2 NOVINE 1916. május 28. drügi šest klüčov od naznih omarov. Brščas je kakši rogat kjer zaslišo i ne vüpao niti monstrance niti ni ednoga keliha odnesti. Pogledne i premistao je pa vse i spotegno vse prečnjeke, v šterih je cerkvena oprava bila shran- jena i vse tak odpreto povrgeo v kakšoj sili je bio, ne znati, ali v velikoj je mogo biti, da je penez, šterih jé prece bilo v teh prečnjekfdt, ne ovárao, če­ ravno so na golin tleh ležali. Kda te žalostne vrstice pišemo, še ne vemo gotovo što bi krivci bili, ali menča se meče na dva delavca, šteriva sta pri cerkvi novoj delala. Eden bi brž v Ren­ kovcih v krčmi 20 kron dtiga s šami- mi filerih plačovao. To je samo som- mičenje i ne vtrditev. Ne sodimo nikoga, samo menčo Ijüdih odkrivamo. Nekaj posebnoga je pri tom hü- dodelstvi, ka so to celo noč — jako žalostno — pri „Filipi“ svetili, ar so se dečki na nabor pripravlao Ta krčma je pa tih cerkve. Ne ga zveze med tov lumparijov i tat vinov? Ne sodimo, nego samo pitamo? Na vüzem je v vsakoj fari „ofer“ bio na dobrodelne namene po boji potrebne. V Türnišči je to pobiranje nájveč prineslo ne samo v našoj pü- spekiji, nego mogoče še v celoj vogrskoj državi. To edno pobiranje je tű više 1400 kor. obrodilp. Türniška domoljübna daro- vitnost se je po časopisi razglasi^. Mogoče je ta prilika koga sem pripelala z tem vüpanjom, ka v toj cerkvi velike kinče najde ? Pá edno pitanje. Slalen odgovor nam bo samo Preiskava mogla dati, če se srečno dokonča. Dobri türniški fárniki, kda so za to hüdobijo zvedili, so se razjokali. Čüdeč so se spitaveli: Pa je vüpo pred Jezušom to včiniti ? Pa je vüpo ponjega segnoti ? — Drügi so se pa opet kesali, zakaj, veli, Bog to dopüsti? Ki se v cérkvi vüpa smejati, gučati, bodičesa misliti, šepatati še pred izpostánlenino Najsvetejšim, je brat tomi ropari ali roparom. Mogoče naime, dá jih več bilo. Obodvojim je zmenjkala vera v naj­ svetejše oltarsko Svestvo. To je odgovor na prvo pitanje. Na drügo pa: če je Jezus dopüsto sebe vmonti, dopüsti se tüdi oskruniti. Ali mislite, da Sakrament prekuneti je ne vekši greh, kak samo tabernakl vlomiti? Jezero vekši. Trpi pa obojega Jezus iz ljübezni, da bi se ti dobri jokali, trapili, postili, molili za grešnike, tei se pa povrnoti. Zato pa, dobre düše törjanske fare, le počite za te greh i prosite smileno Šče Jezušovo z postom i z gorečov molitvov za povrnenje teh vlomitelov i vseh, ki se pred Jezušom slabo obnašajo. Iz pisem naših vojakov. ltalija de premagana. »Srčno lepo vas prosimo, naši dragi dühovni pa­ steri i lübi vojaki naše lepe Slovenske domovine, štero bi nam naši noča- murni neprijatelje radi vzeli i vničili, molite za nas vojake, ka nastane mir i pridemo domo. Prehodila smo celo Srbijo, v šteroj telikoh naših bratov počiva v naznanih grobeh, zevzeli smo dve državi z tem vüpanjom:: zdaj te mir bo. I vkanilo nas je to vüpanje. Mesto domo smo se pelali proti vero- lomnoj Italiji. Na planinah, tirolskih gazimo veliki Sneg i trpimo, ka je ne dopovedati, ali vse dobrovoljno z ljü­ bezni do trpečega Jezuša za milo do­ movino. Odločni smo v tom vüpanji, ka se izdajnik Talijan more pobiti, ka se njegovo izdajstvo more poplačati; i.kda se to zgodi, se pridemo domo v pre- mili kraj slovenski, v šterom smo ra- dostno preživeli mlada leta kak drevo pri hladnom potoki. (Mujdnica Janoš, četovodja 48. pp.) Marijin List pa Novine pravovna- stvo. »Naznanjam