GLASNIK Ljubljana, 20. aprila 1956 ___ OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO III., ŠTEV. 31 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO TAJNIKA OLO O UPRAVI OKRAJNEGA IN OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV (Iz zapisnika 7. redne seje Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana) Mojc poročilo o delu upravnih organov Okrajnega ij-u etiketo odbora in občinskih ljudskih odborov je bilo priobčeno v št. 27., 28. in 29. »Glasnika«. Ker je bilo poročilo torej že natisnjeno, •hutrani, da ga ne bi bik) treba v celoti črtati. Zato bom podal le nekaj načelnih ugotovitev o uPravd, obenem pa bom dopolnil 2e priobčeno poročilo a podatki, ki niao bili objavljeni. oprava ljudskega odbora spada v enoten a istem državne uPnave. Načela in organizacija državne uprave, v katero spada *orej tudi uprava ljudskih odborov, pa so določena v pravkar '•Prejetem Zakonu o državni opravi, uprave ljudskih odborov tudi z Zakonom o novi urc-ditvi občin in okrajev in v po-^toeznifa okrajnih in občinskih Sl»lut;h. Uprava ljudskega odbora je •avua služba, ki omogoča delo vUdskega odbora. Upravni orga-bi ljudskega odbora neposredno izvršujejo zakone, družbene pča-J'" In drugo predpise in akte, ki lih Izdaja Zvezna ljudska ricup-°eiaa, republiška Ljudska skupina in ljudski odbor. Upravni °rgant organizirajo upravne im ^rokovne službe ter opravljajo Vju strokovne zadeve za ljudski P^or. Upravni organi pripravijo tudi vse gradivo za svete 11 kontisiije LO in izvršujejo i *Prejete sklepe. Uprava ljud-ake-:? odbora omogoča zato ustva-' določene politike ljudske- f? odbora in višjih organov. Prava ljudskega odbora ni da-®s več administracija, teko kot bila nekoč, ki je bila bolj a'i administrativno - tehnični ■kan ljudskega odbora. je uprava v določeni s'eri samostojna. Načelo samo-^°foo3U uprave je posebno pri-„ . izraza v novem komu-(uj nc,n sistemu. Ljudski odbor n^govl sveti Izvajajo nad de-jQ 1 uPravc kontrolo in ji daje--mernice za delo, toda organ; V(5avc so pri neposrednem iz-^aTrju zakonov samostojni. Prav^ organi opravljajo o^,'llVr'-a dejanja na podlagi po-prla'5,i-d, ki jih imajo v zakonu. *P,n Pa se morajo držati lXipJri*c ljudskega odbora ati (t0| Vc8a sveta. Načelo somo-uprave je jasno izra-v 84 členu okrajnega ki določa, da opravljajo v**! organi zadeve s svoje-Ptt^j^ročja samostojno in na br^81 ter v mejah zakonov, h »v "*®v višjih državnih orgn-predpisov Okrajnega odbora. V skladu z i “tUr1,,"n načelom jo ločitev i .e od voljenih organov ljudskega odbore K; '?T'a dosledno Izvedena, '^tt i ,l° vl°K° lTna potemta-Upravo v naših novih ob- činah in v okraju. Predvsem moram Vuikaj poudariti, da so nastale v novem komunalnem sistemu nekatere novosti, ki jih prej v sistemu državne uprave ni bilo. Ta novost je predvsem v tem, da so postale občine prvostopni upravni organi. Ta novost je uzakonjena tudi v 4. členu Zakone o državni upravi, ki pravi, da neposredno izvršujejo zakone in druge predpise upravni organi občinskega ljudskega odbora razen če ni drugače določeno. S tem je torej izvršena decentralizacija v celotnem sistemu državne uprave. Na ta način so postali upravni organi Okrajnega ljudskega odbora drugostopni organi. Prevzeli torej tiste naloge, ki so jih poprej imeli republiški upravni organi. S prevzemom cele vrste pristojnosti, ki jih občine prod uveljavitvijo novega komunalnega sistema niso imele, se je občinska uprava znašla prod problemom, kako izvajati upravni postopek v novih pogojih. To delo je bilo zvezano s precejšnjimi težavami, ker so se občine znašle brez potrebnega strokovnega kadra. Čeprav se je novi komunalni »istem pripravljal v vseh potankostih, sc je vendar sprememba izvršila brez zadostne priprave v pogledu strokovnih uslužbencev pri občinah. Ta priprava je bila seveda najtežja, ker teh strokovnih uslužbencev primanjkuje. Res pa je, da upravni aparat prejšnjih občin ni mogel slediti novim spremembam, ker zato ni bil pripravljen niti strokovno dovolj sposoben. Kljub vsem težavam pa maramo ugotoviti, da se Je prehod v redu Izvršil to da se Je uprav-1 ni aparat občin zelo trudil, da bi naloge, pred katere je bil postavljen, v redu Izvršil. Spričo tega stanju Je moral Okrajni ljudski odbor dajati upravnemu aparatu občin precejšnjo in Izdatno pomoč. Občine so prejele v prvih treh mesecih 2533 vlog, ki Jih je bilo treba rešiti v upravnem postopku. Od teh vlog je balo rešenih do srede januarja 1 HO vlog, do-čim Je ostalo • nerešenih 1093 vlog. Pri večini« občinskih ljudskih odborov po gre večina nerešenih upravnih zadev na rovaš stanovanjskih zadev, slede katerih niso bile izdane določbe, ker ni bilo na razpolago stanovanj. O vseh pomanjkljivostih in napakah, ki so bile ugotovljene pri. Izvajanju upravnega postopka na občinah, sem podel podrobno poročilo, ki je bilo natisnjeno v 27. številki Glasnika, zato ne bi te ugotovitve ponavljal. S tem v zvezi pa bi opozoril na to, da Je delo občinskih upravnih organov silno važno. To pa zaradi tega, ker se nanjo obračajo državljani z različnimi prošnjami to vlogami, ki jiih je treba rešiti v upravnem postopku ter ni vseeno, kako ta upravni postopek poteka. Z ekspeditivnim in pravilnim reševanjem vlog državljanov v upravnem postopku, si občine utotjujejo »voj ugled in avtoriteto, zato kna delo v zvezi z upravnim postopkom, tudi politično važnost Kljub temu, da so bile ugotovljene razne pomanjkljivosti pri izvajanju upravnega postopka, pa vendar le na nobeni občini ni prišlo do kakšnega večjega zastoja in so tudi to nalogo občine s pomočjo okrajnega aparata zadovoljivo rešile. Ugotovljene pomanjkljivosti pa so bile tako rekoč nujne, saj ni nihče pričakoval, da bo upravni postopek v prvi faz; obstoja občin im ob prevzemu novih pristojnosti, brezhibno funkcionirat Kakšne naloge so bile postavljene pred upravni aparat Okr. ljudskega odbora? 1. Upravni organi Okrajnega ljudskega odbora so drugostopni organi v upravem postopku, ki ga izvajajo občine. V prv;h treh mesecih so upravni organi OLO od 266 vloženih pritožb rešili ugodno 95 pritožb, ostale pritožbe pa so zavrnili. Ce upoštevamo torej, da je bilo do l. februarja t. 1. vloženih 266 pritožb, od katerih je bila večina pritožb na II. instanci zavrnjena, lahko ugotovimo, da so občinski ljudski odbori večinoma izdajeil; meritorno pravilne odločbe. 