Ameriška Domovina AM€R!CAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, DECEMBER 16, 1952 LETO LHI — VOL. Lm Število oboroženih sil znaša zdaj -3,(00,000 mož To število bo vzdržano, ne da bi se vpoklicalo očete ali korejske veterane. WASHINGTON. — Mrs. Ana Rosenberg, ki ima položaj pomožnega obrambnega tajnika, je izjavila, da namerava obrambni department obdržati sedanjo številčno moč armade, ki znaša 3,600,000 moških in žensk vse do vključno junija 1954, ne da bi se vpoklicalo v armado očete ali korejske veterane. Tekom prihodnjega leta bodo oborožene sile odpustile 1,200,-000 mož, ki bodo nadomeščeni z novimi vpoklicanci. Mrs. Rosenberg je dejala, da velika podjetja lahko izbirajo svoje delavce in imajo dovolj časa za njihovo izvežbanje, dočim mora armada vzeti vse od kraja in ima za njihovo izvežbanje samo dve leti časa. “Naredili smo že velike napake, ker smo pač veliki”, je rekla, češ da armada zaposluje več moštva in mora izdati več denarja kakor katero koli veliko podjetje. Prepoved oglaševanja v publikacijah za ustololičevanje Prav tako bo prepovedano oglaševanje tudi na vseh vozilih v povorki. WASHINGTON. — Odbor, v čigar področje spada ustoličenje Eisenhowerja in Nixona, je izjavil, da ne bo v nobeni njenih oficielnih publikacij nikakih o-glasov. Stroške oficielnega programa in vseh publikacij, ki bodo v zvezi z njim, bo kril gori imenovani odbor, ki obenem izjavlja, da bodo prepovedani vsi oglaševalni napisi tudi na “flotah” in drugih vozilih, praporih itd., sploh na vsem, ki se bo u-porabljalo pri inavguraciji. Novoizvoljeni predsednik bo ustoličen kot 34. predsednik Zdr. držav. Tribune in ostalo, kar je potrebno za inavguracijo, z vso naglico grade, da bo vse dograjeno za slučaj, če nastopi slatv. vreme, ki bi delo oviralo. Dve materi in pet otrok zgorelo WINAMAC, Ind. — Tukaj je zgorelo včeraj sedem oseb — dve materi in pet otrok, ko je ogenj uničil enonadstropno leseno hišo, v kateri so stanovali. Vremenski prerok pravi: Deloma oblačno in mrzlo dopoldne, popoldne in ponoči jasno in bolj toplo. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 16. dec. 1773 je bila v Bos tonu tako zvana Boston Tee Party, ko so priseljenci uničil: mnogo čaja, da bi končali dav čne iztirjatve. SPET UPOR UJETNIKOV V KOREJI V uporu je bilo ubitih 82, ranjenih pa 120 ujetnikov. PUSAN, Koreja. — Stražniki Združenih narodov so ubili 82 komunističnih civilnih internirancev, 120 nadaljnih pa ranili, ko so se slednji uprli v taborišču na otoku Pongamu ter izzivaj e in kljubovalno marširali narav-nosth pred cevi bruhajočih strojnic. Nekdo, ki je govoril v imenu zavezniške vojne komande je izjavil, da so ameriški in južno-korejski stražniki streljali s puškami in strojnicami v šestih jet-niških oddelkih, da so preprečili, da niso ujetniki vdrli v vseh smereh iz taborišča. Končno se je stražnikom posrečilo zadušiti upor in dobiti zopet popolno kontrolo nad taboriščem. Ranjena sta bila dva Ameri-kanca in dva južnokorejska vojaka od kamenja, ki so ga ujetniki metali nanje. Poveljstvo taborišča je izjavilo, da so ujetniki hoteli izvajati svojo politiko “neprestanega draženja” ter soi v svojem uporu dosegli tako točko fanatizma, da so sp slepo o in divje metali pred krogle bruhajoč;h strojnic, dobro vedoč, da bodo pobiti. Stavka v Italiji RIM. — Vladni uslužbenci v italijanskem finančnem oddelku so šli na 48-urni štrajk. Zahtevajo višje plače. V stavki jih podpirajo nekomunistične in komunistične strokovne organizacije. Preds. Truman vidi ogroženo svobodo v Zdr. državah Od zunaj jo ogrožajo komunisti, od znotraj pa oni, ki hočejo v borbi proti komunizmu zatreti vse svoboščine. WASHINGTON. — Predsednik Truman je rekel, da bodo Amerikanci uničili vprav tisto stvar, za katere ohranitev se borijo, ker jih histeričen strah pred komunizmom poganja v to, da hočejo “zatreti svobodo doma.” Predsednik je govoril ob ceremonijah, s katerimi je bila izvršena počastiteh treh zgodovinskih dokumentov — Izjave neodvisnosti, ameriške Ustave in Listine pravic. Truman je rekel, da so ideal' človeške svobode, katere ti dokumenti predstavljajo, zdaj ogroženi “od zunaj od komunistič- Iz raznih naselbin PAINESVILLE, O. — Zadnji četrtek je umrl v Walter Reed Hospital v Washingtonu, D. C., letalec 1C U. S. A. F. Louis Koman, sin Mr. in Mrs Louis Koman iz Leroy, ki sta preje več let živela v .Clevelandu. Pokojni je bil v vojnem letalstvu štiri leta. Zadela ga je nesreča. Pogreb bo v sredo 17. dec. ob 10. uri iz Spear Funeral Home v St. Mary’s Church v Painesville in nato na pokopališče. Zračna nesreča v Nemčiji FUERSTENFELDBRU CK, — Nemčija. — Trije ameriški letalci so bili ubiti, dva sta se pa rešila z odskokom s padali, ko je njihovo dvomotorno letalo v bližini tega kraja strmoglavilo na zemljo. ne tiranije, od znotraj pa od o-nih, ki hočejo zatreti svobodo govora in tiska v imenu borbe proti komunizmu.” 55 rudarjev ubitih na Filipinih MANILA, Filipini. — V Para-cale na Luzonu je bilo 55 rudarjev zasutih in najbrž ubitih, ko se je podsul v rudniku zlata neki tunel. GEN. EISENHOWER UPA NA POSPEŠITEV MIRU Za dosego miru bo treba jasnih misli, premišljenih načrtov in mnogo potrpljenja. — Vojaštvo Zdr. narodov obstoja iz dobrih bojevnikov, zlasti borci Južne Koreje so vredni najvišje pohvale. GOSPA FRANCO Z VNUKINJAMI — Gospa Franco, soproga generala Francisca Franca, gospodarja Španije, s svojima vnukinjama, hčerkama Marquis in Marquessa de Vil-laverde. Mati otrok je hčerka gen. Franca. Slika je bila posneta po krstu najmlajše, ki jo drži gospa Franco v naročju. NEW YORK. — Novoizvoljeni predsednik Eisenhower se je v nedeljo vrnil s svojega 21.000 milj dolgega potovanja v Korejo in nazaj ter po deželi sami. Ob povratku je dejal, da je “obnovil zaupanje za pospešitev zadovoljive rešitve korej. vprašanja”. Dejal je, da njegovo 16-dnevno potovanje “ne pomeni konca,, temveč komaj pričetek novega prizadevanja za dosego častnega končanja korejske vojne.” Eisenhower je dejal, da bo za rešitev korejskega vprašanja potrebno mnogo zdrave pameti in previdnosti, mnogo uvidevanja in potrpljenja. “Po mojih mislih je mogoče arhitekte