faitnlna gližini i potoplni -XVII. leftitlk. 1939. Aprllll 20. 5. nuntera. •• v DUSEVNILIST Meseine verske novine. Vu Imtnl prfkmurske evang. ilnjorlje redltel I vddavnlk t FLISAR JANOS, Murska Sobota. Ček računa it. 13,586; imč »Duševni Hat" M. Sobota. Cejna na cejlo leto 20 Dln., v zvBnstvo 30 dln., v Amerlko 1 Dol.f edne numeri 2 dln. lihaja ednOk na mčsec. Naprejplačilo gorivieme vsaki ev. duhovnik i vučltel. Smrt i iitek. HARI LIPOT ev. duhovnfk. Mi Itidjč smrt i žitek za nesmilene neprijdtele mislimo. Gde eden kraluje, tam se te drtigi odstrdniti more. Ali obšdva sta ne ednakiva. Šteri je včkši, močnejši? Mi Itidjč, ki v premenlivosti sveti ho-dimo, radi to pravimo, da je med njima smrt močnejša. Nestanoma vidimo njčno oblddnost. T6 nam kdže cela narava, cela natura, ali tfidi to vidimo v našem zemel-skom sveti. Smrt je tisti obladavnik, ki prevzeme obldst v drž^li ti Živi. Dolipo-kosi vtipanja i odnese veselja i radosti. Po nature zdkoni se za kakkoli veliko moč pokdže žitek, smrt donok za vekšo, za močnejšo držimo. Ar vsako živo stvar prle ali sledi pod svojo oblast spravi. Ali je to resan tak? V nds nikaj z nami rojenoga jeste, štero protestira proti tomi, da bi smrt bila najvčkša oblast v našem zemelskom sveti. T6 protestiranje je tak stdro, kak sam človek. Človek je vsigddr nikaj čtito z tistoga sveta, šteri je prek i više etoga zemelskoga sveta. Vče-nja, navuki različni vadluvanj nam od to-ga dosta zanimivoga znajo povedati. Ali t&kšega stalnoga i jasnoga odgovora nam pa niedno drugo vadliivanje nemre dati, kak krščanstvo. Naše krščansko evangeli-čansko vadltivdnje nam mesto vsake skriv-nosti pok^že na velikoga pčtka križ i na vtizemski odpreti grob i na t6 pržvi: glč-^ajte tu je smrt i tii je žitek! Na velki pčtek se je tak vidlo, da je smrt zmagala, ali na vuzem se je pa žitka dika pokdzala i posvetila. Krščanstvo je preobrnolo, spre-meniio nature zakon i dokazalo je, da je žitek močnejši od smrti. Nešče nam to z rečami i z teoriami dokazati i notripokazati, nego od vsake reči močnejšim, v^kšim i zmožnejšim do-godkom: z Kristušovov smrtjov i z Kris-tušovim goristanenjom od mrtvi. Ali z dogodki velikoga petka i viizma je Gospodin Bog ne samo smrti i žitka moč šččo nam notripokšzati, nego ešče nikaj drugo je včino. Pokazo nam je to, ka je grob i ka je milošča. Kristuš je po človeka grehi prišo na križno drevo i smrt je greha ndjem, ali v KristuŠovom gorista-nenji se je pokdzala Boža milošča i po toj milošči zrastč žitek. Veliki p^tek i vuzem se vkuperdržita. Vkiiper se držita, kak smrt i žitek i pri-nesčta nam Bože vooznanenje, po šterom greha kmico razženč milošče svetlost. V velikom petki i v viizmi se nam pokšže Boža ltibčzen. Zato blagoslavlajmo i dičmo to veliko liibčzen, ar je Kristuš premagao škrinjo, grob i smrt. Živmo zato v Bogi, v Kristuši, naj tudi mi moremo zadobiti goristanenje i vekivečni žitek. Glasmo i nazveščdvajmo zdto vlizemski evangeliom i viizemsko radost: Kristuš je goristano z mrtvi i žive naveke, ttidi mi goristanemo i živeli bomo naveke, če verjemo v Njem, če verjemo vtizemski evangeliom. Strdn 50. DUSEVNI LIST