiteljev »nasprotnega tabora«. Za nobenega od režimov ne moremo reči, da je najboljši, lahko pa rečemo, da so danes drugačni otroci. Pa zopet ne po svoji krivdi ali zaslugah. Spreminja se svet, spreminjamo se ljudje, spreminjajo se sistemi, spreminjajo se otroci, le šola v Krtini je ostajala vedno enaka. Pa se bo, obljubljajo, tudi to spremenilo! Ob podpori vodstva šole, entuziazmu učiteljic v Krtini, dobri volji domačih obrtnikov in podjetnikov ter nenazadnje KS Krtina, Občine Domžale ter somišljenikov krajanov, se je notranjost šole že začela spreminjati. Menda pa ne bo ostalo samo pri notranjosti, kajti »... šolaje stara in šolo boli ...,«je dejal petošolec Aleš Stražar v svoji pesmi:
Šolaje ponoči sama in čaka na jutro.
Ko pa pridemo mi, šola oživi!
Nato opravi svoje vsakdanje delo in se razsvetli.
Otroci pomagamo ji, da se skupaj drži, včasih pa
skačemo in to jo boli.
Za šolo Krtina torej prihajajo boljši časi. Obnovljena telovadnica je seveda začasna rešitev, saj ne omogoča normalnega pouka športne vzgoje, prav tako šola še nima jedilnice. Po dolgem času se je nekaj premaknilo na bolje in ravnateljica Barbka Drobnič je prisluhnila argumentom učiteljic in staršev, ki s(m)o postajali že neučakani. Čeprav je ravnateljica še precej »nova« v našem okolišu, lahko rečemo, da je še pravočasno začutila, kako diha naš kraj, ter da nam za našo šolo ni in ne bo nikoli vseeno! Spoštujemo in cenimo trud učiteljic na naši podružnici in smo vsak dan bolj veseli, da so skupaj z ravnateljico »voz« potegnile naprej. Na tem vozu sedijo naši otroci, sedeli bodo otroci naših novih sokraja-nov, ki jih je vsak dan več. Skupaj se veselimo širitve in napredka našega kraja - veselimo se prenovljene šole! Veselimo se nove telovadnice in nove jedilnice! Saj bosta kmalu zrasli, kajne?! Drugače vzamemo zabavo ob stoletnici nazaj!
Božena Drnovšek
Kulturna prireditev v Letnem gledališču Studenec
15. maj je bil še posebej prazničen. Prepričana sem, da v šolskem okolišu ni bilo domačije, iz katere ne bi vsaj nekdo prišel v dobro zasedeno letno gledališče, kjer so se slovesnosti še posebej veselili nekdanji učenci, med njimi tudi tisti, ki so šolo obiskovali pred več kot sedmimi ali celo osmimi desetletji. Najbrž se je marsikomu utrnila solza, ko je poslušal o zgodovini šole, ki so jo obujali učenci v starih šolskih klopeh pod budnim očesom »nekdanje« gospe učiteljice, ter se najbrž velikokrat nasmehnil, ko je prisluhnil razigrani igri današnjih otrok. Prireditev, na kateri je spregovorila ravnateljica OŠ Dob, v imenu občine pa obiskovalce pozdravila podžupanja Andreja Jarc Pogačnik, je bila pester pregled vseh znanj in spretnosti učencev in učenk, ki znajo pripovedovati zgodbe, recitirati, plesati nekdanje in moderne plese, peti, predvsem pa razsipati prijetno otroštvo vsem, ki si tega želijo. Nemajhno presenečenje je bil nastop učiteljskega pevskega zbora, spontani aplavzi pa so bili namenjeni tudi vsem, ki sta jim šoli za njihovo pomoč podelili priznanja. A to še ni bil konec prazničnega dne. Iz letnega gledališča smo se napotili do šole, si še enkrat ogledali razstavo ter film, nato pa prijetno poklepetali na družabnem srečanju, kjer so nas prijetno zabavali Gamsi, vsi nekdanji učenci šole Krtina, svoje moči so merili odbojkarji, čas pa smo si lahko popestrili tudi z obiskom stojnic, kjer so se z gradivi o svojem delu pa tudi kakšnim priboljškom predstavljala domača društva: KUD Miran Jarc, PGD Studenec, TD Rača, ŠD Krti, ČD Domžale-Krtina in PD Moravče. Če bi Podružnična osnovna šola Krtina, ki so ji spekli tudi pravo roj stnodnevno torto, znala govoriti, bi zanesljivo pohvalila vse, ki so sodelovali na njenem stotem rojstnem dnevu in na vprašanje iz naslova ene od pesmi: »Preljubo veselje, oj, kje si doma,« zanesljivo odgovorila: »V Podružnični osnovni šoli Krtina,« ter bila ob tem ponosna na vse, ki so kadarkoli prestopili njen šolski prag, saj je niso nikoli pozabili in se je radi spominjajo. Naj s podobnimi občutki prijetno preživetega otroštva v šoli Krtina odhajajo tudi vsi naslednji rodovi!
Vera Vojska
pozitivno. Člani Sveta OŠ so vedeli, da bo v tem šolskem letu postopek za imenovanje ravnateljice, zato je »zakon ulice« v času od oktobra do maja intenzivno deloval. Najbolj pripravne so bile strokovne ekskurzije, ki jih delavci šole v veliki meri financiramo sami, ostalo pa se načrtuje iz sredstev za izobraževanje; namenskost porabe je potrdil finančni inšpektor! »Obremenilnih dokazov« je bilo tako dovolj. Pridružila se je še ocena staršev, ki je nedvoumno potrdila, da ravnateljica OŠ Domžale zavira razvoj šole; razlog: gradiva za Svet staršev so neustrezno pripravljena. Uspešnost šole se torej po mnenju nekaterih staršev meri po tem, kako so pripravljena gradiva za Svet staršev, za kar je v prvi vrsti zadolžena predsednica tega sveta. Na seji 24. 4. 2008 je bilo na dnevnem redu imenovanje ravnateljice. Člani Sveta OŠ so pregledali mnenje učiteljskega zbora, ki je izražalo podporo sedanji ravnateljici, mnenje Občine Domžale, ki je prav tako dala prednost njej in nato mnenje Sveta staršev, ki je dalo prednost drugi kandidatki. Zaradi nepopolnega Sveta OŠ (še vedno niso potrdili mandata novi članici) je lahko glasovalo le 8 članov in rezultat 4 : 4 je pomenil pat pozicijo. S posebnim dopisom sem opozorila občino, da Svet OŠ ne deluje v popolni sestavi in jo pozvala k rešitvi, čeprav smo jih sproti obveščali o delu tega organa.
V petek, 16. maja, je prispela na Urad župana anonimka, da sem z županovo pomočjo oškodovala občinski in državni proračun za 50.000 evrov. Te niso najprej poslali na policijo, kamor bi sodila, ampak so jo še isti dan posredovali občinskim članicam v Svetu OŠ. Za njeno vsebino so izvedeli tudi predstavniki Sveta staršev. Na usklajevalnem sestanku pri županu so se dogovorili o tem, kako bodo izvedli konstituiranje Sveta OŠ. In kot se je izkazalo naslednji dan, je anonimka omogočila poenotenje zunanjih članov Sveta OŠ pri glasovanju za vršilko dolžnosti ravnatelja. Vsi glasovi, razen glasovi učiteljev, so bili proti sedanji ravnateljici. Glasovanje o edini kandidatki je bilo na zahtevo predstavnice občine sicer tajno, vendar so članice sveta iz vrst delavcev svoj pozitivni glas pred glasovanjem obrazložile. Sledile so mnenju svoje baze, ki mi je že drugič v tem postopku dala podporo. Ne morem pa tega trditi za občinske članice, ki naj bi glasovale »po svoji vesti«, kljub drugačni oceni občinskega sveta. Ker pa šola ne more biti brez vodstva, so brez njenega soglasja na delovno mesto v. d. ravnateljice imenovali pomočnico ravnateljice, ki pa je čez nekaj dni s tega me-
sta odstopila.
Kljub vsem dokazom, da je resnica o delu šole in ravnateljice drugačna, kot je to ocenilo šest članov Sveta OŠ, se dogodkov ne da obrniti nazaj. Tako je danes, 6. junija, šola še brez v. d. ravnatelja, ki bi jo vodil od 1. 7. 2008 dalje. S svojimi sodelavci, nekateri me na moji službeni poti v OŠ Domžale spremljajo že 30 let, sem pripravljena tudi v bodoče deliti dobro in zlo. Poleg napak, ki sem jih zagotovo storila, so v mojem delu našli tudi pozitivne elemente, očitno dovolj prepričljive, da so me za vseh sedem mandatov izvolili soglasno. Pri zadnjem, osmem, pa tudi njihova dvakratna podpora ni bila dovolj, ampak so odločili zunanji člani Sveta OŠ, katerih glasovanje je usmerjala anonimka, ne pa rezultati dolgoletnega dela in pozitivna poročila treh državnih inšpekcij.
mag. Jožica Polanc, ravnateljca OŠ Domžale do 30. 6. 08
Osnovni šoli Rodica in Roje sodelujeta s Centrom za razvoj Litija
Na Centru za razvoj Litija smo v aprilu pripravili nagradni natečaj za osnovne šole devetih občin, ki so vključene v projekt Trkamo na vrata dediščine. Osnovnošolce želimo aktivno vključiti v snovanje turističnega razvoja domačega kraja in območja. Zbirali smo informacije o naravni in kulturni dediščini, tradicionalni kulinariki, običajih, prireditvah in domačih obrteh. Iz občine Domžale sta se odzvali osnovni šoli Rodica in Roje. Izdelki, ki so jih pripravili učenke in učenci pod mentorstvom učiteljic, so kakovostno pripravljeni. Pri proučevanju kulturne in naravne dediščine so se usmerili tako v snovno kot tudi nesnovno dediščino: od domačij, gradov, arheoloških izkopanin do predmetov in ljudskega izročila. Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo vsem sodelujočim učenkam in učencem Osnovne šole Roje in Osnovne šole Rodica, ki so pod mentorstvom Ide Zupanc in Urške Grilc (OŠ Roje) ter Vilme Vrtačnik Merčun (OŠ Ro-dica) zbirali informacije. Vsi zbrani
podatki nam bodo služili pri oblikovanju turističnih programov. Ker želimo spodbuditi delovanje mladih na področju dediščine, smo se odločili, da vsaki sodelujoči šoli v okviru projekta Trkamo na vrata dediščine podarimo diktafon, ki jim bo omogočal nadaljnje kakovostno zbiranje podatkov na terenu.
Adela Ramovš, Center za razvoj Litija www.razvoj.si
Zaključek tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani
Karner. Bili so res uspešni. Iskrene čestitke! Skupaj z zmagovalnimi razredi ostalih šol so bili povabljeni na zaključno prireditev v dvorano Tivoli v Ljubljano. Otroci dobijo tudi darila (zobne paste podjetja Lek). Posebno pohvalo si zaslužijo tudi otroci, učiteljice in varuhinje iz OS Roje. Najbolj uspešni so bili otroci OVI I. A, OVI I. B in otroci 3. razreda. Pri čiščenju zob so jim aktivno pomagale Marta Krt, Natalija Šimenc, Martina Volčini, Marija Rozman in Anka Kunaver. S svojo pomočjo so nedvomno zelo prispevale k zdravju zob otrok. S pomočjo sponzorjev (Glaxo Smith Kline, Wrigley d. o. o., Colgate-Palmolive, Flegis d. o. o., Dana d. d. in Banka Domžale) je bila izdana knjižica Kako si je Jure skoraj pozabil umiti zobe. Otroci, ki so knjižice pobarvali, bodo nagrajeni z izdelki sponzorjev. Največja nagrada pa je spoznanje o pomenu čistoče zob in posledično zdravi zobje. Z željo, da bi bilo takih otrok čim več, vas vse skupaj prav lepo pozdravljava.
Letos je potekalo že 25. leto »Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani«.
Izvaja se pod strokovnim vodstvom Stomatološke sekcije in generalnim pokroviteljstvom podjetja Lek. V akcijo je vključena večina šol po Sloveniji. V ZD Domžale izvajamo to tekmovanje štiriindvajseto leto, na desetih osnovnih šolah s šestimi podružnicami ter na šoli za otroke s posebnimi potrebami Roje. V akcijo so zajete šole občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Vključeni so otroci od 1.-5. razreda devetletke, na OŠ Roje pa vsi. Otroke večkrat letno nenapovedano pokličemo na pregled čistoče zob in jih ob dobrem rezultatu nagradimo z lepo štampiljko (veseli zobek), zbirajo pa tudi nalepke. Na koncu šolskega leta dobijo priznanje, najboljši pa še posebne nalepke, izdelane prav v ta namen. V veliko pomoč so nam učitelji/ce, ki otroke vsakodnevno spodbujajo. Seveda pa otroci dosegajo najboljše rezultate čistosti zob, če imajo spodbudo, nadzor in aktivno pomoč staršev doma. Letošnji regijski zmagovalci prihajajo iz OS Trzin. Zmagalo je 25 otrok 2. B razreda z učiteljico Andrejo
Tina Šircelj-Kosec, dipl.med.sestra Nataša Jeras, dipl. med. sestra
W
Plavanje v OS Roje
Smo šola s prilagojenim programom, kjer usposabljamo otroke z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Naše učence želimo pripraviti predvsem na samostojnejše življenje v skrbi za samega sebe.
V tem šolskem letu izvajamo inovacijski projekt Spodbujanje telesnega, socialnega in čustvenega področja preko učenja plavanja. Zato smo organizirali nadstandardno dejavnost - plavanje. Nekateri učenci so od oktobra do aprila enkrat tedensko redno plavali v pokritem bazenu Zavoda za usposa-bljenje invalidne mladine v Kamniku. Dva učenca sta urila prsno in hrbtno tehniko, dva učenca sta se učila prsne tehnike, dve učenki, ki sta potrebovali stalno vodenje, pa sta se sproščali v vodi z drsenjem, rotacijami ... Za oddelke posebnega programa vzgoje in izobraževanj a ter razvojni oddelek smo organizirali tudi plavalne dneve v Termah Snovik. Tokrat so se učenci učili plavanja individualno. Nekateri so samostojno plavali v vodi, nekatere učence pa smo navajali na plavanje s plavalni-
mi pripomočki - »črvi« in deskami. Dva učenca sta premagala strah in zadnji plavalni dan s »črvom« plavala samostojno. Tudi otroci iz razvojnega oddelka - vrtca so se uspešno prilagajali na vodo oziroma odpravljali strah. V vodi so radi čo-fotali, drseli ob opori oziroma »počivali na vodi«, poslušali petje pesmic in se naučili, da morajo biti v vodi previdni. Vsi otroci so pridobili na samozavesti, v vodi so se radi sproščali (zlasti v »jakuzziju«, v vodnem toku, na »vodni postelji«
-	masaži z mehurčki), topla voda je blagodejno vplivala na zakrčenost in otrdelost mišic. Pridobili so dragocene izkušnje na področju samostojnosti
-	v skrbi zase, saj so se morali čimbolj samostojno obleči v kopalke, si
posušiti lase, se obleči ipd.
Osebje Term Snovik in večina obiskovalcev bazena so nas lepo sprejeli in občudovali, ker so videli, kaj zmorejo naši učenci in kako se trudijo pri plavanju. Kljub temu pa je nekatere ljudi zmotila naša prisotnost na bazenu, kar so nam tudi povedali. Očitno nekateri ljudje še vedno ne sprejemajo otrok s posebnimi potrebami oziroma ne zmorejo sprejeti drugačnosti. Kaj pa vi? Prisrčno bi se radi zahvalili donatorjem, Obrtni zbornici Domžale in podjetju Termit Moravče, ki sta omogočila našim učencem učenje v vodnem okolju.
Urška Grilc
MLADI / SOLE
stran
20
Gibaj se in se druži!
Take in drugačne akivnost pripravljajo naša športna društva, mestne občine in vsi, ki jih šport veseli. Študentski klub Domžale celotno dogajanje še približa in olajša vse organizacijske priprave. Poskrbi, da varno prideš na štartno pozicijo, tam te čaka okrepčilo in ko zmagaš ter prideš do cilja, te zopet čaka prevoz, ki te utrujeno/utrujenega, a zadovoljno/zadovoljnega pripelje do doma.
Kaj ponujamo ...
28. junija se bo zgodil 30. kolesarski maraton okoli Pohorja. Štart in cilj sta v Mariboru, trase pa so različno dolge in primerne za vsakogar - za ljubiteljske kolesarje in tiste z resnejšim pristopom. Dolžine prog
so 150 km, 70 km, 50 km in 30 km. Za super dan boste člani odšteli le 10 evrov, nečlani pa 20 evrov. Cena vključuje prevoz, malico in večerjo ob prijavi v klubu do 23. 6. 2008.
Za vse ljubitelje teka
Gremo tudi na 27. mednarodni maraton Franja BTC City in mali maraton Franja, ki bosta 15. junija, ob 9. uri v BTC Ljubljana. Za vse, ki pridno trenirate in ste kondicijsko pripravljeni, je maraton Franja tista prava odločitev.
Maraton Franja: Ljubljana BTC-Vrh-nika-Logatec-Kalce-Idrija-Želin-Cerkno-Kladje-Škofja Loka-Vo-dice-Tacen-Ljubljana BTC, skupaj 156 km.
Vsi tisti, ki si želite le dobro izkoristiti aktiven dan v dobri družbi in na zraku, se lahko udeležite malega maratona Franja: Ljubljana BTC-Dobrova-Horjul-Vrzdenec-Lucine-Gorenja vas-Škofja Loka-Vodice-Tacen-Ljubljana BTC, skupaj 97 km. Ob prijavi do 13. junija člani plačate
le 25 evrov, ostali pa 30 evrov. V ceno je vključena štartnina z darili organizatorja (energetski del, dva napitka, okrepčila ob poti, malica, pijača na cilju) in prevoz za tiste, ki se prijavijo med prvimi.