agresije pripraviti do spoznanja, da bi bilo usodno zaneten] e drugih takih požarov kakršen je korejski požar”, je rekel Eisenhower. “Jaz menim, da če bomo dovolj jasno mislili, dovolj skrbno snovali in dovolj neutrudljivo delovali, bomo lahko ohranili svobodo in zagotovili mir”. ■ Dalje je rekel, da je ugotovil zlasti tri stvari: “Prvič, vežbanje južnokorej-skih čet se more in se mora razširiti in podvizati. To je moje mnenje in soglasno mnenje vseh poveljnikov na terenu. “Drugič, — v strogo vojaškem smislu so gotovi problemi oskrbovanja dosegli resne propor-cije in zahtevajo takojšnje korekcije. “Končno pa se moramo vsi zavedati, da je korejska vojna najbolj dramatična in najbolj boleča faza naše svetovno široke borbe proti komunistični agresiji”. “V kolikor mi je čas dopuščal, sem obiskal vaše sinove, brate in soproge v naprej potisnjenih postojankah. Govoril sem z nekaterimi letalci, ki so vsak dan v zračnih bitkah. Razgovar-jal sem se s častniki in mornar- Nekaj drobnih zanimivosti z zagrebškega kongresa O KONGRESU jugoslovanske komunistične partije v Zagre-mu smo poročali v našem listu po vesteh iz velikega ameriškega časopisja. Samo po sebi pa je razumljivo* da je to časopisje poročalo le o konkretnih zadevah, ki so se tam obravnavale, ter se ni mudilo ob hvalnicah in slavospevih, ki so bili prepeva-ni na čast komunističnim voditeljem. Vse te prilizunske hvalnice je seveda komunistična oblast črtala iz teksta ali besedila, ki ga je dala na razpolago časopisom za objavo, zato pa je te slavospeve toliko bolj razkričal ljubljanski radio. — Tržaška “Demokracija” poroča o tem sledeče: “Otvoritev kongresa in glavni govor je imel seveda Tito, ki je bil burno pozdravljen. Tito je govoril neprekinjeno celih pet ur in pol. Vsaj po dolžini ga nihče ni posekal! Govorniki so na kongresu seveda branili sedanjo jugoslovansko politiko na raznih področjih, napadali so svoje sovražnike, iskali krivce za neuspehe, veliko novega pa niso povedali. Jugoslovanske radijske postaje so deloma prenašale razne faze zagrebškega kongresa in ta-so so imeli tudi naši poslušalci priliko slišati nekaj’' značilnih cvetk, ki jih seveda v skrbno pripravljenih tekstih ni. Komentar ljubljanskega radi* ja se je prvi dan močno razmetaval z raznimi krasnoslovnimi stavki in visokimi pridevki, da je bil naravnost smešen. Med ostlim je povedal, da so se v Zagrebu zbrali “najboljši od najboljših prebivalcev naše domovine, ki pozdravlja naj večjega sina, ki ga je rodil naš narod, maršala Tita.” In kakor da bi to še ne bilo dovolj, je omenil, da je kongres otvoril “maršal Tito, ki je največji zaklad za ves svet.” Že prav, da se pretirava, ampak tako pa je le malo preveč! Posebno še, ker je bilo takih rožic “kakor listja in trave”. / Otvoritev je že po svojem načinu pokazala, kako je potekal ves kongres. Po dolgotrajnem vzklikanju “Tito-Partija” (ki nas je močno spominjalo na nekdanje tuljenje “Sieg!, Heil!”, ali pa “Eia, eia, alala”), je stopil na govorniški oder “največji zaklad vsega sveta” ter dejal. “Tovariši in tovarišice, predlagam, da se izvoli delovno predsedstvo. Dovolite mi, da najprej jaz prečitam svoj predlog, najprej!” Nato je prebral vrsto imen, vprašal, če ima kdo kakšno pripombo ali drug predlog,' ki ga seveda nihče ni imel, nakar je svečano ugotovil, da je njegov predlog soglasno sprejet. V tem smislu je nato potekal ves kongres. Kar je vodstvo prelagalo, so ovčice enostvno ssprejele. Sicer pa jim itak ni drugega preostajalo, kajti kdor je dvignil svoj glas, je bil takoj proglašen za kominformovca. Odjeki moralne pokvarjenosti med komunističnimi vodilnimi krogi so tudi zazveneli na kongresu. Glavni vladni tajnik Ljubidrag Džurič je namreč pred 2022 delegati “najboljših med najboljšimi” obtožil še posebno vidnega “najboljšega”, srbskega ministrskega predsednika Petra Stamboliča, da mu je zapeljal ženo. V dvorani je nastal po teh besedah strašen trušč. In če Lju- bidrag Džurič dotlej še ni vedel, kaj se zgodi s tistim, ki se ne zadovolji z vsem, kar mu napravijo njegovi višji, pa čeprav posežejo kar v njegovo zakonsko posteljo, to mu je povedal sam novopečeni ženin maršal Tito, ki je obtožil varanega moža, da simpatizira s kominformovci! — Res, visoko stoje ti ljudje. . . Najlepša se je pa menda zgodila Titu med njegovim prav po hitlerjevsko dolgim govorom. Ko je prišel do tistega mesta, kjer je govoril o prednostih svoje ljudske demokracije, je namreč tudi opisal, kako mora tujcem vedno na novo dokazovati upravičenosti in prednosti svojega sistema, ki mu je mnogo boljši od zapadnega. Pri tem je dejal: ...“Mi tem zapadnjakom pojasnjujemo, da je naša demokracija boljša kakor zapadna, da ima samo dekorativni značaj. . . e, e, e ... da ona nima samo dekorativni značaj, kakor zapadna.”.... Pa naj še kdo reče, da se v govorniškem zanosu včasih navzlic vsemu ne pove resnice, pa čeprav imamo pred seboj natis-jkan govor! ji križarke “Helene.” Videl sem tudi vojaške odrede drugih zavezniških dežel: Avstralije, Belgije, Kanade, Etiopije, Francije, Vel. Britanije, Grčije, Nizozemske, Nove Zelandije, Filipinov, Thailanda in Turčije. Vsi ti so izvrstni vojaki in njihovi rekordi so vredni naj višjih tradicij njihovih dežel. “Ameriška armada v Koreji je sijajna bojna sila ter za on-dotno klimo izvrstna opremljena. Morala naših vojakov je stalna in dobra.” O armadi Južne Koreje, ki jo je zelo dobro organiziral in iz-vežbal general James Van Fleet, je slišal iz ust zavezniških poveljnikov samo naj višjo pohvalo. Ti vojaki so bojujoči se simboli ljudstva, č;gar žilavost pomeni prispevek duhu svobode. --------------o------ Novi grobovi Frank Saje V pondeljek zjutraj je preminul Frank Saje, star 46 let. Tukaj zapušča 6 sester, Ann Glavač, Alice Trattar, Mary Tash-ler, Rose Muhic, Frances Hribar, Josephine Chastan v San Diego, Cal. in veliko sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu. V drugi svetovni vojni je bil pri vojakih 3 in pol leta in je bil odlikovan dvakrat s Modrim srcem in z dvemem zvezdama. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in nato na Calvarija pokopališče. John Kirn Po enem tednu bolezni je preminul v Marymount bolnici rojak John Kirn, 5123 Stanley Ave,. Maple Heights, v starosti 67 let. Rajnki je bil doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem) odkoder je prišel sem pred 50 leti. Spadal je k društvu Dom št. 25 SDZ in društvu sv. Družine št. I 207 KSKJ. Tukaj zapušča žalu-| jočo nečakinjo Cecilijo Hočevar, j Pogreb se bo vršil iz Louis j Ferfolia zavoda v četrtek zju-1 traj ob 8:30 v cerkev sv. Lovren-! ca ob 9 uri in od tam na pokopališče. Anna Lovrich Umrla je Anna Lovrich, 5123 Harlem Court. Zapušča moža Michaela, hčere Mary Lucie, Anno Sabljak in Elizabeth Mari-noff ter vnuke in pravnuke. Njeno truplo leži v Golubovem zavodu. Pogreb bo jutri ob 9:30 v cerkev sv. Pavla in od tam na pokopališče. — Pokojna je bila stara 75 let in rojena na Hrvat-skem, odkoder je prišla sem leta 1906. Bila je članica društva št. 47 HBZ. Prestavljen pogreb Pogreb umrle Caroline Skok je bil za en dan odložen. Vršil se bo v sredo ob dveh popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Rop na St. Clair Ave.— Včeraj popoldne je neznani ropar pri Modicu na oglu E. 62 St. in St. Clair Ave. prisilil lastnika, da mu je izročil gotovino, ki je bila v blagajni. Posrečilo se je uiti z nad $200. Osma obletnica— V četrtek 18. decembra ob 8.15 bo v cerkvi sv. Kristine na E. 200 St. sv. maša za pok. Rudolph M. Modic v spomin 8. obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Mrs. Anna Novak, 22270 Char-don Rd., je srečno prestala operacijo v Lakeside bolnišnici in je sedaj doma pod zdravniško oskrbo. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Cekada, 10214 Reno Ave., se je vrnila iz Marymount bolnišnice, kjer se je zdravila 14 dni. Sedaj je doma pod zdravniško oskrbo. — Vsem, ki so jo obiskali ali ji poslali karte, se leipo zahvaljuje, prav posebno pa Rev. Slapšaku. Sedma obletnica— Jutri v sredo ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pokojnim Joe Bajt v spomin sedme obletnice njegove smrti. Spet doma— Frank Hočevar, 1644 Lorain Ave., se je vrnil z desetdnevne vožnje po Floridi. Bilo mu je zelo všeč, tam je vse lepo zeleno kot pri nas poleti. Obiskal je New Smyrna, Fort Lauderdale in Miami. Nov odbor— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ je izvolilo za bodoče leto sledeči odbor: Predsednik Joseph Vrtačnik, pod-preds. Mary Hosta, tajnik Jos. Grdina, 6113 St. Clair Ave. blagajnik Joseph Ovsenek, zapis. Josephine Weiss; nadzorn odbor: Anna Palčič, Josephine Weiss in Mary Hočevar, zastopnici za S. N. Dom Mary Hosta in Anna Zaman; zastopnika za KSKJ dan Jos. Grdina in Jos. Ovsenek; — zdravniki: dr. F. J. Kern, dr. J. L. Modic, dr. Dejak in dr. Mer-šol. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v J. D. N. Domu na W. 130 St. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika. Društvo je sklenilo, da prispeva iz svoje blagajne ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu $25.00 za semenišče, Katol. domu v Gorici pa $10.00. Radi praznika bo tajnik dr. št. 172 KSKJ pobiral asesment v torek 23. dec. po 5. uri zvečer na domu. Seja— , Društvo Waterloo Grove št. 110 W. C. ima redno sejo v sredo ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vsaka članica je prošena, da prinese dobitek za 50c. Pes rešil smrti dve osebi COLUMBUS, O. — Spet se je izkazalo, da je pes res največji prijatelj človeka. Mr. in Mrs. George Sesler sta izjavila, da jima je rešil življenje njun psiček Skippy, ki ju je z lajanjem pravočasno zbudil, ker je uhajal plin iz peči. MJMVEJŠEVESTI WASHINGTON. — Državni department je včeraj suspendiral in poklical domov karier-nega diplomata John Carter Vincenta, poslanika v Tangi-erju, Maroko. Vzrok: Dvom o njegovi zvestobi. ZDR. NARODI, N. Y.—Združene države so izjavile, da ne bodo delale nobemih kompromisov več v svojih pogojih-glede premirja v Koreji in da ne bodo predložile nobenih novih načrtov glede izmenjave ujetnikov, ker je bilo še vsega tega več kot dovolj. Ameriška Domovina ^SmSFm. —*fBS— M »117 St. Cla*r Are. ELEnderson 1-8628______ CleTeland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office *t Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.____ ■*gHfe>83 No. 245 Tues., Dec. 16, 1952 Slovencem na Tržaškem odrekajo njihove naravne pravice V onem delu Evrope, ki ne spada pod neposredno nadzorstvo Sovjetije, imamo dve posebno boleči točki. Ena je Posarje, za katerega se prepirata Francija in Nemčija, druga je Trst in njegova okolica, zaradi katerega sta si v laseh Italija in Jugoslavija. Italija je bila v zadnji vojni na strani Hitlerja, bila je celo njegova glavna zaveznica. Da je potem, ko se je zmaga nagnila na stran Hitlerjevih nasprotnikov, prešla na stran zmagovalcev, ji ne moremo šteti posebej v čast ali zaslugo. Ob koncu prve svetovne vojne so Italijani zasedli slovensko Primorje s Trstom in slovensko Goriško. V nasprotju z načelom samoodločbe narodov, ki naj bi bilo vodilo pri urejanju narodnih vprašanj in določanja meja med državami, so Italijani to slovensko ozemlje enostavno priključili svoji državi. Slovenci smo proti temu nasilju protestirali, toda nas ni nihče poslušal. Naš narod je moral prenašati pod italijansko vlado silno narodno zatiranje. Da bi izbrisala slovenski značaj pokrajine, je izdala italijanska vlada dne 29. marca 1923 odlok št. 800, s katerim je odpravila vsa starodavna slovenska krajevna imena na Goriškem in Tržaškem. Fašizem, na katerega se Italijani izgovarjajo za vsa nasilja, ki so jih morali naši rojaki pod Italijo prenašati, je že zdavnaj poražen. Fašistične Italije ni več. V pariški mirovni pogodbi 1. 