Kdor ne dela, ne ve, koliko je vreden počitek. Kurdski pregovor naš tednik Številka 28 Letnik 51 Cena 15,- šil. 1,09 evra »150,-SIT petek, 16. julija /999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Hvaležen sem SAK, ki je vedno dobro ravnal z mano in mi tudi pri odhodu ni delal težav! Alexander Lessnigg EL: Sadovnik je glavni kandidat za parlament ==- - ... — ■ ■ - = Strani 2/3 20. obletnica tedna mladih umetnikov. To nedeljo bo ob 17. uri na Rebrci dan odprtih vrat ob 20-letnici tedna mladih umetnikov, ki ga vsako leto prireja Krščanska kulturna zveza (KKZ). Organizatorji so za dan odprtih vrat organizirali zanimiv program. Na sporedu so med drugim odprtje razstave umetnikov, predstavitev knjige Brede Varl in kulturni program. Torej, vsi lepo vabljeni v Mladinski center. Foto: NT/Fera POLITIKA Klima. Odgovor na pismo Narodnega sveta potrjuje nezanimanje kanclerja Klime za manjšinsko-po-litična vprašanja. Stran 3 IZ NAŠIH OBČIN Kanal. Selški občinski svet bo v zadevi čiščenja odplak povabil referenta Schillerja in strokovnjake na posvet. Stran 4 ŠPORT Nogomet. SAK je pridobil napadalca Muharemoviča, ki naj bi v prihodnji sezoni skrbel za potrebne zadetke. Stran 15 petek, 16. julija 1999 Manjšine pri generalnem sekretarju Sveta Evrope Svet Evrope se je v zadnjih letih intenzivneje ukvarjal s človekovimi pravicami, še posebno z manjšinskimi pravicami. Pred nedavnim je za generalnega sekretarja Sveta Evrope bil izvoljen dr. Schvvimmer, ki je dolga leta bil poslanec ljudske stranke v avstrijskem parlamentu. Zadnji ponedeljek je dr. Schvvimmer ob obisku na Dunaju sprejel tudi delegacijo Centra avstrijskih narodnosti (CAN). Predstavnike CAN -NSKS je zastopal poslovo-deči predsednik mag. Rudi Vouk - je generalni sekretar informiral o možnostih, ki jih na področju varovanja človekovih in manjšinskih pravic ponuja Svet Evrope. Mag. Rudi Vouk je dr. Schvvimmer-ja seznanil s trenutno politiko zavračanja dialoga z manjšinami s strani avstrijskih oblasti. Opozoril je tudi na dejstvo, da nam preti poslabšanje manjšinskih standardov, kar pa je v nasprotju z okvirno konvencijo Sveta Evrope, ki jo je podpisala in ratificirala tudi Avstrija. Mag. Vouk je prosil generalnega sekretarja dr. Schvvimmerja, da na evropski ravni ustrezno reagira, Narodni svet pa bo prav tako obvestil evropsko javnost. Dr. Schvvimmer je poudaril, da so manjšinske pravice pomemben del človekovih pravic. Pogovor z dr. Schvvimmerjem je potekal v sproščenem vzdušju. Jorg Haider 100 dni deželni glavar Začetek aprila je bil v Koroškem deželnem zboru drugič po letu 1989 za koroškega deželnega glavar-. ja izvoljen dr. Jorg Haider. Iz manjšinskega vidika Haiderjevih prvih 100 dni ne moremo označiti kot pozitivne. V teh 100 dneh deželni glavar za Slovence ni naredil nič kaj prida, nasprotno, pri šolstvu grozi celo poslabšanje trenutne situacije. Bernard Sadovnik kalidira za državni zbor Delegati na deželnem zborovanju EL so se izrekli za podaljšanje pogodbe z LIF ter izvolili novega kandidata za jesenske državnozborske volitve. Dobrla vas. Preteklo soboto je Enotna lista na deželnem zborovanju začrtala smernice za bodočnost. Veliko prostora so delegati z vse Koroške dali vprašanju, ali naj Enotna lista podaljša pogodbo o sodelovanju z Liberalnim forumom ali ne. Mnenja so se razhajala predvsem v tem vprašanju. Nekateri delegati so bili mnenja, da angažma EL pri LIF škoduje občinskim frakcijam EL, drugi spet so zastopali mnenje, da EL potrebuje na deželni in državni ravni večjega zaveznika in da je bilo sodelovanje z LIF doslej uspešno in plodno za koroške Slovence. Pri glasovanju so bili zagovorniki podaljšanja pogodbe z LIF v veliki večini, kar so skeptiki na zborovanju tudi demokratično sprejeli. Parlament. Na osnovi pogodbe z Liberalnim forumom ima Enotna lista tudi fiksno kandidatno mesto na listi LIF pri naslednjih državnozborskih volitvah, ki bodo letos jeseni. Predvidoma bo kandidat EL kandidiral pri LIF na 12. mestu. Doslej je EL zastopal na Dunaju poslanec Karel Smolle, ki je bil pripravljen ponovno kandidira- ti. Ker pa se je na deželnem zborovanju za to mesto potegoval tudi tajnik Enotne liste Bernard Sadovnik, se je Karel Smolle sam odpovedal ponovni kandidaturi. Smolle je svoj korak utemeljil s tem, da naj dobi tudi nov mlad kandidat možnost, da se preizkusi na parlmentamem parketu. Deželno zborovanje je nato Sadovnika imenovalo za kandidata EL na listi LIF pri državnozborskih volitvah. Sadovnik se je zahvalil za zaupanje in dejal, da hoče biti na Dunaju (v primeru, da bi prišel v parlament) zastopnik podeželja. Funkcijo podžupana občine Globasnica pa bi Sadovnik obdržal tudi v primeru izvolitve, oddal pa bi mesto poslovodečega tajnika Enotne liste. Krepitev frakcij. Na deželnem zborovanju so se delegati posameznih občinskih frakcij izrekli za poglobitev medsebojnega sodelovanja. Tajništvo Enotne liste naj bi bi v prihodnje prevzelo intenzivnejšo koordinacijo med občinskimi frakcijami, ki si želijo več sodelovanja predvsem pri skupnih Poslanec Karel Smolle (levo) ni več kandidiral. S tem seje odprta pot Bernardu Sadovniku, ki bo kandidiral za LIF na 12. mestu. Tudi BKA podpira Demokracijo 99 Celovec. Demokracija 99, v kateri so slejkoprej združeni Zeleni, Liberalni Forum in Združeni zeleni Avstrije, je letos po dežel-nozborskih volitvah vložila pri ustavnem sodišču pritožbo proti procentni klavzuli, ki preprečuje malim strankam vstop v deželni zbor. Pritožbo je pripravil medtem umrli odvetnik dr. VValter Schup-pich, Demokracijo pa zdaj pravno zastopa dr. Martin Schup-pich, sin rajnega odvetnika. Na pritožbo pri ustavnem sodišču sta pretekli teden pisno odgovorila tudi Urad zveznega kanclerja (BKA), ki podpira zahteve Demokracije ter Koroška deželna vlada, ki je zavzela odklonilno stališče. Predstavniki Demokracije 99 so kljub temu optimistični, da bo ustavno sodišče ugodilo pritožbi in da bo prišlo do spremembe volilnega reda, mogoče celo do ponovitve deželnozborskih volitev. Na skupni tiskovni konferenci so LIF, Zeleni, EL in Združeni zeleni Avstrije poudarili, da v tem vprašanju slejkoprej „vleče- jo za skupno vrvjo11. Tudi možne ponovne skupne kandidature niso izključili. Odločitev ustavnega sodišča pričakuje Demokracija 99 še letos oktobra. Silvo Kumer Demokracija 99 upa na spremembo volilnega reda. Z leve: Michael Johann (Zeleni), Andrej Wakounig (EL), Reinhold Gašper (Združeni Zeleni). temah (npr. kanalizacija, otroški vrtci itd.) ter stalno izmenjavo mnenj in izkušenj. Prvi korak v to smer so bili regionalni sestanki vseh slovenskih občinskih odbornikov, ki so dobro uspeli. Več važnosti želi EL polagati na skupno šolanje mandatarjev. Mandat. Ena bistvenih točk EL pa bo tudi v prihodnje zahteva po volilni reformi in avtonomnemu zastopstvu slovenske narodne skupnosti (Pernthalerjev model). Delegati so pozvali Koroški deželni zbor, naj čimprej spremeni volilni red in omogoči vstop v deželni zbor tudi manjšim strankam. Predsednik EL Andrej VVakounig je tozadevno zahteval ustanovitev odbora, v katerem naj bi bili zastopniki vseh strank. Odbor pa naj bi obravnaval izključno manjšinska vprašanja. Silvo Kumer Jeseni bo Bernard Sadovnik kot „podeže!jski kandidat kandidiral za avstrijski parlament. Klima ni pripravljen za dialog Pred mesecem dni je poslovodeči predsednik NSKS Rudi Vouk kanclerju Klimi sporočil spremembe v vodstvu NSKS. Odgovor Klime za NSKS ni zadovoljiv. Pred mesecem dni je poslovodeči predsednik NSKS mag. Rudi ^ouk v pismu zveznemu kancler-iu mag. Viktorju Klimi sporočil spremembe v vodstvu NSKS. Kot 6r|ega izmed vzrokov za spremembe je navedel stagnacijo raz-v°ja v manjšinski politiki. V pismu klimi Vouk utemeljuje odstop cestnega predsedstva NSKS s politiko zavračanja dialoga s strani za manjšinska vprašanja pristojnih Organov Avstrije. Tudi druga manjšinskopolitična vprašanja kot nPr. dvojezična topografija, uradni Šzik ali vprašanje dvojezičnih °troških vrtcev še niso rešena. V 2adnjem času se je razprava o dvojezičnem šolstvu zaradi rav-nanja deželnega glavarja Haider-ia zopet razvnela. Odločitev, da na dvojezičnih šolah lahko ravnanji postanejo tudi osebe brez dvojezične kvalifikacije, je napad na dvojezično šolstvo. Vouk kritizira tudi dejstvo, da letos obe osrednji organizaciji s strani BKA nista dobili enako visokih finančnih sredstev, Kulturni dom Pliberk pa sploh ni dobil obljubljenega denarja. Odgovor Klime. V svojem odgovoru zvezni kancler Klima navaja sedanje sosvete kot institucionaliziran dialog. Narodni svet je vložil pri upravnem sodišču pritožbo zaradi nepravičnega sestava sosveta. V odgovoru je Urad zveznega kanclerja (BKA) zapisal, da sam odloča o organizacijah, ki zastopajo koroške Slovence. Klima pritožbe Narodnega sveta ni komentiral. Glede razdelitve finančnih sredstev je odgovoril, da je sosvet sprejel predlog po posvetovanjih, v katere je bil vključen tudi NSKS. Zvezni kancler Klima se bo zav- zel za rešitev pri vprašanju dvojezičnega šolstva, ki bo upoštevala tudi želje narodne skupnosti. Za predlog člena 19 temeljnega državnega zakona Klima meni, da se pred volitvami ne bo kaj premaknilo. Kar zadeva prošnjo NSKS za pogovor s Klimo, le-ta tej ne bo ugodil. Klima je tozadevno le omenil načrtovan pogovor s predsedniki in namestniki predsednikov sosvetov. Pogovor naj bi bil šele po državnozborskih volitvah. Stališče poslovodečega predsednika NSKS mag. Rudija Vouka: „Pismo zveznega kanclerja je dokaz za z naše strani že večkrat izraženo ugotovitev, da zvezni kancler nima interesa za manjšinska vprašanja. Pismo je izpod peresa uradnikov BKA, ki že dalj časa niso pripravljeni stopiti v dialog z