2. Upravni organi Okrajnega ljudskega odbora so prvostopni upravni organi za vse tiste zadeve, ki jih je Zakon o pristojnosti občin in okrajev prepustil šo okraju- Teh zadev pa je danes še precej. 3. Važna naloga u-prave Okr. ljudskega odbora pa je v tem, da strokovno im organizacijsko pomaga funkcioniranju občinske uprave. Ta strokovna pomoč je tako važna, da je še celo uzakonjena v čl. 109 zveznega Zakona o državni upravi. Okr. upravni aparat je v tem pogledu opravil obsežno delo. Kakšno pomoč so nudili upravni organi OLO občinam, je razvidno iz podrobnega poročila v št. 27 Glasnika. Lahko postavim trditev, da so občinski upravni organi izvršile svoje naloge lahko le s pomočjo upravnih organov OLO. S tem v zvezi pa bi opozoril na to, da mo-ra ravno zaradi te organiz-acijsko-instruk-torsike vloge imeti Okrajni ljudski odbor strokovni aparat • na visokem nivoju. Okrajni ljudski odbo-r razpolaga danes s strokovnimi uslužbenci, ki imajo take kvalitete, da lahko vršijo trste naloge, ki jih morajo izvrševati na podlagi zakonov in smernic ljudskega odbora. Ne smemo pa seveda pozabiti, da morajo biti tl uslužbenci tudi politično razgledani. Uprava ljudskega odbora ne sme biti samo takozvana strokovna uprava, ampak mora biti tudi politična uprava. Funkcija državne uprave je vedno politična. Zato v upravi ne morejo biti apolitični upravni kadri, kor taki kadri ne hi bili v stanju reševati naloge, ki se postavljajo pred nje, to pa zaradi tega, ker ne bi razumeli naš družbeni sistem. Ob tej priliki omenjam, da upravni organ ne srno uporabljati v upravnem postopku formrčlstično predpise, a-nap-aik mora vedno gledati stvar tudi s političnega vidika. Le takšna odločba upravnega organa, ki bo izdana z upoštevanjem obeh vidikov, bo pravilna. Kot primer navedem tole: Kmetijska zadruga Radomlje je zaprosila za lokacijo za zgraditev tehtnice. To lokacijo Je zaprosila KZ Radomlje na dvorišču, ki je last privatnika. Privatnik naj bi menda tehtal in bi biil soudeležen pri dobičku od tehtanja. Čeprav bi bila lokacija v smislu Uredbe o uporabi zemljišč v gradbene namene lahko odobrena, bi vendarle bila takšna odločba politično zgrešena. S formalističnega vidiika bi bilo v pogledu upravnega postopka vse zakonito in v redu, odločba pa bi biila vendarle nepravilna, ker taka odločba ne bi bila v skladu z razvijanjem naših socialističnih odnosov. Primer sem navedel zato, da opozorim okrajne in občinske upravne organe na politično stran pri izvajanju upravnega postopka. V začetku sem omenil, da je obč. uprava v glavnem zadovoljivo rešila svojo nalogo. S tem pa seveda ne mislim reči, da smo z delom občinskih upravo, organov lahko zadovoljni Na splošno moramo vendarle ugotoviti, kar je ugotovil že tov. Kardelj ob priliki ekspozeja v Ljudski skupščini o osevuitcu zakona o državni upravi, da naša državna uprava še ni na zadovoljivi višini. Ce velja to za okrajno m republiško upravo, mislim, da velja to še posebej za upravo občinskih ljudskih odborov. Glavna ovira za boljše poslovanje uprave ljudskih odborov je v tem, da ni na razpolago zadostnega strokovnega kadra. Ce pomislimo, da morajo danes občine Izvajati upravni postopek in izdajati odločbe z vseh področij uprave in da je potno o-bčto, ki nimajo na razpolago niti enega pravnika, potem pač ne moremo pričakovati, da bo uprava tudi pravilno funkcionirala. Zato je ena izmed glavnih nalog, ki ae postavlja pred nas, da sistematično izpopolnjujemo občinski uprovzij aparat. Popolnoma napačno bi bilo, če bi sd zaradi 'ega, ker občine še nimajo razvitega Upravnega aparata. zadrževal okraj pristojnosti, ki so done občinam z zakonom. S tem načinom ne bi nikdar dosegli, da bi se občine izgradile. Zlato mora biti druga pot to to pot smo ubrali: občine so prevzele vse pristojnosti že kmalu po tem, ko Je bil uveljavljen komunalni sistem, okraj pa mora občinam nudiiti vso pomoč, ki je potrebna občinam za njihovo izgraditev. Nastane vprašanje, kako bodo občine lahko dobile potreben strokovni kader. To ni lahka stvar to treba je pod vzeti sistematične ukrepe. Mislim, da se to vprašanje doslej še ni začelo sistematično reševati. Ce Po pomislimo, da primanjkuje strokovni upravn; kader v republiških in okrajnih organih, potem si lahko predstavljamo, kako bo težko izpopolnjevati občinski upravni aparat. Ce pa naj postane naša občina razvte komuna, potem je treba rešiti tudi to vprašanje. Zavedati se moramo, da danes ne smemo več gledati na današnjo komuno tako kot smo gledali preje na nerazvito močo občino. Zato je treba napraviti vse, da se občine razvijejo in postanejo to, kar je bi'o mišljeno, da morajo postati, ko so se postavljala načel« o novem komunalnem ai- VAB1L0 NA 3. SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV OLO Na podlagi člena 26./II Statuta < ikra ja Ljubljana sklicujem TRETJO SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV okrajnega ljudskega odbora Lj ubljana, ki bo v torek, dne 21. aprila ob 10. uri dopoldne v sejni dvoran j Magistrata v Ljubljani. Predlagan je naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisij. 3. Pregled in potrditev zakl južnih računov. 3. Razno. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dne vnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO. Krelja, soba štev. 12 (telefon 21-939). Predsednik OLO: Dr. MARIJAN DERMASTIA 1. r. Stran 122 glasnik etemu. To pa seveda ne bomo dosegli, če bomo imeli na občinah primitiven upravni aparat brez strokovnih kvalifikacij, ki ne bo zmočen opraviti tiste naloge, ki se danes zahtevajo. Za zgraditev občinskega upr. aparata sta po moj e in mtnenj-u le dve poti: 1. Občine bi morale razpisati Štipendije za študij tistih panog uprave, ki jih najbolj potrebujejo. Na ta način bi vezale nase študente, ki bi nekoč potem postali uslužbenci občine. 2. Morda ne bi bilo napačno, da bi se zadeva uredila tudi zakonskim potom. Po mojem mnenju bi moral mlad kader, ki konča univerzo, pričeti z delom na občini, bodisi v upravi ali pri sodiščih itd. Pot bi morala bit; iz dežele v mesto, ne pa narobe, iz mesta na deželo. Prt nameščanju občinskih uslužbencev bi morate občine gledati tudi na to, da sprejmejo v službo le res strokoven in sposoben kader. C e danes pogledamo strokovno izobrazbo občinskih uslužbencev, potem opazimo to-le sliko: z višjo izobrazbo je na občinah v okraju 8.4 % uslužbencev, s srednjo izobrazbo 15.6 •/•, z nižjo srednjo šolo 37.4 % 'im z osnovno šolo 37.7 •/• uslužbencev. Te številke nam pokažejo slab strokovni sestav občinskih uslužbencev. 