vam, da sem sprejeo tisto božjo hrano, štera mi je falila v tom krvavom boji i ta je Marijini List pa Novine, štera mi začéle poláj- Sa vala živlenje v tom krvavom boji. Jaz se vam najtoplejše zahvalüjem zato i nadale prosim pošílanje toga pravoga vrástva za düšo moje. V boji se včijo ljüdje, kaj je prava vera*. (Bojnec Mar­ tin pogorski topničar.) Kaj je njuva prva skrb. »Srčno vas pozdrávljamo vsi Slovenci mo vam Želemo vesele vüzemske svetke. Mi se njim tüdi radüjemo i v tom veselja je- to naša prva skrit, ka. si düše čuvamo' greha i goréče častimo Bl. D. Marijo*. (Marič Matjaš, desetnik 20. dom. pp.) Spomlad. Violce, spominčice Lepo že cvetejo; Dečkeci in deklice Venčke si pletejo. Travnik je želeni že, Drevje vsa cvetejo; Znova so tű lastvice, Lepo fcvergolejo. Deca so na travniki, Bele rožce iščo; Ober njih škorjančeki Pojo svojo vižo. Ptičice in rožice, Stari vsi in mladi, Jako veselijo se Lepoj toj spomladi. Ž i v . Vüzenske navade. Kak Vseširom po sveti, tak tüdi Prinas najdemo okoli vüzma rázlične navade, štere so ostánki indasvetašnje pobožnosti našega lüstva. Začnejo se té návade z cvetnov nedelov, kda pobožno lüstvo v pušlič zvézane mácice, ibovino, mekovino, ali kakše drügo veje nesé v cérkev na blagoslov. Spomin je evangeliumski. Opomina nas na tisto veje, štero so Israelci metali pred Jezuša, kda je slo­ vesno jahao v Jeruzalem na slednji vüzem. Po mestaj je viditi dečke, ka se z temi šopami bijejo na cesti: to je noveša návade, ne starinska pa je zna- ménje pokvarjenosti srcá ino razvűz- dane pámeti. Té vejke lüdjé vu vnogom mesti na streho vržejo, po mestaj na podi za škárišča denejo, po drűgih okolicaj pa edno veke vövzemejo ino jo za gledalo porínejo, ali za šteri kep ná steni v hiži. Právijo ka v tisto hižo ne trešči, kde to je. Po pravici je pa tak, ka sv. maticérkev blagoslov ščé dati s tem tistim hižam, v štere se to s pobožnim i bogábojéčim srcom odnesé, liki to ne vči nindri, ka bi to tam čüdo či- nilo, či je boža vola drüga. Kak vsaki blagoslov, tak tüdi té- veke so namen- jene nam z svojim blagoslovom bogá- bojaznost nadigávati v srcaj ino nam na pomoč biti proti zasedávanji t r ­ doga düha. Na veliki tjeden naš národ oster post drží. Ne samo od mesá, nego tüdi od vsake másti braske se zadržáva. Hráno si z oljom küha pa je menje vžíva, kak inda. Na véliki četrtek že vnoga hiža ne je nanč kühanoga, na véliki pétek pa vsi ognji vgásnejo po ognjiščaj. Zajtra se posti stári i mládi. Ob poldné so na stoli makove-medene gibice*), šklojce (sobi sád) pa divja ša- láta. Vse to mrzlo. Tak i večér. Ki more, poglédne boži grob. — Nikdár ne viditi teliko drobne decé v cérkvi, kak na té dén. Deca dobijo krajcar pa ga morejo pri božem grobi darüvali za Svéti grob Jeruzalemski. Na véliko soboto, kda so se zvo- novje oglásílí, ka je že v cérkvi ogenj blagoslovleni pa sveče gorijo, se znova naprávi ogenj po ognjiščaj. *) Makovice zovene naDolenskom; na Ra- venskom m a c i k e té dén priprávijajo. Vrednik. 1916. május 28. NOVINE 3 Zakaj čakajo Novine? Jahvalüjoč naznanjam, da redno dobimo Novine in Marijin List. Z najvékšim veseljom je vseli príčoküjemo. Zokaj pa? Zato ka prinaša té dober tisk düševno hrano. Brezi té je vse püsto i prazno. — Mamo že to brano Slovenci, zato nas pa boli Srcé, ki iščemo zveličanje düš ka té hrane vsi še ne vživajo.