163
Dopisi.
Iz Koruške 8. maja.*) Dnes imam odtuia pisati o dosta važnoj stvari. V Celovci imamo čitavnicu, ktera se neprenehoma lčpše razvija i utešeno napreduje. Rodoljubni udi čitavnice su se namenili, da bi slavjansku tiskarnicu napravili. K to mu bi se potrebovalo bliža 6000 goldinarjev, i dobil bi se denar tako, da bi se izdalo 240 družtvenih dolžnih listov (akcij) po 25 goldinarjev i bi se plačevalo družbenikom za složenu istimi 6 odstotkov (procent) i koliko bi čisti dobiček tiskar-nice iznesel,   bi se vsakoga lšta nčkoliko teh dolžnih
*) Da ustrežemo željam častitega gosp. pisatelja, smo dali tiskati ta dopis tako, kakor smo ga prejeli.                             Vred,
listov od družbenikov sopet nazaj kupilo. Biizo 3000 goldinarjev je uže podpisano: ustav družtva (statute) pa še ni se razglasil i glede toga družtvenoga ustava sta dve stranki, tako različnih misel, kakor noc i den.
Jedna stranka bi hotela imeti družtvo tiskarnice blizo tako-le napravljeno: Družbeniki bi izbrali izmed sebe 6 odbornikov — za vselej, za vsegda, na celo življenje — kteri bi s tiskarnicu, s denarji, s dobičkom i tako dalje ravnali po svojem. Ako bi j eden ali drugi teh odbornikov vmerl ali nekam se preselil, bi družtveniki, kteri su denarje složili za tiskarnicu, ne smeli izbrati novoga odbornika, pa tudi ne čitav-nica — nego ostali odborniki sami bi si izbrali iz či-tavnlce novoga odbornika, kteri bi njim bil všeč, njim prijeten. Citavnica sme tudi jednoga odbornika izbrati, tako da bi jih bilo sedem. Vse to bi tudi ostalo tako, ako bi se družbenikom tiskarnice denarji uže bili po-vernili. Ako bi družbeniki tiskarnice hoteli jednoga odbornika odstraniti ali njih več i bi hoteli drugoga izbrati, — ali ako bi družtveniki čitavnice nekak paragraf svojega ustava prestupili, tada ima „Hermagoras-Verein" pravicu se oglasiti, družbenike tiskarnice i Čitavnice opomeniti i jih zaverniti, i ako bi ne hoteli slušati i vbogati, bi imel „Hermagoras- Vere in" pravicu, družtvenikom tiskarnice pri toj priči pobrati i odvzeti tiskarnicu, denarje, dobiček i tako dalje, bi smel se pooblastiti „ipso facto" vsega premoženja družbenikov tiskarnice. „Hermagoras-Verein" bi bil dedič (erb) tiskarničnoga družtva; zoper to bi se ne smel nijeden družtvenik pritužiti.
Kada, koliko i kako se ima družtvenikom istina nazaj plačati, vse to imaju oblast ustanoviti samo tisti za žive dni izbrani odborniki, naprotiv družbeniki, kteri su denarje dali, bi se v to ne smeli mešati nič. Ti odborniki, na žive dni izbrani, narede vsakoga leta račun, — ga pregledaju sami, ali je prav ali ni, tudi ga velikoj skupščine čitavnice predlože, i družbeniki čitavnice i tiskarnice smeju se o račune i o tiskarnice i o njenom premoženji posvetovati, smeju odbornike pohvaliti ali tudi posvariti, pa družbeniki ne smeju nič skleniti i odbornikom nič naložiti i jim nič ukazati, kako bi za naprej imeli s tiskarnicu i s njenim premoženjem gospodariti. Ali bi se pri tiskarnici pokazalo, da ne nese dobička, nego škodu, tako moraju družbeniki tiskarnice i njih nasledniki ali dediči (erbi) škodu nesti i priter-peti, brez prigovora, i se obvežeju, da nečeju nikako jiti tužit k uradu. Odbornik može biti samo tak, kteri v Celovci ali blizo Celovca stanuje. Blizo tako misli jedna stranka urediti družtvo tiskarnice.