Vsi, ki niste ravno športniki po duši ali pa ste bolj pasivni športniki, ki šport gledate raje kot da bi se ste aktivno udeleževali, imamo pravo stvar za vas. Ogled tekem EURO 2008! V četrtek, 12. junija 2008, si bomo v Celovcu ogledali tekmo Hrvaška : Nemčija na 40-metrskem platnu v coni za navijače v centru mesta, kjer bo že popoldne animacijski program z DJ-i. Gremo ob 11. uri izpred ŠKD, tekma se zacne ob 20.45, po končani tekmi pa se vrnemo nazaj. Za prevoz in popotnico boste clani odšteli le 3 evre, nečlani pa 5 evrov! Cena je res navijaška, zato ne odlašaj in pojdi z nami!
Toliko aktivnosti in zabave ponuja Študentski klub Domžale! Poglej našo spletno stran www.studentski-klub.si in zagotovo boš našel/našla kaj zase in za svojo dušico! Naj le še opozorim na Kopalkanje, ki bo 27. junija na domžalskem bazenu z drum'n'bass ritmi, pa klubsko žuranje na morju, obisk Italije in še mnogo drugega! Toplo si vabljen/a tudi v prenovljene klubske prostore na Kolodvorski 8 v Domžalah, kjer lahko nekaj popiješ, »posrfaš« po spletu, si kaj »sprintaš« in še mnogo vec! Se vidimo!
Ana Strnad, Študentski klub Domžale
CENTER ZA MLADE DOMŽALE, Ljubljanska 58, DOMŽALE info@czm-domzale.si, Tel.: 01 722 66 00
razpisuje
2. mednarodni fotografski natečaj ČUSTVA
do 30. oktobra 2008
• Temi:
-	a) ČUSTVA
-	b) PROSTA
•	Rok oddaje: 30. 10. 2008
•	Vsak avtor lahko sodeluje z
do 4 fotografijami v posamezni kategoriji.
•	Sprejemamo dela v digitalni obliki (JEPG formatu) na CD-ju ali DVD-ju. Minimalna ločljivost
1024 x 786 točk. • Žirija bo podelila zlato, srebrno in bronasto medaljo ter do šest (6) diplom (v vsaki kategoriji).
•	Prijavnico in dodatne informacije dobite na spletni strani www.czm-domzale.si ali osebno
v CZM-ju
•	Kotizacija: 10 €/avtorja
Mednarodna nagrada za mlade domžalske fotografinje
Letos je v Žililni na Hrvaškem potekal 30. FIAP Print Biennal. Tekmovanja se je udeležilo deset mladih fotografov iz Slovenije, med njimi tudi štiričlanska skupina mladih nadebudnih fotografinj iz Centra za mlade Domžale pod vodstvom svoje mentorice Mateje Absec. Skupino so sestavljale Kim Habjan, Ada Muja-novič, Lea Romih ter Ivana Tucelj. V kategoriji do 16 let so žirijo prepričale z izjemnimi fotografijami ter osvojile zlato medaljo. Zaupala so nam svoja občutenja ob velikem dosežku in načrte za prihodnost.
LEA
Kaj ti pomeni sama fotografija in ali preko nje izražaš svoja trenutna čustva, razpoloženje?
Preko fotografije lahko izrazim vso svojo energijo, čustva in razpoloženje in prav zaradi tega mi fotografija pomeni veliko. Prek nje se izživim in tako pokažem tudi del sebe.
Kaj najraje postaviš pred objektiv?
Najraje fotografiram naravo, ker nam daje moč in energijo, zato so tudi fotografije narave najlepše in unikatne.
IVANA
Kdo te je navdušil za fotografijo?
Že od nekdaj sem rada fotografirala, za ta foto natečaj pa me je navdušila naša mentorica Mateja, s katero že kar nekaj časa sodelujemo in nemalokrat posnamemo kakšno zanimivo fotografijo.
Kakršnakoli nagrada ti zagotovo vlije dodatno motivacijo in da nov zagon. Kakšni so tvoji načrti za prihodnost glede fotografije?
Da. Nagrada mi je prav zagotovo dala dodatno motivacijo in nov zagon. V prihodnosti želim še naprej posvečati svoj prosti čas fotografiji in obiskovati Center za mlade, kjer se bomo še naprej trudili, da boste še slišali za nas „mlade fotografe."
ADA
Kako izbiraš motiv oziroma temo fotografije in ali je to odvisno tudi od tvojega razpoloženja?
Temo imam včasih dano vnaprej in se moram po njej ravnati. Kadar pa teme ni oziroma je prosta, je le ta odvisna od mojega razpoloženja.
Zakaj si se odločila, da boš sodelovala na tem foto natečaju?
Na razpis se je prijavila tudi moja prijateljica, zato sem poskusila tudi jaz in poslala fotografijo. Poleg tega pa mi je bil izziv poslati svojo fotografijo na mednarodni natečaj, saj je ta potekal na Slovaškem. Najlepše pa je, da sem si pridobila veliko novih izkušenj in da znam opazovati in izbirati motiv. Na nagrado pa sem zelo ponosna.
KIM
Kje si izvedela za ta fotonatečaj in zakaj si se odločila, da boš na njem sodelovala?
Za foto natečaj sem izvedela na Centru za mlade, pravzaprav od naše mentorice Mateje, ki nam vedno posreduje vse nove informacije o foto natečajih in zanimivostih na področju fotografije. Za ta natečaj sem se odločila, ker se mi je ponudila priložnost pobliže spoznati svet fotografije poleg tega pa mi je uspel zelo lep motiv, pa sem si rekla: „Zakaj pa ne?" Tako sta bili dve moji fotografiji poslani na Slovaško, kjer smo osvojili zlato medaljo. Izkazalo se je, da ideja, da bi sodelovala na tem fotonatečaju sploh ni bila tako slaba, pravzaprav je bila odlična.
Eno od fotografij si naslovila Ujeta. Kaj ti v življenju pomeni biti ujeta? Kje si dobila navdih za to fotografijo?
Ob besedi ujeta najprej pomislim na nek zaprt prostor, kjer nimaš pravice izraziti svojega mnenja. Navdih sem dobila v vsakdanjem življenju. Vsi smo kdaj ujeti, pa naj bo to v sobi ali našem notranjem mišljenju.
Saša in Mateja Vesel
v
Uspeh učencev OŠ Domžale
V petek, 23. maja, je minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani podelil priznanja najboljšim tekmovalcem na državnih tekmovanjih iz znanja v okviru Festivala ustvarjalnosti in inova-tivnosti pri učenju.
Na razstaviščnem prostoru so učenci in dijaki šol, ki so se prijavile na festival, razstavili svoje izdelke in predstavili raziskovalne naloge. Tekmovalci so morali ves čas zbrano odgovarjati na vsa vprašanja obiskovalcev, med katerimi so bili tudi člani komisij, ki so jih ocenjevale. Z učenci OŠ Domžale je bil njihov mentor, Bela Szomi Kralj, ki jih je spodbujal, če je bilo potrebno pa tudi potegnil iz zagate, saj je vedel, koliko truda in prostega časa so vložili v projekt.
Na tekmovanju Iz učenčeve domače delavnice so učenci OŠ Domžale predstavili postavljanje in nadgradi-tev domače strani iz astronomije in predstavili izdelavo in uporabnost All-sky (vsenebne) kamere. Andraž Novak in Matic Erdani, učenca 8. a razreda, ter Klemen Ru-tar in Matic Robida, učenca 9. a razreda, so dosegli drugo in tretje mesto in osvojili štiri zlata priznanja. Na tekmovanju filmov pa je Klemen
Rutar predstavil film Navidezno gibanje sonca in ozvezdij po nebu in tudi osvojil zlato priznanje. Matic Erdani in Andraž Novak sta prejela še priznanje za izjemen uspeh na Tekmovanju mladih tehnikov, ESE 2008, in bosta v juliju z nagrajenima raziskovalnima nalogama iz astronomije zastopala Slovenijo na srečanju mladih tehnikov Evrope v Budimpešti.
Verjamem, da komisije ni bilo težko prepričati, saj so imeli tekmovalci OŠ Domžale dober in drag projekt, ki ga je v celoti financirala šola ter odličnega mentorja, ki jih je navdušil in nadgradil njihovo znanje astronomije. Imeli so tudi dovolj izkušenj,
ki so jih nabirali na različnih nočnih taborih po vsej Sloveniji. Fotografirali so tam, kjer je svetlobna onesnaženost neba manjša in so ozvezdja, ki so jih vsakih 30 sekund rafalno fotografirali s fotoaparatom Canon EOS20 na All-sky kameri, bolj vidna.
Čestitam vsem tekmovalcem in mentorju za dosežen uspeh in hvala vodstvu šole za vso podporo. Zavedati se moramo, da so otroci najbolj vedoželjni in uspešni, kadar je med njimi, učitelji in starši sproščeno in ustvarjalno vzdušje. Tega pa pri tem zahtevnem projektu ni manjkalo.
Martina Erdani
Pomladni dan v državnem zboru
v
OŠ Venclja Perka
V četrtek, 29. maja, smo se z mladimi zbrali v mali dvorani Državnega zbora, kjer je potekal projekt »Pomladni dan v Državnem zboru«, ki ga je vodil predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, Anton Kokalj. Namen tega tradicionalnega projekta, ki je letos potekal že šestič, je izboljšati poznavanje EU in njenih institucij med mladimi. Tema letošnjega projekta je »Premostimo kulturne razlike z dialogom« in sovpada s pobudo za »Evropsko leto medkulturnega dialoga«.
Ta projekt daje enkratno priložnost mladim, da se aktivno vključijo in izmenjajo svoja mnenja o Evropski uniji, sklepajo nova prijateljstva ter spoznajo evropske vrednote. Ob dejavnostih projekta se mladi ozaveščajo o kulturni raznolikosti, odpirajo številna vprašanja ter s sodelovanjem iščejo odgovore nanje. V projekt se vključujejo tudi lokalni, državni in evropski politiki ter druge javne osebnosti, ki se z mladimi pogovarjajo o Evropi in o delu, ki ga kot javne osebnosti opravljajo ter tako učence in učitelje iz različnih kulturnih ozadij spodbudijo k vzpostavljanju dialoga, ki bo pripomogel k boljšem medsebojnem poznavanju in bo opravil s predsodki ter stereotipi. Prijavljenih je bilo štirideset šol iz cele Slovenije s predstavniki zamejskih šol iz Italije in Avstrije. Iz OŠ Venclja Perka Domžale smo v Državni zbor odšli predstavnika Skupnosti učencev šole Maja Žugec ter Žan Čarman Radojkovic z mentorico Petro Korošec. V mali dvorani Državnega zbora nas je v uvodnem nagovoru pozdravil Predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, Anton Kokalj in poudaril, kako pomemben je medkulturni dialog za stabilno in složno Evropo in sobivanje vseh evropskih državljanov.
Udeležence so nagovorile vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, mag. Mihela Zupančič, državna sekretarka z Ministrstva za šolstvo in šport, dr. Alenka Šverc, članica skupine za Pomladni dan, Magdalena Bobek, in evropska poslanka Ljudmila Novak. Ogledali
smo si tudi avdio in video posnetek nagovora Jana Figela, evropskega komisarja za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mlade. Sledila je predstavitev razmišljanj v obliki esejev predstavnikov učencev in dijakov o temah, povezanih s tematiko medkulturnega dialoga. Dotaknili so se raznolikosti narodov, emigracij, jezikovne raznolikosti ter manjšin. Eseje je popestrila dijakinja iz Celovca, ki je na rog zaigrala evropsko himno. Vrhunec dogajanj pa je bil med odmorom, ko je udeležence prireditve pozdravil predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk, in z mladimi izmenjal nekaj besed ter sodeloval tudi na skupinskem fotografiranju. Pogostili smo se z dobrotami iz cele Slovenije, nato pa nadaljevali z razpravo. Mladi so gostom postavljali vprašanja glede vstopa Turčije v EU, o jezikovni raznolikosti v EU, meji s Hrvaško, o možnosti izobraževanja mladih, vpliva mladih v politiki in infla-ciji.Na zastavljena vprašanja so z veseljem odgovarjali veleposlaniki držav članic EU, poslanka v Evropskem parlamentu ter ostali gostje. Na koncu našega zanimivega srečanja smo na Trgu republike ob zvokih Ode radosti spustili v zrak golobice kot znak pomembnosti premošča-nja medkulturnih razlik z dialogom. Ta čast je pripadla tudi našemu učencu Žanu.
Petra Korošec, mentorica SU Š
Osnovna šola Rodica
V soboto, 24. maja, smo se na naši šoli pomerili v športnih igrah, hkrati pa smo tudi praznovali evropski Pomladni dan, ki je letos mlade združil v razpravi o medkulturnem povezovanju.
Najprej sta dve ekipi učencev, ki obiskujejo izbirni predmet retorika, debatirali na trditev: »Olimpijske igre spodbujajo medkulturno povezovanje.« Na afirmacijski strani so bili Monika, Lucija, Uroš, na negacijski pa Vesna, Tja-ša, Žana, Jan in Eva. Zmagali so devetošolci, ki so bili proti debatni trditvi in so menili, da olimpij ske igre bolj spodbujajo jemanje nedovoljenih poživil, tekmovalnost in iskanje zaslužka kot prijateljstvo in medkulturno povezovanje. Po razglasitvi zmagovalcev je sledilo še predvajanje dveh kratkih filmov, ki so ju v lanskem šolskem letu posneli naši mladi ustvarjalci. Dva učenca, Katarina Čer-melj in Marko Glavič, pa sta se udeležila tudi Pomladnega dne v Državnem zboru v četrtek, 29. maja. Pred vrstniki in visokimi političnimi gosti je Katarina spregovorila o tem, kaj ji pomeni kultura lastnega naroda. Povedala je, da je kultura pomemben del našega življenja in nam pomaga ogovoriti na vprašanje, kdo pravzaprav smo in kam spadamo. Z mladimi govorci se je v odmoru srečal tudi predsednik države, dr. Danilo Türk. Prijetno druženje se je končalo s spustom belih golobic s Trga republike v znak pomembnosti medkulturnega dialoga.
Žana Marin in Irena Lapanje
Obisk čebelarja na Osnovni šoli Domžale
Naša šola je že tretje leto vključena v projekt Ljudsko izročilo. Vsa ta leta smo na šoli organizirali različne dejavnosti, ki so povezane s preteklostjo in se prenašajo iz roda v rod. Učiteljice in vzgojiteljice v 1. razredu devetletke smo se letos odločile, da bomo v okviru projekta k nam povabile domžalskega čebelarja, gospoda Marjana Košaka, ki je hkrati tudi dedek naše učenke.
Gospod Košak se s čebelarstvom ukvarja že vrsto let. Mladim radovednežem je posredoval veliko pomembnih informacij o čebeli -kranjski sivki, ki je letos še posebno ogrožena. Za lažje razumevanje je s seboj prinesel slike in različne čebelarske pripomočke, ki so sijih učenci z zanimanjem ogledali. Čebelarju so zastavljali zanimiva vprašanja,
na katera jim je odgovoril podrobno in primerno starostni stopnji. Ob zaključku prijetnega srečanja nas je gospod Košak povabil na razstavo o čebelarstvu, ki bo v Domžalah organizirana v jesenskem času. Z veseljem smo mu obljubili, da
pridemo, ker menimo, da je nekaj svoje ljubezni do čebelic, tako kot jim pravi gospod Košak, na tem srečanju prenesel tudi na mladi rod.
Aleksandra Starin, učiteljica
stran
21
MLADI / STAREJSI
Astronomski tabor
Kum 2008
Učenci iz Osnovne šole Domžale se vsako leto udeležimo astronomskega tabora. Letošnjega, ki je bil 7. in 8. maja na Kumu, se je udeležilo 30 učencev. V sredo, 7. maja, smo se ob 13.00 odpravili izpred OŠ Domžale. V Dobu se je ekipi pridružil še učitelj fizike Samo Zadravec. Med vožnjo v avtobusu nam je učitelj Bela Szomi Kralj razdelil učne liste, ki smo jih prebrali, nato pa smo o vajah razpravljali.
Ko smo prispeli na Kum, je bilo potrebno vso opremo in prtljago znositi od avtobusa na teraso pri domu. Ker smo bili razdeljeni v šest skupin,
smo takoj postavili opremo in začeli z dnevnimi vajami, ki so bile za vse skupine enake. Izmerili smo čistost ozračja, izračunali Wolfovo število, ki nam pove kako aktivno je Sonce v času opazovanja, izračunali solarno konstanto, s prostim očesom pa smo ugotavljali oddaljenost hribov glede na barvo. Opazovali smo tudi Sončeve pege.
Ker je bilo v času našega opazovanja Sonce slabo aktivno, smo na fotografijah njegove površine opazili le eno pego. S pomočjo spletne kamere in refraktorja je Brane Vasiljevič pripravil opazovanje Sončevih protuberanc. Ko se je stemnilo, smo po skupinah nadaljevali delo z nočnimi vajami, ki pa niso bile enake za vse skupine. 1. in 2. skupina, ki staju vodila Klemen Rutar in Andraž Novak, sta s pomočjo teleskopa Meade LX 200 in spletne kamere naredili niz podosvetljenih fotografij (film) Saturna in Jupitra,
nato pa so v programu Registax4 slike zlepili v eno - kvalitetnejšo. Kasneje so preizkusili tudi delovanje CCD kamere, ki pa ni prinesla velikih uspehov - medtem ko so program zagnali, se je zdanilo. 3. in 4. skupina, katerih vodji sta bili Gala Andric Rebolj in Maša Travlja-nin, so fotografirali ozvezdja, Rimsko cesto, panoramo neba ..., nato pa je na posnetkih s pomočjo programa Photoshop označil in poimenoval objekte učenec Jaka Kosec. S pomočjo nevodenega teleskopa so člani teh dveh skupin poiskali in si ogledali nekaj M objektov in planetov. Člani 5. skupine, katerih vodja je bil učenec Martin Ivanuša, so s pomočjo Martinovega nevodenega teleskopa in majhnega vodenega teleskopa Meade ATX 350 mm iskali M objekte ter vodili dnevnik opazovanja. 6. skupina, katere vodja je bil Matic Erdani, je testirala delovanje
All - sky kamere, s katero so ves čas fotografirali nebo. Ob tem so za boljšo dokumentacijo vse do jutra zapisovali podatke o meteorjih, umetnih satelitih in letalih, ki so to noč preleteli nebo. Nekateri so v zgodnjih jutranjih urah odšli spat, nekaj pa nas je vztrajalo vse do pol devete zjutraj, saj smo urejali in oblikovali posnet material. Tako je vsak učenec na koncu odnesel tudi mozaik atraktivnih fotografij, ki smo jih naredili v teh dveh dneh. Na taboru smo vsi zelo uživali. Nadgradili smo svoje znanje o astronomiji, spoznali pa smo se tudi z nekaterimi novimi računalniškimi programi.
avtorja članka: Klemen Rutar in Gala Andric Rebolj mentorji: Jure Slatnar, Brane Vasilje-vič, Samo Zadravec, Bela Szomi Kralj
Slovesna obljuba
»Vzemite življenje kot igro in svet kot igrišče, na katerem se odvija ta igra,« so bile besede Baden-Powella (Bi-Pi), ustanovitelja skavt-skega gibanja. Skozi celo leto smo domžalski skavti preko igre spoznavali naravo, se učili veščin preživetja v njej, bili pripravljeni priskočiti ljudem v okolici na pomoč, si pridobili ogromno novega skavtskega znanja in spoznavali lepote naše domovine.