626 uslužbencev z nižjo kvalifikacijo predstavlja . previsoko število. Zaito morajo občine paziti da sd ne bodo nagrmadite nekvaliteten kader, ki ni sposoben opravljati svojih funkcij. Obči' ne morajo gledati na to, da nastavljajo take uslužbence, ki bodo tudi sposobni Izvrševati svoje posle. Z naigrmadenjem ne kvalitetnega kadra, si občine ne bodo v ničemer pomagale, zvišale bodo ramo stalež usluiben cev in obremenite svoj plačilni fond. Načelo mora biti, da je zaposleno manjše število uslužbencev, da pa so tl kvalitetni Zato bo treba počasi gledati tu di na to, da se postopoma uslužbence, k) niso sposobni dzvrše- Občime v ljubljanskem okraju imajo zelo različno število upravnih uslužbencev. Seveda je treba pri tem upoštevati, da imamo tri tipe občin in sicer malo, srednjo in veliko in da je število uslužbencev odvisno od tipa občine. Res pa je, da imajo nekatere občine nesorazmerno visoko število uslužbencev. Zato bo Komisija za sistematizacijo, ki jo je imenoval Sve.t za notranje zadeve in splošno upravo pregledala posamezne občine in ugotavljala potrebo po zasedbi posameznih delovnih mest. Pri Okrajnem ljudskem odboru pa je strokovni sestav uslužbencev drugačen kot na občinah: z osnovnošolsko izobrazbo je samo 12.2 •/• uslužbencev, z nižje šolsko ‘zobrazbo (nepopolna srednja šola) je 23.3% uslužbencev, s srednjo popolno šolo je 42.7 uslužbencev, in z OBJAVA o javni dražbi Okrajni ljudskj odbor Ljubljana bo v četrtek, dne 26. aprila 1956 razprodal na javni dražbi razne najdene predmete, med drugim kolesa, katerih lastnike ni bulo možno ugotoviti. Javna dražba se bo vršila na dvorišču magistralnega poslopja s pričetkom ob 8. uri zjutraj. vati |vc-jih nalog, zamenja z dela drugimi uslužbenci. Tako n. pr. že občina Šiška. Premajhna sposobnost občinskega upravnega aparata pod ra žuje upravo. Večkrat se dogaja, da morajo okrajni uslužbenci no teren, kjer dopolnjujejo in popravljajo elaborate, ki jiih potrebuje OLO a.l[ pa tud; višji organi. Ker je marsikakšno tako delo vezano na rok. morajo uslužbenci OLO na doti črne občine priti hitro, de. še pravočas. no opravijo potrebno delo. Teikšne vožnje stanejo, poteg tega pa se izgublja čas. Vse to povzroča, dia se upravno kolo vrti poča.sneje In da so natege pozneje opravljene kot bi morate biti. Ne smemo pa pozabiti, da sta dve glavni načeti za delovanje uorave ekspeditlvnost In ekonomičnost. Ce danes naša uprava še ni takšna kot bi moraia biti, gre precej na račun njenih slabosti to, da se zaradi reorganizacij, ki pa so bile nujne v procesu našega družbenega razvoja, ni mogla uste.Vti. Pomanjkljivo je tudi to, da še nimamo obče-up ravnega postopka, ki bj dol trdnejšo podlogo za enotno delovanje v&sh upravnih organov. Kakor pa smo Imeli priliko slišati oh priliki zadnjega zasedanja zvezne Ljudrke skurpščinc, je tudj ta osnutek že pripravljen Ln bo sprejet na dnevni red višjo strokovno izobrazbo je 21.8 % uslužbencev. Ta sestav strokovnih uslužbencev pri okraju pa odgovarja v glavnem potrebam, ki jih ima okraj. Z malimi izjemami, ki bi jih biilo treba izpopolniti, razpolaga danes okraj v glavnem s strokovnim kadrom. Nočem pe s tem reči, da Imamo zadosti strokov nega kadra. Strokovni uslužbenci nam manjkajo v Finančni inšpekciji, v Zavodu za plan, v Prosvetni inšpekciji, v Tajništvu za komunalne zadeve, v Uradu za regulacijo, v zdravstvu itd. Toda te številke so vendar te take, da v glavnem ne predstavljajo resnejšo oviro za nemoteno delo OLO. Prj Okrajnem ljudskem odboru je zaposlenih 353 uslužbencev, od tega 300 rednih, 24 honorarnih ln 29 tehničnega osobja. Te številke nam pokažejo, da ima Okrajnj ljudski odbor razmeroma še močan upravni aparat. Ta aparat pa ni mogoče zmanjšati, ker mora vsestransko pomagati občinskim upravnim organom, po drugi strani pa ima okraj danes še vendarle precej zadev v svoji pristojnosti. To nam kaže, da smo v današnji fazi šele komaj na polovici poti pri izgrajevanju novega komunalnega sistema. Končna smer mora biti ta, da se okrajni aparat zmanjša, toda to bo možno le vzporedno z izpopolnjevanjem strokovnega aparata na občinah. Dokler pa nimamo na vseh upravnih področjih na občini dovolj strokovnih uslužbencev, hi bilo škodljivo zmanjšati upravni aparat okraja. Ko bodo občine same od sebe in brez podpore okraja zmožne popolnoma same izvrševati tiste funkcije, katere jim je dal v pristojnost novi komunalni sistem, potem se bo okrajni aparat lahko zmanjšal in bo okraj predstavljal dejansko le vlogo koordinatorja med porameznimi samoupravnim! občinami. Od vseh okrajnih uslužbencev šem MLO pa je prejemalo dopolnilne plače le 159 uslužbencev, Prejete dopolnilne plače po stanju 1. apnila znašajo 678.600 dinarjev. Dopolnilne plače so se torej zvišale. Poleg tega eo uslužbenci prejeli od 1. septembra do 1. marca t. 1. za 2,450.680 dinarjev nagrad za opravljeno izredno delo. Te nagrade je prejelo 509 uslužbencev (nekateri uslužbenci tudi večkrat). V nekaterih organizacijskih enotah je delo takšne narave, da morajo uslužbenci delati tudi v izrednem popoldanskem času. Tako je odrejeno stalno izredno delo v Zavodu za plan. Kljub temu, da so uslužbenci za svojo prizadevnost in Izredno delo, ki so ga opravili, prejeli nagrade, vendar želijo, da bi se izredno deilo ukinilo, ker so od stalnega dela že precej utrujeni. Izredno delo pa je seveda potrebno, ker ima Zavod ta plan zasedenih polovico delovnih mest. Trudili sonc se tudi, da hi izposlovali popravo nazivov nekaterih uslužbencev, ki so bili po njihovem mnenju pri prevedbi leta 1952 slabo prevedeni. Tukaj nismo imeli kdove kakšnega uspeha, ker je Državni sekretariat za splošno upravo in proračun veliko večino odločb, k; smo jih poslali v popravo, zavrnil. Na splošno pa moram reči, da se uslužbenci pri Okrajnem ljudskem odboru pač ne morejo pritoževati, ker je v okviru možnosti podana potrebna skrb za njihove materialne pogoje. V letošnjem letu so proračunska sredstva zelo omejena, to se pravi, da bo potrebno podvzeti