Druga stranka pa govori tako-le:
Tako se družtvo napraviti ne ima. Ako se družtvo napravi s takimi pravili, s takimi paragrafi, bi to bilo toliko, kako da bi se reklo: Rodoljubni družtveniki! samo denarje sem! — zato smete si pa izbrati 6 odbornikov, pa te odbornike smete izbrati samo jedenkrat za vsegda, za celo njih živlenje — potle se ne smčte nikada več v to pečati, ne smete prašati, čto se s vašimi denarji godi; to budu samo toti od vas izbrani odborniki sami delali s vašimi denarji , kakor budu oni hoteli, vi se v to mešati ne smete; oni budu čitavnici predložili račun vsakoga leta i ako družbeniki tiskarnice i čitavnice vide, da su vaše denarje na korist vašu i naroda našega obračali, he dobro! tu jih smete pohvaliti; glej kak dobiček je to za vaše složene denarje. Ako bi pak obračali vaše denarje sebično i na svoj dobiček, pa ne na dobiček vaš i našega naroda, tada jih smete, ali hočete sopet pohvaliti,  tudi  smete   mermrati i se smete jeziti:   pa na
račun poklicati jih ne smete, da bi škodu, kteru su možebiti napravili, povernili, k temu jih prisiliti ne smete, zato ker su oni vam neodgovorni; tudi ne smete nič skleniti, jim nič naložiti i nič ukazati, kako imaju s vašimi denarji i s tiskarnicoj bolje gospodariti; čast odbornikovo jim odvzeti i druge odbornike izbrati i postaviti tudi ne smete; ker ste jih za žive dni za gospodarje svojih denarjev postavili. Toga vsega ne smete : nego vi imate samo jednu pravicu, to je: ako bi tiskar-nica premalo nesla, ali ako bi ti odborniki svojevoljno i slabo gospodarili, da morate škodu vi nositi i terpeti, vi i vaši dediči i nasledniki: vsaki družtvenik se odpove uže naprej vsake pritužbe.
To tudi ni dobro: da bi samo odborniki imeli oblast ustanoviti kada? koliko i kako? se bude istina plačevala i dobiček tiskarnice delil družbenikom.
Ješče jeden paragraf je čuden, kteroga misli perva stranka napraviti. — Citavnicu i družtvo tiskarnice nad-gledaju, se ve, deržavne oblasti i deržavni zakoni, to je naravno, to je pri vsakoj družbe — pa to je čudno, da bi imeli družbeniki čitavnice i družbeniki tiskarnice nad vse to svojevoljno postaviti si ješče jednoga „privat-aufseherja", kteri bi na njih imel paziti i jih pozorovati i njih napomenjevati i da bi te „privat-aufsehar" imel tako nečuveno i nevidjeno strašnu oblast, da bi smšl pri toj priči oduzeti družbenikom tiskarnicu, denarje i vse premoženje tiskarnice, ako bi se oni pregrešili proti nekomu paragrafu svojih statut. I tu oblast misli ta stranka dati „Hermagoras-Vereinu."
K takim paragrafom neče nikto privoliti.
(Konec prihodnjič.)
Iz Maribora. (Citavnica.) Poleti bode v naši čitavnici vsak mesec le ena beseda in sicer 22. velikega travna, rožnika pa 12. ob 7. uri zvečer. Pri shodu 22. dne velikega travna se ima tudi načrt za letošnjo veliko besedo pretresati invdoločiti.                Odbor.
Od Radoslavic na Staj. 8. maja. Prosimo vas, ljube „Novice", da nam dovolite malo prostorčka, da naznanimo svojemu prečastitemu dušnemu pastirju gosp. Jakobu Holcu pri njihovem odhodu iz naše fare presrčno svojo hvaležnost, ljubezen in spoštovanje, ktero so si pridobili kakor malokdo v kratkem času, kar so bili pri nas, s svojo gorečnostjo v cerkvi in v šoli, in s svojo zgovornostjo v pregladki mili domači besedi na prižnici. Zato kličemo za njimi: „Dasiravno nam zgodaj vzeti, bo vendar nepozabljivo pri nas Vaše blago ime. Čast in hvala Vam, preljubljeni gospod! Da ste na vseh svojih potih srečni za slavo Božjo in blagor domovine!"                                    Po sporočilu farmanov
B-ž-č. V Trstu 12. maja. — Vprašanju v zadnjih „No-vicah" odgovarjam, da so tisk „Valenštaj novega tabo rja" odvrnile nenadjane okolinosti, kterih poprej nihče ni mogel vediti, da se pa v kacih 14 dneh tabor začne tiskati, in potem bode, ker delo ni veliko, kmalu gotov, kar naj bode gg. naročnikom na tolažilo. Ta sicer nevšečna reč pa ima to dobro, da se je delo med tem še o marsičem popravilo in opililo.