In ker je skavtstvo za vse, ampak niso vsi za skavtstvo (še ena Bi-Pijeva misel), nas je pred največjim dogodkom skavtskega leta, obljubami, čakala še zadnja preizkušnja. V soboto, 10. maja, smo se voditelji in starejši skavti (popotniki in popotnice) zbrali v Zabaiju (pri Ihanu). Naša naloga je bila, da si preko dneva pripravimo bivake, v katerih bomo prespali noč sredi gozda. Dve skupini, vsaka na svoji strani hriba, sta cel dan pridno pripravljali prostor, kjer sta prenočili. Ko se je zvečerilo, se je pravi izziv pravzaprav šele začel. Padle so dogovorjene meje med skupinama in naloga vsake od njiju je bila, da najde bivak druge skupine. Čez dobro uro, ko je bil prvi odkrit, smo si privoščili nekaj ur spanja, preden so se nam pridružili najmlajši volčiči in volkulj ice ter malo starejši izvidniki in vodnice. Vol čiči so se odpravili na lov za bobrovim zakladom, izvidniki in vodnice so iskali bivake.
Po kosilu smo se pripravili na slovesne obljube in skavtsko mašo v naravi.
Na vejah drevesa so visele čisto nove rutke in čakale nove lastnike, ki so skozi celotno leto dokazali, da so si jih več kot zaslužili. Skoraj trideset novih domžalskih skavtov je dalo svojo skavtsko obljubo: »Pri svoji časti obljubljam ...,« se je slišalo iz ust naših najmlajših. Njihove oči so žarele in s ponosom so svoje skavtske rutice kazali svojim staršem, bratcem, sestricam in prijateljem. Postali so člani velike svetovne skavtske družine, ki združuje več kot 40 milijonov skavtov po svetu. Zelimo jim čimveč skavtskega duha in da bi, ker je skavtstvo način življenja, znali skavt-ske vrline živeti vsak dan.
Dan smo v igri ponovno prijetno zaključili, pospravili za seboj in zadovoljni odšli domov.
Urška Mali, Nepohodljiva mravlja
najdaljše. Ogenj je postavljen in le še čaka, da ga prižgemo in si na njem popečemo slastne hrenovke. Ko dogori, moramo prostor, kjer je ogenj stal, zapustiti takšen kot je bil, preden smo prišli ali pa še lepši. Odstranimo kamenje in luknjo zako-pljemo.
Vse to se naučimo pri tabornikih, svoje spretnosti pa preizkusimo na Rodovi ligi. Lep taborniški pozdrav!
Vivija Kolar
Taborniki in Rodova liga
Taborniki komaj čakamo petke, ko imamo taborniške sestanke. Na njih se po vodih seznanjamo z varovanjem in preživetjem v naravi, postavljamo šotore, streljamo z loki, hodimo na izlete, nekaj petkov nazaj pa smo izdelovali plakate, s katerimi bomo opozorili na probleme onesnaževanja Zemlje in na katastrofalne posledice, ki so rezultat tega. Plakate smo razobesili po Domžalah in upamo, da si si ga ogledal tudi ti.
Petek, 4. aprila, pa smo namenili 2. Rodovi ligi. Rodova liga je sklop tekmovanj, kjer se naši najmlajši in malo starejši člani, taborniki medvedki in čebelice ter gozdovnice in gozdovniki, pomerijo v taborniških spretnostih. Pomerili smo se že v orientaciji in lovu na lisico, zadnjič pa so naši najmlajši pokazali, kako pravilno postaviti ogenj. Starejši so streljali z zračnimi puškami in postavljali šotore, ki jih poleti uporabljamo na taborjenjih. Pravilno postaviti ogenj ni tako zelo enostavno, kot si nekateri mislijo. Najprej je potrebno poiskati primeren prostor za postavitev ognja, s prostora, kjer bo stal ogenj, moramo odstraniti vse listje, skopljemo luknjo in ognjišče ogradimo s kamenjem. Ko imamo prostor pripravljen, začnemo z nabiranjem ustreznih drv. Nabiramo izključno suha drva, ki ležijo po gozdu in ne trgamo svežih vej z dreves, z drv pa odstranimo lubje in mah. Piramida - ogenj, ki ga taborniki največkrat postavimo, je sestavljen iz treh slojev in dračja. Ko imamo vse to pripravljeno, postavljimo ogenj. V tla najprej zapičimo nosilno palico, okoli nje naložimo dračje, nadaljujemo s prvim slojem, ki vsebuje najkrajše in najtanjše veje, sledi drugi sloj in na koncu tretji, kjer uporabimo najdebelejše in
Bili smo na
posvetu
Vsako leto jeseni in spomladi se vodstvo Rodu skalnih taborov Domžale odpravi na posvet. In ker je pomlad že krepko vkorakala v deželo, smo se tudi letos odpravili na dvodnevni posvet. Tokrat smo se odpeljali v Izolo, kjer smo v objemu sončka razpravljali, načrtovali, se pogovarjali in vrednotili.
Vsekakor lahko rečemo, da je bil posvet produktiven in uspešen. Marsikaj smo rekli o akcijah, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih, in prepričani smo, da taborniške zabave za vsakogar ne bo manjkalo. V aprilu na čakajo Cerarjev memorial, Taborniški feštival in čistilna akcija. V maju in aprilu sledijo še vodovi bivaki in izleti, zaključni piknik in spust po Ljubljanici. V juliju nas čaka še vrhunec taborniškega leta -taborjenje v Stavči vasi ob Krki. Več o vseh akcijah si lahko preberete na http://rst.rutka.net. Zdaj pa samo še rutko za vrat in z nasmehom stopimo v pomlad! Taborniški pozdrav!
Tina
Gotik
V noči iz sobote na nedeljo, 5. in 6. marca, se je ekipa domžalskih tabornikov podala na Vr-hovce na Grozljivo Orientacijsko Tekmovanje in Kričanje, a. k. a. GOTIK. Gre za običajno nočno orientacijsko tekmovanje, začinjeno s strašljivimi vložki, ki se jih morda še spomnite iz filma Čarovnice iz Blaira. Tekmovanje se je letos zgodilo prvič, organizirali pa so ga ljubljanski taborniki iz Rodu dobre volje.
Ze ko smo prišli na tekmovanje, sta se v zraku čutila strah in nervoza nekaterih tekmovalcev, a so se kljub temu vsi pogumno podali na pot. Tekmovali smo v kategoriji Grče - najstarejši starostni kategoriji.
Ko je nad Vrhovce padla noč, smo za začetek oddajali sporočilo v morsarjevi abecedi, nato pa se počasi odpravili na štart. Spakirali smo kompas in »kamelbek« in se odpravili na progo. Do prve kontrolne točke ni bilo daleč, na sami kontroli pa nas je pričakal skriti kontrolor, ki nas je »ustrašil«! Seveda smo se samo nasmejali in nadaljevali pot. Na eni izmed »mrtvih« kontrolnih točk nas je pričakala skupina »lutk«, ki so sedele za mizo. Nekaj časa smo jih opazovali in si rekli: »Dobro so jih postavili, skoraj smo se prestrašili«. Ko smo jih nekaj časa opazovali, pa je ena izmed »lutk« nenadoma vstala. Moram reči, da sem tudi sam malce trznil, a smo vseeno nadaljevali pot vse do cilja, kjer smo ugotovili, da se borimo za prvo mesto. Prespali smo v šoli, zgodaj zjutraj pa so nas poklicali na podelitev nagrad. Za prvo mesto smo dobili pršut! Bilo je zanimivo tekmovanje, ki so ga strašljivi vložki popestrili, a nam hkrati niso nagnali toliko strahu v kosti, da ne bi zopet prišli tudi naslednje leto.
Miha Karlovšek
Dan Zemlje je tudi dan tabornikov
22. aprila je mednarodni dan Zemlje. Prav na ta dan pred sedeminpetdesetimi leti je bila ustanovljena tudi Zveza tabornikov Slovenije, zato imamo taborniki dvojni razlog za praznovanje. Domžalčani smo se zbrali v parku za občino in se spomnili vseh tistih, ki so pred petinpetde-setimi leti spravili na noge taborništvo tudi v Domžalah.
Pisani baloni, palačinke in mavrica, ki se je pokazala po tako muhastem vremenu, so besede, ki najbolj označujejo letošnji Cerarjev memorial, vsakoletno taborniško akcijo Rodu skalnih taborov Domžale, ki jo priredimo v spomin na našega dolgoletnega aktivnega člana Janeza Cerarja. Akcijo sestavljata zaključni del rodove lige, kjer so se MČ-ji pomerili v spretnostnem poligonu in postavljanju šotorke, GG-ji pa v streljanju z lokom in postavljanju signalnega stolpa. Palačinke so si morali letos taborniki prislužiti. Preden so se lahko posladkali, so morali opraviti tri naloge: izvedeti nekaj o taborniškem življenju včasih, pri čemer so jim pomagali starejši taborniki - grče, izdelati vetrnico iz papirja in razdeliti balone mimoidočim in jih povabiti na palačinke. Na vabila so se občani kar dobro odzvali in verjamemo, da bi bil odziv še boljši, če nam ne bi malce nagajalo vreme. Pa nič zato, vabljeni tudi naslednje leto, da preživite z nami dogodivščin polno taborniško popoldne!
Nina
Dober dan, gospod Lado Smolnikar iz Doba
Vse najboljše
ob 80. rojstnem dnevu
Med ljudmi, ki so vedno dobrodošli na različnih srečanjih društev v Krajevni skupnosti Dob, je tudi gospod Lado Smolnikar, harmonikar in prijeten sogovornik, ki je pred kratkim praznoval svoj 80. rojstni dan. Na predvečer so mu njegovi prijatelji iz Društva upokojencev Dob - Naš dom in Pevski zbor Turističnega društva Turnše - Češenik pred njegovo domačijo v Dobu pripravili prijeten koncert narodnih pesmi, kjer ni manjkalo niti napitnice. V imenu vseh mu je predsednik društva upokojencev Feliks Lampret čestital ter izročil spominsko darilo. Prijetno druženje se je nadaljevalo pozno v noč in tudi tokrat ni manjkalo harmonike in ubranih glasov.
Gospod Lado Smolnikar, po domače Bezjakov, je pravi Dobljan, saj je tod rojen. V Dobu je preživel prijetno otroštvo ter manj prijetno mladost med drugo svetovno vojno. Rad pa se spominja osnovne šole v Dobu, učenja za trgovca v tedanji trgovini pri Menartu, življenjska pot pa ga je skozi različne druge trgovine vodila do vodenja nekdanje kavarne, ki je bila pred desetletji središče domžalskega družabnega življenja. Leta 1965 se je zaposlil v Veletekstilu ter si kot poslovodja in kasneje trgovski potnik prislužil pokojnino. Z ženo, ki je žal leta 2003 umrla, sta si ustvarila prijetno družino. Tri hčerke, od katerih je Ladka umrla, živijo s svojimi najbližjimi, med katerimi je sedem vnukov ter štirje pravnuki, blizu očeta ter so vsakodnevni gostje na lepo urejeni domačiji, kjer živi najmlajša hči Margi z družino. Ugotovitev: nikoli brez harmonike, zanj velja vse življenje. Igrati jo je začel pri dvanajstih letih in rad se spominja številnih samostojnih nastopov. Igral je v ansamblu Veseli Gorenjci, samo on pa ve, na koliko porokah, družabnih srečanjih, izletih ter še kje, je igral. Vedno rad pove kakšno šalo, najraje pa ima vesele družbe, kakršna je tista v Društvu upokojencev Dob, ki jo redna spremlja - na izletih, srečanjih ali na občnem zboru. Moj sogovornik
kljub starosti ostaja mladosten, hudomušen, poln energije in pripravljenosti za klepet, predvsem pa za glasbo. Dela mu ni nikoli zmanjkalo, tudi sedaj ne, saj sam poskrbi za hišo in zase, hči Margi mu skuha kosilo, sam pa rad pogleda televizijo. Posebna ljubezen je še vedno reševanje križank, za katere sem ter tja dobi tudi nagrado. Prav delo in ne preveč hrane, ob tem se spomniva na njegovo mladost, sta mu pomagala, da ostaja zdrav in vitalen, da raztegne harmoniko, pove kakšno šalo, gre na sprehod, tudi v toplice in na morje, »samo da je veselo«, se smeji in pove, da bo še tri leta lahko vozil avto. Čeprav na porokah ne igra več, se spomniva, da ni tako malo parov, ki jim je zaigral na poroki, pa so ga povabili še na zlato poroko. Tedaj je bilo še posebej veselo. Obisk vodstva Društva upokojencev Dob - Naš dom in petja Pevskega zbora Turističnega društva Češenik - Turnše, je bilo pravo presenečenje. »Nisem hotel, da mi postavijo mlaj, petja pa sem bil iskreno vesel,« pripoveduje, kako prijetno praznovanje so mu pripravili iz obeh društev. Drugo je bilo v krogu domačih, ki so mu presenečenje pripravili, ko so mu rekli, naj vzame harmoniko s seboj, da bo zaigral, nato pa ga je na praznovanju že čakala druga glasbena skupina ter prijetno praznovanje. Vse najboljše, gospod Lado, veliko zdravja in naj vaši gibčni prsti tudi v prihodnje zaigrajo kakšno veselo!
Vera Vojska
Prijetna ekskurzija upokojenih prosvetnih delavcev
Morda smo edini v Sloveniji
argonavtih. Prijazne vodičke niso pozabile niti na informacije o našem krasu in morju. Obisk slikovitega in idiličnega istrskega mesta Rovinja je minil v kratkem vzponu do cerkve Sv. Eufemire ter legende, ki je povezana z njo, v ogledu najvišjega zvonika v Istri in hkrati zanimivem sprehodu skozi slikovite stare ulice ter postanek ob morju. Pot nas je nato vodila v Fažano, od koder smo se prepeljali do prelepega Brionskega otočja s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Nekaj ur potepanja po Velikem Brionu, kjer se je na nekaterih delih čas popolnoma ustavil, nas je popeljal v polpreteklo zgodovino, v čas predsednika nekdanje Jugoslavije, Josipa Broza Tita, in v vrsto mesecev in let, ko je bila večina od obiskovalcev še mlada ter je ob pogledih na številne fotografije v muzeju oživljala spomine na svoje delo v razredih.
Prijetno potepanje se je končalo s skupnim kosilom, ki je bil priložnost tudi za »uradni« del srečanja, v katerem smo slišali veliko pohval, pa tudi željo, da se v prihodnjih letih ponovno skupaj odpravimo raziskovat lepote, zanimivosti in znamenitosti naše Slovenije ali katere od bližnjih držav. Besede gospe Eme, ki se je v imenu vseh zahvalila vodstvu občine, še posebej Oddelku za družbene dejavnosti, ki ekskurzijo vsako leto organizira, da je ekskurzija največkrat edina priložnost, da se vsaj enkrat v letu srečaš in poklepetaš s sodelavci, s katerimi si delal več desetletij, pa tudi priložnost, ko spoznaš, da te lokalna skupnost ni pozabila, so povedale veliko. Enako kot besede iskrene zahvale, ugotovitve, da smo najbrž edina ali ena redkih občin, ki svojih upokojenih prosvetnih delavcev ni pozabila, trdni stiski rok in objemi nekdanjih sodelavcev, ki upajo, da se srečajo tudi v naslednjem leto. Zupan Toni Dragar je napovedal, da bo srečanje tudi v letu 2009.
Občina Domžale je tudi letos blizu 120 upokojenih prosvetnih delavcev popeljala na strokovno ekskurzijo. Upokojene učiteljice in učitelji, ravnatelji, strokovni sodelavci, tehnični, administrativni in finančni delavci, kuharice, hišniki, šoferji in drugi, ki so kakorkoli prispevali k vzgoji in izobraževanju v vrtcih in osnovnih šolah naše občine, so letos obiskali Rovinj in Brione.
Prijetno, na trenutke skoraj preveč toplo vreme, prijetne in strokovno podkovane vodičke, predvsem pa veselo razpoloženi popotniki - vse to je pomagalo, da je bil eden izmed zadnjih dni maja nepozaben za vse, ki so se udeležili ekskurzije. Človek mora videti, mora doživeti ponovna srečanja nekdanjih »prosvetarjev«, ki ob srečanjih, nekateri se zaradi različnih težav ne srečajo tudi več let, obujajo spomine, se sprašujejo o družinah, so radovedni o usodi otrok, ki so jih učili, predvsem pa so veseli, ker imajo priložnost, da se srečajo z nekdanjimi kolegi, da prijetno poklepetajo, povprašajo po zdravju in počutju pa tudi iz prve roke izvedo, kaj je novega v občini. Iz prve roke zato, ker sta se strokovne ekskurzije udeležila župan Toni Dragar in podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, ki jima ves dan ni zmanjkalo sogovornikov. Te so zanimale predvsem novosti s področja vzgoje in izobraževanja, nekateri skrbni dedki in babice pa so srečanje z županom in podžupanjo izkoristili tudi za to, da so ju povprašali, kako zagotoviti predšolsko varstvo za njihove vnuke in vnukinje, nič manj besed pa ni bila deležna tudi organizirana skrb za starejše. Tudi če niso dobili ravno optimističnih odgovorov, so jih sprejeli z razumevanjem ter navadno ugotovitvami, da je občina uspešna.
