IZ PLANINSKE LITERATURE SPELEOLOG, Glasilo speleološkega od- seka Planinskega društva »Željezničar«, Zagreb, XIV-XV/1966-67. Naša najstarejša speleološka revija se bori s finančnimi problemi in le s težavo dohaja čas. Po dveh letih sta zopet izšla dva nadaljna letnika v drobnem zvezku, ki je posvečen dvajsetletnici delovanja odseka in matičnega društva. Revijo že vrsto let prizadevno in trmasto ureja ing. Srečko Božičevič. O delu sekcije, njenih uspehih in težavah v dvajsetih letih je v uvodnem članku pisal urednik sam in se obenem spominjal tudi onih, ki so v odseku sodelovali in ga v začetku tudi vodili. Naslednji, članek V. Božiča, razpravlja o uporabi vrvne tehnike pri varovanju, ki je pri raziskovanju jam zelo pomembno. Isti avtor opisuje tudi 207 m globoko jamo pod Kosico v Gorskem kotaru. To je ob- močje, ki so si ga v zadnjih letih ja- marji-železničarji iz Zagreba izbrali, da ga bodo sistematično preučili. Nekaj spo- minov na začetne dni in tedne jamarske sekcije pri PD Zagreb je prispeval V. Lon- čar. Jamarji so zatem v skupini prešli k PD Železničarju in osnovali speleološki odsek, ki je šele pod tem okriljem dobro zaživel. Na kraju je poročilo o sodelo- vanju jugoslovanskih speleologov pri delu V. mednarodnega speleološkega kon- gresa, ki je bil lani v Stuttgartu. Planinci-jamarji želimo Speleologu, da bi kmalu dosegel boljše pogoje za življe- nje in razvoj. D. Novak MONOGRAFIJA O SERPAH Alpinistično odkrivanje Himalaje je isto- časno pritegnilo znanstvenike raznih strok in ved k raziskovanju himalajskega področja. Posebne ustanove, med njimi so močno vidne nemške in švicarske, so izdale že cele knjižnice o tistem delu Nepala, Butana, Pakistana, Kašmira in In- dije, kjer se je planet najviše pognal v višave. V Nemčiji izhaja obširno delo Khumbu Himal o znanstvenih izsledkih v nepalski Himalaji. V zadnjem času so izšli zvezki o favni (uničevalci insektov in glodalci, ekološke in bionomične študije o sesalcih v vzhodnem Nepalu), posebej pa šest zvezkov o šerpah. V tej mono- grafiji o šerpah je T. W. Funke objavil svoja dognanja o njihovem verskem živ- ljenju. Ugotavlja, da vera šerp izvira iz budistične religije »bon« v vzhodno- tibetanskem Khamu, ki je prvotna domo- vina šerp. Prvič so tu objavljeni njihovi religiozni teksti, ki jih uporabljajo pri kultu vegetativnih sil in gorskih božan- stev. Delo ponazarjajo številne barvne podobe. RUDOLF ROTHER Konec I. 1969 je v Munchenu umrl znani knjigarnar in založnik planinske litera- ture Rudolf Rother v 83. letu svojega živ- ljenja. L. 1920 je ustanovil svoje podjetje in v nekaj letih postal svetovni pojem dobro vpeljane in vzorno vodene pla- ninske založbe. V njegovi založbi sta za- čeli izhajati reviji »Der Bergkamerad« in »Der VVinter«, tu so izšli planinski pisa- telji svetovnega slovesa: Kugy, Blodig, Lammer, Guido Rey, Hoek, Grassler, Flaig in drugi. Njegovo podjetje ima ogromne zasluge za razširjenje vsega, kar mora znati in imeti dober alpinist, plezalec in smučar. Zanimal se je tudi za naše Alpe. Pri njem je Hellmut Schoner izdal svoj vodič »Julische Alpen« in to I. 1956. V 10 letih so pri Rotherju izšle že tri izdaje te priročne, vestno pisane knjige. Lahko rečemo, da ima založba R. Rother lepe zasluge za popularizacijo našega gor- skega sveta ne samo v Nemčiji, temveč tudi v vsej Evropi. Pri delu za 2. in 3. izdajo vodnika je prišlo tudi do sodelo- vanja med redakcijo našega lista in za- ložbo, ki jo zdaj vodi Rudolf Rother mlajši. »Še vedno menim, da je Soča najlepša reka v Evropi. Ko bi bil slikar, bi slikal julijske gorske vode.« (Dr Ju|jus Kugy, »Aus dem Leben eines Bergsteigers«) * Citate pod črto je izbral in zapisal dr. M. Potočnik.