1947 se je nova demokratična Italija obvezala, da bo vse ukrenila, da zajamči osebam, ki žive v njenih mejah brez razlike plemena, jezika in vere uživanje vseh človečanskih pravic in osnovnih svoboščin vštevši svobodo izražanja, tiska, vere, misli in .zbiranja. Zavezniška vojaška uprava, ki predstavlja trenutno vrhovno oblast na Svobodnem tržaškem ozemlju, bi morala v smislu določil pariške mirovne pogodbe in Provizorneg.a statuta za Svobodno tržaško ozemlje odpraviti vse fašisti-ene rasistične zakone, ki so odpravili uporabo slovenskega jezika in celo pod kaznijo prepovedujejo strankam govoriti na sodiščih v slovenskem jeziku. Svobodno tržaško ozemlje, ki je bilo ustanovljeno s pariško mirovno pogodbo kot neodvisna država pod pokroviteljstvom Združenih narodov, — Zahod ga zaradi Titove zveze s Stalinom ni maral priključiti Sloveniji — obstoja že skoraj šest let, toda angleško-ameriška vojaška uprava v zoni A še do danes ni preklicala fašističnih zakonov, ki prepovedujejo rabo slovenskega jezika pri sodiščih in javni upravi. To dejstvo je v kričečem nasprotju z mirovno pogodbo z Italijo in čl. 7 Stalnega statuta STO. Italijanski uradniki, ki jih zaposluje vojaška uprava v Trstu se torej še danes drže — v sramoto vseh demokratičnih načel — fašističnih zakonov, ki so oropali Slovence najosnovejših narodnih pravic. Vse to se godi sredi 20. stoletja v srcu svobodne Evrope. Mislimo, da lahko zapišemo, da je to sramota za Združene države in za Vel. Britanijo, ki sta za to stanje odgovorni kot upravnici cone A. Slovenci imajo v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja svoje ljudske, strokovne in srednje šole, imajo slovensko radijsko postajo, imajo svoja kulturna društva, gledališke predstave, koncerte, glasbene, šole in se kulturno vsestransko izživljajo, a njih jezik je še vedno prepovedan v vseh državnih in javni uradih. Leta 1949 je angloameriška vojna uprava “milostno” dovolila, da se slovenski svetovalci v slovenskih občinah Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin-Na-brežina poslužujejo poleg italijanskega tudi slovenskega jezika, je pa indirektno prepovedala slovenskim občinskim svetovalcem v Trstu, kjer je vsaj ena petina prebivalstva slovenska, in v Miljah, kjer je Slovencev skoro polovico vsega prebivalstva, govoriti na sejah v svojem jeziku. Kar se je pa zgodilo sedaj, pa presega vse meje narodnostne nestrpnost,U. Štiri slovenske občine A cone Svobodnega tržaškega ozemlja so postavile v svojih krajih in vaseh napise krajevnih imen v slovenščini in italijanščini. Nikdo ni imel poguma, da bi protestiral proti naravni pravici slovenskih občin, da vrnejo krajem, ki so jih Slovenci sezidali, stara imena. Občina Derin-Nabrežina, ki je po ogromni večini slovenska, saj Italijani nimajo v občinskem odboru niti enega svojega zastopnika, ker jih je premalo, je postavila slovenske in italijanske napise ob glavni cesti v Trst. Področni predsednik Italijan Palutan, ki je podrejen anglo-ameriški vojaški upravi, je sklicujoč se na fašistični zakon iz 1. 1923 poslal s posebnim slom županu ozčine Devin-Nabrežina pismo in ga pozval, da mora takoj odstraniti krajevne table, ki nosijo tudi slovensko krajevno ime. To je krivica in nasilje, ki ga ameriški Slovenci obsojamo in pozivamo vlado Združenih držav, da je skrajni čas, da napravi tej sramoti konec. Dokler Slovenci na Tržaškem ne dobe pravic, ki jim po vseh človeških in božjih postavah pripadajo, je vsako sodelovanje med obema sosednima narodoma za skupno obrambo Evrope pred sovjetsko nevarnostjo nemogoče. I Lorainski količek 1 f Piše Josephine E. I Tukaj je dne 30. novembra umrla Mrs. Mary Ule, vdova po dobro znanem slovenskem zidarju Antonu Ule, ki je umrl pred štirimi leti. Pokojna je bila že več let slabega zdravja, dosegla je starost 75 let. Doma je bila v vasi Brezje pri Cerknici na Notranjskem, po domače Krovče-va. Tukaj je bivala okrog 50 let. Zapušča dva sinova: Josepha in Maksa ter hčer Angelo Dilon v Duluthu, Minn. Naj po truda-polnem življenju mirno počiva v naročju naše nove domovine, vsem preostalim pa naše sožalje! Na Zahvalni dan se je poročila Miss Arlene Mramor z Nicho-lasom Grubich. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Joseph Mramorja s 33. ceste ter izučena bolničarka (nurse). Ona je bila zadnja nevesta v naši stari cerkvi. Značilno in omembe vredno pa je tole, — kar se malokdaj primeri — da je njena stara mama Mrs. Amalia Uršič bila pred 48 leti prva nevesta v tedanji novi cerkvi; njena stara mamica, takrat kot mlada nevesta, poročena z John Tomažičem. Njeno dekliško ime je bilo Habjan. Nekaj tednov preje se je poročila Miss Goyce Šušteršič z Ernest Dugovichem. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. John Šušteršič z W. 28. ceste. Obema mladima paroma želimo kar največ sreče in blagoslova božjega v novem stanu. Mlada družinica Mr. in Mrs. Ted Perusek se veseli čvrstega in pridnega sinkota, prvega v družini. Naš poklon in častitke! Kakor smo že poročali smo v nedeljo 7. decembra proslavili v naši slovenski naselbini velik in redek dogodek. Ta dan je bilo zares kar ta veliko žegnanje. Posvetitev naše lepe nove cerkve se je lepo začela in srečno končala. Vzeti slovo od naše stare cerkve je bilo kar težko in marsikdo si je tiho obrisal solzo, katera mu je nehote zdrknila po licu . . . Kot je težko slovo od dragega starega prijatelja, s katerim smo skupno preživeli dobre in slabe čase, tako težko je bilo tudi to slovo . . . Daj Bog, da bi bila naša nova cerkev vsem dobrim faranom v dušni in telesni blagor in v veselje! ! Zares, še vreme nam je bilo naklonjeno, ko je navadno v tem času že mraz in sneg. Tako prijetno je sončece sijalo in ogledovalo ves spored, ki se je kar na moč lepo izvedel. Veliko število duhovne gosposke je bilo navzoče, med njimi tudi prevz-višeni škof dr. Gregorij Rožman in dobro poznani misijonar in govornik p. Odilo Hajnšek. Zdaj pa vse križem ugibljejo, kateri slovenski par se bo prvi v tej naši novi cerkvi poročil. No ja, eden bo prav gotovo prvi. Prvi novi faranček je pa že bil krščen v njej 8. decembra. To je mali sinko, prvorojenček mlade družine Mr. in Mrs. Ed. Pogačnik. Naše častitke! In ker so lepi božični prazniki že tako blizu, naj mi bo dovoljeno, da kar tem potom pošiljam vsem zvestim naročnikom “Ameriške domovine,” tega najboljšega in najbolj čitanega priljubljenega lista v tej naši dobri novi domovini in po ostalih delih sveta, kar naj lepša in prisrčna voščila za lep in zdrav božič ter srečno in blagoslovljeno novo leto! Posebno" vsem mojim preljubim znancem in prijateljem iz naše nepozabne Menišije naj lepši pozdrav in prisrčna voščila, pošilja Pepca Vebrova iz Selščka (Mrs. Josephine Eisenhardt 1743 E. 33. St. Lorain, O.) “Governer Frank Lausche” Dve stvari sta pri zadnjih a-meriških volitvah posebno iz-nenadili: izredno lepa zmaga republikancev in nič manj lepa zmaga našega ohajskega governer j a Franceta Lovšeta, ki je naše gore list. Razumljivo je, da je bil ves slovenski svet — doma in na tujem — vesel tako izrednega Lovšetovega volilnega uspeha, saj je naš France, kakor mu tako radi pravimo, Amerikanec in Slovenec. Ravno on je naj lepši dokaz, da se to dvoje ne izključuje. Celovški “Naš tednik” z dne 4. decembra t.l. je pod zgornjim naslovom posvetil kar poseben članek Lovšetovi zmagi in ga opremil s Francetovo podobo. Dobro razumemo veselje posebno naših slovenskih bratov na Koroškem nad Lovšetovo zmago. Slovenski človek na Koroškem namreč ne bo nikoli pozabil pozornosti' našega gospoda governer j a, ki jo je pokazal ob priliki lanske 100-letnice Mohorjeve družbe, ko se je je tudi on spomnil s prisrčno čestitko, in to tako kot governer, t.j. kot uradna osebnost najbolj slovenske ameriške zveze države, kakor tudi kot zasebnik, t.j. kot dobri sin verne slovenske matere in ravno takega slovenskega očeta. NT izreka v imenu koroških Slovencev gospodu go- verner ju prav iskrene čestitke k ponovni izvolitvi, obenem pa mu želi v njegovem delu tudi za vprihodnje kar se da veliko uspehov. Resnica o dvojezičnih napisih Z vpeljavo dvojezičnega šolstva v letu 1945. na Koroškem je Avstrija hote ali nehote priznala obstanek dvojezičnega o-zemlja. S tem, da so bile v tozadevni uredbi imenoma navedene občine odnosno šole (117), za katere velja obveznost dvojezičnega šolstva, je bil tudi jasno uradno začrtan obseg dvojezičnega ozemlja. Kljub temu pa se ves čas odtlej uradna Avstrija odnosno avstrijsko nemštvo sploh na moč prizadeva, da bi imelo to ozemlje vsaj na zunaj kar se da samo nemški obraz. Ob priliki nedavnega obiska jugoslovanskih časnikarjev v Avstriji je avstrijski zvezni kancler Figi tako zelo vede pozabil resnico, da je jugoslovanskim časnikarjem med drugim izjavil, da obstajajo na dvojezičnem ozemlju tudi dvojezični napisi. Resnica je, da razen na dveh ali treh ljudskih šolah ne dobite nikjer dvojezičnih napisov. Vsepovsod zaman iščete dvojezičnih napisov na državnih ali deželnih uradih, t.j. na okrajnih glavarstvih, sodnijah in davkarijah, na pošti, železni- * ci, občinah itd. Skratka nikjer na dvojezičnem ozemlju ne do-! biš dvojezičnih napisov, pa če bi jih iskal z lučjo pri belem dnevu. Kancler Figi je bil sicer že nekajkrat na Koroškem, Slovenskega njenega dela posebej si sicer še ni ogledal in si ga menda tudi ne bo. S tem pa seveda ni rečeno, da mu dejanski stan na tem ozemlju ni natančno poznan. Kancler Figi pripada k avstrijski politični stranki, ki si je na svoj prapor napisala krščanska načela. Tu pa je resnica in pravica nad vse. Kako more tedaj spraviti s tem v sklad svoje besede jugoslovanskim časnikarjem, si res ne vemo razložiti. V zadnjem času pa je bilo dvojezičnemu ozmelju dano še prav posebno nemško lice s tem, da je dobila tudi vsaka slovenska hiša, koder koli že stoji na dvojezičnem ozemlju, hišno tablico s samo nemškim poimenovanjem kraja in vrhu vsega v gotskih črkah, ki jih danes ne dobiš več niti v hitlerjevski Nemčiji. Tok iz Jugoslavije Letos 1. sept. je potekla veljavnost sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo o prodaji električne energije iz elektrarne v Dravogradu. Po tem sporazumu je dobivala Avstrija dnevno povprečno 120,000 kw električne energije; letno torej okrog 40 milijonov kw ur. Veljavnost omenjenega sporazuma je bila zaenkrat še podaljšana. — Jugoslovan. vlada pa je medtem že tudi odobrila sklepe jugosiovan. avstrij. komisije, kakor so bili napravljeni letos na konferenci v Vrbi ob Vrb. jezeru, in se tičejo ureditve vodnega režima na Dravi. j K sodobnim svetovnim problemom •f Občinske volitve v Celovcu in Beljaku Kakor je AD že prinesla, bodo 22. febr. prih. leta v Avstriji poleg državnih volitev tudi dežel ne. Sedaj pa sta sklenila mestna občinska sveta v Celovcu in Beljaku, naj bi bile istočasno tudi volitve v mestni občinski svet v Celovcu in Beljaku. Dejanja hočemo videti Na sredi trga v Velikovcu so letos obnovili spomenik vojnim žrtvam. Človek bi pričakoval da bodo ob tej priliki vendar že zginile z njega za Slovence in za Jugoslovane sploh tako sovražne Kernstockove besede: Sie nah ten wie gierige Raben . . . (Bližali so se kot požrešni krokarji), pri čemur so mišljeni naši fantje in možje, ki so pod vodstvom general Maistra leta 1918. in 1919. prišli osvobodit slovensko koroško zemljo. Avstrija odnosno avstrijski Nemci naj bi v dejanju pokazali, koliko jim je v resnici do prijateljskega ali vsaj znosnega razmerja v deželi in do dobrih meddržavnih odnosov. Dokler pa ni dejanj, toliko časa pa ne moremo verjeti še tako lepim besedam nemškega Dunaja ali uradnega Celovca. Veselo znamenje Slovenski katoliški krogi na Koroškem posvečajo po zadnji vojski prav posebno pozornost svoji mladini, kakor je AD tudi že nekajkrat omenila. Vedo, da je vsa prihodnost koroškega slovenstva v glavnem v tem. Danes naj k vsemu, kar smo o tem že pisali, sporočimo bralcem lista, da ima celovški Naš Pretekli teden je bil posebno iu več kot pet minut, pa še ta buren v Severni Afriki. V Ma-1 čas ga njegov tovariš poliva z roku je bilo pri nacionalističnih i vodo. demonstracijah proti Francozom mrtvih blizu dvesto ljudi. Združeni narodi se prizadevajo, da bi ta predel sveta pomirili, pa so izgledi precej slabi. Pojavljajo se pa že nova središča napetosti in nemirov. Eno takih je Bolivija v Južni Ameriki. Bolivija je ena izmed najbolj zaostalih držav latinske Amerike, je tudi edina, ki nima nobene neposredne zveze z morjem. Ima pa nekaj, kar je posebno važno in pomembno za moderno industrijo — kositer ali cin. Nova revolucionarna bolivijska vlada je nedavno velike ko-siterne rudnike, kateri d^ajejlo nad eno petino vsega kositra na svetu, podržavila. To je eno izmed najpomembnejših podr-žavljenj industrije v latinski Ameriki od 1. 