Sama strokovna ekskurzija je bila prijetna. Izvedeli smo veliko novega o beli, sivi in rdeči Istri, o izvoru imena, pa tudi o legendarnih
Vera Vojska

Novice iz Atletskega kluba Domžale
Pa jo imamo — prvo Domžalčanko pod 11 sekundami v teku na 100 metrov!
Alja Sitar je na Prvenstvu Slovenije za srednje šole prvič in kar dvakrat tekla pod magično mejo 12 sekund. Za stotinko hitrejši je bil finalni tek, a s premočnim vetrom, zato bo uradni rezultat 11,97 s iz kvalifikacijskega teka. Alja je postala srednješolska podprvakinja, tretja v teku na 1000 metrov je bila Ajda Sitar (3:02,56), četrta v suvanju krogle Bernarda Letnar (13,01 m), šestouvrščeni sta bili Klara Hribar (100 m - 12,74) in Petra Pavlič (krogla - 12,45 m), deveta pa je med srednješolkami čez cilj teka na 1000 metrov pritekla Cita Cvirn (3:08,50).
Hana je v daljino skočila 551 cm!
Ob dnevih, ko vstaneš z levo nogo, so tudi dobri dnevi del atletike. Dober dan na kvadrat pa bi bila morda prava beseda za jedrnat opis dveh nastopov Hane Gorza na Memorialu Vučko 24. maja v Kranju. Hana je s 551 cm v daljino iz cone odriva najprej za 25 cm popravila svoj najboljši rezultat iz dvorane, potem pa je svoj osebni rekord popravila še v teku na 60 metrov z ovirami (9,27). Več o rezultatu pove še podatek, da je prvi rezultat boljši od trenutnega državnega rekorda za pionirke do 14. leta, drugi pa je slabši le za desetinko sekunde.
Štiri dekleta v reprezentanci
Alji Sitar, ki je v reprezentanci Slovenije že praktično stalnica, ter Petri Pavlič in Ajdi Sitar, ki sta v barvah Slovenije že nastopali, se je 21. maja v Zagrebu na Savaria pokalu prvič pridružila še Eva Aljančič! Ekipa Slovenije je bila ob koncu najboljša tako pri fantih kot pri dekletih, z naskokom je premagala zbrane vrste Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Naša četverica je zabeležila naslednje razul-tate: Alja je bila z 12,23 sekunde najhitrejša na 100 metrov, Ajda in Petra sta bili drugi na 800 metrov oziroma v metu kopja (2:22,32 in 37,88 m), Eva je bila tretja (10:55,60).
Vzpenjača je ostala prazna...
14. maja je na Ljubljanski grad priteklo kar 1126 tekačev in tekačic, ki so nastopili na že 15. Študentskem teku na grad. In »graščak« je po 8 minutah in dobrih 53 sekundah postal atlet Domžal, Peter Kastelic, ki je konkurenco študentov in občanov prehitel za slabih sedem sekund. Med nastopajočimi je bilo še kar nekaj Domžalčanov, najbolj opazna pa je bila zagotovo zmagovalka teka »neštudentk«, Cita Cvirn, ki je s klancem na grad opravila v 11 minutah in 37 sekundah.
Izjema potrjuje pravilo
Ena zlata v množici lepih uvrstitev -tako lahko opišemo zmago Anžeta Zupana na Dnevnikovem krosu 17. maja v Ivančni Gorici, saj so kljub dobrim nastopom Domžalčani čez drn in strn poleg Anžetovega osvojili le še eno srebrno odličje.
Kot na večini tekmovanj v letošnji sezoni, je bila spet druga, a hkrati odlična, Eva Aljančič, štiri četrta mesta so pripadla Moniki Adler, Maji Hudoklin, Mihaeli Kogovšek in Jaki Vodnjovu, šesta je bila Tina Vaupot, sedmi pa Rok Kveder, Luka Pančur in Manca Slabanja.
Tisoč točk — dvakrat preseženih
1000 točk je v atletiki meja, kjer zares postaneš vrhunski atlet. In vrhunska atletika se je odvijala na stadionu v Šiški, kjer je bilo 17. in 18. maja ekipno prvenstvo Slovenije za člane in članice.
AK Domžale sicer popolne ekipe ni imel, je pa imel kot eden izmed redkih klubov tekmovalko, ki je v dveh discipinah dosegla rezultat čez 1000 točk. Alja Sitar je na 200 metrov z rezultatom 24,66 dosegla 1028, na 100 metrov pa z rezultatom 12,11 še 1008 točk! Hitra je bila v istih disciplinah še Klara Hribar (26,70 in 12,87), v daljšem šprintu je nastopila Ajda Ferk (29,50), klub dežju pa je v teku na 800 metrov solidno nastopila tudi Ajda Sitar (2:22,23). Štirim tekačicam je družbo delalo prav toliko metalk: Erika Pirnat je metala kladivo in disk (34,14 in 34,65 m), Bernarda Letnar kladivo in kopje (30,42 in 42,06 m), Mateja Grum kopje in disk (34,32 in 22,60 m), Petra Pavlič pa kroglo (10,61 m). Čast Domžal je v moški konkurenci v najdaljšem teku na 5000 metrov branil Peter Kastelic, ki je bil z rezultatom 15:23,43 tretji.
Divji mož včasih, zdaj gorski tekači
»Pred davnimi časi je na Osolniku živel divji mož, ki je vladal zemlji, ognju, zraku in vodi...« Tako se začne legenda o Osolniku. »Na koncu je bil en zares dolg in strm klanec...« pa je pogosta izjava gorskih tekačev in te-
Atletski klub Domžale
vabi na
OLIMPIJSKI TEK 2008
v nedeljo, 22. junija 2008,
ob 10. uri, v Športni park Domžale -atletska steza.
Dobrodošli!
kačic, ki so Osolnik zasedli 18. maja v okviru 1. tekme za pokal Slovenije v gorskih tekih.
Na 1,3 km dolgi progi z 210 m vzpona je bila druga Eva Aljančič, drugi je bil še Domen Zupan, ki je 4,7 km in 525 m vzpona premagal v 27 minutah in 52 sekundah. Jaka Vodnjov je bil tretji, Manca Slabanja peta, Jure Aljan-čič sedmi, Bernard Jarc pa enajsti. V okviru tekmovanja je bilo izvedeno tudi Prvenstvo Slovenije za veterane in veteranke, na katerem je bila Nataša Aljančič šesta, Ivan Leskovšek pa
Iščemo troskokašico, palcašico, ovi-rašico in višinašico
25. maja je ljubljanski stadion v Šiški gostil ekipe mladincev in mladink iz Slovenije. Tekmovanje poteka v 19 disciplinah, rezultati diciplin pa se točkujejo in prispevajo h končnemu seštevku. Tudi dekleta AK Domžale so letos nastopila v kar štirinajstih disciplinah, še vedno pa manjka tro-skokašica, palcašica, višinašica in še kakšna ovirašica... Poznate katero, ki bi naslednje leto okrepila našo ekipo? Za petouvrščeno ekipo so nastopile: Klara Hribar (100, 200, 4x100 m), Eva Ivanšek (400, 4x100 m), Mihaela Kogovšek (800 m), Maja Hudoklin (1500 m), Katja Kosmatin (3000 m), Cita Cvirn (2000 zapreke m), Ajda Ferk (daljina, 4x100 m), Monika Adler (400 ovire, 4x100 m), Bernarda Letnar (kladivo, kopje), Petra Pavlič (krogla, disk). Nastopila je še Tjaša Rajh, med mladinci pa je v metu kladiva in kopja nastopil Peter Gabrovšek.
Velika nagrada AZS v Slovenski Bistrici
Ob kar nekaj znanih atletskih imenih je na mitingu v Slovenski Bistrici nastopila tudi Alja Sitar. Štoparica je po kvalifikacijem teku na 100 metrov pokazala 12,16 sekunde, kot zmagovalka B finala pa je Alja tekla še stotinko hitreje.
Živahne in uživanja ter družbe željne mlade, stare od 7 do 15 let, vabimo na
ATLETSKI TABOR
Počitnice vam bomo popestrili s spoznavanjem in zanimivim treningom atletskih disciplin, sedli bomo na kolo, skakali v bazen, se podali v jamo, priredili piknik, tekmovali v orientacijskem teku, spoznali znanega športnika in vas zagotovo še s
čim presenetili! Prvi se boste lahko zabavali že od 30. junija do 4. julija 2008!
Ve č informacij na www.ak-domzale.si
in na telefonu 031 314 870 - Mojca
Otvoritveni 5. atletski
v
miting Šentjur 2008
V	nedeljo, 11. maja, se je 11 atletov iz najmlajših selekcij AK Domžale udeležilo pionirskega atletskega mitinga »Šentjur 2008«. Tekmovanje je potekalo v prelepem sončnem vremenu.
V	konkurenci pionirjev in pionirk iz vse Slovenije so mladi atleti AK Domžale v vseh disciplinah, v
katerih so nastopili, osvojili vsaj eno medaljo. To je bila najlepša nagrada za njihovo redno in prizadevno vadbo preko zime. Rezultati po disciplinah in kategorijah: met žogice - pionirji U14: 1. T. Ko-radej, ASK, 50,99, 3. A. Rak, DOM, 40,23; U12: 1. K. Rojs, DOM, 36,18, 2. R. Balantič, DOM, 35,87; pionirke U12: 1. N. Pintar, KLC, 25,16, 3. T. Podbevšek, DOM, 18,26; tek na 60 m - pionirji U12: 1. Ž. Mišič, ABS, 8,98, 3. A. Farkaš, DOM, 9,23; U10: 1. A. Dedič, Žalec 9,95, 3. M. Bolta, DOM, 10,24; pionirke U12: 1. A. Pintar, KLC, 9,19, 2. T. Podbevšek 9,35; U10: 1. N. Hren, DOM, 9,84, 3. E. Rojs, DOM, 10,10; skok v daljino — cona — pionirji U12: 1. M. Puc, DBB 4,47, 2. A. Farkaš, DOM, 4,14; pionirke U12: 1. A. Simončič, Žalec, 4,26, 2. T. Podbevšek 3,87; tek na 200 m — pionirji U10: 1. M. Bolta, DOM, 34,58; pionirke U10: 1. N. Hren, DOM, 34,66, 2. H. N. Pavlič 35,11. Čeprav je bilo tekmovanje naporno, so bili vsi tekmovalci na koncu zadovoljni, njihove misli pa že pri novih tekmovanjih.
AZ
1. hokejski turnir mlinskih kamnov
5. aprila smo v Zalogu zelo na hitro organizirali 1. hokejski turnir mlinskih kamnov, ki je pomenil zaključek sezone rekrativnega hokeja. Turnir smo poimenovali kar po mlinskih kamnih — simbolu Radomelj. Na turnirju so sodelovale 4 ekipe: Trim Tim Žirovnica, Flying Chickens, Žolne — ekipa kontrolorjev letenja in ekipa Radia Hit. V prvem krogu so se ekipe pomerile v parih, ki jih je določil žreb. Poraženca prvih dveh dvobojev sta se pomerila v tekmi za tretje mesto, zmagovalca pa za prvo mesto.
V	prvem dvoboju je Radio Hit premagal Flying Chickens s 5 : 0. Radio Hit je tridesetkrat ogrožal nasprotnikov gol, Flying Chickens pa desetkrat. Strelci dvoboja: v 3. minuti je po podaji Damjana Gruma zadelc Dejan Grum, v 14. minuti po podaji Marka Kovača Toni Kurbos, v 29. minuti Dejan Grum po podaji Damjana Gruma, v 34. minuti po podaji Damjana Gruma Dejan Grum in v 38. minuti po podaji Gorana Petronijeviča Damjan Grum. V ekipi Radia hit so bili izključeni Damjan Grum (dvakrat), Toni Kurbos (dvakrat), na strani Flying Chickens pa Cristian Berce in Luka Schweiger.
V	drugem dvoboju med Žolnami in Trim TIMOM je bila močnejša ekipa Trim TIMA in dosegla rezultat 3 : 5. Strelci dvoboja so bili: v 4. minuti po podaji Petra Verčiča Boštjan Sladič (Žolne), v 6. minuti po podaji Miha Peternela Žiga Ravnik (Trim TIM), v 13. minuti po podaji Primoža Verdnika Peter Verčič (Žolne), v 17. minuti Miha Peternel (Trim TIM), v 19. in 23. minuti David Slivnik (Trim TIM), v 33. minuti po podaji Miha Peternela Aleš Ravnihar in v 38. minuti po podaji Petra Verčiča Boštjan Sladič (Žolne). Izključen je bil Peter Verčič iz ekipe Žolne.
Tekma za tretje mesto se je odvijala med Flying Chickens in Žolnami, kjer so z rezultatom 2 : 4 zmagale Žolne. Strelca za ekipo Flying Chickens sta bila v 2. minuti po podaji Jaka Fetiha in Boštjana Sladiča Primož Verdnik in v 5. minuti po podaji Blaža Gori-čana Matjaž Kern. Nato so s streli začeli v ekipi Žolne: v 7. minuti je po podaji Roka Svetine zadel Cristi-an Berce, v 12. minuti Primož Jenko, v 22. in v 36. minuti pa po podaji Jaka Fetiha Peter Verčič. V ekipi Flying Chickens sta bila izključena Luka Schweiger in Boštjan Babnik, v ekipi Žolne pa Boštjan Sladič, Matjaž Kern in Damjan Jazbec. Tekma za prvo mesto je prinesla zmago ekipi Radia Hit s 4 : 2. Za ekipo Trim Tim je v 2. minuti po podaji Davida Slivnika zadel Aleš Ravnihar in v 3. minuti Miha Peternel, za ekipo Radia Hit pa v 4. minuti Damjan Grum, v 18. minuti Goran Petronijevič, v 24. minuti po podaji Mareta Goršiča Damjan Grum in v 38. minuti po podaji Damjana Gruma Dejan Grum. V ekipi Radia Hit je bil izključen Toni Kurbos, v ekipi
Trim Tima pa Jože Grošelj, Aleš Ravnihar (dvakrat) in Bojan Grubar. Končni vrstni red
Radio Hit, Trim Tim Žirovnica, Žolne , Flying Chickens
Najboljši strelec turnirja s tremi goli in štirimi podajami je bil Damjan Grum (Radio Hit), najboljši vratar -uspelo mu je obraniti kar 92 odstotkov vseh strelov na svoja vrata - pa je postal Bogdan Kern (Radio Hit). Vzdušje na tekmovanju je bilo odlično. Za uspešno izvedbo se zahvaljujemo Roku Repiču, Urošu Šker-jancu in družini Kern iz Radomelj. Brez pomoči sponzorjev GROSS KERN, GOSTILNA MAGAN, PIZZERIA TABERNA, GOSTILNA PAVOVEC in TRGOVINA SONČEK bi bil dogodek precej pust, tako pa je bilo po turnirju zelo veselo, saj smo si igralci ob jedači in pijači skupaj ogledali televizijski prenos finalne tekme med Jesenicami in Olimpijo.
Upam, da se prihodnje leto spet snidemo na 2. turnirju mlinskih kamnov. Morda bo turnir dal pobudo, da bi se v Radomljah z rekreacijskim hokejem ukvarjali malce bolj organizirano.
Gregor Bukovec
Vf
Ženske in šport
Ukvarjanje z rekreativnim .športom sodi med zelo pomembne sestavine kakovostnega življenja posameznika ali celotnega prebivalstva. Med moškimi so še vedno najbolj popularni športi nogomet, košarka, tenis, med ženskami pa jutranji tek, aerobika, ples ali kratka vadba doma.
Veliko vode bo še preteklo, preden bomo ženske dobile zaupanje v športno vadbo in se uprle mišljenju, da sodoločeni športi »ustvarjeni« le za moške. Tudi ženski šport spreminja svoj značaj in se posveča lepoti in doživljanju gibanja, celo bolj kot samemu rezultatu, in postaja del našega življenja. Še vedno ostaja med nami ženskami najbolj popularen šport tisti, ki ne zahteva drage opreme in s katerim se lahko ukvarjamo v krogu družine ali pa s prijatelji. Po mnenju nekaterih za žensko nikoli ni bil in nikoli ne bo primeren šport v okviru fitne-sa ali borilnih veščin. Tista ženska, ki pri tem trmastno vztraja, je živi dokaz, da je lahko pri takšnem športu enakovredna moškemu. A kdor ni poskusil, ne ve. Fitnes naprava ni nikakršen bav-bav. Je le priporoček za raztezanje in krepitev mišic. Po ogledu fitnes centrov, sem se o tem prepričala, zanimivo, ženskih udeleženk je bilo tam skoraj toliko kot moških. Vadba v prostoru fitnes centra je v poletnih dneh veliko primernejša in prijetnejša, kot pa zunaj na pasji vročini.