Cegnar.
V Trstu 13. maja. w Po mnogem trudu je najela naša čitalnica prav pripravno stanovanje na velikem kanalu v Hiršelnovej hiši, pa ne v Opničevej, kakor se je unidan pisalo „Novicam." S tem stanovanjem, ki ima lepe in velike prostore, in za ktero se ima po pogodbi plačati 1050 gold. na leto , prihrani se vsako leto najmanj 500 stroškov. — Te dni je „Diavoletto" naštel davke, ktere mora plačevati tržaška okolica za take potrebe, ki jih ima samo mesto, kakor so: mestni tlak, svečava, sprehajališča itd. in nastelje pol milijona na leto,    Želeti bi bilo ,   da  se  ta veliki davek v
164
našem deželnem zboru v prevdarek vzame; ali Slovencem v prid se do zdaj še nobeden naših deželnih poslancev ni oglasil. Okolica ima res velik dobiček od mesta, pa ga ima tudi mesto od okolice. Tudi želimo, da mestna gosposka, ktera tako rada tujim Lahom delo daje, bi ga tudi dala mnogim jako marljivim domačim delavcem, ki dela iščejo. — Ko se je odprla laška gimnazija, govorilo se je, da se bode tudi slovenščina v njej učila. Zdaj pa uže šolsko leto h koncu gre, slovenščini pa so še vedno vrata zaprta.
Iz Trate na Gorenskem 13. maja. D. F. — Dopis ,,Novic" (4. maja) iz Temešvara oznanja velike nadloge in revščino v Banatu; duhovni, uradniki in učitelji, pravi, ne dobivajo svoje plače. Pri nas v poljanski dolini sicer take revščine ni, ker nas je Bog preteklo leto z obilnimi poljskimi pridelki obdaroval, al vendar tukajšni učitelj že poldrugo leto ne dobi svoje plače.    Mili Bog! kam se obrniti?    Prosimo sveta.*)
Iz Postojne 17. maja. M. V. Včerajsni binkoštni shod v jami naši bil je nenavadno živahen. 4 vozovlaki: laški, tržaški, dunajski in ljubljanski so nam po železnici pripeljali ljudstva toliko (gotovo od 3 do 4000), da se je vse trlo. Ker ni bilo nikakoršnih rogoviležev vmes, je vsa slovesnost izvršila se v najlepšem redu, jako veselo. Lepo je bilo viditi zbor kmetiških fantov, ki so iz Razdrtega prišli z narodnimi kokardami na klobucih in domačo zastavo, ter se narodne pesmi po-pevaje podali v jamo. Pred jamo je igralo goriško vojaško krdelo mične melodije, med kterimi smo radostni culi tudi „Naprej zastava Slave;" v jami pa je domača postonjska muzika godla prav izvrstno. V gostivnici pri Lebanu;so se snidili vrli bistriški, planinskim tržaški pevci, ki so prepevali domače pesmi: „Kje dom je moj", „Mila lunica" in več družin. Da je tedaj vse bilo preveselo, nam po tem ni treba še dostavljati.
Iz okolice Planinske na Notranjskem 12. maja r. — Ker ima na mesto gosp. Miroslava Vilharja volitev novega deželnega poslanca že v pondeljek po sv. Rešnjem telesu, to je, 30. dne tega mesca v Postojni biti, je že govorice dosti o tem, kterega moža naj bi volili, da jako vstreže našim željam in bode nam in vsej deželi krepak zagovornik v deželnem zboru. Ker smo o gospod doktarji EtbinCosta že toliko hvale vrednega čitali in se culi in zadnji čas celo govori, da ga nameravate Ljubljančanje tudi za svojega mestnega župana voliti, gre že dalje glas po okolici naši, da naši volivci bodo njega volili. Kaj misli soseska postojnska, senožeška, ložka in bistriška, ki z našo vred voli, ni nam še znano, pa upamo, da v tako vrlem možaku se zedinijo lahko vse. Edinosti pa je treba pri volitvah tako , kakor pri vsaki drugi stvari, da se srečno opravi.