apriiiš 20. Mojoj materi! O mati, predrdga, liiblena, v srci ime Tvoje mam, ka si z menov li trpcla, to dobro — predobro znam. Prvo molitev si me včila, sklenila si moje roke, nikoli li nemrem povedat\ kak z srcd jaz liibim Jebe. V srci globoko jaz držim vse Tvoje prelcpe reči> v srci mi vsigddr osidneš, o mati, lilblena 71/ Ednok 7e naš smileni Oča v nebesa blajženstva zovd, o mati, te idem ga prosit milosti za Tebč! Frida Kovdtš. Vesčli dčn med omurnimi postnimi dnčvi. Postna 4 ta nedela ma efo svoje starinsko irrč: Laetare, štero po našfra jeziki zadene: ra-dfij se! Liki eden otavlajoSi cšzlš, je to vu piist-nora, omurnom postnom časi. Letos je fa nedela na tnžrc. 19ga spadnola i zosebno za našo cen-tralno puconsko gmano je istinsko duhovno ra-dost znameniivala. Naime (6 sv^tešnji Č6n sta spelaniva vu svojo ččst Viaj Štefan farni nOvi inšpektor i Titan Jožef farni novi podinšpektor. Ob toj osvetnoj priliki se je prestrana Boža hiža od navadnoga eiče bole napuniU z vernik-mi, ki so z pobcžnottjov spšvali naie prelepe, srce gibajoče pestne i pazlivo posltihiali glaienje Bože 87. Reči z vust svojega domačega duhovnika. Po dokončanji rčdae BoŽe slfižbe so visi-kopošluvani g. Kovatš Štefan šinjor, po vreloj tnolit?}, \6vi6U prcpisano priscgo od noviva far-ni.a inipektora; na štero je predanovskl moiki khorui pod vodstvom Jonaš ŠUfana kateheta popevao: »Bojdi veren .. ." khordlo. Potom je bilo vu cčrkvi osvetno spi^višče, štero 80 mestni dOhovnik odprli, z liibeznostjov pozdr4?lajoči vse navzoče, zosebno pa Kovatš Štefana iinjora, farno žeasko drOitvo i med gost-mi celo Fiisar Janoša, biviega križevskoga kan-torvučitela, siedi Dijačkoga Dotna voditela, svo-jega najvcrneiega vkiipdelavca pri naii časopi-saj, pczdrd?laj6čijih, kak vrednoga, lOblčnogaro- Tre deklin hištoria. Rsala Gyarmathy Žigmondova. — Poslovenčo F1 i s a r J a n o š, vp. vučitel. (Nadaljavanje.) III. Čarna deklina, — Jas prerazmim siroto raatcr — je prdvla Zadyojca pri prfliki ednoga obeda — ar lehko $\ to premlslimo, ka bi delala z edne kertesojce ivatkijov? K stoli bi si jo posadila i z čerjov bi nje da!a roko kušnoti, š(cra je do tega mao čeri roko kuiuvala. Na čeri se je zglednola, itere so že zadosta (a pazile i tembole z včkiov navduševncstjov je nadaljavafa. — Pri na"s tiidi jeste eden takši, z-pra"ha zležen! mlad^nec; veliko prišestnost njemi pro-rokfijejo; pržvijo, ka je rčdke znanosti, tomi za-gvOino tiidi edndk v-pamet prlde vgospodsko familio se oženiti; ali na to si nebode mfsio, či je bar kakite odličnjak i veikoga troita, ka vu gospodskoj famiiiji, ka bcdo činili z njegovov mštcrjcv, z tov kovačicov? — Tak je ciganska žentka tcga velkoga trolta m'adoga gcspoda mati? — pita mcd dve-ma Zady gospodičlnoma sedčči, ra'adi čiovck Tu$nady. ObL dekiini se ožarita, ta edna zmotiivo brabrž z salvetov, ali ova — ta čarna — z-svo-jira ostrim pogledom geda vu Tušnšdyja oči: — Niedcn z nas je ne tdkši vogrin, kak je Žeiezoova i ona kovačica je edna jako poitena, vrla zčnska . . . — Gospodič je z cdnira špolarnim »aha*-jom odgovoro k Margltki se obrnovši: — Jeli bi oni ne zttell edno »bočkoroško* mamo, svekrivo? — Ne! I ona trucasta, ali donok postrahiena ne ttokrat, nego jezerokrat se je vdarilo k-rcale de- dpriliš 20. DOŠEVNI LIST Strdn 51. jaka fire; potom so pa gorioprosili nOviva Inšpek-tora na prevzem njiboviva inšpektorskiva stolca. Novi inšpektor Vlaj Štefan, je z preveč po-vidnim govorom prevzeo svojo čest Spomeno je, ka dve fontoinivi prisegi je pred puconskim oltšrom položo; prvo ob priliki svoje konfirraa cije; to drugo pa zdaj. Obečao je, ka verno i dOšnovestno bode spunjavao svojo čest. Zahva lo je veliko zavupanje, itero je z vkupglainov volitvov dobo od fare i zagvfiiao je vse vernike i čestnike, ka vu nšjjakšem rcčri zevsemi bode delao za napreidenje fare. Novi podinipektor, Titan Jožef je omeno vu svojem govori raziiritev svetlosti z puconske cerkvi, na itero so pokazali prevzviieni naš g. pušpek ob svojem zadnjem obiski fare. Te svet-losti nositel je gla"va naše cerkve, Jezuš Kristuš; tu svetlost je znovič v posvečnjek polozo te ve-liki ref orma" tor; to svetlost so natn obarvali do-sta mantre i preganjanja pretrpeči očLd, držati se je mamo tiidi mi i le se nepogubimo. Ar vu voli vernikov, ki so ga zvolili, Božo volo vidi, novo čest prevzeme zahvalno i poleg svoje veli-ke zapcslenosti jo tiidi bode verno spunjavao na ocvetek naioj cerkvi. Noviva inšpektora so p&zdravlaii: Kovatš Štefan iinjor vu imčni šinjorije; LuUižr Adžm domanji diihovnik vu imeni fare, javlvši radost, ka je cčtktv dt& mladiva trošta puniva delavca zadobili, žei6Či njima, naj eto lepo ?čst kera duže nosita na blagosiov naioj cerkvi i na bla- ženstvo sebi; Kuliti M halj kurator vu irreni prešbiterov i Ratkai Vera predsednica ženskoga drfiitva %o vu irnenJ tej pozdravlali z toplirai reč-tni noviva inšpektora i želeli Boži blagoslov na njidva delovanje. Pcedine pozdrave je ikupno zah a!o Vlaj Štefan inipektor i ponovno obečao, ka z skoz-nGvanimi farnimi voditelmi navkiip hito bode z velikov lGbeznostjov na tom delati, naj vsa du-govanja pri fari vu lepom redi snazno tečdjo. Zosebno zahvalnost jc vadlfivao predanovskomi moškomi khoruii, šteri je potom lepo popevao nssledujočo pozdržvno pesem: Pozdravleni vi čcstnid, Naše gmajne vrejdni vodnic«, Ki stojite zdaj pred nami! Pelajte (e sveti Sion: Cerkev ino faro pUconsko Po njd odičenoj poti. I v tom ne obtrOdte, Nego tnočno stojte V veri vaioj, Evangeljskoj, V luteranskoi, V jedino čistoj — krščanskoj! Oh, Bog sveti, ti pomagaj! V težkom deli je Ti \6 ztnagaj, Svetoga duha njim podaj! Tcbi je vsi poračamo, kline srdci: ne, ne! Ali pa dčaok zaka ne ? Vem eta reč raznoraztepč ono lepo senjo . . . jeli se pa že nespomlnaš z oni znežnikov dola lepi, ve seli dn^vov? Margitka pomli i donok nemara za nji zbfidjenje, ar nešče, ka bi se celo drDitvo žnjč smeh^lo i naednok tak fftti, ka se je z cd ne velike nevarnosti oslobodila. Že se je z-cela preporodila k-toga tiivariitva miilenji, mati se nje je tu rodila, tii je zrasla gori i zato se je ne čutila za tnhinko vu toj drflžbi. Vido se nje je, ka n\€ lepoto spoznajo i to najnevugodneše di-čenjc Je ne zaroerila. Pa je TušnLdy — komi vse prav vdpride, ar je on jako