manjšino. Pri manjšinskih PREDLOGI SMOLLEJA Izboljšanje medijske oskrbe manjšin Pred poletnimi počitnicami je naš poslanec Karel Smolle skupaj s kolegi LIF v parlamentu vložil dva predloga, ki naj bi izboljšala medijsko oskrbo narodnih skupnosti. V prvem Smolle predlaga, da bi se lahko juridične osebe in tudi ORF udeležili pri radijskih postajah narodnih skupnosti. Poleg tega naj bi ORF po tem predlogu svoje oddajnike dal radijskim postajam narodnih skupnosti brezplačno na razpolago. Predlog utemeljujejo z dejstvom, da radijske postaje (npr. Radio Korotan in Agora) izpolnjujejo za manjšine pomembno družbenopolitično funkcijo. S tem ukrepom bi radijskim družbam bistveno olajšali finančno breme. Drugi predlog predvideva, da bi ORF pri svojih oddajah, še posebno pri izobraževalnih oddajah, bolj upošteval jezike narodnih skupnosti. Pomembna je tudi zahteva, po kateri naj se oblikujejo poročila in reportaže tudi v jezikih narodnih skupnosti. Smolle predlaga, da se oba predloga dodelita ustavnemu odboru. Poslovodeči predsednik Narodnega sveta mag. Rudi Vouk je z odgovorom Klime nezadovoljen: „Klima nima interesa za manjšinska vprašanja. vprašanjih potrebujemo politične odločitve in ne pisem uradnikov, ki jih kancler mimogrede podpiše. Narodni svet je primoran opozoriti mednarodno, evropsko javnost na trenutni razvoj v manjšinski politiki. Poleg tega bo NSKS poslal zveznemu kanclerju odprto pismo. RAZLIČNA MNENJA Kanal še vedno buri duhove Železna Kapla. Kanalizacija je v Železni Kapli še zmeraj tema, ki buri duhove. Tako se je na zadnji seji vnel prepir pri vprašanju finančnega načrta za čiščenje odplak. Črpalna postaja Obir-Rebrca in krajevne kanalizacijske mreže za Obirsko, Rebrco, Podkraj in Suho bi stale skupno 34,7 mio. šilingov. Podžupan Franc Jožef Smrtnik (EL) se je izrekel proti sklenitvi finančnega načrta. Kot pozitivno pa je omenil dejstvo, da se kljub gradnji ne bo povišala letna pristojbina, ki trenutno znaša 43,40 šil. za kubični meter odplake. Pri glasovanju je EL (le Hajnžič je glasoval za načrt) glasovala proti finančnemu načrtu. Smrtnik je svoj glas proti načrtu utemeljil z dejstvom, da hočejo na Spodnjem Obirskem ustanoviti lastno zadrugo za čiščenje odplak. S sklepom o finančnem načrtu bi se Spodnjim Obirčanom onemogočilo, da ustanovijo lastno zadrugo. Mrtvašnica. Na zadnji občinski seji je EL predlagala, da občina odstopi od pogodbe s pogrebnikom Mischitzem in pogrebniško službo razpiše novo. Tako bi imeli tudi drugi pogrebniki iz okraja Velikovec in od drugod možnost dav bi ponujali svoje storitve v Železni Kapli. Po več sejah v pristojnem odboru se je izkazalo, da pogodbe, ki jo je leta 1988 sklenil tedanji župan dr. Haller, ne morejo razveljaviti. Občina ima v tem primeru vezane roke. S tem se podžupan Smrtnik (EL) in tudi mnogi drugi občani nočejo spopri-jazniti. „Zadevo okoli pogodbe z gospodom Mischitzem bom pustil -preveriti", tako Franc Jožef Smrtnik v pogovoru z NT. Dejstvo, da ima eno podjetje ekskluzivno pogodbo je proti načelom EU. Tudi prebivalci s trenutnim stanjem niso zadovoljni, kajti ne razumejo, zakaj bi morali plačevati višje stroške kot v drugih občinah. Včeraj zvečer je bila občinska seja, na kateri so občinski odborniki razpravljali o urejanju vaškega centra v Železni Kapli in o podjetju „Obirske kapniške jame“. Nova ureditev tržnega centra, ki naj bi jo izvedli v naslednjih dveh letih, bo stala okoli 11 mio. šilingov. I. R. Kanal: zdaj bo prišel v Sele tudi Herbert Schiller Občinski svet se je na minuli seji odločil, da povabi v Sele referenta Herberta Schillerja in strokovnjake za vprašanje kanalizacije. Konec decembra 1998 je sels-ka občina sprejela okvirni koncept o čiščenju odplak. Takrat je občinski svet sprejel sklep, da so na obrobju območja občinske kanalizacije možne še spremembe do konca junija 99. Ta rok so na minuli občinski seji v torek soglasno podaljšali do konca letošnjega leta. Župan Engelbert VVassner (SP) je povedal, da je pri vprašanju kanalizacije potrebno storiti korak naprej, zato bi moral občinski svet kmalu določiti obvezno območje. Nanti Olip (EL) je pripomnil, da obstajata glede na to interpretacijo kanalizacijskega zakona dve varianti: prva od ministra Molte-rerja, ki da predvideva sprejemljivo obravnavo in dopušča alternative, druga pa s s strani koroškega referenta Schillerja, ki pa da ne dopušča veliko možnosti in je zelo omejevalna. EL je opozorila tudi na socialno komponento, ki jo je treba še posebej upoštevati v obrobnih krajih kot so to Sele. Po dolgi diskusiji so soglasno sklenili, da bodo povabili pristojnega referenta pri deželni vladi Schillerja ter eksperta dr. Korberja in dr. Duška. Ti naj bi občinskemu odboru dali še potrebne dodatne informacije in predvsem razčistili različno interpretacijo zakonov. Dodatno bodo na predlog EL vzeli vodne izvlečke v potokih, ki tečejo iz Sel. Z njimi bodo analizirali kemično in bakteriološko obremenitev selskih potokov v sedanjem stanju. Jeseni bi povabili prebivalce iz bolj naseljenih področij in jih seznanili s prednostmi in slabimi stranmi zadružne rešitve čiščenja odplak. Prošnja. Z večinskim sklepom (6 SP in 1 VP za, 1 EL proti in 3 EL so se vzdržali) je občinski odbor ugodil prošnji posestnikov hiš v Grabnu, da jih vzamejo v obvezno območje občinske kanalizaci- je. Odborniki EL so svarili pred tem, da bodo zato stroški za ostale občane v obveznem območju postali višji. Podžupan Flori Jug (EL) je hišnim posestnikom v Grabnu predlagal rešitev v obliki zadrug. Prevoz otrok. Pošta je v zadnjem času ukinila nekaj avtobusnih zvez v Sele. Občinski odbor je že razpravljal o možnih alternativah. V torek so soglasno sklenili, da bo pol leta poskusno vozil kombi oz. avtobus za učence in vajence vsak dan ob 17. uri popoldne. Poiskali bodo tudi ustrezno rešitev za starejše občane. Točen načrt voznega reda in Stroškov ter nadaljnjo organizacijo bo prevzel družinski odbor (predsednik Siegfried Užnik - SP). Z večinskim sklepom 6 (SP): 5 (4 EL in 1 VP so se vzdržali) je odbor sklenil prispevek v višini 10.000,- šil za preparacijo proge za tek na smučeh DSG Sele/Zeli. Gasilci v Repljah praznujejo 70-letnico 25. avgusta 1929 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo v Repljah pri Pliberku. Ta konec tedna praznuje društvo svojo 70-letnico obstoja. Replje. Vas Replje je sicer zelo majhna, kljub temu pa ima svoje lastno gasilsko društvo z dolgoletno tradicijo. Leta 1929 so hoteli v Vogrčah prvotno ustanoviti gasilsko društvo za Vogrče in okolico, ker pa se gasilci niso mogli zediniti za skupen odbor, so Repljani ustanovili svoje gasilsko društvo. Kakor je iz društvene kronike razvidno, sta bila glavna proponenta Karl Ritter von Metnitz in vodja vogrške šole Alois Zherne. 25. avgusta 1929 je bila pri .Albrechtu" ustanovna seja, na kateri so Repljani (prišlo je 25 gasilcev) izvolili za prvega komandanta Martina Pruteja, ki je vodil gasilce do leta 1935. Nadaljnji komandanti so bili: Johan Prutej (1935 - 1950), Friedrich Tomitz, pd. Koman (1950 - 1960), Friedrich Tomitz, pd. Pek (1960 -1986), Markuš Tomitz (1986 -1996) in Josef Tomitz (1996 - do danes). Prvo motorno brizgalnico so v Repljah dobili leta 1954, leta 1981 pa prvi gasilski avtomobil. 1994 do 1995 pa so si Repljani zgradili tudi novi gasilski dom. V nedeljo, 18. julija, bo v Repljah ob 8.30 maša, nato pa gasilska veselica, z blagoslovitvijo brizgalni-ce. ki se bo nadaljevala tudi v ponedeljek, 19. julija, od 17. ure naprej. Silvo Kumer Leta 1929 so Repljani ustanovili svoje gasilsko društvo. ZARADI ODSTOPOV Personalne rošade o občinskem svetu Pliberk. Ker je ek. sv. Fric Kumer (EL) oddal svoj mandat, je na minuli seji bil za novega mestnega svetnika za-prisežen Jurij Mandl. Njegov namestnik bo Dl Štefan Do-mej. Blaž Kordež (EL) je prevzel od Mandla funkcijo pred-j sednika kontrolnega odbora. Novi stalni odbornik EL je Mi-j lan Piko. 3 Občinski mandat je oddal v tudi Arthur Ottovvitz (ČVP). d Na njegovem mestu bo v občinskem svetu Vida Sad-I- jak. Michael Jernej (OVP) je od Ottovvitza prevzel pred->r sedstvo v odboru za kanaliza- i- cijo. Kot namestnika občins- i, kih odbornikov sta bila na mili nuli seji zaprisežena Sonja rt Kreutz (EL) in Martin Micheu (SPO). ). ŠPORTNA DVORANA < Bo okrajna dvorana J v Dobrli vasi? 5 Dobrolski mandatarji bi radi e v Dobrli vasi gradili okrajno ni športno dvorano, ki so jo svoj- ie čas zahtevali tudi v Pliberku. I, Sicer pa se ponujata Sinča _ vas,in Velikovec. / Občinska blagajna je v Pliberku vse bolj prazna Ker so izdatki vedno večji in dohodki vedno manjši, si občina Pliberk v tem letu ne bo mogla privoščiti večjih projektov. Občinski svet v Pliberku se je na minuli seji moral soočati z dejstvom, da ima na voljo vse manj denarja. V letu 1999 so obvezne dajatve (za bolnice itd.) narasle za 1 mio.šil., pa tudi občinski nastavljene! bodo dobili letos v celoti za 1 mio. šil. več plače. Precej več stane tudi pluženje snega, ki je za 0,8. mio. šil. dražje. Na drugi strani pa so dohodki vedno manjši, tako da za občinske projekte skorajda ni več denarja. Finančni referent Phillip Hainz (OVP) je informiral občinski svet o tem, da zaenkrat npr. društvom ni možno obljubiti podpor, kar pa bi se bi lahko spremenilo v teku leta, če bi se finančni položaj le izboljšal. Dl Stefan Domej (EL) pa je dejal, da se je treba pač bolj truditi za izredne podpore dežele, saj čaka cela vrsta nujnih projektov, kot npr. popravilo cest v Rinkole in Vogrče. Podž. Stefan Visotsch-nig (SPO) je župana Grilca pozval, „naj končno nekaj pod-vzame", in to predvsem na področju infrastrukture. Očital mu je, da je na okrajni ravni glasoval proti gradnji mostu čez Dravo pri Lipici, kar je Grilc tudi priznal. Dodal pa je, da je iz njegova vidika gradnja tega mostu zaenkrat nerealistična in je zaradi tega glasoval za „velikovški koncept11, v katerem ni novega mostu pri Lipici, za katerega je sicer podpisal celotni občinski svet. Silvo Kumer V NEDELJO V DOBU______ Srebrna maša V nedeljo, 18. julija, bo v cerkvi pri Luciji pri Dobu ob 9.30 srebrna maša župnika Toneta Opetni-ka, ki je v tej cerkvi pred 25-imi leti bral novo mašo. Po maši bo agapa. . Koliko lahko stane socialno stanovanje v Borovljah? V glavnem mestu spodnjega Roža je bila v torek, 13. julija, občinska seja, na kateri so bile ? glavne teme problem kanala, Glavni trg in krožni promet pri Kožentavri. 