1938, ko je Mehika podržavila petrolejsko industrijo- Težave, ki jih je imela pred leti Mehika, bridka skušnja, ki jo doživlja v zadnjem času Iran, niso mogle zadržati Bolivijcev. Država je dobila skoro polovico svojih dohodkov od teh rudnikov. S kositrom je plačevala polovico uvožene hrane, za kositer je dobila tako potrebne dolarje. Ko je v začetku tega stoletja povpraševanje po kositru naraščalo, je Simon I. Patino iz Co-chambe prevzel opuščen kosi-terni rudnik in si v nekaj desetletjih pridobil premoženje, ki ga cenijo na okoli eno milijardo dolarjev. Njegov letni dohodek je bil običajno večji od vseh dohodkov bolivijske vlade. Sposobni mož je ustanovil svetovno družbo in si pridobil tudi velik delež pri rudnikih kositra na Malaji, drugem velikem ležišču kositra na svetu. Večino svojega življenja je prebil v tujini, kjer je trosil ogromne vsote denarja. Umrl je 1. 1947. Nasledil ga je sin Antenor, ki živi v Franciji. Najdelavnejši od velikih rudniških baron, je Mauricio Hoch-schild, ki je nemškega rodu. Živi v državi Čile. Tudi Mauricio je znan po svoji silni razsipnosti, čeprav se njegovo bogastvo ne da primerjati s Patino-vim. Lastnik tretje velike družbe Victor Aramayo; živi v Švici Med tem ko lastniki rudnikov razmetavajo denar in žive po mili volji v tujini, je pa življenje bolivijskih rudarjev silno siromašno in težko. Žive v revnih kočah, slabo oblečeni in slabo hranjeni. O kakem socialnem skrbstvu in o higieni v teh rudarskih naselbinah ne more biti niti govora. Tudi delovni pogoji so ponekod naravnost o-bupni. V nekaterih rovih globoko v Andih je taka vročina, da delavec ne more zdržati pri de- Preveč zahtevano “Veš, dragi, če se poročiva, boš opustil kajenje!” “Da, zaradi tebe, draga, bom to naredil, četudi težko.” “In v gostilno tudi ne boš več zahajal sam.” “Ne, draga, vedno v tvoji dru žbi.” “In še nekaj! Kartanje boš tednik od j tudi' opustil.” letošnje jeseni dalje posebno j “če ti tako želiš, bom opustil stran, ki je posvečena samo mla-jtudi kartanje.” dini. Stran je dobro urejevana in j c je mladina z veseljem sprejela. Kdor pa ima opravka z mladim svetom, ve, da je za mladino najteže pisati. Za Koroško velja to še posebej. Pri tem pa si ne moremo kaj, da se ne bi spet in spet vprašali, kako je organizirana skrb za slovensko ameriško mladino! “In kaj boš zaradi mene še opustil?” “Opustil bom misel na to, da bi se s teboj poročil!” Vzel je klobuk in predno mu je mogla odgovoriti, ga že ni bilo več v sobi. Pri obedu Mamica: “V moji kuharski knjigi je polno napak.” Janezek: “To sem zapazil pri torti, koščki so bili premajhni!” moj. Tatu smo že prijeli. Na policiji — Gospod komisar, pred 14 dnevi sem prijavil, da mi je bila ukradena denarnica. Zdaj sem pa prišel povedat, da je' bila pomota, ker sem jo našel doma. Prepozno prihajate, dragi V rudnikih delajo največ Indijanci, ki so se zaradi dolgega bivanja v gorah navadili na višinski redek zrak. V tem je tudi vzrok, da ne gredo v ravnino, ki obsega velik vzhodni del dežele in bi zaradi svoje rodovitnosti lahka preživela daleko številnejše prebivalstvo, kot ga ima Bolivija danes. Indijanci, ki so vajeni gorskega zraka in življenja v andskih gorah, se branijo iti v ravnino, belo in mešano prebivalstvo dežele pa živi večinoma v mestih. Od treh in četrt milijona prebivalcev Bolivije, je vsaj dva in pol milijona Indijancev. Po svojih živ-Ijenskih navadah so menda bližji svojim prednikom Inkom kot pa moderni dobi. Bolivijci, ki*so se seznanili z napredkom sedanje dobe, bi radi svojo domovino modernizirali, jo dvignili kulturno in gospodarsko. Vlada in njeni pristaši hočejo zlomiti moč velikih rudniških družb in pozivajo v ta namen svoje rojake, naj če selijo iz gora v ravnino, kjer si bodo veliko lažje služili svoj vsakdanji kruh. S pomočjo posojila, ki ga je Bolivija dobila v Združenih državah, skuša vlada odpreti ogromen ravninski svet naseljevanju. Radi bi dobili tudi tuje podjetnike in kapital, ki naj bi se lotil izkoriščanja bogatih petrolejskih ležišč v Chaco. Je Pa veliko vprašanje, če se bo ob sedanjih razmerah našel kak podjetnik, ki bi bil pripravljen utakniti svoj denar v tako tvegano podjetje. Bolivija je doživela v komaj 127 letih svojega obstoja kot svobodna država že 179 revolucij, torej vsakih devet mesecev eno. Zgubila je v tem času štiri vojne in polovico svojega ozemlja. V takozvani pacifiški vojni ^(1879-1884) je morala odstopiti svojo obalo ob Tihem oceanu državi Chile. Dober del naših bralcev se bo še spominjal vojno med Bolivijo in Paragvajem v letih 1932 do 1935 za Gran Chaco. Inteligenca, del meščanstva in delavstvo se je oprijelo socialit. idej, vojska pa se je navzela totalitarne miselnosti. Za naciste navdušenega diktatorja Villaro-ela so po drugi svetovni vojni revolucionarji obesili na cestno svetilko pred predsedniško palačo. Marksistično usmerjeni rudarji so se ponovno krvavo spopadli z vojaštvo, ki so ga plačevale rudniške družbe. Pri lanskih volitvah je zmagal Vil-laroelov finančni minister Victor Paz Estenssoro, ki je kandidiral iz begunstva v Argentini, toda oblasti se je polastila vojaška klika, ki se je pa zapletla v hud gospodarski spor z Združenimi državami. Pod vplivom rudarskih družb je vlada namreč zahtevala od ZDA, da naj plačujejo funt kositra po $1.90, kar bi odgovarjalo nekako najvišji ceni po izbruhu vojne na Koreji. Naša vlada je to zahtevo odklonila. Ko je zmanjkalo v mestih hrane, je po krvavi revlouciji v aprilu prišel na oblast Victor Paz Estensoro. Novi predsednik je hud nacionalist, obenem pa tudi dober gospodarski strokovnj ak. Združene države, ki so se pogodile s Pazovo vlado in kupovale kositer po na novo določeni precej nižji ceni, so nakupovanje ustavile, ko je vlada podržavila rudnike. Vprašanje je sedaj, ali bo uspelo Pazu obdržati rudnike v obratu in prodati kositer ali bo zašel v podobne težave kot Iranci pri svoji nacionalizaciji petroleja. Ni izključeno, da postane Bolivija v bližnji bodočnosti boleča točka Zahoda. Komunisti so postali v deželi v zadnjem času posebno delovni in to je gotovo slabo znamenje. //Tl Ameriška Domovina 'mi ii/i- e r i g/% m— tforwiE1 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Za Katoliški dom v Gorici Tržaško. Predvajanje ' je bilo zelo zanimivo in je navdušilo vse gledalce, tako da je bil g. Grdina večkrat prekinjen s ploskanjem. Med odmorom nam je še misijonar č. g. Kopač v klenih besedah orisal položaj in potrebe Goriških Slovencev. Vstopnine ni bilo, sprejemali so se pa prostovoljni darovi, ki znašajo $200.15. Akcija za Katoliški dom v Gorici se zelo lepo razvija in širi med kanadskimi Slovenci. Mnogo jih je pred kratkim zapustilo Primorsko, zato so jim razmere Slovencev v Italiji znane in se čutijo moralno dolžne pomagati našim bratom v njihovi borbi proti komunizmu in raznarodovanju. V Torontu je bila v nedeljo dne 30. novembra prireditev v cerkveni dvorani: letošnji prvii.. , . . kulturni večer, katerega čisti do- JVe ^ ar0V biček je bil namenjen v Sklad za Slov. kat. dom v Gorici. Prireditev je bila nad vse pričakovanje dobro obiskana. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. V prvem delu sporeda je nastopil slov. cerkveni zbor, ki nam je pod mojstrskim vodstvom Rev. Mirka Renerja zapel nekaj slovenskih pesmi. Nato nam je g. Anton Grdina i Milan Kravos iz Clevelanda kazal slike o svo-.Dr. čuješ jem zadnjem potovanju v Slove-!Frank štrukelj (Quebec) nijo, na Koroško, Goriško in Tony Levstik (Alberta) ------------------------------o------------- za Katoliški v Gorici dom Kulturni večer Janez Muhič Transmundial (Toronto) Transmundial (Montreal) Jože Genorja Ludvik Kužnik Jakob Kvas Kržetove Marija Plestenjak $200.15 2.00 10.00 20.00 2.00 1.00 2.00 2.00 1.00 1.00 1.00 2.00 6.00 Kova letalonosilka Ottawa. — Na Irskem, v mestu Belfast, grade najnovejšo kanadsko letalonosilko, ki ji bo ime Bonaventura. Ime Bonaventura je bilo že odnekdaj ljubo angleškim pomorščakom. Novi letalonosilki pa so ga dali predvsem zaradi dejstva, ker se imenuje Bonaventura tudi mal otoček v zalivu reke Sv. Lovrenca. Otok Bonaventura je znan po vsej Ameriki kot eno naj privlačnejših pribežališč za ptice. Prav kakor se rade ptice selilke ustavljajo na otoku Bonaventura ali se drugače zatekajo v varstvo njega samote, tako naj bi bila nova kanadska letalonosilka Bonaventura varno pribežališče modemih kanadskih bojnih avijonov. Ladja bo težka 18,000 brutore-gistracijskih ton. Stala bo 20 milijonov dolarjev. Opremljena bo z najnovejšimi aparati. Mirnodobska posadka na tej letalonosilki bo štela tisoč mož. Kovačeva kobila je navadno bosa Ottawa. — Kanada proizvaja mnogo orožja, a je danes na slabšem glede zaloge orožja za lastno obrambo, kakor je bila, preden se je bilo zadnje oboroževanje dejansko začelo, je potožil konservativni poslanec Hark-ness iz Calgary, Alta. pretekli teden v spodnji zbornici v Otta-wi. Poslanec je bil med zadnjo vojno topniški častnik in se na te reči očividno razume. Poslanec je dejal, da ima Kanada dejansko 102 topa manj kakor jih je bila imela, preden se je začelo sedanje obrambno oboroževanje. Vzrok temu je pošiljanje orožja vsem mogočim sočlanicam Severnoatlantskega pakta. Medtem ^ko se kopičijo: v vojaških skladiščih nebistvene zaloge vojaške opreme, imamo orožja mnogo premalo, da bi se mogli dejcnsko postaviti v bran slučajnemu napadalcu. ------o----- Več pažnje na uživalce mamil Vancouver, B. C. — Neki senator iz Britske Kolumbije je v naši prestolnici dejal, da ima Kanada znanih 4800 uživalcev mamil. Od teh jih odpade na Britsko Kolumbijo več kot četrtino. Senator je -pozVal vlado, naj se za naraščajoče uživanje mamil v svoji tihomorski provinci malo bolj zanima. Sodni proces proti ponarejevalcem vizumov Ottawa. — Lanskoletno rake-tirstvo v vrstah kanadskih imigracij skih uradnikov bodo začeli razčiščevati na bližnjem sodnem procesu, je objavilo kanadsko zvezno vselitveno ministrstvo v Ottawi pretekli teden. — Imigracij ski minister g. Harries je dejal, da bo obtoženih s tem v zvezi za sedaj pet ali šest oseb, ki so bile poprej uslužbene pri prizadetih kanadskih konzulatih v Rimu, Karlsruhe in na vse-litvenem oblastvu v Montrealu. S pomočjo uradnikov v teh konzularnih pisarnah je prispelo nezakonitim potom v Kanado okrog tristo Italijanov in Nemcev. Prvi del sodne obravnave bo i-mel posla predvsem s tistimi, ki so pomagali pri ilegalni vselitvi Italijanov. Ob prejemu tega poročila še ni bilo ustanovljeno, ali bodo prizadete uradnike in a-gente potniških družb, ki so bili pri tem zapleteni, obtožili zaradi podkupnine na podlagi vselit-venega zakona ali zaradi zarote na podlagi kriminalnega zakona. Modernizacija rudnika v Trail, B. C. Trail, B. C. — Svinčeni in cinkov rudnik v kraju Trail, B. C. bodo v bližnji bodočnosti začeli modernizirati. Družba Con- Kapitan neke izraelske ladje, ki se je nahajala pretekli teden v bližini mesta St. John, N. B., je prisilil radijskega radiofoni-sta, da je telegrafiral v Tel Aviv na izraelske vladne urade, da imajo kapitanovega očeta takoj imenovati za ministra pošte, telegrafa in telefona, kajti sicer da bo dal svojo ladjo nemudoma potopiti. Kapitana so brez težav aretirali ter ga z vlačilcem prepeljali v Halifax, kjer si sedaj zdravi živce v neki umobolnici. * * * Dohodninski minister naše zvezne vlade v Ottawi je poročal pretekli teden v naši spodnji zbornici, da so kanadski varnostni organi v letošnjem letu zaplenili v Kanadi nad 30 milijonov vtihotapljenih ameriških cigaret. S temi zaplembami v zvezi so kaznovali 1035 tihotapcev z denarnimi kaznimi v skupni vrednosti $126,845. * * * Edina ladja, ki je doslej vozila potnike iz Kanade v Avstralijo, je bil parnik ‘Aorangi”. — Kanadska vlada je podprla plov bo te ladje z več desettisoči dolarjev, a so sedaj uvideli, da je vzdrževanje lastne kanadske ladje za potniško pomorsko zvezo, med Kanado in Avstralijo neekonomično. Na tem parniku se je prepeljalo doslej v obe smeri 2525 potnikov. Ladja bo sedaj nehala voziti v Avstralijo. V Torontu se oprijemljejo ideje, da bi gospodinjam dostavljali mleko in kruh istočasno isti dobavitelji. Mnenja so, da bi skupno dobavljanje mleka in kruha na stanovanja močno znižalo prevozne in raznovrstne druge stroške, ki so pri ločenem dostavljanju teh dveh hranil dokaj višji. Idejo je prinesel v Toronto nek Amerikanec iz Cincinnatija. Amerikanec je povedal