nafuren i v obil nosti je lejao svoje na?adne, ŠSipajdče Sale: — Znajo, ka so oni jako lepi; lepši od rože? Edne nega eti takše, ne samo etl nabratvi, nego vu celom v4rmegyovi. — Nega! — mislo si je eden, zvonešnje strani zbiksani, okoli štiridesčt let star mož, Avar L bardn. I on baron »i je do etigaruao nč mislo, kaj takšega: z ceia se je za to brigao, naj si naza spravi očakov imanje^ štero je njegovoča zapravo. I vu iiranja spraslanji z-celu na sko-post voosnovlenim rdgibom se je zda paz tžm, ketno zbOdjenim, Ifibčznosti nLgibotn zdčao bo-jOvati. Eiče je nigdar niiče ne obhodo vu tom tali njega nateliko, kak zda eta plava, lepa, de-klina; začao si je premii)a>ati, računati, doita se je vrienio okoli mam^ sledi pa okoli Margit-ke. Menjhdrt biti i P6!i r^aika ata ga pa ne zadolela z re^šmi ogvuiati, trditi, ka zda kelko-koli rragnatni deklin jeste vu etotn vdrmegydvi} do vse nevoičene Margitki. Tak je preteklo doli dia tjedna, tejeZady Keletnen edno takše pismo dobo od žene, na štero je ravno ne mislo: naj na brzojavj da svo-je dovoljenje k v zarok »iopi Marg'tke. Zdšva-nje i gostuvanje tiidi bode vu priiestnom mescci, ar gospon baron neščejo duže odlaiati.. Dosta je pisala Zadyjova, blajženstvo se je smehalo z-pismo redOv, nidž si je pa zbrodjavao. Stršn 52. DUŠEVNI LIST apriliš 20. Vu Tvoje roke pred da*yamo, Naj se od Tebe vodijo! Molitev naša boj: MOča, Ti z njimi boj: Naj ne vcaga Njuva vera Ino vola Za Tcbe, Jezui, boreča!" Cerkevni predsednik je zatčm osvetno spra-vlšče zaklOčo i nadaljavao se je navaden post-ni redovek. Na poituvanje noviva inipektora so dom. dahovnik dali obed, na iteroga je več gostov bilo pozvaai, ki so med prijčtnim zgovarjanjem več vor vkiipeostanoli. Botri. HARI LIPOT, ev. dUhovnik. Malo t4kii znameniti i odgovorni momen-tov jeste v zitki, kak gda botri prcd Bogom i pred gmajnov oblubijo, da bodo okrščenoga deteta vzgojo v krščanskoj-evangeličanskoj veri i bogžbojaznosti naprejpomagali, i to z rečjov, z delom, činenjotn i p^ldov svojega poitenoga, pobožnoga i ponfznoga živleoja. I dOnok kak dosta neodgovornoga, brezi dOšnevesti bodočega greienja i zamudjgnja se zgaja pri botrinstva pozvaoji. Zakaj je to, da je pri voobslOlavaoji svetcga krsta tak dostakrAt samo botra navzoča ? Gde je pa boter, ar dete nema samo krttae materd, nego m& todi krstno-ga očo. Gde pa ostene boter ? Botrevje se dostakrat radi ognejo tistoga s?čtoga opravila v c^rkvi, gda se njihovo krstno dete krstiti d&, ali navzoči so pa žč na gostiji, itero se po krsti drži, kak bode zvršavo takši boter svoje botersko pozvanje, itero ne vzeme za resno, za sveto. Jestejo roditelje, ki preveč dosta botrine pozovčjo na krst svojega deteta. Večkržt je v matičnoj knigi cela rubrika ne zadosta za vpi-sanje njihovi iraenov. Ce bi tej botri resan vsi na to gledali, da bi v svojem pozvanji kem bole verni bili, te bi se mi totni leko vcselili. Ali viaki samo na driigoga glčda, naj se ov briga za krstno dčte, on je pa samo na to giidavi, da je boter, ali botra. Dete naj ma menje botrine, ali tej naj bodo vernl evangeličtnci, pršvi krš-čanje, ki resan z krščanikim dfihom