3. Edini novi kamen spotike je bilo } tokrat vprašanje prodaje občinskih stanovanj: koliko sme občina ,, 2ahtevati za stanovanje, če ga aiisli kupiti socialno ogrožen na-1 Jamnik? Zupan dr. Helmut Krainer je v svojem poročilu ponosno omenil nekaj zanimivih dogodkov, ki dvi-► 9ajo sloves rožanske mestne °bčine. Na primer je število obiskovalcev v puškarskem muzeju naraslo na 4020 (do 16.7.), v soteski Čepa celo na 12800. Letošnja proslava na Ljubelju (KZ Mauthausen) je bila dobro obiska-na, glavni govornik je bil predsednik parlamenta dr. Heinz Fischer; domačin dr. VVolfgang Petritsch je °dprl razstavo bivšega kanclerja dr. Bruna Kreiyskega, v Beljaku je * 9ovoril o razpletu na Kosovem in bil medtem imenovan za referen- ta Evropske unije za Bosno. Večni problem mesta Borovlje, kanal za občinske odplake, je bil tokrat samo omenjen. Mestni svet se bo sestajal s predstavniki! dežele in se ponovno dogovarjal o možnostih doplačevanja naraslih stroškov, ki mestno blagajno čezmerno obremenjujejo. O industrijski coni ob krožnem prometu v Kožentavri je župan razčistil razne govorice s tem, da je poklical odgovorne za načrtovanje, ki so občinskim svetnikom na kratko razložili namen: naseljevanje domačih industrijskih obratov, trgovskih podjetij in javnega zabavišča s potrebnimi parkirnimi prostori. Predvideno območje obsega 27000 km2, potegujejo se lahko predvsem domači interesenti, kot sklepajo iz konkretnega zanimanja. Podjetje Schellander na primer namerava postaviti velik razstavni prostor za pohištvo in ponujati mesta za vajence. Sklenjen je bil poseben informacijski večer z zastopniki mestnih gospodarstvenikov. V Borovljah je načrtovana o-grevalna naprava na podlagi biomase za ogrevanje javnih stavb. Kurivo bodo lesni sekanci. Projekt je naletel na splošno odobravanje. Precej živahen razgovor se je vnel ob predlogu mestnega sveta, naj se občinska stanovanja ponudijo sedanjim najemnikom v nakup. Če je dovolj zanimanja, namerava občina stanovanja prodati, najprej najemnikom, pozneje predvsem stanovanjskim družbam. Različna mnenja so med občinskimi svetniki o ceni, zlasti za socialno ogrožene občane, in o uporabi nabranega denarja. Sprejet je bil osnovni sklep, da občina načelno lahko prodaja stanovanja in sprašuje najemnike, če jih želijo kupiti. Kako poživeti Glavni trg, da bodo zadovoljni trgovci in navadni občani, je še vedno nerešen problem. Odbornik Volilne skupnosti (VS) maa. Peter VValdhauser je predlagal izvajanje ankete, s katero bi vsestransko pojasnjevali pereče probleme in razčistili celoten sklop v temeljiti razpravi. Predlog mestnega sveta je odpiranje smer sever - jug vsaj čez dan za ves promet. O tem bo zelo kmalu odločala pristojna komisija. Vsi sklepi so bili na tej seji soglasni, na splošno je bilo vzdušje mirno, kreativno in složno, kar gotovo prispeva k napredovanju. Alojz Angerer 6 Rož - Podjuna - Žila -------- ČESTITAMO V Štebnu pri Globasnici slavi 70-letnico življenja Ana Perč. Slavljenki za ta lepi jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Pliberk. Pred nedavnim je slavila 95-letnico življenja Neža Zollbauer iz Globasnice. Slavljenki ob tem visokem polokroglem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. V nedeljo, 18. julija, bo slavila 60-letnico življenja Ana VVernig, po domače Krošla iz Zavrha pri Šmarjeti v Rožu. Slavljenki za okroglo obletnico življenja iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Minulo soboto, 10. julija, je obhajala osebni praznik Marija Ko-fler s Čemernice. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jakobu VVastlu z Metlove, Jakobu Potočniku iz Goselne vasi in Marti Urh s Plaznice pri Šentlipšu. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in jim želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prav danes, 16. julija, slavi rojstni dan Marjan Štefan Fera iz Dvora pri Šmihelu. Fotografu NAŠEGA TEDNIKA od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam kolegov se pridružujeta NSKS in EL. 40. pomlad je slavil Ciril Opetnik iz Doba pri Pliberku. Slavljencu za okroglo obletnico življenja iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše. Pred nedavnim je obhajal 22. pomlad Igor Roblek z Borovnice pri Selah. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo EL, NSKS in SJK. Na Obirskem je obhajala 77-letnico Gretka Sitter. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Minuli ponedeljek, 12. julija, je obhajal 42. pomlad Jani Os-wald. Pisatelju in podjetniku prisrčno čestitamo in želimo obilo uspeha in osebne sreče tudi v prihodnje. V Zavozah pri Šmarjeti v Rožu bo v torek, 20. julija, obhajal rojstni dan Hanzi VVeratschnig. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Študij je zaključila Silvija Gabriel iz Leš pri Šentjakobu v Rožu. Novi magistri iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in uspeha na nadaljnji življenjski poti. V soboto, 17. julija, bo slavil polokroglo obletnico življenja, 35. pomlad, poslovodeči tajnik Enotne liste in podžupan v Globasnici Bernard Sadovnik. Slavljencu od srca čestitamo in želimo obilo poklicne in družinske sreče tudi v prihodnje. Čestit- kam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo NSKS, EL Globasnica ter prijatelji iz Globasnice. V Stranjah v Kotmari vasi je slavil 60-letnico Vili Kulnig. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in milosti polna leta. Čestitkam se pridružujejo kotmirški farani, Gorjanci in EL Kotmara vas. Magdalena Korenjak, po domače Hutla z Dobrove pri Šmarjeti bo obhajala rojstni dan. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Prav tako okroglo obletnico življenja je slavila Zalka Černič iz Dvora pri Šmihelu. Slavljenki iskreno čestitamo za 70-letnico in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. V nedeljo, 18. julija, bo obhajala 65-letnico Nani Hribernig iz Šentjanža. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. Naslednje voščilo je namenjeno Elizabeti Andrej iz Strpne vasi, ki je slavila 90-letnico življenja. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Prav tako 90-letnico je slavila Margareta Jug iz Železne Kaple. Tudi njej veljajo za visoki osebni jubilej naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike Mici Krištof, Greti Ressmann in Lori Ferm. Vsi ostali člani od srca čestitajo in kličejo slavljenkam na mnoga leta v sreči in zdravju. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prihodnji torek, 20. julija, bo obhajala rojstni dan Annemarie Sommer, po domače Hribarjeva Mari iz Šmarjete v Rožu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev, znancev, pevcev domačega cerkvenega zbora ter EL se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. V sredo, 14. julija, je prazno- , val rojstni dan dr. Mirko Borot-schnik z Ladi n pri Svečah. Čestitamo in vse najboljše, zlasti' zadovoljstva in_ sreče v družinskem krogu. Čestitkam 1 se pridružujejo sorodniki, pri- J jatelji in SPD Kočna. Naslednje voščilo je namenjeno Amaliji Pečnik z Re-ke, ki je slavila 70-letnico življenja. Iskreno čestitamo j in kličemo na mnoga zdrava, f srečna in milosti polna leta. V Verovcah na sončnih i Radišah.je obhajala 10. po- f mlad Simona VVoschitz. Če- ( stitamo in mnogo uspeha ih I sreče tudi v prihodnje. i Na Čemernici nad Svatna- ^ mi je obhajala rojstni dah 2 Micka Kofler, po domač« j; Majerca. Čestitamo in kličemo na mnoga leta. V Selah so te dni obhajali j" osebna slavja Hanza O raže j! Franci Kropivnik in Rozi Kelih. Slavljencem iskren« n čestitamo in želimo vse naj' ^ boljše, zlasti trdnega zdravja , in osebnega zadovoljstva. y Pred nedavnim je na Dob- n rovi slavila rojstni dan Mah' gareta Pogačnik. Od srca j ^ srca čestitamo in kličemo n« ^ mnoga zdrava in sreče polni ^ leta. ČESTITKA TEDNA Zakonca Karoline Lipuš in Albert Jelen s sinčkom Markusom. Za vedno! Večno zvestobo sta si pred kratkim obljubila Albert Jelen iz Li-buč in Karoline Lipuš iz Remšenika pri Železni Kapli. Medtem ko je bila poroka v Železni Kapli, (poročne obrede je opravil domači župnik Poldej Zunder), je bila svatba v Globasnici pri Šoštanju, kjer so se številni svatje z no-voporočencema zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Srečnima zakoncema ob tem posebnem dogodku od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro, predvsem skupne sreče in medsebojnega razumevanja. Slavi 70-letnico -Ana Perč. Rož - Podjuna - Žila 7 = v V Dvoru pri Šmihelu je slavil 40-letnico življe-i nja Fridl Marolt. . Slavljencu za i okroglo obletnico i iskreno čestitamo in želimo mnogo uspeha in oseb-1 ne sreče tudi v j prihodnje. 50-letnico življenja je slavil Pepo Hudelist. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihod- I nje. Čestitkam uredništva NAŠE-! GA TEDNIKA se pridružujejo do-j mači in drugi sorodniki. V sredo, 14. julija, sta obhajali i rojstni dan Amalija Feinig iz . Sveč in sestra Marjeta Krstič iz Ljubljane. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam SRD Kočna se 3 pridružuje uredništvo NAŠEGA 3 TEDNIKA. V Koprivni nad Železno Kaplo je . minulo soboto, 10. julija, slavila i/ 60-letnico življenja Amalija Sado-r vnik. Slavljenki ob osebnem jubi-3 leju od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Rojstni dan je slavila tudi Mari-[. ja Lesjak. Prisrčnim čestitkam v domačih in drugih sorodnikov ter n Prijateljev in znancev se pridru-j. žuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, ki kliče slavljenki na mnoga zdrava in sreče polna leta! Slovensko društvo upokojen-o cev Pliberk čestita za osebne 0 Praznike naslednjim svojim čla-, norm Antoniji Kulmesch iz Suhe, Valentinu Čebulu iz Šentju-nja pri Libučah in Jakobu Kirmu II iz Gornje vasi. Posebne čestitke Pa veljajo Ani Perč iz Štebna pri ’’ Globasnici, ki slavi 70-letnico živ-p Ijenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca j- čestitajo in kličejo na mnoga d zdrava in milosti polna leta. Četi stitkam se pridružuje uredništvo 3- Našega tednika. . Pri Fajdirju na Kočuhi pri ili Smarjeti v Rožu bo v torek, 20. g, julija obhajala rojstni dan Marija 1 Ogris. Slavljenki od srca čestitati uio in želimo obilo božjega bla-tj. goslova, zlasti trdnega zdravja in ja osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo znanci in pevci do- 3 Tačega cerkvenega zbora. ji Rojstni da obhaja tudi Lotte ,3 T°maschitz iz Železne Kaple. Yt čestitamo in mnogo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. ■= Slavi 40-letnico -Fridi Marolt. Mladi ustvarjalci ob svojih umetninah. RUDA/LJUDSKA ŠOLA SREDNJA VAS Umetniško-kreativni zaključek Da so učenci ljudske šole Srednja vas v Gorenčah (v občini Ruda) pravi umetniki na likovnem in odrskem področju, so pokazali na dveh lepih prireditvah ob koncu letošnjega šolskega leta. Darovali so: Anton Schuster, Šentožbalt 50,-; Valentin Muller, Podgorske Rute 50,-; Majda Bitimi, Šentjanž 100,-; Dr. Tomaž Partl, Mače 100,-; Dr. Draga Smolle, Bistrica v Rožu 1000,-; Matevž VVakounig, Ladine 100,-; Helena Tschop, Ladine 50,-; Ivan Rus, Struga 50,-; Hanzej Groblacher, Reka 20,-; Anton Isopp, Go-rinčiče 50,-; Joško Lepuschitz, Ravne 100,-; N.N., Sreje 100,-; N.N., Šentpeter 40,-; Neži Kleibner, Šentjakob 80,-; Dr. Jožef Krištof, Velika vas 200,-; Alojz Baumgartner, Bistrica pri Šentjakobu 100,-; Mihael Am-rusch, Šentjakob 50,-; župnik Jurij Buch, Šentjakob 100,-; Johan Fugger, Ravne 100,-; Marija Hudobnik, Nonča vas 100,-; Feliks Buchvvald, Nonča vas 20,-; Marija Buchvvald, Nonča vas 100,-; Dorica Kramer. Prisrčen Bog lonaj! Začetek junija je bil v gosteh akademski slikar mag. Kristijan Sadnikar, ki je v kreativnem dopoldnevu otroke uvajal v slikarsko umetnost. Šolski travnik so v ta namen preuredili v slikarski atelje, kjer so ustvarjali, kar se jim je dalo. Posojilnica-Bank Pliberk je z velikodušno podporo omogočila ta posebni šolski dan. Za konec šolskega leta pa so otroci iz Gorenč že četrtič zaporedoma dokazali svoje odrske zmogljivosti. V čudovito lepo odigrani, dvojezično prirejeni pravljici „Leon & Leoni” so otroci samozavestno pokazali, kako dobro zmaga proti zlu. Spevoigro so spremljali otroci sami na svojih inštrumentih, sodelovali pa so vsi učenci in vse učiteljice šole (prov. voditeljica Heidi Miklau, Monika Ouschan in Sigrid Buch-leitner). Skupaj s starši so ga- Otroci iz Gorenč so pokazali tudi odlične odrske zmogljivosti. silski dom preuredili v kulturno dvorano. Igri je sledilo še družabno srečanje na šolskem travniku. Da je bila igra dokaj uspešna, je bilo opaziti tudi v tem, da so jo morali otroci ponoviti v ljudskih šolah na Rudi in v Šentpetru na Vašinjah. SELE__________________ Slavje za srebrnomaš-nika mag. Ivana Olipa Minulo nedeljo je v svoji domači občini ob 25-letnici mašniškega posvečenja daroval sv. mašo mag. Ivan Olip, pd. Užnikov. Ob tej priliki so v Selah priredili tudi farni praznik. Slavje za sre-brnomašnika se je pričelo ob 10. uri s sveto mašo, nato je bilo pred farnim domom pripravljeno skupno kosilo. Popoldne so pripravili pester program za otroke in odrasle. Pri tomboli so kot glavni dobitek izžrebali „mopi“. Lepo število navzočih je praznovalo srebrnomašnika še ves popoldan. TISKOVNI SKLAD 8 Kultura/RPZ Mlada igralska skupina iz Globasnice ('z režiserjem Vilarjem) je navdušila. GLOBASNICA Življenje je lepo in žalostno Premiera mladega odrskega naraščaja izpod Sv. Heme. KRATEK POGOVOR Režiser Sten Vilar „lskati svetle strani življenja” Zakaj ste se odločili za ta projekt? Sten Vilar: Zato, ker je dandanes potrebno vliti mladini kot pa tudi odraslim več upanja in veselja do življenja. Ali je res toliko pesimizma in žalosti? Med Slovenci je to res tako. Bodisi na oni ali na tej strani Karavank. Vemo, da so Slovenci bolj zaprt narod, vemo kako je s samomori, z nasiljem, z mediji, ki negativno vplivajo na mlade. V tej predstavi iščemo svetlo plat življenja. To pa je ustvarjanje, naša domišljija, naša igra in veselje. Človek je ali optimist ali pa pesimist, kajne? Jaz sem po naravi optimist in tudi karkoli počnem z mladino, in to je ena od mojih vlog v življenju, počenjam na svoj način. To delam z veseljem, z nekim pristopom do sočloveka, ki omogoča sodelovanje. Mislim, da je to najboljše zdravilo proti žalosti, proti določenim problemom, ki nastajajo zaradi tega, ker je ljudem dolgčas. Kako so mladi sprejeli vas in projekt? Naša srečanja so bila namenjena temu, da drug drugega plemenitimo. Igralci so med petnajstim in dvaindvajsetim letom starosti. To je starost, ki je zelo občutljiva. To je obdobje pubertete, osamosvajanja, p n/e službe in to je naporno. To je normalen pojav. Res je, da izražajo protest na svoj način, da iščejo svoj ego, in to je prav. Presenečen sem, da so ti mladi tako lepo pristopili k projektu in da so me sprejeli kot njihovega vodjo in da so sledili srečavan-jem. Produkt tega procesa je odrska predstava. Mirko Štukelj Kdo se ne veseli veselega, nasmejanega obraza v naši postmoderni družbi, kjer je denar vsega sveta vladar, kjer so na dnevnem redu apokaliptični scenariji o koncu sveta, nasilje medijev, brezposelnost itd. Prizadevna in mlada igralska skupina okrog režiserja in animatorja Stena Vilarja se je pogledala v zrcalo in ugotovila, da ima »življenje tudi svetlo stran” Tako se glasi tudi naslov odrske predstave, ki je nastala na osnovi trimesečnega srečavanja, spozna- vanja in ustvarjanja. Igralci in igralke so se kritično in z mladostnim zanosom bavili z mogočnim vplivom televizije, ki lahko povzroča odvisnost, razglabljali so o velikem pomenu denarja in dirki za njim, o vprašanju, kako je z našim okoljem itd. Kabaretno predstavo so popestrili z duhovitimi dialogi, melodičnimi songi in čarovniškimi triki. Farna dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička in navdušeno občinstvo se je iz sr- ca nasmejalo ob veselem dogajanju na odru, ki je vsebovalo tudi kanček življenjske modrosti. Pohvalo za ta spodbuden projekt zasluži ves kolektiv, ki se je predstavil s solidnim odrskim nastopom. Sodelovali so: Stefan Schmautzer, Monika Schmaut-zer, Marijan VVritz, Milena Hudi, Milena Zanki, Andrej Smrečnik, Patrizia Urak, Polde Sadjak in Erich Schmautzer. Lutka: Žiga Lebar; čarovniški triki: Grega Su-lejmanovič; režija: Sten Vilar. Galicija: blagoslovitev obnovljenega Po večletnih sanacijskih delih je Galicija zopet dobila novo župnišče. Pred letom in pol so v Galiciji začeli obnavljati več kot 100 let staro župnišče. Generalna sanacija je stala 4,7 mio. šilingov. Stroške za obnovo si delita škofija in fara, ki bo v ta namen prodala zemljišča v središču občine. Na otvoritev in blagoslovitev popravljenega župnišča je prišel celo krški škof Egon Kapellari, ki je skupaj z župni-! kom Slavkom Thalerjem bla-Obnovljeno župnišče je skupaj s Thalerjem blagoslovil škof Kapellari. goslovil župnišče. Poleg tega 9 RPZ 30 LET LOVSKE DRUŽBE ŠMIHEL Čut za gojitev divjadi in varstvo okolja Šmihelski „jagri” ponosno in spodbudno v prihodnje tisočletje. Člani leta 1984 pri n astre!jan ju pušk in streljanju na glinaste golobe. Tradicionalnega lovskega streljanja lovske družbe Šmihel se udeležujejo tudi lovci drugih družb, mdr. iz Slovenije. v f \ mihelska lovska družba je pričela delovati leta 1969, istega leta so jo tudi uradno registrirali. Obstoja torej že trideset let in ob tem jubileju nekaj besed o prehojeni poti družbe. 15. marca 1969 so se lovci sestali v zasebni sobi tedanje Šercerjeve gostilne, da bi ustanovili družbo. Pri tajnih volitvah so izvolili prvega predsednika Stanka Krauta, podpredsednika in lovovodjo Albina Tomiča ter ostale funkcionarje. Družba je tedaj imela sedem članov. Pred ustanovitvijo sta bila zaupnika tega občinskega lovišča premožna privatnika in smo bili „jagri” odvisni od obeh. Prav zaradi tega je bila ustanovitev družbe potrebna, ker so z njenimi pravili podane vse enakopravne pravice, po katerih vsak posameznik lahko pod gotovimi pogoji postane član družbe. Leta 1971 je družba prvič dobila v zakup 2054 ha občinske lovne površine (tedanja cena za ha je znašala 3.- šilinge). Druga zakupna cena je znašala v letih od 1981 do 1991 za ha 10.- šilingov. Cena za tekočo zakupno dobo do 31.12. 