Druga kočljiva zadeva so ženske in borilne veščine. Tudi tu je opaziti lepo število žensk. Po mnenju nekaterih, ki ta šport opazujejo le s tlorisa, je to eno samo pretepaštvo. Sama pa trdim: preizkusite, kmalu boste spremenili mnenje! No, tudi aerobika je lepa zvrst športa in pilates nič manj. A človeka včasih dobesedno odbije, ko se pozanima za cenik vpisnine in vadnine. V današnjem času bi morali biti v ta namen dobro ekonomsko obdarjeni, da bi si vse to lahko privoščili. Mogoče je to tudi velik razlog, zakaj nekateri ne začnejo obiskovati kakšnega športnega programa. Vadba žensk se je do danes nekoliko povečala, kar kaže interes za šport kot sredstvo za zdravje, negovano telo, razvedrilo in bolj kvalitetno življenje. Nekateri vadijo samo občasno, tudi to je bolje kot nič. Še vedno pa je veliko takih, ki se borijo s preveliko telesno težo in v svojem telesu navidezno neizmerno uživajo. Ugotovljeno je, da se v Sloveniji še vedno vsaj polovica prebivalstva ne ukvarja s športom. Med njimi so ženske z več otroki in tiste z vasi, ki za to enostavno nimajo časa. Kar bistveno ne vpliva na udejstvovanje moških. Ženska v času odraščanja svojih otrok v vsakdanjem tempu ne najde časa zase. Bo pa morda to uspela nadoknaditi kasneje, ko bodo otroci večji in bo svoje interese usmerila tudi v šport. To je dobro, saj vemo, da za takšno odločitev ni nikoli prepozno.
Nives Grad
10. Otroška olimpiada
24. maja smo na športnem igrišču pri osnovni šoli Preser-je pri Radomljah organizirali otroško olimpiado za otroke, stare od tri do devet let. Zbralo se je veliko otrok različne starosti iz domžalske občine ter okolice.
Poligon z glavnim in drobnim orodjem, vožnja slaloma s skiro-jem, strel na gol s hokejsko palico, ciljanje kijev, vodenje žoge med stojali z roko in met na koš, skok v daljino z zaleta, tek
na 50 metrov in met žogice, igrica ciljanje petelina, štafetni tek in odbojka so bile tekmovalne discipline, ki smo jim letos dodali orientacijo. Otroci so pokazali veliko spretnosti in vse naloge opravili z velikim veseljem. Imeli smo tudi malico, da so se okrepčali in malo spočili. Kljub vročemu dnevu smo se vsi zelo lepo imeli. Na koncu so bili vsi otroci zmagovalci. Prejeli so medalje, na katere so bili vsi zelo ponosni, in čokolado.
Olimpiado smo speljali člani ŠD ŽELVA, pomagali pa so nam osnovnošolci OŠ Preserje pri Radomljah. Prireditev sta sponzorirali Občina Domžale in OŠ Preserje pri Radomljah.
Vsem se za pomoč prav lepo zahvaljujem, vse sodelujoče in druge otroke pa vabim na otroško olimpiado v letu 2009.
Predsednica ŠD ŽELVA, Olga Šraj Kristan
Prejemnik bronastega častnega znaka Planinske zveze Slovenije
Anton Bakšič — tabornik, smučarski učitelj in planinec
Med dobitniki bronastega častnega znaka Planinske zveze Slovenije, ki jih je na prijetni slovesnosti pred kratkim podelilo Planinsko društvo Domžale, je tudi gospod Anton Ba-kšič, katerega ime je žal izpadlo iz prispevka v zadnjem Slamniku. Za to se mu opravičujem in danes na kratko predstavljam njegovo dolgoletno prizadevno delo.
Življenje Antona Bakšiča je vse življenje tesno povezano z naravo in športom. Že od leta 1958 je tabornik, le malce kasneje je postal član Planinskega društva Domžale ter je z njim prehodil pot, dolgo vrsto desetletij. Vmes je bil v sedemdesetih letih član Smučarskega društva Domžale in priljubljen smučarski učitelj. V tistem času je poleti
planinaril, pozimi pa smučal. Vmes je bila poroka, gradnja hiše, rojstvo dveh sinov, pa vseskozi pridno obiskovanje planin in zvesto članstvo v Planinskem društvu Domžale.
Kasneje, spominja se, da je bilo to ob prihodu Petra Primožiča na čelo Planinskega društva Domžale, je bil tudi član vodstva društva, potem pa je ostal zvest »neopazen« član društva, kot so zapisali v obrazložitvi za prejem priznanja. V njej tudi beremo: »... katerega delo morda ni bilo tako opaženo, a je vendar nepogrešljiv sodelavec, ki si ga ne more lastiti nobeden od odsekov, pa je s svojim delom pomagal praktično vsem. Srečujemo ga na delovnih akcijah pri Domžalskem domu na Mali planini, pri izvedbi vsakoletnih popisov, pri obiskovanju starejših društvenih
Vse življenje zvest naravi, predvsem pa planinam: Anton Bakšič (drugi z leve).
članov, na izletih vodniškega odseka, na gorniških večerih, pri razdeljevanju hrane na tradicionalnih srečanjih ali ko rabimo njegov podpis na dokumentih občnega zbora«.
Rad se spominja številnih akcij, pa tudi »dežuranja« v Domžalskem domu, ko je skozi okno opazoval mimoidoče planince in bil kar malce razočaran, če kdo ni vstopil v prostore prijetnega doma. V svojem življenju je 13-krat osvojil Triglav, obiskov drugih vrhov, predvsem pa Velike planine, kamor hodi z ženo, ne šteje. Planine ostajajo njegova velika ljubezen, čeprav, tudi zaradi zdravja, v zadnjem času z ženo nekaj več časa namenjata kolesarjenju. Njegova želja je, da bi ostal, kot je, da
bi mu zdravje služilo in čim dlje omogočalo hojo v planine. Sogovorniku hvala za prijeten klepet, prispevek pa zaključujem v enakem besedilu, kot je PD Domžale utemeljilo podelitev bronastega znaka mojemu sogovorniku: »Nikoli ne reče ne, upamo, da mu tudi društvo ne reče ne, ko uživa v svojem svetu gora. Njegovo delo v korist vsega članstva in nenazadnje v korist planinske organizacije je tisto, na katerem raste vsakodnevno delo Planinskega društva Domžale«.
Gospodu Antonu Bakšiču, ki je vse svoje življenje tesno povezal z naravo, posebej pa s planinstvom, iskrene čestitke.
Vera Vojska
stran
23
SPORT
Trikrat zlato za Urškine plesalce
V Laškem so 24. in 25. maja padale sodniške odločitve o najboljših slovenskih show-dance plesalcih za leto 2008. Z izjemnim plesnim znanjem in izvirnimi koreografijami so se med velike zmagovalce letošnjega državnega prvenstva v show plesih zapisali člani Plesnega kluba Urška Domžale, saj so si priplesali kar tri naslove državnih prvakov, izkazali pa so se tudi z drugimi odličnimi uvrstitvami v različnih kategorijah.
Ponovne zmage se je veselila članska svetovna prvakinja Maja Sonc, ki je med solistkami že petič zapored ubranila državni naslov. Ob njenem temperamentnem in tehnično brezhibnem nastopu je dvorana kar obnemela. Veliko pozornosti občinstva pa je pritegnil tudi ples male članske skupine, ki je z zelo domiselno točko Sedem smrtnih grehov prepričljivo osvojila zlato medaljo. Obe zmagovalni koreografiji sta nastali pod taktirko trenerja in koreografa Blaža Godca. Članskega državnega naslova pa se je veselil tudi Matic Šuštar, ki se je z odlično interpretacijo plesa predstavil v koreografiji Mojce Uršič.
Med najmlajšimi solistkami se je z najboljšimi kosala prikupna Patricija Crnkovič, ki je v konkurenci 26 deklet osvojila bronasto kolajno, med mladinskimi solo plesalkami pa je medalja za las ušla Tadeji Horvat, ki je prav tako med 26 nastopajočimi zasedla odlično četrto mesto. V isti kategoriji so se s konkurentkami pomerile še tri Tadejine klubske kolegice. Simona Kočar je osvojila 10. mesto, Mateja Kotnik 13. in Maša Marinšek, ki se je v tej skupini sodnikom predstavila prvič, 22. mesto.
Pri mladincih sta se v koreografijah Blaža Godca predstavili tudi dve mali skupini; prvi, ki je zaplesala točko One short day, se je za las izmuznilo
Zmagovalnih »Sedem smrtnih grehov«: Blaž Godec, Maja Sonc, Manca Čuček, Ana Černivec, Katja Škofic, Nina Ogrin in Mateja Železnik.
zlato, veselila se je srebrnega priznanja, drugo, z naslovom Vreme, pa so budna sodniška očesa uvrstila na tudi odlično peto mesto. Med mladinskimi pari sta si srebro priplesali Tadeja Horvat in Katja Kotnik, bron pa Maša Velepec in Kaja Ljubi. V duetu sta odplesali^ tudi članici Manca Čuček in Ana Černivec, ki sta se povzpeli na tretjo stopničko. V močni članski konkurenci pa se je zelo dobro znašla še ena mala skupina Urškinih plesalcev, ki je s točko Working day zasedla peto mesto. Ostale rezultate si lahko ogledate na spletnem naslovu www. plesna-zveza.si.
Državno prvenstvo je potekalo v prijetnem tekmovalnem vzdušju, za katerega so poskrbeli organizatorji Plesnega kluba Lukec. Med tekmovalci iz šestnajstih različnih slovenskih klubov je bilo sicer čutiti nekaj nervoze, vendar je napetost v večernih urah ob končni razglasitvi rezultatov popustila in prej tekmeci zdaj spet prijatelji so drug drugemu segli v roko.
Alenka Ivančič www.urska-domzale.com
KK Pirueta
16. mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju Pirueta 2008
Že 16. tradicionalno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju Pirueta 2008 bo v soboto, 28. junija 2008, v šotoru v Športnem parku Domžale.
Tekmovanje se bo pričelo ob 14. uri, dopoldne pa bodo potekali treningi za vse sodelujoče tekmovalce. Organizator pričakuje okoli sedemdeset tekmovalcev iz številnih slovenskih klubov, prav tako naj bi sodelovali tudi kotalkarji iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Organizator namenoma omeji število tekmovalcev zato, da se tekmovanje zaključi okoli 19. ure, nato pa pripravijo družabno srečanje z jedačo in pijačo, saj je njihov poudarek tudi na prijetnem druženju članov različnih športnih društev. Domači tekmovalci se že vneto pripravljajo na njihovo največjo prireditev, zato vabijo vse, ki jih zanima ta umetnostni šport, da si ogledajo to športno prireditev.
Vabljeni!
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
v
Sest odličij s turnirja v Avstriji
Mednarodnim nastopom v Italiji in Ukrajini so ATOMovci 18. maja dodali še nastop na 17. Kyu turnirju v avstrijskem Strasswalchnu.
V kar petdesetčlanski ekipi iz Slovenije je bila tudi šestnajsterica iz Domžal, med katerimi sta se zmage v borbah najbolj veselila Simon
Planko in Blaž Ravnikar. Nastop Gašperja Pirca v katah je zadoščal za srebro, dve bronasti odličji je osvojil Rok Kurent (kate in kumi-te), tudi tretja pa je bila v borbah še Tjaša Lupše Hanzlowsky.
Bojana
o
Sankukai karate klub Domžale predstavlja mojstrico karateja 1. dan
Teja Grad
Tokrat vam predstavljamo članico, mojstrico karteja 1. dan, Tejo Grad, ki v Sankukai karate klubu Domžale poučuje veščine karateja kot trener otrok. Da bi izvedeli kar največ o njej in njenem delu, smo ji zastavili nekaj vprašanj.
Kako to, da si se odločila trenirati karate in pri katerih letih?
S karatejem sem se srečala pred več kot desetimi leti, ko se je brat Mark vpisal v Sankukai karate klub Domžale. Enkrat sem ga prišla gledat in to me je takoj navdušilo, zato sem se tudi sama vpisala.
Kaj ti karate pomeni?
Karate mi pomeni zelo veliko, lahko bi rekla da kar način življenja. Ko slišijo besedo karate, mnogi najprej pomislijo na pretepanje, vendar karate še zdaleč ni to. Je veščina, pri kateri poleg fizičnih sposobnosti razvijaš tudi psihične. Si bolj samozavesten, manj agresiven, preudaren, discipliniran... Vse te lastnosti pa človek potrebuje tudi v vsakdanjem življenju, v šoli, službi, doma .
Kako zgleda izpit za 1. dan — mojstrski naziv? Kakšne občutke si imela, ko si izvedela da si uspešno opravila izpit?
Pri izpitu za 1. dan je poleg tehnike (te je kar precej) potrebno biti tudi dovolj mentalno zrel. Ni dovolj, da le pravilno in lepo izvajaš tehniko, pomembno je tudi, kako jo izvajaš (psihično stanje), seveda pa tudi, kakšen človek si v vsakdanjem življenju. Potrebno je povedati, da pas pri ka-rateju nikoli ne sme biti cilj pri treni-
Teja Grad
ranju, ampak le posledica treniranja. Predstavlja neko potrditev znanja, do katerega si prišel s pridnim treniranjem. Seveda lahko služi kot neka motivacija, vendar pa ne smeš preveč pričakovati, ker si potem lahko zelo razočaran. Ko sem izvedela, da sem položila črni pas, sem seveda bila vesela, vendar sem se zavedala, da je pred mano še dolga pot, saj se pri črnem pasu pravo treniranje šele začne.
Treniraš tudi otroke v Radomljah. Ali ti priprave na te treninge vzamejo veliko časa?
Pri otrokih je potrebno biti še posebej dobro pripravljen, saj moraš poleg tehnične izvedbe treninga upoštevati tudi to, da je otroke potrebno motivirati, pohvaliti, miriti in tudi kaznovati, če je to potrebno. Priprava na tak trening mi vzame kar nekaj časa, saj se veliko posvetujem z drugimi tre-
nerji, obiskujem trenerske treninge v Ljubljani, se udeležujem vaditeljskih seminarjev .
Kaj ti to delo pomeni?
To delo opravljam rada, saj s tem svoje znanje prenašam na mlajše generacije. Res je dober občutek, ko vidiš otroka nasmejanega, ker je na primer položil višji pas, se na tekmovanju dobro boril ali pa se naučil nove tehnike, in pri tem veš, da si tudi ti nekaj doprinesel k temu. Seveda ju tu še veliko več. Otroke poizkušamo vzgajati tako, da so pridni, pošteni, prijazni ..., da bodo odrasli v srečne in samozavestne ljudi.
Uspešna si tudi na tekmovanjih. Kako gledaš na zmage in kako sprejemaš poraze?
Seveda sem vesela vsake uspešne uvrstitve na tekmovanju, vendar pa moram poudariti, da moj cilj ni zmagovati in pobirati pokale. Je lepo, če dobiš pokal ali medaljo, vendar pa se to z leti pozabi, pokal zbledi. Ostane le znanje. Zato na tekmovanje gledam predvsem kot na trening (dober približek realni borbi). Iz vsakega poraza se lahko česa naučiš, na primer: če vem, da sem izgubila, ker sem slabo blokirala, vem, da moram to bolje trenirati. Če tako gledaš na vso zadevo, v primeru poraza ne moreš biti preveč razočaran.
Kako sebe vidiš v prihodnje in kaj želiš doseči s treniranjem in poučevanjem karateja?
Še naprej bom trenirala in poučevala karate, saj je to neskončna pot, na kateri uživam in sem ji povsem predana s srcem.
Najlepša hvala za odgovore in še mnogo uspeha na tvoji poti, tako v karateju kot tudi drugače. Športni pozdrav!
Gašper J.
%ws Ka
MM
Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob
Tamara, David in Marjan v reprezentanci
Najpomembnejša novica tokrat prihaja iz Kickboxing zveze Slovenije. Ta je v reprezentanco za najmočnejši kickboxing svetovni pokal — Best fighter v Italiji Wako organizacije 6., 7. in 8. junija iz Kluba izbrala Tamaro Rad-kovič, ki bo nastopala v kategoriji do 60 kilogramov, Davida Nagodeta, ki se bo boril v kategoriji do 81 kilogramov in Marjana Bolharja, ki bo poskušal čimveč nasprotnikov premagati v kategoriji do 79 kilogramov. Kako jim je šlo, boste brali v naslednji številki.
Boksarski klub Slovenska Bistrica je v maju organiziral boksarski prijateljski sparing trening. Člana Kluba borilnih veščin, Franci Pavlič in Dejan Bizjak, sta se pomerila v štirih boksarskih rundah in pokazala veliko znanja in borbenosti. Na Dnevu mladih 23. in 24. maja v Športnem parku Domžale je bilo sobotno dopoldne namenjeno najmlajšim z vadi-teljicama Petro in Tino.
V	imenu Kluba borilnih veščin so se Matej, David, Miha, Marjan in Dejan 25. maja pridružili več kot 1500 udeležencem, ki so se zbrali na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju, kjer sta Klub Polet in ŠD Novice Extreme pripravila že tradicionalni ženski dobrodelni tek, namenjen Društvu za cerebralno paralizo Ljubljana. Ta bo zbrani denar namenil sofinanciranju poletnih kolonij za otroke s posebnimi potrebami.
V	2. kolu državnega prvenstva v kickboxingu discipline light kontakta v Murski Soboti so člani Kluba borilnih veščin Domžale med 85 tekmovalci iz 17 klubov spet pokazali veliko borbenost. Ta je Tamari Radkovič prinesla prvo mesto v kategoriji članic do 65 kg, enako pa je bil zmagovalec tudi Marjan Bolhar med člani do 79 kg. Mitja Bolčina je dosegel drugo mesto med člani, David Erbežnik je bil tretji med člani do 69 kg. Finalni turnir za državno prvensto bo 14. junija v Ormožu, v disciplinah light kontakta in full kontakt kickboxinga.
Vera
v
Športno društvo Sovice
Neuradno svetovno prvenstvo navijaških plesnih skupin » ELITE 2008 «
Nekaj več kot tisoč kilometrov oddaljeni nemški Movie Park (Bottrop) je 10. in 11. maja gostil navijaške skupine iz cele Evrope, na že petem Elite Cheerleading Championshipu. Tek-
movanja so se udeležile članice Športnega društva Sovice - otroška plesna skupina MINI SOVICE je zasedla 2. mesto, otroška navijaška skupina MINI SOVE pa 9. mesto. Kljub hudi konkurenci so dekleta dosegla odličen uspeh. Obema skupinama čestitamo!
Tekst in foto: V. G.
Miki - s predajanjem znanja in spodbujanjem izkušenj dosegamo rezultate
Plesalci Plesnega kluba Miki so ponovno želi odlične uspehe na državnem prvenstvu. Uspehom hip hoparjev na Državnem prvenstvu v street plesih so se pridružili tudi plesalci šov plesov. Na evropsko in svetovno prvenstvo odhajata dve mali skupini — pionirska in članska.