* (Edšidt Matjaš, lovec 11. bataljona.) Pismo na bojišča. Pa ešče več vam povem, dragi vojaki, od molitve. Ne samo, ka je za­ povedao i se ne zveliča, ki je ne spuni, nego molitev je tisto sredstvo tüdi, brez šteroga poleg navadnoga reda nikak se ne mogoče zveličati. To teliko pomeni, da kak je ne mogoče brez škeri njive zorati, skopati, kak je ne­ mogoče brez peroti ali drüge naprave leti, brez jezika gučati, brez vüh Bli­ žati/ brez očih gledati, tak je nemogoče brez molitve se zveličati. To nas vči nadale vera prava od molitve. Brez bože pomoči, štera se milošča zove, se ne moremo zveličati. Jezuš je pravo: „Brezi mene nikaj ne morete včiniti.“ (Jan. XV. 5) Njegovo pomoč pa samo tak dobimo, če jo prosimo. To je sam božji zveličar pravo : p ro site i te meli*, (Jan. XVI. 14.) „ Prosite i dobite, iščite i najdete, trgajte i odpre se vam*. (Mát. VU. 7.) Sv. mati cerkev je pa na tri- entskom zbora določila : »Bog nemogoča ne zapovedáva, nego kda ti je zapove, te Opomina, naj včiniš, kaj moreš, kaj pa ne moreš, tisto si pa: sprosiš.* (Seja VI. p. 11.) Istina, ka Včasi Bog poleg svoje neskončne dobrote neoprošen ■ tüdi da milošče, pravimo miloščo zabervanje, za molitev, ali stanovitnost! v dobrom, to je zveličanja nikdar ne da brez mo­ litve. Če je pa to tak i nači ne more biti, zato ka je sam Bog tak odrédo, šteroga reč se ne da spremeniti, bote vi, dragi vojaki, ki ste vsaki hip v nevarnosti smrtnoj, brez molitve šli v večnost ? Človeki se pamet stavi, če si premišli to : brez molitve je nemogoče si blaženstva spraviti, nemogoče je v nebo priti, pa vendar ne molijo Vnogi no Vnogi niti te ne, kda že skoro škri- parje čüjejo dver, štere se na večni ogenj odpirajo. Nesrečne düše so to, šterih vi, slovenski vojaki, nikdar ne nasledüjte! Vi li molite, naj miloščo dobite, miloščo za sé i za mili dom. Glási. Od naših vojakov. M rtev je : Hoz­ jan Štefan z V. Polane. Mladi junák je maja 12-ga v glavo streljen, kak jo naznano Jerebic Šándor z Adrijanec, pešak 48 pp.; Šerüga Anton od Sv. Sebeštjana. Srce Jezušovo bodi njima smileno. , Okrstiti se je dao v Szombathelyi Hegyi Jürij 20 let star četevodja 28. taborskoga ognjičárskoga polka. Po sv. krsti je stopo k sv. obhajili. Zvišane so pristojbine za express pisma na 60 fil.,, na zavoje (pakece) pa 1 k. Ekspresna pisma, penezne izkaznice se smejo samo doma, vAust- rijo, Bosno-Hercegovino i v Nemčijo pošilati. Ekspresni zavoji se zdaj še ne sprejmajo na pošti. Odlikován je Dr. Balás Béla, nad- župan (főispán) Zala županije z častnim znaménjom Rdečega križa. Desetletnico svojega slüžbovanja pri železnoj županiji je obhajao Herbst Geza županjski podžupan (alispán). Tople pozdrave je dobo od županije, mesta Szombathelya i Kőszega, svojih vučenikov i vnogih drügih neštetih, med šterimi je prvi bio naš višji pastir, ki ga je na domi pohodo i pozdravo. Vojaška slovesnost v Szombathelyi držana je do 20 jezer dohodkov pri­ nesla na pomoč sirotam i dovicam pokojnih vojakov iz 83. pešpolka. Smrt. Mrli so v Maribori 70 let stari stolni prost i kanonik Hribovšek Karol. Pokop so vodili sami mariborski knezoškof. Pokojni so bili več let dü- hovni voditel bogoslovcov., Gorečnost štajarskih dühovnikov so pokojni (lepih v srca. Starinsko lepo krščansko i slo­ vensko navado, ka se sv. rožnivenec molo po hišah slovenskih, so v svojoj hiši do smrti obdržali. Mro je naglo na bojišči vojni dühovnik, Pintar Jožef, ki si je svojim naprvnim i