2000 pa je za ha 25,- šilingov brez indeksa. Splošna resnica je, da se je v teh tridesetih letih spremenilo zelo veliko, tudi na področju lova. Okolje ni več zdravo, življenski prostor divjadi se je močno skrčil, nekatere vrste divjadi so danes ogrožene, na žalost so nekatere celo že izginile. Omembe vredna divjad je na pri- mer poljska jerebica (pd. jereb). Ta lepa in tudi koristna perjad je zaradi sodobnega kmetovanja in opuščanja nekaterih kultur, važnih za njeno prehrano in kritje, popolnoma izginila. Zelo močno upada tudi stalež fazana. Redek postaja tudi zajec. Glavno škodo divjadi, posebno pa srnjadi, povzroča čedalje večji avtomobilski promet na cestah, speljanih po lovišču. Naša lovska družba si skozi trideset let vsestransko močno prizadeva, da bi ohranila v lovišču vso divjad, ki ima pogoje za svoje preživetje. Najbolj je v lovišču razširjena srnjad. Brez dvoma se je populacija te divjadne vrste številčno povečala z ozirom na prejšnje čase. V nekaterih predelih ugotavljajo celo njeno previsoko številčnost. Ta se da popraviti z intenzivnejšim odstrelom. V gorskem predelu našega lovišča živijo tudi gamsi. Z monokulturo ruščice so se v zadnjih dvajsetih letih pojavili divji prašiči, predvsem ob vznožju Pece in seveda povzročili veliko škode na koruznih njivah. Odškodnina je bila precej visoka. V zadnjih dveh letih imamo v revirjih celo prehodno jelenjad, ki je bila prej prava redkost. Člani naše družbe imajo čut za odgovornost in se zavedajo, da lahko storijo tudi kaj za varstvo narave. Vsi aktivno sodelujejo pri vi-grednem „lovu na smeti", zbiranju odpadkov po lovišču, ki jih brezvestni ljudje še vedno neodgovorno odlagajo večinoma v gozdovih. Vsako drugo leto prireja družba lovsko streljanje na strelišču gojitvenega bazena Pliberk, ki je vedno dobro obiskano. Lepo sodelujemo tudi z ljudsko šolo in s tem pomagamo ozaveščati mladino. Ob tem jubileju lahko šmihelski „jagri” trdimo, da smo vredni zaupanja občinskega odbora, ki nam je dal v zakup del občinskega lovišča. To nam je v ponos in spodbudo, da bomo delovali še uspešneje na področju varstva okolja in gojitve divjadi ter ohranjanja zdrave narave tudi v tretjem tisočletju. St. K. so bili navzoči še župnik sosednje fare Železne Kaple Poldej Zunder, župniki Janez Tratar, Peter Sticker in predhodnik Valentin Gotthard. Prisotna je bila tudi politična prominenca Galicije z županom Rudijem Tomaschitzem na čelu. Razveseljivo je dejstvo, da so opravila skoraj vsa dela domača podjetja. V obnovljenem župnišču se nahajajo poleg župnikovega stanovanja še večnamenski prostor in sanitarne naprave, ki so na voljo gališkim i društvom. Zitara vas: Kernjakove pesmi v izvedbi MoPZ Trta 400 ljudi je navdušeno sledilo koncertu Kernjakovih ljubezenskih pesmi. Sicer bi moral biti koncert „Moja ljubezen” na prostem - na dvorišču župnišča v Žitari vasi, toda zaradi dežja so ga morali prireditelji kratko malo preložiti v halo tovarne IPH. Odličnemu vzdušju in zanimanju pa to ni škodovalo, saj se je zbralo 400 poslušalcev, ki so z velikim zanimenjen sledili podajanju Kernjakovih ljubezenskih pesmi v izvedbi Moškega pevskega zbora Trta (tri od devetnajstih pesmi je priredil Pavle Štern). Poseben pečat je prireditvi dal tudi Pavle Zablatnik, ki je v obliki povezovalnih besed predstavljal Pavla Kernjaka. Med poslušalci koncerta MoPZ Trta je bii tudi sin Pavia Kernjaka Miro z družino. 10 Izobraževanje NOVO MESTO Letos za polovico več otrok kot lani Jezikovne počitnice 1999 - 32 koroških mladincev se na Dolenjskem v prijetnem okolju in vzdušju uči slovenskega jezika. d 4. do 17. julija potekajo | Jv Novem mestu tradicio-nalne jezikovne počitnice, letos štirinajstdnevne, ki jih organizirata Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Osnovna šola Grm v Novem mestu. Letos so bili organizatorji presenečeni, saj se je prijavilo kar 32 otrok, za polovico več kot lani. Nekaj otrok so morali celo zavrniti. Za otroke skrbijo gosti-teljske družine. Otroci-gostitelji vodijo koroške prijatelje v šolo in spet domov ter skrbijo zanje tudi preostali čas. Med njimi se razvijajo prava prijateljstva, o čemer pričajo dolgoletna prijateljstva. Otroci in celo družine drug drugega obiskujejo in prijateljske vezi ostanejo kljub meji. Dopoldne se otroci učijo slovenščine, otroci-gostitelji pa imajo možnost, da se udeležijo pouka nemščine. Po jezikovnem pouku, ki ga vodijo učiteljice za slovenščino, sledijo izbirni predmeti kot na primer šport, ples, folklora, glasba itd. Na sporedu so tudi razni ogledi novomeških znamenitosti, med njimi Kapiteljska cerkev ali razstava o olimpioniku Leonu Štuklju, kopanje v bližnjih toplicah, izlet v Ljubljano in na morje. Popoldne in zvečer so otroci vključeni v družinsko življenje. Starši-gostitelji gredo z njimi na izlete, v bližnji vinograd ali celo na morje. Iz pogovorov pri družinah je razvidno, da se ti zelo potrudijo „za svoje nove otroke". Pogovorni jezik v družini je izključno slovenski. Zanimivo pa je, da se otroci s Koroške med seboj pogovarjajo slovensko, pa ne nemško, kot bi bilo pričakovati. Starši se z otroki igrajo družabne igre, kjer morajo koroški mladinci uporabljati slovenske besede. Začetniki seveda s težavo govorijo, vendar se zelo trudijo, četudi uporabljajo kakšno napačno obliko. Zadovoljni in veseli so, če jim uspe povedati kak slovenski stavek. Ličenje v naravnem okolju jim vliva še več poguma in volje do slovenskega jezika. No vomeski in koroški otroci pred Kapiteljsko cerkvijo. Slika: kkz Omeniti je vredno tudi izjavo neke gostiteljske družine. V pogovoru je oče povedal „da je naša dolžnost, da vzamemo otroke k sebi, če se hočejo učiti slovenskega jezika. Posebej pa še, če se za naš jezik zanimajo Nemci tam gor.” Jutri v soboto, 17. julija, bo zaključna prireditev, na kateri bodo mladi na odru pokazali staršem, kaj so se naučili v teh štirinajstih dneh. Iz Novega mesta je poročala Gabi Frank Praznovanje otroškega vrtca „Naš otrok" ob zaključku šolskega leta. OTROŠKI VRTEC „NAŠ OTROK” Otroci imajo možnost tudi za razvoj ustvarjalnosti Minuli petek je otroški vrtec „Naš otrok" iz Celovca priredil praznovanje ob zaključku šolskega leta. V istem tednu je imelo društvo „Naš otrok" tudi svoj redni občni zbor, na katerem je kot predsednica bila potrjena Marija Šikoronja. Že pozimi so se v vrtcu zbirali otroci in starši in pod strokovnim vodstvom Pavla Zablatnika izdelali ročne lutke, s katerimi so otroci v igri naštudirali pravljico za petkovo zaključno prireditev. Starši so videli, kako so jim otroci s petjem, plesom, besedo in lutkami predstavili Trnjulčico in se pri tem sproščeno gibali. Programu, ki ga je pripravila voditeljica vrtca Irena Brežjak s svojima sodelavkama Ingrid in Angeliko, je sledila agapa. Pred dvema tednoma je bil vrtec na obisku v Podjuni. Otroci so si z veseljem ogledali ptičji park ob Zablaškem jezeru. Sledil je obisk otroškega vrtca v Šmihelu. Otroci in vzgojiteljice so otroke iz Celovca lepo sprejeli, za kar se jim zahvaljujejo. Vrtec v Šmihelu je predstavila Silvija Merva. Razkazala je prostore, ki so veliki, svetli in prijetno opremljeni. V vrtcu so se naši otroci počutili kot doma. Po dobri malici so se otroci odpravili na železniško postajo v Šmihelu, odkoder so se z vlakom vrnili v Celovec. Starši so veseli, da imajo njihovi otroci že v najmlajših letih možnost za razvoj ustvarjalnosti na najrazličnejših področjih, s katerimi se srečujejo v vrtcu. M. Z. ZANIMIVE PRIREDITVE IN TERMINI Podjunski muzikantje imajo od /etos naprej zelo obširen „showprogram“ in poteg glasbe skrbijo tudi za obilo žaba ve. V soboto jih bodo v živo doživeti obisko valci poletne noči v Železni Kapli. Na „poletni noči“ bodo letos igrali Podjunski muzikantje SPD Zarja se je hotela preteklo soboto s poletno nočjo preseliti v tovarno IPH, toda tradicionalisti v društvu so bili drugega mnenja. Obisk iz Sarajeva Mladinski zbor z instrumentalno skupino, ki vsako nedeljo poje in igra v katedrali v Sarajevu, bo gostoval od 16. do 22. julija na Koroškem. Ko je bil rektor Jože Ko-peinig sredi maja z nemškim vice-generalnim vikarjem prelatom Wal-fom v Sarajevu, ga je prosil kardinal Puljič za pomoč vsaj pri eni od 184 porušenih cerkva v njegovi nadškofiji in za pomoč pri obnovi drugih pastoralnih poslopij. Ob vojni na Kosovem je svetovna javnost skorajda pozabila Bosno. Več ko polovica katoličanov je zapustila Bosno in zato je zelo težko vzdrževati vse potrebne strukture. Rektor ' Kopeinig je povabil zbor za nekaj nastopov pri sv. mašah in na koncertih ter na srečanje z domačini, ki želijo mladim bolj ko z besedami z dejanji pokazati, da jim hočejo nesebično pomagati. Izkupiček koncertov je namenjen projektom v Bosni, za režijske stroške, vožnjo z avtobusom, bivanje in oskrbo na Koroškem ter oglede na Koroškem pa gospod Kopeinig še išče dobrotnike, ki bi pomagali kriti vsaj del stroškov. Sv. maše in koncerti bodo: v soboto, 17. julija 1999, ob 19.00 v farni cerkvi v Škocijanu, v nedeljo, 18. julija 1999, ob 8.30 pri Devici Mariji na gori v Dobrli vasi, v nedeljo, 18. julija 1999, ob 10.00 v farni cerkvi v Žitari vasi, v nedeljo, 18. julija 1999, ob 19.00 pri Zablaškem jezeru na kampingu Breznik, v ponedeljek, 19. julija 1999, ob 20.30 v kapeli sv. Družine v Bikarji vasi (Mochoritsch), v torek, 20. julija, ob 19.30 v Nonči vasi pri Pliberku bo nastop skupaj s farnim pliberškim zborom, v sredo, 21. julija 1999, ob 17.45 pa v samostanski cerkvi v Vernberku. Železna Kapla. Višek veselic v občini Železna Kapla je vsakoletna poletna noč Slovenskega prosvetna društva Zarja. Prvotno naj bi bila poletna noč že preteklo soboto, toda dež je prekrižal društvenikom vse načrte. Kapelčani so se preteklo soboto hoteli kratkomato preseliti v halo tovarne IPH v Miklavčevo, kjer je dan poprej odlično uspel koncert ljubezenskih pesmi, toda so nazadnje v argumentaciji le »zmagali" tradicionalisti v društvu SPD Zarja, ki so bili mnenja, da mora ostati poletna noč čista kapelska zadeva. Tako bo tradicionalna poletna noč to soboto, 17. julija, ob 20. uri pred občinskim kopališčem v Železni Kapli. Za zabavo bodo skrbeli znani ..Podjunski muzikantje", ki bodo pripravili tudi obširen „show“. A MEMBER O F KROFTA W A T E R S INC. Auongassc 8, A-9170 FERLACH/AUSTRIA Tel.: ++/43/4227/3266 E-mail: kor-eko @ carinthia.com Faro ++/43/4227/3449 Za razširitev našega mladega, dinamičnega tima iščemo za takojšen vstop ključavničarja/varilca >- s spričevali (WIG, MAG, MIG) >• z delovno prakso nastavljenca izobrazba: s- Višja tehnična šola za strojništvo in elektrotehniko (HTL) >- obvladanje računalniških programov (AUTOCAD 14, VVORD, EXEL) >- pisno in ustno obvladanje angleščine Vaše podlage pošljite prosim na zgoraj navedeni naslov. T E D E N O R F PETEK, 16. julija 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 17. julija 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do sr- NEDELJA, 18. julija 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten - duh. misel (rektor Joež Kopei-nig). 