na nekem sestanku, da imajo v številnih ameriških mestih skupno dostavljanje mleka in kruha in da so gospodinje s tem popolnoma zadovoljne. ----:—o------- J Angležev je že vedno največ, loda Kanada se počasi razvija v samostojen narod Ottawa. — Kanadčani angleš- kor polovica celokupnega kega, škotskega m irskega porekla so še vedno v premoči in so predstavljali lansko leto še vedno največjo “narodnostno” skupno v naši deželi, toda njena premoč počasi pa vztrajno peša že pol stoletja. Nasprotno pa se jači skupina francosko govorečih Kanadčanov ali bolje — Kanadčanov francoskega porekla. Ta skupina še ni in ne bo tako hitro zadobila vodilnega mesta v Kanadi, toda rodovitnost francoskih Kanadčanov je neizpodbitna. Tudi Kanadčani, ki so po svojem poreklu s celinske Evrope, napredujejo. Azijci so zadnji čas nazadovali. Leta 1951 je bilo v Kanadi — 6,709,000 prebivalcev “angleškega” porekla (t. j. tistih, ki so bili rojeni na otokih Vel. Britanije in Irske oziroma katerih starši so prišli v deželo od tamkaj). To pomeni, da je bilo teh Ka- Prijazno pismo iz Kanade na Ligo K. S. A. Liga K. S. A. New York: —... Že večkrat sem čital v Ameriški Domovini in Amerikanskem Slovencu, da tudi Liga pošilja v domovino pakete s hrano in drugimi potrebščinami po naročilu. Ker bi tudi jaz rad pošiljal svojim domačim preko Lige, se obračam na vas z vljudno prošnjo, da mi pošljete Ligin CENIK za take pošiljke. Ne vem sicer, če je meni mogoče pošiljati preko Lige, ker sem pač v Kanadi, želel bi pa to zelo, ker bi s tem pomagal Ligi in podprl njeno blagajno. Tako bi Ligi vsaj delno povrnil nadskega prebivalstva v 1. 1951. Leta 1901, petdeset let nazaj, so znašali “angleški” Kanadčani 57. odstotkov celokupnega tedanje- ° rvote’ za^ai tu<^ iaz sem bil ga prebivalstva deležen njene podpore, v gmo- Kanadčanov francoskega po- tenem in drugačnem pogledu, ko rekla je bilo lani v Kanadi 4,- se“ b,il v Italiji- 319.000. Kanadčani celinsko -1 NaJlePse pozdravljam in osta- evropskega porekla (v glavnem |jam Z &dličnim SP^™an£™: Nemci, Italipani, Judje, Nizozemci, Poljaki in Rusi) so šteli lani nekaj nad dva in pol milijona. V desetih letih (t. j. od. 1. Frank Strlič Kapuskasing, Ont. Odgovor na gornje pismo Zelo smo se razveselili, ko smo 1941) je narasla ta skupina Ka-|f^ Prebrf- lahko nadčanov za več ko pol milijona Kanade pošiljate naroci- prebivalcev. Azijci so rahlo na- & ff6, 0 °Se n0 sedaj’ ko ___3__it _____• v, ,. I med kanadskim in ameriškim zadevali. Lani so našteli v Kanadi okrog 72,000 ljudi azijskega porekla. Tudi število črncev se nadčanov za spoznanje manj ka- 10,000, Indijancev pa 155,000. Posledica krize pred dvajsetimi leti V Kanadi bo v naslednjih letih manj porok, kar je pripisovati krizi v letih po letu 1930, ko je bilo v Kanadi rojenih mnogo manj otrok kakor sicer v normalnih časih. To naj bi bil dober vzrok za močnejšo vselitveno politiko Kanade. Kanada potrebuje močnejše vseljevanje, je postavil v nekem uvodniku v kanadskem časopisju industrijski izvedenec R. Rae. Istočasno je g. Rae povedal, da znaša prirastek kanadskega pdebival-stva s strani priseljencev v zadnjih 12 mesecih tri odstotke. Šoferska dovoljenja se bodo podražila Toronto, Ont. -— šoferska dovoljenja v provinci Ontario bodo stala v 1. 1953 dva dolarja namesto en dolar in pol. Tej podražitvi so krivi brezskrbni šoferji in pa tisti, ki ne znajo vo- solidated Mining and Smelting ziti bogvekaj. S temi ima oblast Co., bo porabila za to 65 milijonov dolarjev. Svinec prečiščujejo v napravah tega rudnika s pomočjo elektrolitičnih celic. — Na dan ga pridobijo 465 ton. Ista družba bo porabila nadaljnih 30 tisoč dolarjev tudi za izboljšanje elektrarne Waneta, ki leži v eni pritočnih dolin reke Columbia. Ta elektrarna bo dobavljala potem ko bo modernizirana za rudnik v Trailu, 210 tisoč konjskih sil. ------o------ Kitajska tvrdka potegnila kanadsko vlado Ottawa. — Kitajska družba Ming Sung, ki je bila pred časom nabavila v Kanadi sedem ladij in jih odpeljala na Kitajsko, teh ladij ni plačala. Pri tem je, izgleda, izgubila kanadska vlada skoraj tri milijone dolarjev. Drugi dolgovi, ki jih imajo kitajske tvrdke plačati Kanadi, znašajo še; več ko nadaljnih 10 milijonov. Tudi o tem denarju ni pravega upanja, da ga bo Kanada kdaj dobila vrnjenega. astniki ukradenega zla- :a tožijo letalsko družbo Toronto. — Lastniki zlatih palic, ki šo jih bili neznanci ukradli 24. septembra na torontskem letališču Malton, so vložili tožbo proti letalski družbi TCA, ki je imela zlato prepeljati v Evropo. Ko je bilo letalo pristalo v Montrealu, so ugotovili, da je zlata samo štiri zaboje. Celotna vrednost zlata pa je bila $375,000. Toži neka švicarska banka in neko angleško podjetje. vo toliko sitnosti, da so morali dovoljenja podražiti. Na ta način bodo krili stroške, katere i-majo s sitnostjo odstranjevanja teh vozačev z ontarijskih cest. denarjem ni razlike. Tudi je popolnoma res, da na ta način pomagate Ligi do. bolj-je zmanjšalo. Po drugi strani ših dohodkov za podpiranJe po_ pa so napredovali številčno o-1 trebnih. Močno nas veseli, da boji prvotni prebivalci naše de- tako prostodušno priznavate za-žele, Eskimi in Indijanci. Eski-|^va^° ^igi, čeprav mi nič ne vemo, da ste bili kdaj Ligin podpiranec. Prav je, da želite zdaj drugim isto, ko si sami še ne morejo pomagati. Liga objavlja to pismo v spos-budo drugim v Kanadi in Ameriki. Z veseljem bomo vsakemu Ottawa. — Nek uradnik na-(postali CENIK, če piše na naslov: šega zveznega trgovskega mini- Liga Kat. Am. Slov. mov imajo naštetih sedaj blizu Ameriška jabolka tek-j mujejo s kanadskimi stra je pretekli teden opozoril na naraščajočo nevarnost, da u-tegnejo ameriški jabolčni sadjarji v bodočem letu zelo uspeš-] no tekmovati s kanadskimi, če jih celo ne bodo popolnoma iz-j podrinili. Cela zadeva je začela postajati namreč kočljiva, ko je| angleško trgovinsko ministrstvo pred časom izrazilo upanje, da bo v 1. 238 E. 19th Street New York 3, N. Y. Begunski električni inženirji bodo dobili službe irico , , ... . Hamilton, Ont. — Električna 1953 spet dovolilo uvoz , ,IT ,. , jabolk iz “dolarskih” dežel, to je drfba W