ukrepe in posvetiti precej pož-nje štednji. Ekonomičnost jo eno izmed glavnih načel do-bre uprave. To se pravi, da mora uprava funkcionirati z najmanjšimi sredstvi, ali z drugimi besedami, z določenimi sredstvi mora doseči čimbolj ši uspeh. Treba bo štediti pri materialnih in pri osebnih izdatkih. V zvezi s tem opozarjam načelnike tajništev, da morajo biti zelo kritični pri odrejanju službenih voženj, izrednega delovnega časa itd. Treba bo tudi pregledati še enkrat vse pogodbe o honorarnih zaposlitvah in določiti reke, do* katerih morajo biti ta honorarna dela dokončana. Na ta način bomo zmanjšati tudi število honorarnih uslužbencev in s tem seveda tudi proračunske izdatke. Ob koncu bi na kratko še poročal o stroških sej svetov ln komisij Okrajnega ljudskega odbora ter sej OLO in občinskih ljudrkih odborov. Odbornikom se za seje ljudskega odbora Izplačujejo sejnine v znesku 300 din za sejo. Od 1. septembra do 1. marca je imel Okrajni ljudski odbor 5 sej (všteta ni prva seja v juliju 1955, na kateri se je Okrajni ljudski odbor konstituirali). Na petih sejah je bilo navzočih 482 odbornikov, ki so prejeti skupaj za prevozne stroške, po-vračite za izgubo zaslužka, dnevnice in sejnine 277.942 dinarjev. Povprečno so torej prišli stro-Hti na enega udeleženca 576 din. Sej svetov OLO je bilo 57. Na sejah svetov je bilo navzočih 1050 članov. Navzočim članom je bilo izplačanih za dnevnice, prevozne stroške, povračilo izgube zaslužka in za sejnine skupaj 516.140 dinarjev. Povprečno na enega udeleženca 491 din. Komisije so imele 303 seje. Na sejah je bilo navzočih 1873 članov komisij. Izplačano je bilo za iste stroške, kot za seje sve- tov, skupaj 848.700 dinarjev. Povprečno na enega udeleženca torej 453 din. Od septembra do 1. marca t. 1. so znašali stroški za seje ljudskega odbora, za seje svetov in za seje komisij skupno 1,612.782 dinarjev. Torej za pol leta znašajo stroški nekaj nad 1 in pol milijona dinarjev. Ce upoštevamo, da padejo v drugo polovico leta dopusti in se bo število sej svetov in komisij zmanjšalo, lahko računamo, da ti stroški ne bodo letno znašali 3 milijone din. Občinski ljudski odbori so imeli v istem razdobju 117 sej. Na teh sejah je bilo navzočih 3235 odbornikov. Stroški $0 znašali 1,007.914 dinarjev. Povprečno na enega udeleženca 311 dinarjev. Sveti občinskih ljudskih odborov so imeti 492 sej. N,a teh sejah je bilo navzočih 3892 členov. Stroški so znašati skupaj 1,027.266 dinarjev. Povprečno na enega udeleženca 264 dinarjev. Občinske komisije so imela 407 sej, na katerih je bilo navzočih 2246 članov. Stroški e0 znašati skupno 546.271 dinarjev. Povprečno na enega udeleženca znašajo stroški 243 dinarjev. Stroški za sejnine občinskih ljudskih odborov, za svete ih komisije so znašali sfcupn0 2,581.451 dinarjev. 'Za celo lete znašajo približno ti stroški ni*! ne 5 milijonov dinarjev. Skupni stroški za seje občih' skih in Okrajnega ljudskega odbora ter za njihove svete i11 komisije znašajo za pol te1*8 4,224.233 dinarjev. kot eden izmed prioritetnih za- prejema dopolnilne plače 199 PREDPISI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA, SPREJETI NA 7. SEJI, dne 13, APRILA 1956 Na osnovi 1. odstavka 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/52) v zvezi s 1. in 3, členom zakona o sipremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Ur list FLRJ, štev. 58/55) izdaja Okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu 7. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 13. aprila 1956 kotlov. Odlok o prepovedi predelave odkupljenega ln zbranega mleka na območju okraja Ljubljana. 1. čle n Prepoveduje se vsem gospodarskim organizacijam, kj odkupujejo in zbirajo mleko, ne glede na njihovo sedanjo dejavnost, kakršnakoli predelava mleka v mlečne proizvode, če ne dobijo dovoljenja za prele-lavo mleka od pristojnega organa, določenega g tem odlokom. 2. člen Dovoljenje za predelavo mleka Iz 1. člena tega odloka sme izdajati izključno le Okrajna zadružna zveza, kateri se poveri tudi nadzor nad izvajanjem določil tega odloka. 3. člen V primeru kršitve določil tega odloka se kaznujeta odgovorna oseba v gospodarski organizaciji in gospodarska organizacija z denarno kaznijo do 50C0 din. Kazni po tem odloku izreka odnik za prekrške pristojnega" občinskega ljudskega odbora, 4. člen Ta odlok stopi v veljavo z I uslužbencev. V avgustu pri biv- i dnem objave v »Glasniku« OLO Ljubljana, uporablja pa se od dneva, ko prične poslovati »Ljubljanska mlekarna« v novih mlekarskih objektih. Predsednik OLO: dr. Marijan Dennastia L r. Na osnovi 2. odst. 15., 15. točke 64, in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19/52) v zvezi s predpisi uredbe o mrliški pregledni službi (Ur. list LRS, št. 11/48) izdaja Okrajni ljudski odbor Ljubljana Po Sklepu 7. skuipne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 13. apr. t. 1. Odlok o opravljanju mrliške pregledne službe v okraju Ljubljana. 1. člen Zaradi uspešnega opravljanja mrliške pregledne službe in v namenu, da ta ne ugotavlja samo nastopa smrti in mrtvorojenosti, ampak tud.i vzroke in neposredne povode smrti jn da izdaja tudi druge v interesu javne zdravstvene službe potrebne ukrepe, opravljajo v okraju Ljubljana službo mrliških preglednikov samo zdravniki. 2. člen Mrliška pregledna služba sipa-da. v pristojnost občinskih ljudskih odborov; opravljajo jo po mdliškiih preglednikih - zdravnikih jn pod neposrednim nadzorstvom za zdravstvo pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, ki v svojem zdravstvenem domu odroma postaji določi enega ali več miiiZIkiih preglednikov. 3. člen Sredstva za izplačevanje h°' norarjev mrliškim pregledni' kom - zdravnikom zagotavljaj0 obči neki ljudski odbori. 4. člen Zdravniku pripada za mridSk* pregled honorar, ki ga dotoči občinski ljudski odbor ter P0' vročilo prevoznih stroškov. , Honorar za mrliški preglC” se določi v višini najmanj 5™ dinarjev. 