nevtrüdl- jivim življenjom nakopao srčno bolezen, štera ga maja 11-ga morila. Pokopao ga je Alojz Čižek div. plebanoš z dvema voj nima kurata v nazočnosti celoga polka z častniki vred. Pokojni je dobo dvoje veliko Odlikovanje od apoštols­ koga krala. Görgey Arthur vojskovodja našega domobranskoga boja leta 1848. je v velikoj starosti mro. Dosta zametávanja je mogo prestati, kak da bi on bio kriv zgübe; pa je proti prémoči sovražni­ kov več ne mogo včiniti. Potres veliki je bio na Taljanskom. Dodve jezero hiš je ali podretih ali močno poškodovanih ijnnogp.ljüdih teško ran­ jeníh. V Fiumi so tüdi čütili potres. Tele z tremi nogami se je skotilo v Precetincih pri Zmazek Franci. Menjka njemi leva noga, a na ovih treh trdno stoji. . Po vnogih mestaj deca z-lonče- kamí čakajo pri cérkvi na blagoslov­ leni z kremlom i delom vužgáni novi ogenj pa si ga tam odnebtiešéjti domo, z gobamí, štere so za to pri hiži že vzími príprávlene. To je špomin tistih časov, {kda, je šče Spic ne bilo pa so lüdjé ogehj mogli čuvati pod pepelom ino na posodo prositi, kda njim je vgasno. Pri processiji v soboto večér je v veliki-máli nazoči. Ta processija se mi ne vídi tak slovesna, kak na telovo, liki več veséloga čütenja je v njoj. Na telovo so obrázje resni pa ve­ lika Skrivnost božánstva tűdi oči ver- noga 'lüstva v globočino srca ino pa­ meti na premišlavanje Skrivnost! obrača, processija goristanenja pa lehko vesélje ino smeh správi na obráze pa od dela trűdnomi človeki tüdi ležeše stopáje posodi. Blagoslavlanje vüzemskoga mesá i^agnjeca) je návadno na vüzemsko ne­ delo rano. Košárje so veliki pa puni z bravskim i govenskim mesom. Poleg malo kolbasov, boli krűh, ren, šol pa skühane bilice. Z daleka se nesé meso na bla­ goslov pa kda je blagoslovleno, te v dugom rédi viditi bežéče dečke pa dekle, kak se páščijo domo z svojim vesélim terhom. Právijo, ka dečácje morejo bežati, ár či bi dekla prišla obprvim na do- máčo mejo, bi toča mak pobíla tisto leto. Mí pa mislimo, ka je bole ver­ vati, ka záto bežíjo, ár bi radi že bla­ goslovleno („žegnjano“) meso jeli. Doma je že čáka z belov stolni- cov prestretí stol. Bogá zmolijo pa njim oča razreže meso, belice, ren itd., z vsakoga kaj. Pa to je prva hrána na vüzem, Predtem ne je nišče nikaj. Kda so se najeti, Bogi hválo dajo, Vertinja odnesé korbeo pa ga shráni, ár se z toga celi tjeden more kaj vzéti do bele nedele. Drobtinje, lüščanje i drűgi ostán ki se skrbno vküp poberéjo íno na ogenj vržejo. Na vüzem je navada rumenke, rumenice dávati príjátlom, zétecom, zétícam. Po ništerni okolicaj se ru­ menke lepo napíšejo pa so dostakrat nanč ne rumene, nego modro, ali žute. Deca se igrajo z njimi, dokeč se ne poterejo. Te pa idejo svojo pot, kak vse, ka je za pojesti. Na Vüzemski pondelek je po me­ staj navada, ka lüdjé idejo „v Emmaus*. Kak dvá vučenika Jezušovíva, tak ideta mož i žena od hiže pomali vu lepom popol dnévi na polé, od ednoga polé do drűgoga, si pogučávata od bo­ žega blagoslova, si poglédneta setvo, trávo i log pa se obrnéta v tíhom míri srca nazaj v svoj dom. Mladina pa? Ona vu vnogih me­ staj íšče te že ples pa si pokvári tíhi Vüzemski mir srcá, šteri mir samo tisti májo, ki ga čuvati znájo od kríča razvűzdanih drűstev. Letos ne šo nišče v Emmaus. Letos ne bilo tistih, ki bi mirno šli glédat svoje polé, Bog je mao obrno stopaje njihove, domači so pa z sku­ zami očmí molili za nje!