spunjavajo svoje blagoslovlcno pozvanje. Niiterni roditelje si tOdi radi takie botre vOodebdrajo za svojo deco, od iteri kčm več darov raislijo dobiti. Dostakržt bog^tci roajo prcdnost. Pa krstni roditelov dužnost je ne to, i ne v prvoj vriti to, da bi svojo kntno deco na velike svetke, na njihov rojstni den, ali ob priliki konfirmacije sarao z različnimi darmi ok-daruvali. Ar pra?i botrcvje od džrov dosta več vredne kinče dajo svojoj krstnoj dtci. Tudi večkrat se to zgodi, da evangeličanci difige vere osobe pozovčjo za botre. Večkrat ie Poznau je A?ar barona, ne je naišao vu njem nika lakšega, poleg šteroga bi ga pogovar-janje težilo, ncbi škodilo, či bi z-ništernimi leti ml&jši bio; ali či ga Margitka rada ma, naj bo-de žnjim blajžena ... I ešče tak ma edno čer, što zna, jeli se žnjov nezgodi ešCe njega veliko žclenje ? On vtlikoga troita mlad^nec, koga na-teliko poštftje, on bi bio pravi podpornik njego-ve žec^ Čfiti, ka se njemi prsi beteg od dn&va do dnčva pohuSava, materalen njegov položaj je ne vr6di i zatoga ga veliko pitanje teži, ar nevidJ vdldenja poti. Ta čarna deklioa, itera je poleg sestre pred-njoiti sploj zaostala i nazdrit porinjena, sejevu duhi zburkala : kak more to bidti ? Vem je Mar-git Ifibila mladenca? QvQino zna, ka ga je lfi-bila ... I zda . . . prvle je trepetala za volo zgodjenosti, pototn je globoko milOvala onoga, iteroga je ona ttidi lubila. To de Železnoga ne-zrečeno bolelo, ar je Železen todi rad meo Mar- gitko . . . Ali jeli je jo zistinom !0bo ? I tak je zda eden tčnkl svekel tršk obsijao vnj6 srdce: či jo je ne lubo, te zda ncma boleznosth Nj6 plemeniteše čiitenja misel je zaprva to bila i li sledi je prišla ta drflga i na tiitoj je visila nje raala duša, kak na od rose kaple nagnjenoj betvi tr&va vu Utrešnjem hladi: malo je eiče hladen zrak, ali že troita traka topIOča. 13. Po Margitke gostuvanja naslediivajdči d6n je priiao dorao Železen Endre i ravno isti d6n je vlčgao Zždy Kelemen v-postelo. Kak je zvedo mladčnca domo prišcstjž, vSasi je po njega potlao. Železen je pri materi gedo i vmifli z vto-njenov glavov je nika poslfihia-. Kak so ga zvali, je gori stano i z prosččim pogledom je pravo: — Mama ! Či je betežen donok morem idti.. - Idi moj sln, idi . . . Ali to nepoiabi, ka je meoi ona francuikinja pra?)a ... apriliš 20. DUSEVNI LIST Strdn 53. je zgodilo, da so židove pozvali za botre. Čast vsake vere človeki. Ali evangeličansko dete ds-nok nemre i ne sme meti za krstne roditeie drii ge vere osobe, ki ne samo da ne poznajo navuk naše evangeličanske cerkvi, naše evangeličansko vadluvšnje, nego večkrat niti nemrejo trpeti evangeličanskoga vadlihanja človeka, i ga za krivoverca držijo. ZLto evangeličanski slarišje H samo evangeličanske vere ludi zovte za botre svoje dece, i nigdar ne drOgovercec Bojdimo v tom tali malo bole ponosni, glzdavi. Na osvčtek konfirmacije si tiidi krstni ro« ditelje z konfirmanduši vrčd na novo posianejo pred BOgom. Kelko ji bo med njimi, v žteri se dfišnavest prebudl na eto preinišlžvanje: Ka sam jaz činio, ali sam resan nikaj včino za to, da bi se to rnoje dete v krščanskoj evangeličan-skoj