5. člen Ta odlok velja od 1. mn)9 1956 in je do tedaj treba scd°' nj ilm mrliškim pregledu ikon1' laikom odpovedati pogodbe119 razmerja. Predsednik OLO: dr. Marijan Dennastia 1- “ Na osnovi 15. točke 64. v zv°* s 107, členom zakona o okraj1111 ljudskih odborih (Ur. list ’ St. 19/52) izdaja Okrajni ljud^j odbor Ljubljana po predlo®*; Sveta za gospodarstvo in P sklepu 7. skupine seje okrajn®* zbora in zbora proizvajalcev dne 13. aprila 1956 Odločbo j o ustanovitvi Sklada za po.eP Sevanje turizma. I. v Pri Turistični konferenci ^ okraju Ljubljana sc usta.n^u tafW Sklad za pospeševanje llu“'j), (v nadaljnjem besedilu: SWa Sklad zbira sredstva J)9 speševanjc in razvoj turizma • območj u okirajn. II. Sklad je pravna oseb: ra- od' Sklad upravlja uprav«! glasnik STRAN 123 bor, ki ga sestavila a 7 članov. V upravni odbor imenujejo: Turistična konferenca 3 člane; Svet za gospodarstvo OLO L>uibljana 2 člana; Svet za kulturo OLO Ljubljana 1 člana; Okrajna gostinska zbornica 1 člana IV. V sklad se stekajo sredstva *2 občinskih turističnih taks, iz Notacij, .ki jih dajejo OLO Ljub- liana in občinski ljudski odbori na območju okraja Ljubljana, kakor tudii gospodarske organi-^cije in ustanove. T V' Ta odločba stopi v veljavo z dn<>m objave v »Glasniku« OLO L>ubljana. Predsednik OLO: dr. Marijan Dermastia 1. r. ^a osnovi 6. točke 64. in 107. el&na zakona o okrajnih ljudeh odborih (Ur. liist LRS, št. , ,52) v zvezi s 6. členom za-^ha o socialnih zavodih (Ur. LRS, št. 26/54) izdaja Okr. Jud. odbor Ljubljana po pred-°8u Svota za delovna razmerja sooialno varstvo in po sklepu ‘ skupne seje okrajnega zbora n zbora proizvajalcev z dne 13. aprila 1956 Odločbo * Ustanovitvi Zavoda za posre-"0VaJijc zaposlitve' invalidnih jn 2ugji, oseb, ki gz posebnih Nravstvenih, družinskih ali dru-kJh razlogov ne morejo btti zameno v rednem delovnem razmerju. Zavod za posredovanje zapo-sutve invalidnih in drugih oseb, 7* iz posebmih zdravstvenih, Nižinskih ali drugih razlogov ®e biorejo biti zaposlene v red-una delovnem razmerju, je fi-abčn0 samostojni zavod socialna značaja. ^edež zavoda Je v Ljubljani. v IL r-avod nudli invalidnim in rug;m osebam, ki iz posebnih ^Nravstvenih, družinskih ali ^Ugih razlogov ne morejo bit; /"^'Slene v rednem delovnem z a °vnem razmerju potrebno ^boslitev po njihovih močeh j,0 sPoeobnostih s tem, da jim t rdravnitki presoji posreduje ^ Uieitio zaposlitev v zavodu ta>neincW, ki začasno niso v t'i i,V!nem razmerju (Uradni list H SL 5/56). X IV. krije svoje izdatke z k*. ** dohodki v odcviru vsa-v 81 Proračuna. * g °d ima pravico gospodariti Oi^.g,^(jonskimi osnovnimi in *>ila sredstvi, ki so mu uobrena po sklopu uprav-Nov6 u^bora Biroja za posrečit dela v Ljubljani v smi-ju ll‘Pa Svota za zdravstvo *kt|| laJno politiko LRS v Ljuto- Zndfle 24- marCa 1956• M- jI,3 iz finančnih sredstev 8a sklada kot delovne L at '‘S oskrbninah in ostalih Y ‘ Bj. začasno nezaposlenim *4ub]j U j?a posredovanje dela ’nieni »klad je naložen pri Komunalni banki v Ljubljani Štev. tekočega računa 60-KB-2-333/29. V. ' Zavod Ima sledeče sklade: a) Sklad za nagrade delavcev in uslužbencev. b) Skled za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev. VI. Zavod upravlja: a) Upravni odbor, ki ima 11 članov. Člane upravnega odbora imenuje OLO Ljubljana kot ustanovitelj zavoda po predlogu delovnega kolektiva zavoda izmed članov delovnega kolektiva in izmed drugih državljanov po predpisih 11. jn 12. člena zakona o socialnih zavodih. V upravnem odboru sme biti največ tretjina zastopnikov delovnega kolektiva. b) Upravnik zavoda, ki ga imenuje po zaslišanju upravnega odbora OLO Ljubljana kot ustanovitelj zavoda. VII. Za vse zadeve zavoda je pristojen Biro za posredovanje dela pri OLO Ljubljana. Predsednik OLO: dr. Marijan Dermastja 1. r. Na osnovi 2. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. 1. FLRJ, št. 51/53) na pobudo interesentov in po predlogu Sveta za gospodarstvo izdaja OLO Ljubljana po sklepu 7, skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 13. aprila 1956 Odločbo o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda pod imenom: Zavod za organizacijo poslovanja gospodarskih organizacij. I. Zaradi pospeševanja finančnega in knjigovodskega poslovanja v gospodarski h, zadružnih in družbenih organizacijah ter zavodih kot javne službe iz področja knjigovodskih dejavnosti, se ustanavlja ■ za območje okraja Ljubljana finančno samostojni zavod pod imenom: »Zavod za organizacijo poslovanja gospodarskih organizacij.« Sedež zavoda je v Ljubljani, Parmova ulica 22. Zavod je pravna oseba. IL Zavod ima naslednje naloge: — opravlja razne knjigovod-stvene posle In posle vodenja poslovnih knjig za gospodarske organizacije po njihovem naročilu; — opravlja vodenje knjigo- vodstva in razna knjigovodska knjiženja gospodarskih organizacij po naročilu okrajnega in občinskih ljudskih odborov; — daje gospodarskim organizacijam neposredno strokovno pomoč za izboljšanje knjigovodske službe, za določevanje in razvrstite, delovnih mest ter izdelovanje ekonomskih analiz; — pospešuje koordinacijo dela v podjetjih in med podjetji. Pri svojem delu sodeluje zavod s pristojnimi državnimi organi, gospodarskimi organizacijami in zavodi, III. Izdatke za izvrševanje danih nalog krije zavod iz dohodkov za naročena dela, izkazano strokovno pomoč, opravljene storitve prispevkov organizacij, ki se zanimajo za delo zavoda ter iz dotacij OLO Ljubljana kot ustanovitelja zavoda. IV. Zavod ima sledeče sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev; b) sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila. V. Zavod upravlja kolektiven organ, ki šteje 5 do 7 članov. Delovni kolektiv izvoli največ tretjino členov, dve tretjini pa .menuje ustanovitelj zavoda. VI. Predstojnik zavoda vodi neposredno poslovanje zavoda in je odgovoren za izvršitev predračuna dohodkov jn izdatkov. -Postavlja uslužbence, sprejema na delo delavce in izdaja odločbe v njihovih delovnih razmerjih. Predstojnik zavoda je po svojem položaju član kolektivnega organa, ne more pa biti predsednik kolektivnega organa. Predstojnika zavoda postavlja in razrešuje OLO Ljubljana. VII. Plače uslužbencev se določijo po predpisih o plačah in o napredovanju uslužbencev državnih organov, plače delavcev pa se določijo po predpisih o plačah delavcev, zaposlenih pri državnih uradih in zavodih. VIII. Za naloge in ostale zadeve zavoda je prislinjen Svet za gospodarstvo OLO Ljubljana. I. Zavod se mora priglasiti za vpis v register finančno samostojnih zavodov pri pristojnem, občinskem ljudskem odboru v roku 15 dni po prejemu odločbe. Predsednik OLO: dr. Marijan Dermastia 1. r. Občinski ljudski odbori ODLOKI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Na podlagi zakona o pristojnosti občinskih jn okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34/55), 29. čl. Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ, št. 29/54) in 23. člena statuta občine Ljubljana - Šiška, izdaja občinski ljudski odbor Ljubljana - Šiška na 8. seji dne 30, marca 1956 naslednji Odlok o hišnem redu 1. člen Ta odlok velja na območju občine Ljubljana - Šiška za vse hiše, ki imajo vsaj eno stanovanje, ne glede na to ali jih upravlja hišni svet ald neposredno hišni lastnik. 2. člen Uživalec, ki mu je bilo stanovanje pravnomočno dodeljeno, mora skleniti stanovanjsko pogodbo v pismeni obliki s hišnim svetom oziroma s hišnim lastnikom. Stanovanjsko pogodbo je treba skleniti najpozneje v 15 dneh od dneva pravnomočnosti dodetitvene odločbe. Ob vselitvi sc z zapisnikom ugotovi stanje dodeljenih stanovanjskih prostorov. 3. člen Uživalec sianovanja mora ob izselitvi izročiti stanovanjske prostore v takem stanju, kot jih je prevzel, upoštevaje normalno obrabo. Ob izselitvi mora izročiti hišnemu svetu oziroma hišnemu lastniku ključe stanovanja, vežnih vrat in ostalih prostorov, morebitne izgubljene ključe pa nadomestiti. Ob izselitvi se z zapisnikom ugotovi stenje izpraznjenih stanovanjskih prostorov. 4. člen Skupni prostori (dvorišče, odprto kleti,. stopnišča, . hodniki, podstreha, pralnica 1 Ud.) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem. Cas, način uporabe in čiščenja teh prostorov določi hišni svet oziroma hišni lastnik. 5. člen Uživalec stanovanja smo sprejeti podnajemnika oziroma oddati del sianovanja v podnajem le s privolitvijo hišnega sveta oziroma hišnega lastnika. 6. 'člen Uživalec stanovanja je dolžan: 1. vzdrževati stanovanjske prostore v rabnem stanju; 2. paziti na red in snago v stanovanju in skupnih prostorih; 3. vesti se tako, da ne moti miru in počitka stanovalcev, posebno od 22. do 6. ure; 4. takoj naznaniti hišnemu svetu oziroma hišnemu lastniku pomanjkljivosti in okvare v stanovanju oziroma v hiši; 5. skrbeti, da se ne okvarijo vodovodne, električne in ogrevalne naprave; 6. plačati najemnino do vsakega 5. v mesecu vnaprej, če ni s pogodbo drugače določeno; 7. pri dovozu kuriva ali česa drugega, takoj očistiti pločnik ali druge prostore; 8. redno zračiti stanovanjske prostore. 7. člen Uživalec stanovanja mora na lastne stroške: 1. uničiti mrčes, če se pojav!; 2. dati očistiti štedilnik vsak mesec, peč pa Po potrobi; 3. poskrbeti za mala popravila kot n. pr. za popravilo električnih varovalk, vodovodnih tesnil v pipah, poškodovanih ključavnic in ključev, zvoncev na vratih, pečnic v pečeh in štedilnikih, kurilnih in pepelnih vratič, rešetk, štedilniških plošč, tesnilk v straniščnih rezervoarjih, straniščnih desk, razbitih slekel, električnih stikal in po-dbbrio; 4. raz.kuševati stranišča brez vodnega spiranja s primernimi razk uše v a 1 niroi sre d stv i; 5. odpraviti vse okvare, ki jih je povzročil hote ali Iz malomarnosti; 6. pobeliti stanovanjske prostore. 8. člen Za škodo, ki jo povzročijo družinski člani uživalca, njeg-govi podnajemniki ali obiskovalci, odgovarja uživalec stanovanja. 9. člen Uživalci stanovanj ne smejo v stanovanju ali skupnih prostorih storiti kakršnegakoli dejanja, ki bj utegnil povzročiti škodo ali pa motil mirno sožitje med stanovalci. Prepovedano je zlasti: 1. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, kj niso za to določeni; 2. uporabljati stroje ali naprave, ki povzročajo prekomeren hrup alj ropot; 3. Igrati na dvorišču igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali ki bi povzročile škodo v stanovanjih, na poslopju ali nasadih; 4. metati odpadke, pljuvati na tla ali drugače ponesnažiti poslopje; 5. jztepavati preproge ali druge predmete, odlagati pepel ali druge odpadke na mestih, ki niso za to določena; 6. prati in sušiti perilo v stanovanju, če je na razpolago prostor za sušenje perila, kjer pa tega prostora nl, se sme uporabljati samo tiste prostore, ki jih določi hišni svet oziroma hišni lastnik; 7. metati odpadke Iz gospodinjstev ali druge predmete v straniščne in vodovodne školjke ali odtočne ccvt in kanale; 8. zamazati ali kakorkoli poškodovati poslopje s pisanjem ali pritrjevanjem objav jn letakov na mestih, kj niso za to določena; 9. zastavljati veže, hodnike, stopnišča al| dvorišča s kakršnimikoli predmeti, postavljati kolc-a ali otroške vozičke izven določenega mesta; 10. prekomerno močiti tla v stanovanju in pomivati ali prebarvati parkete; 11. puščati vežna ali vrtna vrata odklenjena, poleti od 21. do 5., pozimi pa od 20. do 6. ure. 12. po nepotrebnem točiti vodo ali v skupnih prostorih pustiti prižgano luč; 13. postavljati na okna nezavarovane posode za cvetlice ali jih namestiti tako, da odteka voda po zidu; 14. rediti živali brez odobritve hišnega sveta ali hišnega lastnika; 15. pred pročeljem zgradbe zlagati drva in jih naslanjati na zid; 16. spreminjati namen stanovanjskih prostorov brez odobritve pristojnega oblastva. 10. člen Hišni svet oziroma hišnj lastnik mora vzdrževati stanovanjsko zgradbo z vsemi napravami v rabnem stanju. Hišni svet oziroma hišni lastnik lahko pregleda Po potrebi stanovanjske in skupne prostore v navzočnosti uživalca. 11. člen Spore, ki nastanejo zaradi dolžnosti vzdrževanja ali popravljanja stanovanj aV stanovanjskega poslopja, ki ga upravlja hišni svet, rešuje poravnalni svet sveta stanovanjske skupnosti. 12. člen V hiši, kjer stanuje 1° ati več uživalcev in če dopuščajo dohodki jz najemnin, se lahko nastavi hišnik. Kjer ni hišnika, opravljajo hišniške posle stanovalci po dogovoru s hišnim svetom oziroma hišnim lastnikom in po določenem vrstnem redu. Hišnik se lahko nastavi za več hiš. Hišnik je dolžan: 1. vsak dan pomesti pločnik in ga pozimi do 6. ure zjutraj očistiti snega, ob poledicah ga posipati ter prav tako očistiti vse prehode do hiše;- - STRAN 124 GLASNIK 2. vsak dan pomesti stopnišče, veže in ykupne hodnike ter jih po potrebi tudi poribati; 3. vsak dan očistiti dvorišče; 4. pomiti enkrat na mesec okna na stopniščih in skupnih hodnikih; 5. ob določenih urah raklepati vežna ali vrtna vrata ter prižigati m ugašati skupne luči; 6. opozarjati hišni svet na napake in okvare na hiš; ter predlagati potrebna popravila; 7. vse hišne naprave zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom, vlago ati požarom ter jih vsaj" enkrat na mesec pregledati; 8. ravnati se po navodilih hišnega sveta v skladu s tem odlokom in drugimi zakonitimi predpisi. 