Dostavek vrednistva. Vredništvo „Novic" je prejelo od g. Miroslava Vilharja sledeče pisemce:
„Dragi volivci, rojaki moji! Živo živo vam priporočam na svoje mesto dr. Etbina C os ta za poslanca.
V Ljubljani IS. maja.                  Miroslav Vilhdr.
Temu priporočilu dodaja vredništvo iz polnega prepričanja tudi svoje in brez veliko besedi reče le to: Kdor zaupa „Novicam," naj voli zdaj dr. Costa; porok so vsakemu, da, čeravno je še več vrlih rodoljubnih možakov, ktere bi radi vidili v deželnem zboru, boljega ni nobenega. Kar pa posebno povdarjamo, je to, da dr. Costa je mnogoizvedeni rodoljubni mož, kteri zna
*) Kam drugam neki, kakor tje, kjer je plača bila učitelju zagotovljena, ko je bil izvoljen. Da pa plačo res tudi dobiva učitelj, gre skrbeti tudi tisti oblasti, ki ga je na učiteljsko mesto postavila. To je, saj po naših mislih, naravna pot.          Vred.
izvrstno govoriti in s živo besedo zagovarjati to, kar za dobro in potrebno spozna. In tacih mož — to ve* vsak, kdor koli je bral zapisnike zborove — potrebuje ravno najbolj naš deželni zbor. Ni dana vsacemu beseda, čeravno je sicer mož zlata vreden; beseda pa, krepka beseda dela zmago v zboru. Zato volite No-tranjci zdaj dr. Costa; za drugo volitev pa, ki bode menda kmali v Postojni na mesto Ambrožove izvolite si zopet druzega vrlega možaka.
Iz Ljubljane. Občinska (srenjska) postava ni potrjena zatega voljo, ker je v deželnem zboru sprejeti §. 24. si navskriž z §. 23. vladnega predloga, kar se tiče obljube županove.
— Volitve   mestnega   odbora   so   končane.    S živim veseljem   vpišejo   „Novice"   izid   njih  v  kroniko mestno:   s  živim veseljem  pravimo — in  sicer   iz trojnega ozira.    Enkrat zato, da so se volivci iz mesta in predmestij   tako obilo   udeležili   volitev   in   s tem pokazali,   da   se   mestjani naši vseh  stanov že dobro zavedajo ustavnih (konštitucijnih) pravic in dolžnosti, da tedaj vejo, da ni vse eno, kdo da sedi v mestni hiši. Dalje nas živo veseli to,   da je mestni odbor po novih volitvah pridobil štiri možake, s kterim se res ponašati moremo, namreč gosp. profesorja Poklukarja, gosp. žl. Strahla, svetnika c. k. deželne sodnije,   g.   advokata dr. Zupana  in g. trgovca Zupana, kterih nam nasprotna stranka sicer ni privošila, ker jih še na svoj volilni program ni zapisala,   kterih zmagonosno volitev pa velika velika večina mestjanov pozdravlja s srčnimi „slava"-klici,   dobro vede,   da to  so možje,   kteri pri sejah ne bodo samo   sedeli na mestnih klopeh,   ampak marljivo delali v prid mestni. In tretja radost je ta, da večina volivcev „odboru mestjanov",   ki je v 18. listu „Novic" priporočal svoje može,  je  skazala   (in edinost mora pri volitvah biti) toliko zaupanje temu nasvetu, da med 10 priporočanimi je 9 izvoljenih bilo,  le g. Po Auer-a je   zmogel od nasprotne stranke priporočani g. Deschmann.    Tak izid volitev je res veličasten,  nenavaden,  in narod se more radovati take sjajne zmage. Da je bilo prizadetja in  napenjanja  za zmago na obeh straneh veliko,   to je  gotovo;   vendar smo še daleč za tem,  kako se volitve vršijo v druzih ustavnih deželah, kakor na Angležkem in drugod. Priporočilni listki od ene in druge strani so švigali sem ter tje, — ta je tekel k temu,   uni k unemu;   „das deutsche Vaterland ist in Gefahr", je rekel ta, „naše ljudi moramo voliti" je pritegnil drugi; postrežke (Dienstmanner) so vpregli, da so ponoči še dirjali okoli, in celo gospe so neki žr-tovale se poslanstvu. In tako se je celi teden vrtil okoli samih volitev. Dobro stopnjo je tedaj storila bela Ljubljana naprej, pa drugikrat bode še bolje.    