18.00 -18.30 Glasbena oddaja PONED., 19. julija 18.00 - 18.30 Kratek stik TOREK, 20. julija 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 21. julija 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerna oddaja ČETRTEK, 22. julija 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila RADIO/TV, PRIREDITVE NEDELJA, 18. julija '99,13.30 PONEDELJEK, 19. julija 1999 ORF2, ob 2.50 TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: S Prednost ali ovira: Ponovni razpis ravnateljskih mest na petih dvojezičnih šolah skrbi za raz-rprave o bodočnosti dvojezičnega šolstva. • Jezikovne počitnice v Novem mestu. Od leta 1989 eden najučinkovitejših načinov učenja slovenskega jezika za mladino s Koroškega. S 23. grafični bienale v Ljubljani. Likovni svet v stoterih podobah - vitalen, razburljiv in mnogolik. • 25 let z geslom „Pasi moje ovce": dekan Ivan Olip je obhajal srebrni mašniški jubilej v rodni občini Sele. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 V (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 RADIO 3 Pokličite nas - poslušamo vas! • Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at 10.00 Kalejdoskop (od ponedeljka do petka), SO: Forum (prilično, sicer glasba), 11.30 Campus radio (14-dnevno), NE: Evropa v enem tednu (BBC), 11.00 Literarna kavarna. 12.00 Poročila BBC 12.10 Divan (glasba) 13.00 PO: Alpe-Adria, TO: V pogovoru, SR: Po Koroškem, ČE: Glasba, PE: Kultura, SO: Die Welt - ein Dorf. 18.00 PO: Glasba, TO: Šport, SR: Glasba, ČE: Šoja und Elster, PE: Glasba, SO: Sto decibe- lov, NE: Glasba 18.45 Poročila BBC 19.00 Otroški kotiček (od ponedeljka do petka) 19.15 Vsako drugo sredo: STAVTUNED 20.00 PO: Take the jazz train; 20.00 do 22.00; TO: No-che Latina, ob 23.00 Nachtfalter, SR. Ruff radio, ob 2.00 Mad Force, ČE: Musič for the mas-ses, od 23.00 do 01:00 Freakshow, PE: Sound-check, SO Jugorock, ob 23.00 Klub Karate, NE: Sunday loops, ob 22. 00 For those about to rock KOROI Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje Od pon, do petka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 16.00 Vtaberni 16.00 - 18.00 Od štirih do šestih Od 14. 00 do 15.30 Domača glasba Petek, 16. julija ŽITARA VAS Open air 99: Koncert skupine Mainstreet Čas: ob 20. uri Kraj: na dvorišču župnišča. Ob slabem vremenu bo prireditev v hali tovarne IPH. Vabi: Slovensko prosvetno društvo Trta Sobota, 17. julija LOČE -ANKOGEL Planinski izlet na Schnee-vvinkelspitze (3.015 m) Čas: od sobote, 17., do nedelje, 18. julija. Zbirališče: v soboto, ob 13. uri pri Pušniku v Ločah Vabita: Slovensko planinsko društvo in SPD Jepa Baško jezero ŽELEZNA KAPLA Poletna noč Igra: Alpe-Adria Band Čas: ob 20. uri Kraj: pred občinskim kopališčem Vabi: Slovensko prosvetno društvo Zarja ŠKOCIJAN Sv. maša in koncert Poje: mladinski zbor z instrumentalno skupino iz Sarajeva Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi REBRCA Srečanje z mladinsko skupino RAST z Argentine Pojejo: bratje Smrtnik in družina Blažej Čas: ob 20. uri Kraj: v mladinskem centru na Rebrci Vabita: Mladinski center in KKZ ŽAMANJE Tradicionalno kresovanje Čas: ob 20. uri Kraj: pri gostilni Picej-Tedl Nastopata: MoPZ Vinko Poljanec in mladinska skupina NOMOS; za ples igra Podjunski trio Vabi: MoPZ Vinko Poljanec Nedelja, 18. julija KOMELJ XX. spominski pohod na Komelj Čas: ob 13. uri je zbirno mesto pri spomeniku; pohod se prične ob 9.30 pri Apov-niku v Borovjah (pot je dolga 7 km); ob 11.30 od Pistotnika (3 km). Po spominski svečanosti bo maša, nato družabnost pri Štjibarju. Vabita: Zveza koroških partizanov in SPD Edinost REBRCA Dan odprtih vrat ob 20-let-nici tedna mladih umetnikov Čas: ob 17. uri Spored: odprtje razstave, predstavitev knjige Brede Varl, kulturni program Vabita: KKZ in Mladinski center DOBRLA VAS Sv. maša in koncert Poje: mladinski zbor z instrumentalno skupino iz Sarajeva Čas: ob 8.30 Kraj: v cerkvi pri devici Mariji na gori. Dobiček je namenjen za projekte v Bosni. ŽITARA VAS Sv. maša in koncert Poje: mladinski zbor z instrumentalno skupino iz Sarajeva Čas: ob 9.30 Kraj: v farni cerkvi ZABLAŠKO JEZERO Sv. maša in koncert Poje: mladinski zbor z instrumentalno skupino iz Sarajeva Čas: ob 19. uri Kraj: v Breznik, campu KORTE Korško žegnanje Čas: ob 9.30 sv. maša, nato družabnost pod lipo Vabi: farni svet OBIRSKO 10. mednarodno srečanje harmonikašev Čas: ob 14. uri Kraj: pri Jerebu Ob slabem vremenu bo prireditev v nedeljo, 25. julija. Vabi: Alpski klub Obir Ponedeljek, 19. julija RIKARJA VAS Sv. maša in koncert Poje: mladinski zbor z instrumentalno skupino iz Sarajeva Čas: ob 20.30 Kraj: v kapeli sv. Jerneja Torek, 20. julija NONČA VAS Sv. maša in koncert Poje: mladinski zbor z instrumentalno skupino iz Sarajeva Čas: ob 20.30 Kraj: v cerkvi Sreda, 21. julija ZABLAŠKO JEZERO Kulturni večer Nastopa: MePZ Danica, folklorna skupina SPD Trta, VVoschitzbuam Čas: ob 20.30 Kraj: na Breznik, campu VVERNBERG Sv. maša in koncert Poje: mladinski zbor z instrumentalno skupino iz Sarajeva Čas: ob 17.45 Kraj: v samostanski cerkvi Petek, 23. julija ŽITARA VAS Open air 99: Folklorna noč Čas: ob 20. 30 Glasbena spremljava: skupina tamburic, ansambel Planinski sekstet in Peklenski trio Kraj: na dvorišču župnišča Ob slabem vremenu bo prireditev v hali tovarne IPH. Vabi: Slovensko prosvetno društvo Trta Sobota, 24. julija BISTRICA NA ZILJI Ogled zeliščnega in biološkega zelenjavnega vrta Čas: ob 10. uri Kraj: v zeliščnem vrtu Ulrike Moderndorfer in Angele Leiler Spored: ob 10.00 ogled vrta, ob 12.00 kosilo, ob 14.30 ogled vrta Madritsch/Hlader, ob 16.00 sklep z jedjo na domačiji Rauter Prijave: KIS (0463/54867) Odhod: iz Šmihela (ob 7. uri / tel. 04235/2913 - Opet-nik, 2759 - Budin), ob 8.30 iz Šentjakoba (tel. 0463 / 511166-Janežič); Prijave do 18. julija! Vabijo: KIS, KPD Šmihel, Reg. center Šentjakob PRIREDITVE, OGLASI ROŽEK Drago Druškovič & Ute Steigervvald-Lehmann: „Zwie-gesprach - dvogovor" Razstava je odprta do 11. julija, od srede do nedelje od 15. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru. PODEN Soteska Čepa nekoč in danes - Kmečko orodje za zimo Kraj: v gostišču Lausegger. Razstavi sta na ogled do 26. oktobra 1999. BEGUNJE - GALERIJA AVSENIK Razstava slik Giorgia Gomirata. LIBUČE Razstava: Hinvveg und Riickvveg - pot taj in nazaj Kraj: v galeriji Falke. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12 ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. PLIBERK Galerija VVernerja Berga: „Ne-znana tujina" Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. TINJE Razstava del Helmuta Jeraka: „Razcepljenost" Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan. BOROVLJE Razstava šentjanških umetnikov in ustvarjalcev Kraj: v Posojilnici - Bank. Razstavljajo: Alois Gabriel, Florjan Gabriel, Rozi Hafner, Angelika Jenko, Thomas Kropiu-nik, mag. Maja Millonig Kupper, Margit Nadrag; letalski modeli, razstava 50 let Športno društvo Šentjanž. KKZ: http: // www. kkz.at (aktualne informacije o KKZ in o slovenski kulturi na Koroškem, informacije o slovenskih društvih) Glavna šola Pliberk: htto: // www. PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at/stefan.logar/ Mohorjeva založba - aktualna kniiž-na ponudba Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/- keutschach/zvezda-hodiše/sprach- kurs netway. at/hsbleiburg Osnovne informacije o koroških http://www.mohorjeva.co.at Založba VVieser htto: //www.wieser- Klub slovenskih študentk in štu-dentov v Gradcu Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/slovene Cerkveni časoois Nedelia - tedens- verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co.at/zb http://privat.schlund. de/ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651(3) as n. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at ko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstriiskih narodnostnih Slovenska športna zveza: http://members.magnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@ma- skupnosti /GANI na Dunaju - Volks- gnet.at Katoliški dom prosvete v Tiniah: http: // www. sodalitas. at (Tinje) Stičišče avstralskih Slovencev http: // www.glasslovenije.com. au gruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/slovene/v olksgruppenreport.html Občina Suha in nknlje - KPD Drava. Oktet Suha. Otroški zbor Živ-Žav. Enotna lista Suha. VOK http://www.members. magnet.at/d.katz RADIŠE Tekma koscev Kraj: pri Janežu v Kozju Čas: ob 14. uri Vabi: SRD Radiše GORA Festival Kernjakovih pesmi Kraj: pri Košarju Čas: ob 20.30 Nastopajo: MoPZ Trta Žitara vas, Mva Pavel Kernjak z Maribora, Duo Pavle & Albert ter Vasšana pojo Vabi: Vaščane pojo Teden mladih umetnikov na Rebrci 2. termin: 26. - 31. julij Starost: od 6. do 12. leta. OGLAS Praktični zdravnik dr. Franc VVutti sporoča, da bo ordinacija v Borovljah zaradi dopusta zaprta od 15. do 31. julija 1999. JEZIKI Poletna akademija Celovec. Univerza prireja v poletnih mesecih tečaje slovenskega, nemškega, angleškega in italijanskega jezika. Tečaj slovenskega jezika bo vodila mag. Ljubinica Črnivec, lektorica na Inštitutu za slavistiko v Celovcu. Termini: od 5. do 16. julija, od 19. do 30. julija in od 2. do 13. avgusta. Prijave sprejema: Sprachkursburo: Deutsch in Osterreich, Andrea Pirker, Univ.str. 65-67, A-9020 Celovec; tel. 0463/24180, fax: 24 180-3. Informacije posreduje tudi dr. Kerta Maurer - Lausegger (tel. 04227/2700-315) EKjDiiŽI ^ 04239/26 42 od nedelje, 18. julija, od 18. ure, do sobote, 24. julija, do 13. ure Feriae latinae/latinske počitnice Vodita: dr. Felix W. Kucher in p. mag. Christian Brandstatter Ocist v nedeljo, 25. julija Potovanje čebelark in čebelarjev in drugih interesentov v Slovenijo Vodita: ravn. Mirko Srienc in Pavel Zdešar od ponedeljka, 23. avgusta do ponedeljka, 10. septembra 1999 Priprava na popravni izpit - matematika in angleščina od sobote, 21. avgusta do ponedeljka, 23. avgusta Mladinsko srečanje v Taizeju Vodita: Hanzej Rosenzopf in Daniel Sturm od sobote, 21. avgusta, do torka, 31. avgusta 1999 Izobraževalno potovanje v Severno Anglijo in Južno Škotsko Vodita: dr. Johann Sturm in Jože Kopeinig od petka, 3. septembra do petka, 10. septembra 1999 Izobraževalno potovanje na Kreto Vodita: ga. Tita Artemis-Kovač in prof. Jože Ropitz od ponedeljka, 13. septembra, do četrtka, 16. septembra 1999 Izobraževalno potovanje: Obisk samostanov v Nižji Avstriji Vodita: dr. Jože Till in Majdi Bluml v nedeljo, 19. septembra 1999 Potovanje v Maribor k proglasitvi škofa A. M. Slomška za blaženega od sobote, 23. oktobra do torka, 26. oktobra 1999 Romanje v Medjugorje Voditelj: p. Nacej Domej, lanskoletni novomašnik iz Rinkol NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik mag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22, Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. 14 Šport Načrt tekmovanj v jesenskem delu prvenstva 99/00 Podliga vzhod: 1. krog (31 ./1.8.99): Bilčovs - VVelzenegg, Ruda -Žrelec, Šmarjeta - Liebenfels, Šentpavel • DSG Borovlje, Vetrinj - Podkrnos, Velikovec - Blato-grad, ATUS Borovlje - Pokrče; 2. krog (778.8.99): Liebenfels - Bilčovs, Pokrče -Velikovec, Podkrnos - ATUS Borovlje, Žrelec -Šentpavel, DSG Borovlje - Šmarjeta, ASV - Ruda, VVelzenegg - Vetrinj; 3. krog (14./15.8.99): ATUS Borovlje - VVelzenegg, Bilčovs - DSG Borovlje, Blatograd - Pokrče, Šmarjeta - Žrelec, Šentpavel - ASV, Vetrinj - Liebenfels, Velikovec - Podkrnos; 4. krog (21 ./22.8.99): Liebenfels - ATUS Borovlje, Podkrnos - Blatograd, Ruda - Šentpavel, DŠG Borovlje - Vetrinj, ASV - Šmarjeta, VVelzenegg - Velikovec, Žrelec - Bilčovs; 5. krog (28-/29.8.99): ATUS Borovlje - DSG Borovlje. Bilčovs - ASV, Blatograd - VVelzenegg, Pokrče - Podkrnos, Šmarjeta - Ruda, Vetrinj -Žrelec, Velikovec - Liebenfels; 6. krog (475.9.99): Žrelec - ATUS Borovlje, VVelzenegg - Pokrče, Šentpavel - Šmarjeta, Liebenfels - Blatograd, DSG Borovlje - Velikovec, ASV -Vetrinj, Ruda - Bilčovs; 7. krog (11./12.9.99): ATUS Borovlje - ASV, Podkrnos - VVelzenegg, Bilčovs - Šentpavel, Blatograd - DSG Borovlje,_Pokrče - Liebenfels, Vetrinj - Ruda, Velikovec - Žrelec; 8. krog (18719.9.99): Ruda - ATUS Borovlje, ASV - Velikovec, DSG Borovlje - Pokrče, Žrelec -Blatograd, Šmarjeta - Bilčovs, Šentpavel - Vetrinj, Liebenfels - Podkrnos; 9. krog (25-/26.9.99): ATUS Borovlje - Šentpavel, Podkrnos - DSG Borovlje, Blatograd - ASV, Pokrče - Žrelec, Vetrinj - Šmarjeta, Velikovec -Ruda, VVelzenegg - Liebenfels; 10. krog (273.10.99): Žrelec - Podkrnos, Šentpavel - Velikovec, Šmarjeta - ATUS Borovlje, Bilčovs - Vetrinj, DSG Borovlje - VVelzenegg, ASV -Pokrče, Ruda - Blatograd; 11. krog (9710.10.99): ATUS Borovlje - Bilčovs, Podkrnos,- ASV, Liebenfels - DSG Borovlje, Blatograd - Šentpavel, Pokrče - Ruda, Velikovec -Šmarjeta, VVelzenegg - Žrelec; 12. krog (16717.10.99): Šmarjeta - Blatograd, ASV - VVelzenegg, Šentpavel - Pokrče, Vetrinj -ATUS Borovlje, Žrelec - Liebenfels, Ruda - Podkrnos, Bilčovs - Velikovec; 13. krog (23724.10.99): DSG Borovlje - Žrelec, Podkrnos - Šentpavel, Liebenfels - ASV, Blatograd - Bilčovs, Pokrče - Šmarjeta, Velikovec - Vetrinj, VVelzenegg - Ruda; 14. krog (30./31.10.99): ATUS Borovlje - Velikovec, Vetrinj - Blatograd, Šentpavel - VVelzenegg, Šmarjeta - Podkrnos, Bilčovs - Pokrče, ASV -DSG Borovlje, Ruda - Liebenfels; 15. krog (6./7.11.99): VVelzenegg - Šmarjeta, DSG Borovlje - Ruda, Žrelec - ASV, Podkrnos -Bilčovs, Liebenfels - Šentpavel, Blatograd -ATUS Borovlje, Pokrče - Vetrinj; • Prvenstvo se nadaljuje 25./26.3.2000. 1. razred D: 1. krog (31 ./1.8.99): Eitvveg - Žitara vas, Klopinj -Globasnica, Šentlenart - Vovbre, St. Marga-rethen/L. - Labot, Šmihel - Grebinj, St. Stefan -Rikarja vas, Železna Kapla - Metlova; 2. krog (7./S.8.99): Metlova - Globasnica, Rikarja vas - Klopinj, Labot - Eitvveg, Vovbre - Šmihel, Grebinj - St. Margarethen/L., Železna Kapla -Šentlenart, Žitara vas - St. Stefan; 3. krog (14./15.8.99): Eitvveg - Grebinj, Globasnica - Rikarja vas, Klopinj - Žitara vas, Šentlenart -Metlova, St. Margarethen/L. - Vovbre, Šmihel -Železna Kapla, St. Stefan - Labot; 4. krog (21 ./22.8.99): Železna Kapla - St. Margarethen/L., Metlova - Rikarja vas, Šentlenart - Šmihel, Žitara vas - Globasnica, Grebinj - St. Stefan, Labot - Klopinj, Vovbre - Eitvveg; 5. krog (28-/29.8.99): St. Stefan - Vovbre, Eitvveg - Železna kapla, Globasnica - Labot, Klopinj -Grebinj, Rikarja vas - Žitara vas, St. Margarethen/L. - Šentlenart, Šmihel - Metlova; 6. krog (4./S.9.99): Šmihel - St. Margarethen/L., Šentlenart - Eitvveg, Metlova - Žitara vas, Labot -Rikarja vas, Vovbre - Klopinj, Železna Kapla - St. Stefan, Grebinj - Globasnica; 7. krog (11 ./12.9.99): Žitara vas - Labot, Eitvveg -Šmihel, Globasnica - Vovbre, Klopinj - Železna Kapla, St. Margarethen/L. - Metlova, St. Stefan -Šentlenart, Rikarja vas - Grebinj; 8. krog (18719.9.99): St. Margarethen/L. - Eitvveg, Šmihel - St. Stefan, Šentlenart - Klopinj, Žitara vas, Železna Kapla - Globasnica; 9. krog (25726.9.99): Globasnica - Šentlenart, Klopinj - Šmihel, Labot - Grebinj, Rikarja vas -Železna Kapla, Žitara vas - Vovbre, St. Stefan -St. Margarethen/L., Eitvveg - Metlova; 10. krog (273.10.99): Šentlenart - Rikarja vas, Metlova - Grebinj, St. Margarethen/L._ - Klopinj, Eitvveg - St. Stefan, Železna Kapla - Žitara vas, Vovbre - Labot, Šmihel - Globasnica; 11. krog (9710.10.99): Globasnica - St. Margarethen/L., Grebinj - Vovbre, Klopinj - Eitvveg, Labot - Železna Kapla, Rikarja vas - Šmihel, Žitara vas - Šentlenart, Št. Stefan - Metlova; 12. krog (16717.10.99): Železna kapla - Grebinj, St. Stefan - Klopinj, Šmihel - Žitara vas, St. Margarethen/L. - Rikarja vas, Šentlenart - Labot, Eitvveg - Globasnica, Metlova - Vovbre; 13. krog (23724.10.99): Žitara vas - St. Margarethen/L., Globasnica - St. Stefan, Grebinj - Šentlenart, Vovbre - Železna kapla, Klopinj - Metlova, Labot - Šmihel, Rikarja vas - Eitvveg; 14. krog (30731.10.99): Žitara vas - Eitvveg, Globasnica - Klopinj, Vovbre - Šentlenart, Labot - St. Margarethen/L., Grebinj - Šmihel, Rikarja vas -St. Stefan, Metlova - Železna Kapla; 15. krog (677.11.99): Globasnica - Metlova, Klopinj - Rikarja vas, Eitvveg - Labot, Šmihel - Vovbre, St. Margarethen/L. - Grebinj, Šentlenart - Železna Kapla, St. Stefan - Žitara vas; VV l I lil IWI VI- VUlvIUI I j UUI IllV-rllUll I NlV^I I IJ j Metlova - Labot, Vovbre - Rikarja vas, Grebinj - • Prvenstvo se nadaljuje 25./26.3.2000. 2. razred C: 1. krog (3171.8.99): HSV - Osoje, Hodiše - Ar-riach, Poreče - Škofiče, Rožek - Teholica, Treffen - Kriva Vrba, Sele - Donau, Bistrica/R. - Ledince; 2. krog (778.8.99): Osoje - Bistrica/R., Rožek -Sele, Ledince - Poreče, Kriva Vrba - HSV, Donau - Hodiše, Arriach - Treffen, Teholica - Škofiče; 3. krog (14715.8.99): Hodiše - Rožek, Bistrica/R. - Kriva Vrba, HSV - Arriach, Poreče - Osoje, Škofiče - Ledince, Treffen - Donau, Sele - Teholica; 4. krog (21722.8.99); Arriach - Bistrica/R., Rožek - Treffen, Sele - Hodiše, Teholica - Ledince, Donau - HSV, Osoje - Škofiče, Kriva Vrba - Poreče; 5. krog (28729.8.99): Treffen - Sele, Bistrica/R. -Donau, HSV - Rožek, Hodjše - Teholica, Ledince - Osoje, Poreče - Arriach, Škofiče - Kriva Vrba; 6. krog (475.9.99): Sele - HSV, Teholica - Osoje, Rožek - Bistrica/R. .Kriva Vrba - Ledince, Hodiše - Treffen, Arriach - Škofiče, Donau - Poreče; 7. krog (11712.9.99): Poreče - Rožek, Bistrica/R. - Sele, HSV - Hodiše, Ledince - Arriach, Škofiče -Donau, Treffen - Teholica, Osoje - Kriva Vrba; 8. krog (18719.9.99): Treffen - HSV, Sele - Poreče, Teholica - Kriva Vrba, Rožek - Škofiče, Hodi- še - Bistrica/R., Donau - Ledince, Arriach - Osoje; 9. krog (25726.9.99): HSV - Teholica, Kriva Vrba - Arriach, Ledince - Rožek, Osoje - Donau, Poreče - Hodiše, Škofiče - Sele, Bistrica/R. - Treffen; 10. krog (273.10.99): Teholica - Arriach, Rožek -Osoje, Treffen - Poreče, HSV - Bistrica/R., Donau - Kriva Vrba, Hodiše - Škofiče, Sele - Ledince; 11. krog (9710.10.99): Arriach - Donau, Bistrica/R. - Teholica, Kriva Vrba - Rože_k, Ledince - Hodiše, Osoje - Sele, Poreče - HSV, Škofiče - Treffen; 12. krog (16717.10.99): Bistrica/R. - Poreče, Sele - Kriva Vrba, Treffen - Ledince, Teholica - Donau, Rožek - Arriach, HSV - Škofiče, Hodiše - Osoje; 13. krog (23724.10.99): Škofiče - Bistrica/R., Arriach - Sele, Donau - Rožek, Kriva Vrba - Hodiše, Ledince - HŠV, Osoje - Treffen, Poreče - Teholica; 14. krog (30731.10.99): Osoje - HSV, Arriach -Hodiše, Škofiče - Poreče, Teholica - Rožek, Kriva Vrba - Treffen, Donau - Sele, Ledince - Bistrica/R.; 15. krog (677.11.99): Bistrica/R. - Osoje, Sele -Rožek, Poreče - Ledince, HSV - Kriva Vrba, Hodiše - Donau, Treffen - Arriach, Škofiče - Teholica; • Prvenstvo se nadaljuje 172.4.2000. TRANSFERJI V NIŽJIH RAZREDIH Dva močna legionarja iz Dravograda v Bikarji vasi Včeraj opolnoči se je iztekel letošnji transferni čas. PODLIGA VZHOD: Bilčovs - Mirsad Velajčič (prej Bled) je novi legionar v Bilčovsu. Poleg njega je ekipa trenerja Strugger-ja pridobila še vratarja VVernerja Rieglerja (Bistrica/R.). V Šentilj je odšel mladi Markuš Mischkulnig. 