Ples je naš vsakdan, naše veselje in naša ljubezen. Ples je naša zakladnica znanja, ki ga preverjamo na tekmovanjih in radi delimo z vami. Za nami je še en uspešen plesno tekmovalni vikend. Na Državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih za vse starostne kategorije solistov, parov in malih skupin, ki je potekalo v Laškem v soboto, 24. maja, in nedeljo, 25. maja, sta se odlično odrezali pionirska in članska mala skupina, ki sta si s 3. mestom priborili odhod na evropsko in svetovno prvenstvo. V močni konkurenci pionirskih in članskih solistk sta pionirka Tjaša Kalin in članica Maja Maselj s 7. mestom za las zgrešili finale, pionir Jernej Gregl se je v finalu uvrstil na 4. mesto, pionirski par Tjaša Jerman in Tija Justinek pa na 5. mesto. Pre-
verjanje znanja in napredka pa se za plesalce, trenerko in koreografinjo mladincev in članov, Romano Pahor in trenerko in koreografinjo pionirjev, Majo Lavrinc, še ni končalo. V letošnji sezoni se bodo udeležili še Državnega prvenstva za velike formacije, produkcije, jazz, orientalske plese in festivala Just dance, ki bo konec junija potekalo v Kopru. Ker je ples z nami postal tudi vaš vsakdan, vas z veseljem vabimo na veliki plesni dogodek, Domžalski plesni dan, ki bo v organizaciji Plesne šole in Plesnega kluba Miki potekal v nedeljo, 15. junija 2008, v Hali komunalnega centra Domžale. Ob 17.30 se bodo predstavili plesalci Plesne šole Miki, ob 20. uri pa se nam lahko pridružite na praznovanju 10. obletnice delovanja Plesnega kluba Miki. Zaključnemu nastopu bo sledila avdicija PK Miki za hip hop, šov in orientalske plese, ki bo v torek, 17. junija 2008, v Plesalnici na Kamniški cesti 24a, v Jaršah pri Domžalah. Za pionirje (od 1998 do 2002) bo avdicija potekala od 17.30 do 19.00, za mladince (1994 do 1997) in člane (1993 in starejši) pa od 19.00 do 20.30. Plesne
pare, ki želite plesati standardne in la-tinskoameriške plese ali rock 'n' roll, pa vabimo jeseni na tečaje v Plesno šolo Miki.
Po naporni, a užitkov polni plesni sezoni, se bomo plesalci, pedagogi, starši in ostali ljubitelji plesa, družili na tradicionalnem pikniku, ki bo v sredo, 18. 6. 2008, na Korantu. Nekateri plesalci bodo uspešno plesno sezono zaključili na počitnicah v Piranu ali v Plesalnici. Več informacij o počitnicah s Plesno šolo Miki lahko najdete na www.mikiples.com.
Romana Pahor www.mikiples.com
17. mednarodni KYU turnir Avstrija 2008
Spela Grad, članica Karate kluba Wankan Ihan, se je v nedeljo, 18. maja, udeležila mednarodnega KYU turnirja. Osvojila je 1. mesto v kumi-teju, v skupini mladink od štirinajst do osemnajst let. Za osvojeno odlično prvo mesto ji trener Boris in vodstvo kluba iskreno čestitamo.
Seminar SKI zveze Slovenije
V	soboto, 24. maja, smo se člani Karate kluba Wankan Ihan v velikem številu (7 članov kluba) udeležili 11. Tradicionalnega karate seminarja SKI zveze Slovenije »Domžale 2008«.
Seminar je bil namenjen vsem karateistom v Sloveniji in ostalim klubom iz Slovenije in tujine, ne glede na spol in starost. Potekal je v telovadnici OŠ Domžale, pod vodstvom Senseia Ivana Čeriča, 7. DAN in njegovih inštruktorjev - asistentov.
V	nedeljo, 25. maja, po končanem seminarju, so bili izpiti za višje KYU pasove. Naši trije člani so uspešno opravili izpite za višji pas: Franc Pestar za 7. KYU, Primož Peterlin za 5. KYU in Igor Zidarič za 4. KYU.
Članom za uspešno opravljene izpite iskreno čestitamo in jim še naprej želimo veliko uspeha pri osvajanju znanja o karateju.
Nives Grad, Karate klub Wankan Ihan
Boštjan Peterca
Težkoatletski državni prvak
O Boštjanu Peterci, članu Težko-atletskega kluba Domžale, članu slovenske reprezentance v težki atletiki in aktualnemu državnemu prvaku v uvodu ne bom veliko naštevala in pisala. V prijetnem pogovoru sva njegove začetke, uspehe in domžalsko težko atletiko zabeležila v obliki naslednjih vrstic. Boštjan se je izkazal kot zelo prijeten sogovornik, ki nam je predstavil težkoa-tletske razmere v našem prostoru.
Zakaj si se odločil ravno za težko atletiko?
Ko sem bil star enajst let, sem začel trenirati atletiko in zato sem šel z očetom v TAK pogledat, kako izgleda dvigovanje uteži. Oče se je takrat rekreiral zase, v svoji karieri je bil tudi večkratni prvak Jugoslavije in Slovenije. Ko sem videl, kako trenirajo, mi je bil ta šport takoj všeč. Začel sem trenirati pod vodstvom trenerja in pol leta kasneje sem se udeležil državnega prvenstva (DP), kjer sem dosegel 3. mesto v kategoriji do 76 kg kot kadet do 16 let. Ta šport me je enostavno zasvojil.
Je poleg trdega dela in talenta potrebno tudi kaj podedovati, kot je to v tvojem primeru?
Moram reči, da imam veliko podedovanega. V pomoč pa je tudi motivacija, ki mi jo je oče dajal, in samodisciplina.
Letos je domžalski TAK gostil mladinsko EP, naši fantje pa so osvojili kar nekaj medalj.
Tako je. Sicer je mladincev iz leta v leto manj, letos smo premogli tri in naši mladinci so osvojili dve zlati in eno srebrno medaljo v različnih kategorijah. Moram reči, da je bilo tekmovanje zelo uspešno, a kot pravim, je mladincev iz leta v leto manj. Mi delamo na tem, da bi jih imeli več, da bi ta šport ostal v Sloveniji, ker tovrstnih težav ni le v našem klubu.
Kako pa je s tekmovanjem deklet v tem športu?
Deklet, ki bi se s tem športom ukvarjale, v Sloveniji trenutno ni. Nekoč so bile, a so si nato ustvarile družine in prenehale. Na svetovni ravni pa je deklet zelo veliko, a v državah, kjer je ta šport bolj prepoznaven: v Grčiji,
Rusiji, Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugje. Tam so profesionalci in jih država financira, kot pri nas nogometaše, košarkaše in druge.
Koliko članov pa šteje domžalska ekipa in v katerih kategorijah nastopate?
Ta šport ima različne kategorije, aktivnih članov, ki tekmujejo v TAK Domžale, pa je okrog deset. Kadar je DP, se jih udeleži 11, letos pa smo imeli ravno takrat obdobje bolezni, zato je bila udeležba katastrofalna. Tekmujemo tudi v pokalnem tekmovanju, kamor gremo kot ekipa, kjer jih je v ekipi po pet in najboljši potem na teh tekmovanjih zastopajo barve kluba. Moram povedati, da smo bili lani državni prvaki ekipno in tudi letos nam lepo kaže na tej poti.
V bistvu ste najmočnejša ekipa v Sloveniji. Kaj je potrebno za ta uspeh?
Absolutno redni treningi, samodisciplina, odrekanja. Saj gremo tudi na kakšno zabavo, ampak pravih pono-čevanj ni. Kadar si v fazi treninga, je nujen počitek in da se držiš plana treninga, ki ti ga da trener. Glede prehrane pa - pri nas v klubu vem, da nihče ne jemlje nobene dodatne prehrane, ker je to predrago. Vsi v klubu imamo najraje ihanskega brancina, saj nam ga vsako leto za ekipnega državnega prvaka Slovenije obljubi predsednik kluba Ivan Peterca. Takrat si ga zasluženo privoščimo. Tudi prepovedanih substanc nihče ne jemlje; če bi jih jemali, bi bili v svetovnem vrhu. Vsi, ki treniramo tukaj, smo amaterji, imamo svoje službe, šole in obveznosti, zato treniramo uro in pol na dan, štiri dni v tednu. Profesionalci pa trenirajo 6 dni na teden po 8 ur.
(nadaljevanje v naslednji številki) Mateja A. Kegel
OBJAVE
stran
24
Kmetje, kaj ste nam storili?
Kmetje, kaj ste nam storili, ste čebele pomorili, ko so šle nabirat med, zato so morale umret.
Pred panjem mrtve zdaj leže, od groze kar zazebe me,
da od strupa tudi mi za njimi kmalu bomo šli.
Strupite zemljo in vodo,
ljudje pa to uživamo, nespametna pohlepnost ta lahko prav vse nas pokonča.
Ste nespametno škropili
in čebele pomorili. Kdo bo zdaj opraševal, nam potrebno hrano dal.
Morali bi vedet' to, da zelo koristne so, kajti če jih več ne bo, bo ljudem zelo hudo.
Človek bo ostal brez hrane, kaj mu potlej še ostane, prazno drevje in pa vrt, nas pobrala vse bo smrt.
M.Jenc
CLIO STO RIA ELAN 1.2 / 3V	CENA: 7.890,00 €
SERIJSKA OPREMA: KLIMA, ABS, RADIO CD, ELEKTRI»NI PAKET
NOVI CLIO 1.2 16V / 3V	CENA: 9.890,00 €
SERIJSKA OPREMA: KLIMA, ABS, RADIO CD, ELEKTRI»NI PAKET
SCENIC SKY 1.6 16V,	CENA: 16.200,00 €
SERIJSKA OPREMA: STEKLENA STREHA, AVTOMATSKA KLIMA, TEMPOMAT, PARK SENZORJI
RABLJENA VOZILA: NA ZALOGI VELIKO RABLJENIH VOZIL Z GARANCIJO. MOŽEN OGLED NA SPLETNI STRANI: www.avtoset.si
SERVIS:
AKCIJA LETNE PNEVMATIKE: PLA»ATE 3 DOBITE 4
AVTO SET d.o.o.
Dragomelj 28,1230 Domžale
DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222, Avtovleka: 041 648 1 66 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
i, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure
Ugodna sredstva sklada za kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, Ribnica (v nadaljevanju: Sklad) objavlja štiri javne razpise za financiranje projektov v kmetijstvo, podjetništvo in infrastrukturo.
Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25 % in Eu-ribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila.
Javni razpisi imajo več rokov za prijavo, vendar bo v primeru predčasne porabe sredstev na spletnih straneh Sklada objavljeno njihovo zaprtje.
KMETIJSTVO:
Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava (Ur. list RS, št. 47/2008)
je namenjen upravičencem, ki investirajo v lastno primarno pridelavo
kmetijskih proizvodov, in sicer za namen gradnje, nakupa ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev ter urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR.
Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti (Ur. list RS, št. 47/2008) je namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog na oba razpisa je 16. 6. 2008, zadnji pa 17. 9. 2008.
PODJETNIŠTVO: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (Ur. list RS, št. 41/2008)
je namenjen za investicijske projekte velikih, srednje velikih in malih podjetij v Republiki Sloveniji. Upravičenci so gospodarske družbe, sa-
mostojni podjetniki posamezniki in obrtniki, zadruge ter zadružne zveze. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 7 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je 25. 5. 2008, zadnji pa 22. 12. 2008.
INFRASTRUKTURA: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (Ur. list RS, št. 38/2008)
je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6,6 mio EUR. Prvi rok za oddajo vlog je 19. 5. 2008, zadnji pa 22. 9. 2008.
Zainteresirani lahko dodatne informacije o razpisu dobijo na tel: 01/8361-953 in na spletni strani Sklada: http://www.rdf-sklad.si.
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, 22. junija 2008.
VOLIŠČE 4.10.01 - KRAJEVNA SKUPNOST DOB I, Ulica 7. avgusta št. 9, Dob Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št. 1, Ljubljanska cesta št. 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19,
20,	21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4,_5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5,
Gorjuša in Turnše.
VOLIŠČE 4.10.02 - KRAJEVNA SKUPNOST DOB II, Ulica 7. avgusta št. 9, Dob Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen št. 1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Sta-retova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št. 1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20,
21,	22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5,
Cešenik in Želodnik.
VOLIŠČE 4.10.03 - DOM KRAJANOV V
ŽEJAH
Žeje 30,
Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje.
VOLIŠČE 4.10.04 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA
Krtina 41,
Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico.
VOLIŠČE 4.10.05 - GASILSKI DOM HOMEC
Bolkova ulica 46, Homec Homec: I.ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a.
Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica.
VOLIŠČE 4.10.06 - OSNOVNA ŠOLA IHAN I
Šolska ulica 5, Ihan
Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Če-šminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Selopri Ihanu.
VOLIŠČE 4.10.07 - OSNOVNA ŠOLA IHAN II
Šolska ulica 5, Ihan
Brdo, Dobovlje, Goričicapri Ihanu,
Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Dri-nova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva uli-
ca in Ulica Slavka Pengova.
VOLIŠČE 4.10.08 - SAMOSTAN MALA
LOKA
Mala Loka 8,
Bišče in Mala Loka.
VOLIŠČE 4.10.09 - GASILSKI DOM
DOMŽALE
Savska cesta 2, Domžale
Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2
in 3, Kajuhova cesta št.: 1, 2, . 2a, 3, 4 in 5;
Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa,
razen št. 9, Savska cesta št. : 2, 4, 6, 12, 12a,
20,	20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka.
VOLIŠČE 4.10.10 - AMD DOMŽALE Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brej čeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št.: 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19,
21,	21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica.
VOLIŠČE 4.10.11 - GASILSKI DOM ŠTU-DA
Študljanska 86, Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Ja-vorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5,
Šentpavel pri Domžalah.
VOLIŠČE 4.10.12 - KULTURNI DOM RADOMLJE I
Prešernova cesta 43, Radomlje Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št. 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravni-karjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata.
VOLIŠČE 4.10.13 - KULTURNI DOM
RADOMLJE II
Prešernova cesta 43, Radomlje
Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska
ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica,
Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79,
81 in 83 in Vrtnarska ulica.
Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev,
Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermasti-
jeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2,
3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12,
13,	14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica,
Škrjančevo.
VOLIŠČE 4.10.14 - GASILSKI DOM ROVA
Žiška c. 10, Rova
Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče.
VOLIŠČE 4.10.15 - DELAVSKI DOM VIR I
Šaranovičeva cesta 19, Vir
Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13,
14,	15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarje-va ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6,
6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št.10a in Zoisova ulica št. 1a, 3, 4, 6, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a, 45b in 51.
VOLIŠČE 4.10.16 - DELAVSKI DOM VIR II
Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št. 10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a. Podrečje.
VOLIŠČE 4.10.17 - VRTEC VIR Hubadova ulica 15, Vir
Vir: Bukovčeva ulica št.: 39, 41, 43, 45, 47, 49,
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2) izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, 22. junija 2008.
VOLIŠČE 4.11.01 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
Ljubljanska 105, Domžale
Domžale: Kamniška cesta št.: 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št.: 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118 , 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Župančičeva ulica št.: 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.02 - GALERIJA DOMŽALE
Mestni trg 1, Domžale
Domžale: Karantanska cesta št.: 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št.: 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št.: 1, 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.03 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I
Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št.: 1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesta št.: 2, 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.04 - OSNOVNA ŠOLA
DOMŽALE II
Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Gregorčičeva ulica št.: 1, 3, 5 in 7,
Miklošičeva ulica št.: 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c
in 4d in Slamnikarska cesta št.: 17, 19 in 20.
VOLIŠČE 4.11.05 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE III Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Go-stičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 7; Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št.: 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta št.: 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica.
49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št.: 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25.
VOLIŠČE 4.10.18 - KOLIČEVO KARTON d.o.o.
UPRAVA
Papirniška cesta 1, Vir Količevo,
Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št. : 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18^ in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica.
VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM
Ljubljanska cesta 58,
Domžale
Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4.11.06 - OSNOVNA ŠOLA RODICA
Kettejeva ulica 13, Domžale
Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarje-va ulica št. 15, Jarčeva ulica št.: 1, 2, 7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št.: 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska c. 150 in 151, Rodiška ulica, Stare-tova ulica, Šolska ulica št.: 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.07 - SREDNJA ŠOLA
DOMŽALE GIMNAZIJA
Cesta talcev 12, Domžale
Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica,
Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška
cesta.
VOLIŠČE 4.11.08 - ČISTILNI SERVIS
(ZOREC)
Depala vas 5,
Depala vas.
VOLIŠČE 4.11.09 ZSČ DOMŽALE Ljubljanska 36, Domžale
Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 ter št.: 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Tabor št.: 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14,
16,	18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica.
VOLIŠČE 4.11.10 - KS VENCLJA PER-KA DOMŽALE Ljubljanska 58, Domžale
Domžale: Cankarjeva ulica št.: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št.: 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št.: 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masaryko-va ulica vsa, razen št.: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor št.: 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št.: 3, 7, 9, 11, 13, 15,
17,	19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta.
VOLIŠČE 4.11.11 - VARNOST LJUBLJANA d.d. PE DOMŽALE Ljubljanska 68, Domžale Domžale: Kamniška cesta št.: 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št.: 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a in 92 in Masljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.12 - NOVA OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ Dragomelj 180,
Dragomelj in Pšata.
VOLIŠČE 4.10. 950 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4.10.970 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
OMNIA - volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 10. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 042-2/2008 Datum: 28. 5. 2008
PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE
Peter Golob, univ. dipl. prav.
VOLIŠČE 4.11.13 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE
Šolska 1a, Spodnje Jarše Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št.: 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št.: 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica št. : 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica.
Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta št. 2, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.14 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Jarška cesta 37, Srednje Jarše
Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica.
Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica in Rusjanova ulica.