13 .člen Kršitve določb tega odloka se kaznujejo kot prekrški z denarno kaznijo do 3000 din, če za kršitve ni zagrožena strožja kazen po drugih predpisih. 14. člen Ta odlok mora biti obešen na vidnem mestu v vsaki hiši, ki ima vsaj eno stanovanje. 15. člen Ta odlok velja od dneva oto-jave v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik ObLO: Jenko Marjan 1. r. OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD Na podlagi 8. in 10. člena statuta Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Bežigrad in 29. člena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ, št. 13/54) ter v zvezi z Odlokom o začasnem finansiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 57/55) je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljana - Bežigrad na 6. redni seji dne 23. februarja 1956 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov občinskega ljudskega »dl>ora Ljubljana - Bežigrad v 1. tromesečju 1956, sprejetem na seji Občiu-ekega odbora dne 23. dec. 1955. Prečiščeno besedilo odtoka se v c el o1 ti glasi takole: 1. člen Dokler Občinski ljudski odbor Ljubljena - Bežigrad ne bo sprejel družbenega plazi a na in proračuna za leto 1956, se bodo predvideli krediti za osebne izdatke za tiste uslužbence, ki so bili na plačilnih seznamih za mesec december 1955, za novo sprejete uslužbence pa le po predhodni pritrditvi republiškega Izvršnega sveta. Materialni izdatki občinskega ljudskega odbora se predvidijo v višin; 50% od potrošnje v času september — december 1955. Za večjo potrošnjo je potrebna odobritev republiškega Izvršnega sveta. Krediti za materialne izdatke ustanov in zavodov sc planirajo do višine izvršenih izdatkov v I. tromesečju 1955. Za ustanove in zavode, ki so ustanovljeni ali reorganizirani po 31. marcu 1955, dotoči višino materialnih izdatkov proračunska komisija občinskega ljud-ekega odbora. Negospodarske Investicije se v planu začasnega finansiranja ne predvidijo. 2. člen Za kritje izdatkov v I. tromesečju 1956 sftužrijo lastni do-1 hodki občinskega ljudskega odbora. V kolikor po obračunu lastni dohodki ne bodo zadoščali za kritje izvršenih izdatkov, bo občinski ljudski odbor knil presežek izdatkov nad dohodki s kreditom pri Komunalni banki 2. 3. člen Dohodki in izdatki po tom Odtoku so sestavni del proračun* Občinskega ljudskega odbora za leto 1956. 4. člen Ta odtok velja od 1. januarja 1956. Predsednik Občanskega ljudskega odbora: Franc Drobež 1. r. OBČINA DOMŽALE Na podlagi 12., 50. in 78. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-83-Š2) v zvezi z Zakonom o stanovanjskem prispevku (Ur. 1. FLRJ št. 57-55) izdaja Občinski ljudski odbor Domžale na podlag: sklepa VIL seje z dne 23. marca 1956. Odlok o ustanovitvi kreditnega sklada ea zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Domžale 1. Ustanovi se kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš na območju občine Domžale s sedežem v Domžalah. 2. Po tem odloku se dovoljuje iz Kreditnega sklada posojila za zidanje, dozidavo ali dovršitev novih, oziroma popravila obstoječih stanovanjskih hiš, stanovanjskim zadrugam, gospodarskim organizacijam, stanovanjskim skupnostim, zavodom, pooblaščenim organom ter državljanom, kj se na njihove prejemke plačuje stanovanjski prispevek. 3. Kreditni sklad upravlja npr. odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor. 4. V kreditni sklad se stekajo sredstva, ki jih določa Zakon o stanovanjskem prispevku in družbeni piaoi občinskega ljudskega odbora in drugi obvezni predpisi, zlasti pa: , 1) obresti in odplačila od po- sojil, dovoljenih iz sklada; 2) vplačila federacije, ljudske republike in ostalih politično -teritorialnih enot Iz proračunskih in drugih sredstev, ki so določena za stanovanjsko izgradnjo; 3) sredstva skladov za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij v višini, ki jo določi delavski »vet; 4) posojila iz republiškega kreditnega sklade za kreditiranje stanovanjske izgradnje; 5) posojila, ki jih dajejo gospodarske organizacije skladu iz sredstev svojega sklada za samostojno razpolaganje; 6) sredstva danih posojil, ki so bila razpisana za kreditiranje stanovanjske izgradnje; 7) hranilne vloge, ki jih plačujejo državljani na osnovi posebne pogodbe v sklad; 8) vložena denarna sredstva stanovanjskih zadrug in 9) druga sredstva, ki jih po posebnih dočočtiih občtnki ljudski odbor Domžale plačuje v »klad. 5. Sredstva sklada se nalagajo na poseben račun pri Komunalni banki v Domžalah, ki izvršuje proračun občinskega ljudskega odbora. 6. Pravila Kreditnega &.-c.ada sprejme upravni odbor in jih potrdi občinski ljud-iki odbor Domžale. 7. Kreditni sklad mora Imeti rezervo, ki se določi e pravili sklada. 8. Ta odtok začne veljati s 1. januarjem 1956. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Avbelj Franc s. r. Enake odloke so sprejeli Občinski ljudski odbori Ljubljana-Črnuče na 7. seji, dne 28. febr. 1956, Moravče na 6. seji, dne H. marca 1956, Vrhnika na 6. seji, dne 27. januarja 1956 in Litija na 7. seji, dne 1. febr. 1956. OBČINA LJUBLJANA-Vič Na podlagi 2. odstavka 3. člena uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega lj-udskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 17-101/53) in 2. točke 24. člena statuta občine z dne 18. 8. 1955 je Občinski ljudski odbor Ljubljana—Vič na 7. rediti sej; dne 23. 3. 1956 sprejel Odlok o postopku pri prodaji stanovanjskih Hiš i* splošnega ljudskega premoženja 1. člen Enostanovanjske in dvostanovanjske hiše se prodajajo iz splošnega ljudskega premoženja v območju Občine Ljubljana— Vič praviloma na javni dražbi, ki se opravi po določbah tega odloka. 2. člen Vse potrebno za prodajo hiš na javni dražbi pripravi posebna komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor. Komisija itna predsednika in 6 članov. Predsednik komisije mora biti odbornik OBLO. 3. člen Komisija Po 2. členu določi, katere stanovanjske hiše iz splošnega ljudskega premoženja $e prodajo, ugotovi njihovo prometno vrednost oziroma izklicno ceno za dražbo, razpiše dražbo in določi dražbene pogoje. Na eu| dražbi sc lahko proda ena hiša ali več hiš skupaj. 