1. RAZRED D: Rikarja vas - Trener Wolb! ima za prihodnjo sezono na voljo kar nekaj novih igralcev. Tako sta podpisala močna legionarja iz Dravograda -Marko Lampert in Dejan Plasnik od katerih VVolbl pričakuje zelo veliko. Nov v ekipi je tudi Saša Sienč-nik (SAK). Nogometno kariero je zaključil Truschner, Picej pa je odšel v Podkrnos. Globasnica - Pred redakcijskim zaključkom je bilo v Globasnici še mnogo nejasnega, mdr. tudi vprašanje vratarja (Smrečnik naj bi moral nazaj k SAK-ju). „Fiksno” je bilo le dejstvo, da bo Szabo nadaljeval nogometno pot. Železna Kapla - Kapelčani so pridobili novega legionarja iz Ljubljane ter Haralda VVagnerja in Michaela Kollerja z Rude. Nov je tudi trener VVegscheider, svojo nogometno kariero pa je zaključil VVicher. Šmihel - Novemu trenerju Kužniku bo na voljo skoraj ista ekipa kot Kreutzu v minuli sezoni. Le legionarja so Šmihelčani zamenjali - namesto Janeta je prišel sredinski igralec Matjaž Obretan iz Črne. Zanimanje kaže trener Kužnik še za enega ali drugega mladega igralca iz Pliberka. 2. RAZRED C: Sele - Pogodbo z vratarjem Petrom Scheiberjem so Selani podaljšali ter pridobili legionarja Bojana Taneskega. Nov je tudi Toni Scheiber (Šmarjeta). Ce bo ekipo okrepil tudi Nanti Travnik, pa pred redakcijskim zaključkom še ni bilo jasno. Jasno pa je vsekakor, da bo Mirko VVieser tudi v prihodnji sezoni vodil ekipo. 2. RAZRED D: SAK II - Nova je skoraj cela ekipa. Iz Dravograda je prišel 23-letni vratar Ivan Lenart, iz Žitare vasi Christian in Jiirgen Galo, ki sta že lani igrala za SAK U 16. Ostali igralci pa so prišli s trenerjem Kumrom od ekipe U 16. 2. RAZRED E: Dobrla vas - Ekipa trenerja Velika je pridobila Packa (prej Žitara vas) in Pustoslemška (Globasnica), v Žjtaro vas pa je posodila Matha. Žvabek - Kaže, da bo novi trener v Žvabeku Pernek, kajti pogajanja z njim so tik pred zaključkom. Legionarja Mlinar in Jakob sta podaljšala pogodbo, medtem ko Čebula močno vleče na Metlovo. ^GORSKI MARATON |/<3ERGMARAT^9M 1 9. MARATON „ KRALJA MATJAŽA z oTJUskiin. anižinskim m sTuJilntnt teki mi mit KinderFamilicn- mul Staffellauf 14. AVG. 1999 Izvajalec / Vcronslallen Občlno/Gemeinden: Črna no Koroiknm. Možica, Blcbvig. Feiilrilz, Globam,iz. Gorski maraton okoli Pece V soboto, 14. avgusta, je na sporedu zopet maraton Kralja Matjaža okoli Pece ter štafetni tek s Startom v Mežici izpred hotela Peca. Prijava je možna na dan prireditve v Črni na Koroškem od 12. ure naprej (najpozneje eno uro pred Startom) ali pa z vplačanjem Startnine do 6. 8. 99 na račun številka 1007047533 pri Posojilnici Bank Pliberk (bančna številka 39117). Startnina za maraton znaša 100 - šilingov, za štafeto pa 160.— šilingov (4 osebe). Najboljši trije na 42’ km in 21 km bodo prejeli denarne nagrade - med 20.000 do 100.000 slovenskih tolarjev. 15 Šport Nova igralca, od katerih trener Vrabac pričakuje, da bosta dvignila raven ekipe in nosila odgovornost. Z leve: napadalec Hasan Muharemovic, trener Vrabac, libero Igor Ogris. Foto: NT/Fera ZAENKRAT ŠTIRJE NOVI PRI SAK H. Muharemovic naj bi skrbel za zadetke pri SAK Pred redakcijskim zaključkom NT je SAK javil štiri okrepitve, med njimi legionarja Muharemoviča, ki je prepričal na pripravljalnih tekmah. I faze, da je imel SAK s pri-1^ dobitvijo napadalca Hasa-I Vna Muharemoviča zelo srečno roko, saj se igralec na pripravljalnih tekmah odlično uveljavlja. Proti DSG Borovlje je prav tako kakor v torek proti Dravogradu zadel dvakrat. Ker z napovedanim ..izrednim goleadorjem” iz Bosne ne bo nič, bo torej v prihodnji sezoni v napadu slonelo breme na 187 cm visokem Muha-removiču, ki je v minuli sezoni zadel 32 zadetkov za Metnitztal. PRIPRAVLJALNE TEKME SAK M Petek, 16. 7.: Šmihel/L. - SAK (ob 19. uri na stadionu v VVolfsbergu) ■ Sobota, 17. 7.: Treibach - SAK (ob 19. uri v Treibachu) ■ Sreda, 21.7.: Trg - SAK (ob 19. uri v Oberglanu) ■ Sobota, 24. 7.: SAK - ASV (ob 19. uri na igrišču ASV) Že odigrane pripravljalne tekme SAK: SAK - DSG Borovlje 2:0 (Muharemovic 2) SAK - Dravograd 3:1 (Muharemovic 2, S. Sadjak) Reprezentanca. Najboljši koroški nogometaši (U 14) strešne zveze ASVK so zmagali letošnjo državno prvenstvo na Gradiščanskem. V ekipi sta bila tudi dva igralca SAK - Rene Partl (peti z leve/spredaj) in Tomi Riedl (peti z leve/stoje). Njegove prednosti sta v prvi vrsti igra z glavo ter hladnokrvnost pred golom. Poleg Ogrisa, VVieserja in vratarja Vilka Lenarta, ki bo igral pri SAK II, je Muharemovic četrta okrepitev, ki jo je SAK javil pred redakcijskim zaključkom. Odhodi. Sašo Sienčnika je SAK posodil Bikarji Vasi, Kessel-bacherja pa (zopet) ASV. Medtem ko se je Dreier vrnil v Wie-tersdorf, je Hajdini podpisal pri KAC, Uremovič pa pri Vetrinju. Slej ko prej se zatikava pri pogajanjih v zadevi vratarja Eriha Oražeta. V primeru, da se kluba (Sele - SAK) ne bi zedinila, bo predsednik Perč odpoklical od Globasnice vratarja Smrečnika, ki je „last” SAK-ja. To pa bi imelo hude posledice za Globašane, ki bi ostali na vsem lepem brez vratarja. Franc Sadjak Praznik SAK V nedeljo, 18. julija, od 11. ure naprej v Vidri vasi pri Pliberku. Celoten popoldan so na programu zabavne tekme. Jedača in pijača v šotoru! Alexander Lessnigg ZVEZNA LIGA______ SAK mu je bil odskočna deska „FC Karnten” žrtev Alexandra Lessnigga. Posebnega doživetja je bil minuli torek deležen mladi nogometaš Alexander Lessnigg z Rebrce pri Železni Kapli. Na tekmi med Admiro Modling in FC Karnten je prišel v igro v 78. minuti, pet minut zatem pa z zadetkom rešil svoji ekipi zmago. Jasno, da je bilo „Alexovo” veselje veliko, saj je svoj prvi gol v zvezni ligi zadel prav proti ekipi s Koroške. 18-letni Lessnigg, ki je pred dobrim mesecem podpisal triletno pogodbo za Admiro Modling, je prej igral dve sezoni pri SAK. Tam se je, najprej pod vodstvom Tel-liana, nato Vrabca, šolal in izpopolnjeval v zrelega nogometaša, za kar je obema trenerjema tudi hvaležen. „Ne le trenerjema sem hvaležen, tudi klubu SAK, ki je vedno dobro ravnal z mano in tudi pri transferju k Admiri Modling ni delal težav,” pravi Alex. Ko je postal profesionalec, se mu je uresničila srčna želja, kajti že v otroških letih si je to pot postavil za cilj. Preden se bo pri zveznemu ligašu polno uveljavil in postal reden igralec članske ekipe, pa bo trajalo še nekaj časa, meni Alex. „Boj za majico je v tej ekipi izredno velik, kajti kader je številčno visok in izenačen. Med drugim je v njem tudi nekaj mladih igralcev iz državne reprezentance U 21, ki se - kakor jaz - borijo za to ali ono mesto v članski ekipi,” pravi Lessnigg. F. S. ZANIMIVO „4 leta Jutta “. v petek, 23. julija, bo v Šmihelu praznoval „Cafe Jutta" svojo 4-letnico obstoja. Za jubilej bo v priljubljenemu lokalu igrala od 20.30 naprej skupina „Petzenbluat.‘‘ „ Jutta “ Riedl praznuje Presenečenje. Skoraj bi ostalo od javnosti neopaženo, da je „Loibacher Trachtenkapelle" dobila slovenskega dirigenta. Od poleti naprej vodi libuške godce, ki so se svojčas v velikem krogu izogibali Slovencev, Julijan Burdzi iz Mežice v Sloveniji. Burdzi je tudi že vodil znano šmihelsko godbo na pihala. Preden je Burdzi prišel v Libuče, pa so imeli „napredni“ veliko težav, da so prepričali tradicionaliste v društvu. Julijan Burdzi vodi libuško godbo. OSEBE & DOGODKI NA TURNEJO V AMERIKO Dobrla vas /ZDA. V četrtek ponoči je zbor S prodajo so si Dobrolčani financirali tudi A Capella iz Dobrle vasi poletel z letalom na večji del turneje, ki jih bo vodila tudi med turnejo po Ameriki. Znana vokalna skupina slovenske rojake in rojakinje. Na programu je pred odhodom izdala še poseben CD. so prav tako nastopi v Los Angelesu. Skupina A Capella je odšla na turnejo po Ameriki. Z leve: Hanzej Podrečnik, And-rea Sturm, Sonja Lesjak in Peter Grillitz 4^4' J A, M IPUffij Poslanec Karel Smolle je pred deželnim zborovanjem Enotne liste dejal, „da je vse možno*1 in da je pripravljen za ponovno kandidaturo, samo, da je pozabil povedati, kje. Pri LIF bo zdaj namesto njega kandidiral mladi Globašan Sadovnik, ki je Korlnu dokazal, da je res vse možno. Toda stari politični maček Smolle zdaj gotovo zaradi tega ne bo še šel v politični pokoj, saj je najavil, da je pripravljen za kandidaturo. Mogoče je pri tem že mislil na NSKS? OD TU & TAM Pripravil Silvo Kumer Dumpeinikova družina je bita vsaj za kratek čas spet združena, ko sta dve sestri prišli za tri tedne na obisk iz Amerike. Z leve: Angela, Richard, Neža, Marko, Pepca, Marta in Janez. Foto: Fera Globasnica. Ljubezen je družino Dumpelnik pred desetletji razpršila po vsem svetu, pred kratkim pa so se spet srečali vsi bratje in sestre. Leta 1950 je Repa Dumpelnik šla z možem v Ameriko, dve leti pozneje ji je sledila še sestra Angela, ki se je med obiskom pri sestri zaljubila in prav tako ostala v Clevelandu. Pred kratkim sta obe sestri prišli domov na obisk v Globasnico, domotožje pa ju je prijelo verjetno že med obiskom MePZ Peca v Clevelandu, kjer sta Dumpelni-kovi sestri pogostili celotni zbor, ki se je zdaj obema oddolžil s prisrčnim sprejemom. Po domovinskem obisku sta se Dumpel-nikovi sestri spet vrnili nazaj „do-mov“ v Ameriko.