VOLIŠČE 4.11.15 - OŠ PRESERJE
PRI RADOMLJAH
Pelechova 83, Preserje priRadomljah
Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica-del od št. 1 do 14, razen št. 13, VIII. ulica št.:
I,	2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27a, 27b, 27c, 27f , 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56.
VOLIŠČE 4. 11.901 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje.
VOLIŠČE 4. 11.950 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za invalide.
VOLIŠČE 4. 11.970 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
OMNIA — volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA
II.	VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 042-3/2008 Datum: 28. 5. 2008
PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Anita Janjoš, univ. dipl. prav.
stran
25
SPORT / OBJAVE
KK Helios
Naslov državnega prvaka tokrat v roke Ljubljančanov
Štiri srečanja so bila potrebna v finalu Državnega prvenstva Slovenije v košarki, da smo dobili nove državne prvake. Do tedaj aktualni državni prvaki - košarkarji iz Domžal - niso uspeli zadržati laskavega naslova. Izmuznil se jim je, kot že nekaj mesecev poprej naslov pokalnega prvaka. Dvojna krona je tako letos pripadla košarkarjem Uniona Olimpi-je. Je bilo pa tokratno finale vse prej kot mirna plovba ...
Finale, ki so ga košarkarji tudi letos igrali na tri zmage, se je pričelo v dvorani Tivoli. Olimpija je, kljub praznim tribunam, izkoristila prednost domačega terena, nezain-teresirane Domžalčane in krepko premagala Helios z izidom 87:64. Junak prve tekme je bil Milič z 18 točkami, medtem ko pri domžalski ekipi ni bilo niti enega košarkarja, ki bi dal več kot 9 točk. Sledila je tekma v domžalski Hali komunalnega centra, ki proti pričakovanju še ni pokala po šivih, Helios pa je v odlični igri pokazal, da Olimpija v nadaljevanju ne bo imela lahkega dela - zmaga Domžal s 93:88. Slika Olimpije je bila tukaj vse prej kot pričakovana, kar je potrdil tudi trener Aleksander Dži-kic: »Igrali smo precej slabše kot na prvi tekmi, zato smo izgubili. Moti me, da se v tem času govori, da smo mi že prvaki in da je Helios slaba ekipa. To enostavno ni res.«
Trener Domžalčanov, Zoran Mar-tič, pa je po tekmi povedal, da so si Domžalčani zmago zaslužili. Omeniti velja, da je bil na tej tekmi izključen košarkar Olimpije - Begič, ki je zaradi nestrinjanja s sodnikom poleg žaljivk še - pljunil. Da pa je bila mera polna, je po prihodu z igrišča v zapisnik napisal, da mu je žal, da pri pljuvanju ni bil bolj na-
tančen. Poleg prepovedi igranja na treh tekmah, si je prislužil tudi klubsko kazen.
Najbolj napeta je bila tretja tekma, ki so jo košarkarji odigrali na parketu v Tivoliju. Olimpija je bila za razred boljša, na igrišču pa je bilo veliko vroče krvi. Vendar razpleta, ki smo ga videli v 35. minuti, ni pričakoval nihče. Po prerivanju pod koši Trohe in Taylorja je slednji naredil prekršek nad Troho, ki je pristal na tleh, po nekaj brcah in začetku pretepa med košarkarjema pa sta na Dom-žalčana planila še dva košarkarja Olimpije - Booker in Bailey, nato pa je nastal vsesplošen pretep. Posledica: izključitev Taylorja, Bookerja in Baileya ter tehnični napaki Trohe in trenerja Džikica. Po pregledu video-posnetkov tekme pa je disciplinska komisija na naslednji tekmi, poleg izključenih Olimpijinih košarkarjev, na hladno postavila tudi Roberta Troho. A tudi incident ni spremenil že tako konkretnega vodstva Unio-na Olimpije, ki je ponovno za razred boljša, premagala Helios - tokrat z rezultatom 99:81. Zoran Martič: »To je bila zaslužena zmaga Uni-ona Olimpije, mi enostavno nismo igrali na pravem nivoju, pokazali smo slabo predstavo tako v obrambi kot v napadu.« 24 točk pa je znašala razlika na zadnji tekmi, v nabito polni Hali KC. Zmaga je pripadla Olimpiji, ki je šla v tekmo, kljub močni oslabljenosti zaradi izključitev, bolj motivirano in tako osvojila naslov državnega prvaka. Helios pa, kot pravi trener Zoran Martič, je kljub temu osvojil cilj - finale DP in obstanek v ligi NLB. Da domačim gledalcem to ni dovolj, so pokazali tudi po koncu tekme, ko je napovedovalec povedal ime trenerja Martiča, ki so ga prisotni izžvižgali ...
Mateja A. Kegel
V 71. letu starosti
nas je po hudi bolezni zapustil
mož, oče, dedek, brat, stric
Ciril Novak
Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, gospodu župniku za prelep obred, pevcem, posebej zdravniškemu osebju, predvsem dr. Starbek in zdravnikom na Hematološkem oddelku v Kliničnem centru Ljubljana se za njihovo skrb toplo zahvaljujemo!
Vsi njegovi
Reka ima svojo strugo in človek ima svojo pot; reka se razlije ali posuši, človek se razjoče ali onemi.
ZAHVALA
V 84. letu starosti je življenjsko pot sklenil
Valentin Kolenc
roj. 1. 12. 1924
Ob tej boleči izgubi nam je bilo vaše sočustvovanje v veliko tolažbo, zato vsem iskrena hvala za cvetje, sveče in izrečena sožalja ter vso pomoč v dneh slovesa.
Vsi njegovi
Na črno belih poljih
Domžalam tri srebrne in bronasta kolajna
Festival so začeli z ekipnim državnim prvenstvom v pospešenem šahu, kjer je sodelovalo trinajst moštev. Dokaj zanesljivo je zmagala Sinfonika Vrhnika z mednarodnim mojstrom Gostišo, pred Branikom in domačini Triglavom Krško na čelu z Meštrovičem. Prva zasedba Domžal v postavi Jeran, Ivačič, Karnar in Vavpetič je zasedla šesto, druga zasedba Rebernik, J. Skok, Košir in Janjič pa deveto mesto. V prvi zasedbi je bil najprodornejši Vavpetič s pet in pol točkami, Ivačič pa s štirimi točkami in pol (oba iz sedmih partij). Izvrstno je igral Rebernik, ki je iz sedmih partij zabeležil kar pet točk, Skok pa polovični izkupiček tri točke in pol.
Vrstni red: Sinfonika Vrhnika 21.5, ZM Branik 19, Triglav Krško 17, Velenje 16.5, Stari trg ob Kolpi 16, Domžale I in Nova Gorica 15, KBM Kovinar Maribor in Domžale II 14, Trzin 10, Črni Graben 9.5, Milan Majcen 3.
Na ekipnem pospešenem državnem prvenstvu za mladince so bile Domžale - lanski zmagovalec - nekoliko oslabljene, saj ni nastopil Matej Filip. Kljub temu sta Jure Plaskan in Lan Turek Timotej osvojila drugo mesto. Prvi je zbral pet, drugi pa šest točk iz sedmih partij. Med enajstimi ekipami je presenetljivo zmagal Ig z mladima Timom Janžljem, ki je premagal vse nasprotnike, in Hitijem.
Vrstni red: ŠK Ig III 12, Domžale 11, Ig I 9, Krka Novo mesto 10, Krka Novo mesto I 8, Trebnje BMP 7.5 itd.
Zmagovalec Borišek, Grošljeva druga med članicami
Na posamičnem državnem prvenstvu v pospešenem šahu je nastopilo 66 šahistk in šahistov, dokaj
zanesljivo pa je zmagal Borišek pred Bašagičem in Meštrovičem, vsi so mednarodni mojstri.
Mojstrica Petra Grošelj je s šestimi točkami zasedla odlično enajsto mesto in bila druga najuspešnejša članica, veteranka Pavla Košir pa trideseto mesto, kar je zadostovalo za bronasto kolajno med članicami. Zelo dobro se je držal Rebernik, ki je pristal na odličnem šestnajstem mestu, pa še to zaradi poraza z Gju-ranom v zadnjem kolu. Jože Skok je zasedel petintrideseto mesto s štirimi točkami in pol, odigranih je bilo devet kol.
Vrstni red: Borišek 8, Bašagič 7.5, Meštrovič, Kastelic in Gjuran 6.5, Vesna Rožič, Novak, Črepan, Buze-ti, Serdt,
P. Grošelj, G. Goršek, Lesjak, in Ž. Tomazin 6, Penko, Rebernik, A. To-mazin, Luzar, Škvorc in Župec 5.5 itd.
Prvi amater Buzeti, drugi Jeran
V	Krškem so za konec Festivala odigrali še drugo amatersko državno prvenstvo. Na njem so lahko nastopili šahisti do največ 2200 mednarodnega ratinga. Lanskoletni zmagovalec Jernej Bu-zeti, član Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, je obranil naslov, medtem ko je bil na drugem mestu Domžalčan Boštjan Jeran, tretji pa Ačimovič iz Kočevja. Jeran je Buzetija celo premagal, vendar pa je izgubil s četrto uvrščenim Mitričem.
V	mrtvem teku sta Jernej in Boštjan osvojila sedem točk in pol, zadnji pa je imel za tri točke in pol slabši srednji Buholc. Sodelovalo je petinšestdeset udeležencev.
Vrstni red: Buzeti, Jeran 7.5, Ačimo-vič 7, Mitrovič, Keršič, S. Rožič in Babnik 6.5, Cojhter, Plahuta, Mat-ko, Povše in Rifelj 6, Jeraj, Titan, J. Zupančič in Nikolič 4.5 itd.
Jože Skok
Cvetje za vse življenjske priložnosti.
Ob boleči izgubi z najlepšimi dekoracijami.
f
■' < A * •
{ h

Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.cvetlicamaomers.si
Brezplačna dostava vencev do 30 km.
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše mame, babice, prababice, sestre in tete
Marije (Mici) Saso
s Podrečja 45
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše.
Iskrena hvala g. Franciju Sevšku za ganljive besede slovesa v imenu društev ZB Vir in RK Vir. Hvala: ZB Vir, RK Vir, Društvu upokojencev Vir, KS Vir, Društvu VVI Domžale, Občinskemu društvu invalidov Domžale ter Občinskemu RK Domžale za izkazano pozornost. Hvala tudi vsem praporščakom ter Moškemu pevskemu zboru Janko Kersnik iz Lukovice.
Vsem, ki ste Mici pospremili na njeni zadnji poti, smo iz srca hvaležni.
Njeni: Metka, Saša in Janez
%ws Ka
MM
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica in tasta
Josipa Lisjaka
Domžale, Potočnikova ulica 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je tukaj končalo svoj boj, v naših srcih te bomo nosili vsi, katerim si namenil svoj del poti.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
Jožeta Sicherla
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Od nas se je poslovil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric, tast in svak
Stane Opaškar
iz Vira, Nušičeva ulica 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja,
darovano denarno pomoč, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Po jasni švigaš visočini sama lepa zvezda sred zvezda, in k meni tudi v nočni tmini priplavaš mnogokrat z neba.
(S. Gregorčič)
20. junija 2008 bo minilo leto dni, odkar si odšla od nas naša draga mami, sopotnica, sorodnica in prijateljica
v
Karolina Česen
rojena Lavrinšek, iz Domžal.
Še vedno te močno pogrešamo in si te želimo ob sebi!
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko.
Vsi tvoji
Iz solza zvezd nocoj ni jasna čista, noč je mrtva in poljane trudne...
ZAHVALA
V 33. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric
Igor Gavric
iz Dragomlja 131
Iskreno se zahvaljujemo vsem za udeležbo pri pogrebu ter za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Ob tej boleči izgubi nam je bilo vaše sočustvovanje v veliko tolažbo, posebej se zahvaljujemo sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, zlasti Igoijevim sošolcem in sodelavcem iz Belinke ter Ireninim iz Lipa Radomlje. Z nezmanjšanim poudarkom pa topla zahvala pravoslavnemu duhovniku za dostojanstveno slovo z bodrilnim nagovorom, govorniku Ivanu Kepicu za izbrane poslovilne besede ter trobentaču za zaigrano tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njegovi
OBJAVE
stran
26
Občina Domžale, Urad župana, Ljubljanska 69, Domžale, objavlja
POVABILO
k oddaji vlog o zainteresiranosti za prevzem 0,5 programa - tima dispanzerja za žene
Namen povabila:
Dodelitev programa na primarni ravni za 0,5 tima dispanzerja za žene enemu od zainteresiranih kandidatov, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje za opravljanje tovrstne dejavnosti. Program bo dodeljen že obstoječemu koncesionarju ali pa bo, pod pogoji tega razpisa, v ta namen podeljena koncesija.
V primeru, da bo prostega programa več, se lahko podeli tudi večji obseg programa.
Začetek opravljanja programa je predviden s 1. 9. 2008, vendar ne kasneje kot 1.12. 2008.
Pogoji za dodelitev programa, ki je predmet vabila:
1. Zainteresirani kandidati morajo izpolnjevati z Zakonom o zdravstveni dejavnosti zahtevane pogoje za opra-
vljanje osnovne zdravstvene dejavnosti in s tem programa dispanzerja za žene (ustrezne kadrovske, izobrazbene, prostorske idr. pogoje).
2.	V primeru, da zainteresirani kandidati že opravljajo javno službo dejavnosti dispanzerja za žene, morajo imeti za povečan obseg programa, ki je predmet vabila, pozitivno mnenje financeija - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in morebitno soglasje Ministrstva za zdravje, odvisno od določil obstoječe koncesijske pogodbe.
3.	Zainteresirani kandidati morajo imeti zagotovljene prostorske pogoje na območju Občine Domžale.
4.	Koncesija oziroma pogodba o dodelitvi programa se bo podpisala za določen čas 5 let, z možnostjo podaljšanja.
5.	Od zainteresiranih kandidatov se pričakuje polno opravljanje programa v višini 0,5 tima (izvajalec mora poskrbeti za nadomeščanja v času odsotnosti, zagotoviti dežurstva oziroma skla-
dno s področno zakonodajo sodelovati z Zdravstvenim domom Domžale in drugimi izvajalci na območju, ki ga pokriva Zdravstveni dom Domžale). 6. Koncesija oziroma pogodba o dodelitvi programa bo začela veljati s pričetkom opravljanja programa in bo prenehala z zaključkom opravljanja programa s šestmesečnim odpovednim rokom.
Ob pogoju izpolnjevanja navedenih pogojev se bo upošteval naslednji prednostni vrstni red:
1. Zagotovljeni prostorski pogoji na območju Občine Domžale. Prednost bodo imeli kandidati s prostori v mestu oziroma kraju Domžale (lokacija najbližja občinskemu zdravstvenemu domu), naslednje prioritete pa se nanašajo na lokacijo - kraj, ki ima večje število prebivalstva na območju Občine Domžale (lokacija v kraju z večjim številom prebivalstva ima prednost
pred lokacijo v kraju z manjšim številom prebivalstva).
2.	Datum pričetka izvajanja dejavnosti (lahko tudi pred 1. 9. 2008).
3.	Zainteresirani kandidati, ki še ne opravljajo javne službe na območju Občine Domžale ali drugem območju oziroma imajo prednost tisti potencialni kandidati, ki opravljajo manjši delež javne službe predmetne dejavnosti.
Obrazec prijave s prilogami lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vloge na obrazcu prijave z vsemi zahtevanimi prilogami, ki so navedene v razpisni dokumentaciji, s pripisom »za povabilo št. 123/6-08« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 10. 7. 2008, na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Na podlagi primerne vloge bo izdana ustrezna odločba in na tej podlagi podpisana pogodba.
ZUPAN Toni DRAGAR
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO za financiranje preventivnih zdravstvenih pregledov in sofinanciranje cepljenja za občane Občine Domžale za leto 2008
I.	Predmet javnega povabila je financiranje oziroma sofinanciranje programov za osebe s stalnim prebivališčem v Občini Domžale, ki se bodo financirali oziroma sofinancirali iz proračuna Občine Domžale, in sicer:
A.	financiranje preventivnih pregledov prostate, ki obsegajo:
-	klinični pregled;
-	laboratorijske storitve (odvzem krvi in pošiljanje);
-	preiskavo PSA.
B.sofinanciranje	(od potrebnih odmerkov - financiranje enega odmerka) cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, ki zajema naslednje stroške:
-	en odmerek cepiva;
-	cepljenje.
II.	Skupna višina sredstev javnega povabila
Skupna višina sredstev javnega povabila za financiranje oziroma sofinanciranje programov, ki so predmet razpisa, je 18.500,00 evrov, od tega:
-	13.500,00 evrov za preventivne preglede prostate (po oceni 500 pregledov);
-	5.000,00 evrov za predvideno sofinanciranje cepljenja proti klopnemu me-ningoencefalitisu (po oceni 175 cepljenj za otroke in 43 za odrasle z enim odmerkom cepiva).
Financirani oziroma sofinancirani bodo le tisti programi, katerih ponudbena cena posameznega programa ne bo presegla maksimalno določene cene programa, določene v tretji točki poglavja III. tega povabila.
III.	Pogoji za prijavo:
Na javno povabilo se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje programov, ki so predmet javnega povabila (v nadaljevanju: vlagatelji) in:
1.	izpolnjujejo kadrovske in prostorske pogoje za izvajanje programov;
2.	pisno izjavijo (jamčijo):
-	da bodo zagotavljali fiksne ponujene cene storitev za celoten čas veljavnosti pogodbe;
- bo imela prednost pri cepljenju, ki je predmet tega javnega povabila, osnovnošolska mladina; 3. maksimalna ponudbena cena za programe iz I. točke javnega povabila ne presega:
A.	26,70 evrov za posamezen preventivni pregled prostate;
B.	28,00 evrov za otroke in 30,00 evrov za odrasle za eno cepljenje z enim odmerkom cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu.
Vlagatelji lahko kandidirajo na vse razpisane programe, lahko pa tudi na posamezen program.