veri, v bogžbojaznosti vzgajalo S I kelko ji bode med njimi, ki od sčbe z mirovnov dfišov leko pravijo: Gospodne, ka setn prevzeo, tisto sam tudi verno spuno. Kelko botrov se resin briga za to naj njihovo krstno dete dober evan geličanec oslane, naj nigda"r ne zataji evangeli-čanske cerkvi, naj nigdar ne da" ns naš kvžr revcrzališa. Vsi botrevje na to preveč morete paziti. Edna botra je sledeče pismo dobila od svojega krstnoga sina: ,Zdaj gda z Bože mi-lošče na pragi našega konfirtnacijskoga osvetka stojim, se Vam z zahvalnim srcom zthvaliro za vse tiste dobrote, z šterimi so mene moji botri od mojfga rojstva tnao obdaruvali. Zahvalim se za tfsto dobroto, da so me z lepimi refami i z plemenitimi pčidsini! vigajali i pri Kristuši ob» držali.- TL botre pa na t6 sledčče pršvi: To za-hvalno pismo rae je v srce smeknolo. Pred d?a-najstimi letatni sam edno rnalo dete držžla pod krstno vodo. Od tistoga časa naprej sam to dete preveč redkokrat vidia. Istina gda so td dete v žolo dali, sam njerni kupila eden mali dar. Ali na to se pa resan ne spominam, da bi ga gda z lepimi rečami i plenieaitimi pžidami vzgajala. Pa pri priliki njego?oga krstitja sam tam v cer-kvi obliibila, da tiidi jaz vse včinim, naj se to dete v evangeličanskojkrščanskoj veri vzgaja. Lubleni moj krstni sin! če rai Bog zdršvje da, tak bora gvuino navzoči na tvoje konfirma-dje osvetki. I gda si ti dolipoklekneš pred oltšr, da bi prvič živo z Kristuiovov svčtov večerjov, te botn jaz tiho cdpuščanje prosila od Boga, da sam'tak nemšrno i neverno spunjdvala svoje pozvšnje, kak tvoja bolra. Naj Gospodni Bog našoj evangeličanskoj cerkvi bole verne krstne roditele da", kak sam pa jaz bi!a do etiga mao. Edna osramočena botra. Botrevje, ne bojte zšto sarao po imeni, v matično knigo zapisani botrevje, nego bojte po svojem vernom deli, bojte svojoj krstnoj deci posvet, vodite), potikazač k Jezuži Kristuši, boj-dite njim obdržitel v našoj dršgoj evangeličan-skoj cčrkvi. Botrevje naj bodo samo evangeli-čanci, i samo verni, v Kristuši živoči liidje. — Či tak, ka to matna vas žali, teda nemo io. — Ve je ne Zady pravo to, samo žena ... ona naduta, hudoga srdca ženska, za štere volo je teliko trpela nje edna deklina. G. poslžnec, (e vrli, dobroga srdca človek, od toga te nemo na-za zadržavala . . . ali viš, to bi mene bolelo, či bi ona ženska ešče ednok to pravla . . . to, ka bi njo sramotilo, či bi edna kovačica njč svaterja bila, to je to — jas 1 — DrLga moja mama! — I te mladenec jo je tiibeznivo, milo, glado po obrazi i roko nje kušuvao. I vu njegovi krpični očaj se je tnožka zvišcnost vužgdla. — Bojdite mirovni, drLga ma-ma . . . bojdite mirni. — Potom se je napoto proti dvornomi hrami: vu srdci ga je nika stfs-kAvalo i kak je stiskšvanie krepše gratflvalo, tčm je glavo bole prrizdigno i obraza mčhkost je obtrdila. Irma je pri oči sedela i gda je močne sto-paje začfitila, ožarila se ]e i trepetati je zLCala. Zda, zda pri prvom pavidčnji bodezv^dla, jeli je mladencc Ifibo Margitko, alipane? čise je v-nikom ne premeno, \6 v^ndar . . . i vlasi tenkoga trošta traka sveklost se njemi je tam vu očšj