4. člen Izklicna cena je enaka prometni vrednosti. Komisija ugotovi prometno vrednost na licu mesta. Pri ugotavljanju prometne vrednosti hiše, se upošteva vrednost vgrajenega materiala, stanje hiše, bremena, ki so na hiši in pravice tretjih oseb, višina investicij, ki bi bile potrebne za popravila, in cene za podobne hiše, ki se prodajajo v kraj-u iz proste roke. Ko komisija ugotovi in pripravi, kar je treba za prodajo hiš in dražbo, razpiše javno dražbo. 5. člen Dražba se razpiše tako, da preteče med dnem razglasitve in dnem dražbe najmanj 15 dni. Dražba se razglasi na krajevno običajem način, na občinski deski ter najmanj v enem dnevniku. 6. člen Oglas o razglasitvi javne dražbe mora vsebovati: 1. kraj, dan in uro začetka dražbe; 2. označbo hiše (utica In številka) z zemljiško-knjižnimi podatki (št parcele, št, vložka, k. o. in Izmera); 3. izklicno ceno; 4. višino kavcije, ki jo mora dati ponudnik; 5. način plačila kupnine. Stanovalci hiše se morajo o dražbi obvestiti, tako, da sc jim najmanj 8 dni pred dražbo pošlje oglas o dražbi. 7. člen Vsakdo, ki se namerava udeležiti javne dražbe kot ponudnik, mora plačati kavcijo pr| Komunalni banki — podružnica 5 v Ljubljani v višini 10 odstotkov izklicne cene ter predložiti o tem potrdilo Komunalne banice dražbeni komisiji vsaj 1 uro pred začetkom dražbe. 1 uro pred začetkom dražbe se lahko vplača kavcija v gotovini v roke predsednika dražbene komisije. Ponudniku, čigar ponudba ni bila sprejeta, se takoj vrne potrdilo Komunalne banice oziroma vplačani znesek. 8. člen Javno dražbo samo opravi posebna dražbena komisija treh članov, ki jo imenuje občinski ljudski odbor in v kateri morata biti dva člana iz komisije po 2. členu. 9. člen Dražba se ne more začeti, če ni vsaj dveh ponudnikov za dražbo. Ce se dražba ne more opraviti, ker ni ponudnikov ali iz drugih razlogov, se razpiše ponovna dražba. Tudi pri ponovni dražbi mora preteči 15 dni med razglasom in dnem dražbe. Ce se tudi ponovna dražba ne more opraviti, odloči občinski ljudski odbor na seji, ali naj sc hiša proda izven dražbe, določi naanižjo ceno in način, kako se prodaja opravi. Predajo opravi družbena komisija. 10. člen Javna dražba sc začne in opravi tako, da predsednik dražbene komisije ali njegov namestnik objavi *ob pričetku dražbe, katere hiše se bodo na dražbi prodajale. Nato objavi predsednik ali njegov namestnik izklicno ceno za hišo, ki je prva na seznamu in pozove navzoče, naj stavijo ponudbe. Kadar na trikratni poziv ne stavi nihče boljše ponudbe, se prizna hiša najboljšemu ponudniku pod pogojem, da stanovalec hiše ne bo stavil enake ali ugodnejše ponudbe. Ce je stanovalec hiše na dražbi navzoč, se mu ustno objavi, da mora v 24 urah podati enako ali boljšo ponudbo, kakor najboljši ponudnik, sicer se bo hiša prodala najboljšemu ponudniku. Najboljši ponudnik ostane na svojo ponudbo obvezan, dokler se hiša ne prizna stanovalcu, 11. Člen O javni dražbi se piše zapisnik, ki mora za vsako hišo vsebovati: a) potek dražbe; b) ponudnike, kakor sl sledijo; c) najboljšega ponudnika; č) poz.iv navzočemu stanovalcu hiše, d.a stavi svojo ponudbo v določenem roku in rok, ki se mu zato določi ter pravne posledice prekoračitve roka. Ce stanovalec hiše na dražbi ni navzoč, kar se ugotovi v zapisniku, se mu mora poslati pismeno obvestilo z vročilnico. Obvestilo mora vsebovati: znesek najboljše ponudbe in poziv, da mora slaviti enako ugodno ponudbo, kakor najboljši ponudnik ali pa boljšo ponudbo v roku 48 ur od prejema obvestila, ker se bo sicer hiša prizna- la najboljšemu ponudniku. V vročilnici o tem obvestilu s« mora navesti dan jn uro, ko j* najemnik obvestilo prejel. 12. člen Ce stava stanovalec hiše komisiji iz 2. Člena pismeno ali ustno na zapisnik, ki ga komisija s stanovalcem sestavi, v določenem roku, enako ugodno ali boljšo poaiudibo, kakor najboljši ponudnik, napravi komisija v imenu občinskega ljudskega odbora kot zastopnik splošnegs ljudskega premoženja s stanovalcem kupno pogodbo za kupljeno hišo. Ce preteče rok, v katerem hi moral stanovalec hiše dati po* nudbo iz prejšnjega odstavka« brezuspešno, se sklene kupna pogodba z najboljšim ponudnikom. Kupna pogodba z najboljšim ponudnikom ali stanovalcem ‘hiše mora vsebovati zlasti: a) nepremičnino, na kateri hiša stoji, z označbo parcelo« številke in k. o.; b) izmero parcele, ki se kupcu prepušča v brezplačno uporabo; c) ceno, za katero se hiš« proda in d) izredno dovolitev prenesi lastninske pravice do hiše n« kupca ter zaznambo pravice do uporabo zemljišča, na katerei3 stoji hiša In ustreznih vpisov v zemljiški knjigi. V kupni pogodbi se mora natančno popisati način, kako poravna kupnina. Natančno s« morajo tuda navesti posledic«« ki nastopijo zaradi zamude plačila ali obrokov kupnine. Ce se določi kupnina v obrokih, se mona izrecno zapisat!« da kupec dovoljuje, da se hkr3' ti z vknjižbo lastninske pravic« na njegovo ime, vknjiži na hišo zastavna pravica za vso š« neplačano kupnino in še za odstotkov varščine za stroSk« izterjatve in obresti v korU* občinskega ljudskega odbora. 13. Člen Ponudnik mora plačati v s« kupnino na tekoči račun občin' skega ljudskega odbora pri Komunalni banki — podružnica ’ v Ljubljani najdalj v 14 dn«?11 po tem, ko se je sklenila kup0* pogodba. Tekoči račun občinskega skega odbora pri Komunalni banka se navede v kupni pogodbi. Ce občinski ljudsikl odbor dovoli plačevanje na obroke, morajo obroki kupnine plačevati točno po določenih rokih kakor je zapisano v pogodbi. Pri zamudi plačila vse kupone ati pri zamudi zaporedni-obrokov kupnine se ostanek vs’ kupnine ne sme takoj sodno terjevalt. V tem primeru h11 občinski ljudski odbor 1j4>'^ ati zahteva plačilo ostanka nlne, ati pa odstopi od pog°“ be. 14. člen Ta odlok začne veljati zdne*L' ko ga sprejme občinski ljud5*1 odbor. j. Ko začne veljati ta °d,(V preneha veljati odtok MLO ” mesta Ljubljane o prodaji ®’f> novanjsklh hiš Iz sklada s,. z dne 3. 12. 1954 — Tajn- 9 1086/1-54 (Uradni list LRS 51-795-54). ki je bil razširjen ^ vse območje Občine Ljubi]'-'1'3 Vič z odtokom OBLO Ljub’U na - Vič Tajn. št. 1295 z dn« decembra 1956. -. Predsednik dr. Rlefan Robato^, Izdaja Založniško P00'