Tudi „Laib. Zeitg."  je  imela oni teden mnogo posla;   s preroškimi očmi  je vidila  že  tega in unega v svojem listu pripo-ročevanega  iz  volilnega  lonca  (wahlurne) vstajati,  ki pa nazadnje vendar  — ni   vstal;  pritiskali so  „einge-sendet" itd. —   Zdaj je vse borbe konec — volitve  so pri kraji.   Al kmali pride na vrsto druga volitev, zel6 važna volitev — volitev mestnega župana.    Nadjamo se,   da  z mirnim srcem bode  30 odbornikov izmed sebe volilo   župana.    Ker  v vse odbornike stavimo zaupanje, da „salus rei publicae lex suprema esto" (blagor mestno bode jim vsem najviša zapoved),   se menda ne motimo, ako mislimo, da nam pritrdijo radi, da župan ljubljanski mora imeti le-te lastnosti: župan v vedni zvezi z mestjani vsakoršnega stanu,   ravno tako  iz dunajske ceste in gosposke ulice kakor  iz  Krakovega  in Trnovega, iz Poljan  in  Kurje vasi,   mora  znati  občiti se (verkehren) z vsemi   ljudmi,  tedaj  mora biti domač človek,  kteremu  domači jezik ravno  tako gladko teče kakor nemški;  da zna laški in  francozki,  tem
165
bolje. Naj je mož tudi sicer izvrsten, kakor si bodi, ako se ne zna pogovoriti z našimi ljudmi , nikakor ni za župana našega. Župan mora biti neodvisen mož, neodvisen navzgor, neodvisen navzdol, da krepko varuje autonomijo občine, pa ga tudi ni strah, da ne bi se zameril volivcem, ki bi ga drugikrat ne utegnili župana voliti. Župan mora biti bistra glava, izveden v mnozih znanostih, mirnega in dobrega srca, poštenega, možatega značaja, ki se ne suče zdaj sem zdaj tje, in tak, da ga delo veseli od zora do mraka, da ga delo zavoljo starosti ne teži, in ki se ves žrtuje mestu in največo svojo čast stavi v to, da sam dela in ne potrebuje „dobrega moža", da bi za-nj delal. Tak župan je pravi župan, na pravem mestu kot načelnik mestni, kot voditelj mestnega odbora, kot zapovednik magistratu. Mnogo lastnosti se sicer zahteva od župana — al če so tacega dobili drugod, dobimo ga tudi mi.
—   C. k. deželni sodniški svetovavec Častiti gosp. dr. Jan. Mele pride k c. k. sodnii v Leoben na Stajarsko.
—  Učenci 8. gimnazijalskega razreda so te dni poklonili svojemu občespoštovanemu gospod profesorju Iv. Vavru-u krasen spominek.
—  Pevsko družtvo „Hlahol" v Pragi je k veliki pevski slovesnosti, ki je bila ondi binkoštne praznike, povabilo tudi pevski zbor čitavnice naše. Prijazni pozdrav se je zavoljo prevelike daljave odzdravil s prijaznim pismom.
—  M. Rožanec, gruntar iz Podlipe v vrhniškem okraji, ki je o božiču s potico, v ktero je sam pomešal hudih strupov (strihnina in fosfora, ki ga je postrgal s vžigavnih klinčkov) zavdal svojega brata, kmetiškega hlapca, da bi se neki rešil tistih 100 gold., ki mu jih je dolžan bil, je bil pretekli teden na smrt obsojen. Ker se vsaka sodba na smrt predlaga Njih velič. cesarju, gre tedaj tudi ta na Dunaj.
-— Skor gotovo je, da pride na svitlo v Ljubljani že davno potrebni nemški Časnik v narodnem duhu vredovan, ki bode posebno le list za kranjsko deželo in bode zastopal duševne in materialne zadeve domače, pa povedal in razjasnoval vse, kar se od nasprotne stranke ali po lisičje zamolčuje ali pa hudobno napak obrača. To bode pravi „Blatt aus Krain/' da vsi, ki „Novic" ne bero ali jih brati ne znajo, resnično zvejo, kaj narod slovenski hoče in kaj noče. Le p o-razumljenja (Verstandigung) nam je treba, in v svesti smo si, da po tem ne bode nobenega terena več natol-cevavcem in obrekovavcem, ker vsak poštenjak bo vedil, pri čem da je, nepoštenjake pa bode slana resnice vzela.
166