IV.	Merila za dodelitev sredstev
Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika za vse programe, ki so predmet javnega povabila, je najnižja cena. V primeru, da za posamezen program več ponudnikov ponudi enako (najnižjo) ceno, se kot dodatno merilo upošteva večji obseg ponujenega programa. Razpoložljivi obseg programa se ponudnikom, ki ponudijo enako ceno in enak obseg programa, razdeli po enakih deležih.
V	primeru, da najugodnejši ponudnik glede na ceno ne prijavi največjega možnega obsega programa, se preostali obseg dodeli ponudniku z naslednjo najnižjo ceno. Program se po tem ključu nadalje deli toliko časa, da se podeli celoten obseg programa, vse do razpoložljive višine sredstev iz II. točke tega povabila.
V	primeru, da izbrani ponudnik odstopi od ponudbe, se njemu dodeljeni obseg programa dodeli naslednjemu najugodnejšemu ponudniku po ključu, navedenem v drugem odstavku tega poglavja.
V.	Vsebina prijave:
Vlagatelj v svoji vlogi navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o prijavi:
-	opis programa s specifikacijo (kalkulacijo) po elementih stroškov in skupno ponudbeno ceno za posamezen program, ki je predmet povabila;
-	prijavljen obseg števila posameznih pregledov in cepljenj v letu 2008 ter finančno ovrednoten obseg programov, za katere se prijavlja, glede na ponudbeno ceno posameznega programa.
VI.	Predložitev vlog in rok
Vloge morajo biti vložene na obrazcu, ki je obvezen del prijave in ga lahko vlagatelji dvignejo v vložišču Občine Domžale, soba št. 4 ali na spletni strani: www.do-mzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vlagatelji lahko vlogo vložijo osebno na vložišču Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljejo priporočeno po pošti, najkasneje do 30. 6. 2008, na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, s pripisom »Ne odpiraj - javno povabilo št. 123-7/08«. Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Nepravočasno prispele ali nepravilno označene vloge bodo izločene in se ne bodo obravnavale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 150 ali 151. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje do 31. 8. 2008. Na podlagi izdane odločbe bo z izvajalcem programa sklenjena pogodba za leto 2008.
Zupan Toni DRAGAR
Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 9/04, 7/06) Občina Domžale objavlja
JAVNI RAZPIS za dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale za leto 2008
1.	Predmet razpisa
Predmet javnega razpisa je dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale v letu 2008 za kandidate, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče v Občini Domžale.
2.	Višina sredstev
Enkratne štipendije za študijska izpopolnjevanja se podelijo v skladu s proračunskimi sredstvi. Ob izpolnjevanju pogojev prispelih vlog, določenih v tem razpisu in Odloku o štipendiranju v Občini Domžale, je predvideni skupni znesek, ki se nanaša na ta razpis 4.000,00 EUR.
Predvideni zneski enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja:
•	51% povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS za magistrski študij;
•	61% povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS za doktorski študij;
•	41% povprečne mesečne bruto plače preteklega leta v RS za ostala študijska izpopolnjevanja.
Odobreni znesek enkratne štipendije ne sme presegati dejanskih stroškov izpopolnjevanja.
3. Potrebna dokumentacija - priloge, ki se predložijo k vlogi:
izpolnjen obrazec: »Vloga za dodelitev štipendije«; življenjepis;
dokazilo o vpisu v šolsko leto 2007/08;
dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja; dokazila iz drugega odstavka 7. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale:
• dokumentacija, s katero se izkazuje posebno nadarjenost
(izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno); dokaze o vključevanju v delo društev in organizacij v Občini Domžale; dokazila iz 9. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale:
b)
c)
d) e)
f)
g)
•	študijski program oziroma program srečanja ali obiska, povabilo oziroma napotilo ustrezne ustanove;
•	načrt financiranja projekta;
•	potrdilo o dosedanji uspešnosti.
V primeru šolanja na šoli, ustanovi ali univerzi v tujini, je vlogi potrebno predložiti prevod dokumentacije ter ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oziroma vrednotenjem RS.
4.	Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja:
Pri podeljevanju enkratnih štipendij se smiselno uporabljajo določbe 7. člena Odloka o štipendiranju v Občini Domžale, ki določa merila za podeljevanje štipendij nadarjenim dijakom in študentom in kjer je med drugim navedeno, da se: • »upošteva dijakov oziroma študentov šolski oziroma študijski uspeh, pri čemer se lahko dodeli štipendija dijaku od vključno drugega letnika (2) dalje s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu, oziroma študentu od drugega letnika dalje, ki ima vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti«. Enkratno štipendijo je možno pridobiti za isti program oziroma isto stopnjo programa ali študija le enkrat.
5.	Vloga
Obvezni obrazec »Vloga za dodelitev štipendije« lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si), pod rubriko Razpisi.
Popolne in v roku razpisa prispele vloge se bodo obravnavale v skladu z merili in kriteriji, določenimi v Odloku o štipendiranju v Občini Domžale. Podelitev štipendije se izvede v upravnem postopku.
6.	Rok in način oddaje vloge
Obrazec »Vloga za dodelitev štipendije« z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do ponedeljka, 30. junija 2008.
Kandidati oddajo vlogo na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljenih z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS - ENKRATNE ŠTIPENDIJE« na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru.
Datum: Številka:
29. 5. 2008 1103-2/08
OBČINA DOMŽALE
H
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99,124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2008 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 3/08) ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za izobraževanje na področju obrti in podjetništva v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02) objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje izobraževanja vajencev ter sofinanciranje izobraževanja samostojnih podjetnikov v Občini Domžale za leto 2008
1.	RAZPISANA SREDSTVA IN PREDMET JAVNEGA RAZPISA
V	proračunu Občine Domžale za leto 2008 so na postavki »Spodbujanje obrti in podjetništva - dualni sistem; izobraževanje podjetnikov« zagotovljena sredstva v višini 1.900 EUR za enkratne finančne pomoči k šolninam samostojnih podjetnikov za različne smeri izobraževanja, s ciljem pridobitve dodatne splošne izobrazbe ter enkratne finančne pomoči za izobraževanje vajencev, ki se izobražujejo za obrtne poklice.
2.	UPRAVIČENCI
a.)	Finančno pomoč za izobraževanje vajencev lahko uveljavljajo majhna podjetja (podjetja, ki izpolnjujejo dve od teh meril: - povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 EUR in - vrednost aktive ne presega 3.650.000 EUR) in samostojni podjetniki, ki imajo najmanj 6 mesecev pred oddajo vloge sedež na območju Občine Domžale.
b.)	Finančno pomoč k šolnini lahko uveljavljajo samostojni podjetniki, ki so nosilci dejavnosti in imajo najmanj 6 mesecev pred oddajo vloge sedež na območju Občine Domžale.
3.	POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA
Upravičenci lahko pridobijo sredstva na podlagi tega razpisa pod pogojem, da za isti namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov. Sredstva se dodelijo po pravilu »de minimis«. Znesek pomoči na posameznega upravičenca ne sme presegati 100.000 EUR v obdobju treh proračunskih let.
a.)	Za obravnavo vloge za pridobitev finančne pomoči k šolnini so potrebna naslednja dokazila in dokumentacija:
•	izpolnjen obrazec, ki se ga pridobi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali na spletni strani Občine Domžale http:// www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi;
•	priglasitveni list, obrtno dovoljenje;
•	izpis iz poslovnega registra Slovenije - registrirana dejavnost (AJPES) - pridobi občina iz uradnih evidenc;
•	potrdilo o vpisu za šolsko leto 2007/08;
•	potrdilo o plačanih stroških izobraževanja za šolsko leto 2007/08, na katero se glasi vloga za finančno pomoč;
•	predmetnik in potrdilo o vsaj polovici opravljenih izpitov za šolsko leto 2007/08.
b.)	Za obravnavo vloge za pridobitev enkratne finančne pomoči za izobraževanje vajencev so potrebna naslednja dokazila in dokumentacija:
•	izpolnjen obrazec, ki se ga pridobi na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali na spletni strani Občine Domžale http:// www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi;
•	obrtno dovoljenje (predloži vlagatelj obrtnik) oziroma dokazilo o vpisu družbe v sodni register (pridobi občina iz uradnih evidenc);
•	izpis iz poslovnega registra Slovenije - registrirana dejavnost (AJPES) -(pridobi občina iz uradnih evidenc);
•	fotokopija sklenjene pogodbe z vajencem (pogodba o izobraževanju), ki je potrjena od Obrtne zbornice.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, prosilec lahko sam predloži vlogi, v kolikor pa tega ne želi, mora predložiti podpisano izjavo, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Domžale pridobitev podatkov iz uradnih evidenc.
4.	VIŠINA POMOČI
a.)	Višina finančne pomoči k šolnini se določi glede na obseg vlog in razpoložljiva proračunska sredstva ter lahko znaša največ 459 EUR oziroma 50 % stroškov šolnine (upravičeni strošek).
b.)	Enkratna finančna pomoč za izobraževanje posameznega vajenca se določi glede na obseg vlog in razpoložljiva proračunska sredstva, vendar največ do višine 459 EUR oziroma 70 % upravičenih stroškov.
V	primeru, da je vlog več, kot je zagotovljenih sredstev, imajo pri dodeljevanju finančnih sredstev prednost prosilci, ki v preteklem letu niso prejeli sredstev iz občinskega proračuna za enak namen.
V	primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik takoj dolžan vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zamudne obresti se obračunavajo od dneva prejema do dneva vračila sredstev.
5.	OBRAVNAVANJE VLOG
Prispele vloge bo obravnaval pristojni Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo s sklepom odločil o posamezni vlogi. Občina bo finančno pomoč nakazala upravičencu na podlagi pravnomočnega sklepa o dodelitvi sredstev. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
6.	NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vlog je 3. 7. 2008 oziroma do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 30. 10. 2008, če razpisana sredstva na podlagi prispelih vlog do 3. 7. 2008 ne bodo razdeljena.
Prosilci oddajo vlogo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom na kuverti: " Javni razpis za podjetništvo - izobraževanje ".
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01 721-42-51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale
ŽUPAN Toni DRAGAR
MESTNE LEKARNE
LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 71 12 JO Denis It k ko mo. da ronile@ m esl neie körnt, fi	01 724 42 £0
LEKARNA KAMNIH ■ Šulna 7,1240 Kamnik lakoma. ivTiio@niftilnelekonic.fi	01 839 70 37
LIK ARN A NOVI TRG Kavi lig 26, 1340 Kamnik It kflm o, umritrgf? m ts1 neleVnrpe.il	Ot 839 70 40
LEKARN A MENGEŠ Zoran i)w 3,1234 Mengeš lckorrii.inenges@ineslneiekaniE.ti	OL 723 74 6 6
LEKARNA RA DOMU £ - tasta borce* Sn, 1235 Rodamlja le ko jod. rad oml js$ m ostnelekamt-Si	OL 724 07 20
LEKARNA MORAVÜ-Trg svobode 2,1251 Moriwie lekarna, morirvce@mftslnelekorfle.ti	Oi 723 27 80
LEKARNA NOVA LITUA ■ Partiioniko pol 3, 1270 Litijo 1« kof nn. 1 itijoi m estnelc h ai nt.si	01899 50 3?
LEKARNA LITIJA Trg svobode 1,1270 Litijo lekarno. fTfl]o@ititi!neiekoi ne.si	01 899 50 41
Dežurni lekarni
LEKARNA DOMŽALE: soboto, nedeljo rn prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK: nedeljo in prazniki od 9.00 do \ 2.00
www.mestnelekarne.si

mali oglasi
NAJAMEM gradbeno parcelo (cca. 100 m2), v Domžalah, okolici.
Tel.: 041/591-378
DRUŽINA najame dvosobno ali trisobno staanovanje po ugodni ceni, v Domžalah ali bližnji okolici. Tel.: 041/567-516
KUPIM zazidljivo parcelo. Tel.: 041/752-186
NOVO! Vse vrste industrijskih cevi, priključkov, ki vam jih po želji sestavimo! Izposoja vrtičkarskih strojev in prepisi motornih vozil. PRO MOTO d.o.o. Tel.: 041/789-711
INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole.
Tel.: 040/743-399
KUPIM zazidljivo parcelo od 1000-6000 m2. Tel.: 041/752-186
ZAPOSLIMO monterja in bandažerja gips plošč. Montaža Škerjanec d.o.o. Tel.: 041/618-140
RAČUNOVODSKE IN SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Vezen-šek Marija s. p., Krožna pot 62, Domžale Tel.: 040/268-090.
ČISTIM stanovanja za 4,5 €/ uro v dopoldanskem času. Tel.: 040/533-363
Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. Tel.: 041/732-267
ZELO USPEŠNO, z večletnimi izkušnjami INŠTRUIRAM kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole. Tel.: 031/352-124
Družina išče vzgojiteljico oziroma varuško za 2 predšolska otroka v Domžalah. Tel.: 041/637-000 ali 041/737-396.
NEMŠKI JEZIK, inštrukcije, prevajanje, tolmačenje nudim. Tel.: 040/337-657
TAKSI KAMNIK - Nudimo ugodne taksi prevoze 24 ur dnevno. Domžale-Ljubljana (12 EUR), Domžale-letališče Brnik (15 EUR). BALTAZARS Elvis Stankovic s. p., Kamnik Tel.: 031/713-421
Izvajamo selitve, kombi prevoze, storitve hitre pošte, skladiščenje ter druge storitve po vaših željah. Hitro in ugodno! Hask d.o.o., Domžale Tel.: 031/203-360, 040/465-196,
e-mail: haskinfo@gmail.com
NUDIM kvalitetne inštrukcije fizike in matematike za OŠ, SŠ, GIM. Sem absolvent FMF, s profesorskimi izkušnjami. Tel.: 031/516-305 (Rok)
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s. p. Preserje, Ka-juhova 15, (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722 78 97, 041/689-840
MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Tel.: 041/605-391
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01/7238 157, 041/322-571
TEHROL
HIŠA SENČIL
ZAPOSLIMO DELAVCE/KE • za delo v proizvodnji • referenta za izdelavo ponudb in za kontakt s strankami • organizatorja/planerja
Tel: 01 72 30 500
Tehrol d.o.o, Poslovna cona Žeje, Komenda
Odpeljite jo že za 15.890 EUR.
Odkrijte novo Opel Zafiro, ki odslej združuje dva različna svetova - v sebi skriva tako družinskega kot športnega. Z njo vaše družinsko življenje dobi več pospeška in energije. Odkrijte njeno fleksibilno (sedežni sistem Flex7®), zabavno, varno, prostorno in udobno naravo, ki izpolni želje tudi najbolj zahtevni slovenski družini. Navdušila vas bo pri trgovcu z vozili Opel.
Avtotehna Vis in Kosec d.o.o.
Kamniška cesta 19, 1230 Domžale, tel.: 01/ 72 16 092
Poletne akcijske cene

www.otelo.si

K/flRO
INŽENIRING d.o.o, Mengeš
Sytätujemo in posredujemo pri prodaji, nakupih menjavi, uddail ji IL najem li wis vrst nepremičnin, predvsem uhni iičju občin MengeS, Domžale. Kamnik in Trzin.
Slovenska co.ul 24.Mengeü telefon: 0ß 72,30-9«, 72-30-987 fox 01/72-38-015
Naslednja številka Slamnika bo izšla 11. julija 2008, rok za oddajo prispevkov je 1. julij 2008.

STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13, - 18. ure
Torek od 9.-12, ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. - 18. ure
Petek od 9. -12. ure
sam
VARCUJEM
pri samu NAKUPUJEM
gradnja, obnova in nega doma
Dtopdom
skupina
Akcija
velja od 10. 6. do 24. 6. 2008 oz. do razprodaje zalog
,00 EUR
Kovinska miza s stekleno i Stol, 5-pozicij, ploščo 140 x 90 cm	• črtast
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
Prodajno mesto: Jarše, Preserska cesta 1 Zg. Jarše, 1235 Radomlje tel.: 01/ 729 88 00
www.sam.si
Mercator Center Domžale
i n 11 m i s s j m i
■	Siuvempa t Hrviiik.i I BiH | Cm,i Gora I Makedonija
■	Kompasovi ktuLu ■	1
■	Novost: hA IU|.| !■ . . c tum ' ■ ■
infatmailn in |in;avR=	r.
(IDBiHI' www. Iiampai.il

B KO Finančna točka
premoženjsko svelovanje, d.o.o.
NLB®
Snack bar

PIRAT 5NACK BAR VAS ŽE ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI BOK IZ PRAVIH POMARANČ. CE PA STE LAČNI ■ TOAST PIRAT SPECIAL,
Vse za Solo naroči, v aktivne p oč it nice skoči!
K	VtLili LoLiti pit.Jnmiiiiiiai ikriji od 5. S. da 30 i
^	MM z iiiMjctrijii popniliin dm p m l^odnoiüri
;■ 'it- - I	Ifspun 1*4 i. in JU i- Jnrt i I rpnlojf rim
lfuponuni u jLikh □+ iti	J'llj kjnk^
S % pnpmt n* uibf nlfcc In Srtovnr i*r*Le
20 *A popml ni vir ionkc [Hlnbltlor
Vr( infurniiid) m: wwndu. si
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Nafnouejia moda iz Londona.
TisDcinEnimGi
CVETLIČARNA
ARBORETUM
MEKCAiw CENTER M>M£AI.I:
Vilrtrf V cYetl tear N ir artarefur™
ST W w.a 111 f i iTt n hi - Vp.S i

tf LOTERUA SLOVENIJE
	
i t i *	w
Zlatarm Celje	CQt 1 MH
www z Ja rinrA-öpfj^rti	-n.-- 1
mm
fx MC DOMŽALE
^01/724 41 80
limESfnn GP5IHR
www.mestna-optlka.sl
simPLE
FRIZERSKI SALON
©lu
perilo, ki razvaja
§ dlpiri^i
Meni je prj j
Vorn t cid v A.(jiHti i
www.alptna.sl_
SAXfAXA
8£A\JT(Q\J£
PONUDBA PRlZNANfH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
Hipermarket
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 4f
DELOVNI ČAS:	9. do 21. ure	od 8. do 21. ure
nedelje in pr
od 8, do 13. ure