bliičiia. Ali liič je samo edno minuto trpo. Pa" videnje nje je ves trošt odrezalo. Železen En-dre se nje je hladno naklono i potom se je sa-rao z-betežnikora brlgao. Z prvešega dobroga prijatela je tuhinec gratao i fakši tuhlnec, koga nika boli. Zda je že vse sveklo: rad je jo meo, ar nemre sploh zakriti žalosti. či je jo rad meo, de jo tQdi vs?gdžr Iflbo. Te mlad^nec je ne ztšk-šega materišla valon, prikom nevesnejo včasi ta brezi znamenja Čutenja. Betežnik njemi je liibeznivo podao roko:. — Hvala Bogi, ka xo pa naza domo priili... Da setn ji žmetno čakao! — Tu je eden nemi-roven pogfčd vrgao na deklino i koga žitek je ne zcartani, on hitro prerazmi, ka gda nega po-trebSine na njega, z krotkim obrazom gori z\k-nola, v-roke je vzela za vodo kanno, tak da bi po friško vodo ila i odbšjala je. Strdn 54. DOŠEVNI LIST dpriliš 20. Močna vera. V svetotn pismi Jezuš večkrat guči cdmoči vere, Močna vera, c«16 la se za nemogdča vl~ doča doprlnese, oblada najvekše težkoče i nam nadčloveške tnočl dava. Močna vera celo bregč prenaša, pra?i Jezuš. Ali kak je td raogdče? Pokažte mi kakše mesto, gde je prvle visiki breg stao, i močna vera ga je odnesla od tistec! Jaz sem vldo edno takše mestos s šteroga jc moč vere prenesla eden celi breg. Letos 29. septembra bode 50 Iet tomi, ka sem duhovnik posto. 1. cktobra 1889 sem v Teth prišo za kaplana. Teth jc lepo velko cer-kev meo, v Šteroj setn z radostjov glaso bože reči. Sarno edno mi je bilo čudno, ka je ona lepa cerkev na ktaji vesi stala. Teth je preveč diiga ves, tak ka so Jtidjč tiudni giatsl:, dokeč so z drugoga konca vesi v cerkev prišli. Zaka so pa nej postavili cerkve na sredi včsi ? Verniki so mi razložili to. Verniki so naimre okoli 1750. leta cerkev ščeli zidati v Tethi. V onom vremeni so pa, kak znamo, satno grcfi meli zemlo. Kmetovje so zemlo samo v arendo mogli dobiti, lastivne zeml^ sg si nej mogii ku piti. Gda so zato evaogeličanci v Tethi skončali, ka si postavijo cerkev, so ili k grcfi 3 so ga prosili, naj njim da funduš za cerkev. Grof ki je zagriženi papinec bio, se je zasmejo i njim pravo: »Cerkcv si Sčete zidati ? Dobro, samo si zidajte. Fundui vam tiidi dam. Na konci vesi jeste edno jezero, v iterom se v leti nžvado mam kopati. Odpovem se tž radosti. Jezero vam dara, zidajte si tam cerkev." E?angeličanci so zalostno, skcron jočič šii od nesrailenoga grofa, šteri je tak oipoto njih nakanenje. Aii nej je dugo trpela radost grofs i žalost e?nngeličancov. Bog je čiido napravo i grcfova radost se je na žalost obrnola, evangeličancov žalost pa na radost. V hatari v^si je bio eden breg, s it«?roga so kopsli šoder za veike ceste. Evangeličanci 80 skončali, ka z onoga brega tečaB bodejo vo-zili šoder v jezero, dokeč ga ne zavozijo. Evan-geličanci dffigi vesnic so njim tudi z radostjov pomagali i v peti letaj so jezero napunlli. Ali tudi breg je prejšo, na njegovom mesti so zdaj njlvc. Močna vera oni evangeSičancov je tak ob-ladala tadi najvekie žmetnoče. Z mesta je genola breg i z njim zasipala jezero, tak ka so na nje-govo meslo lehko postsviii svojo cerkev, zna-menje svoje raočne vere. AH nej samo v Tethl, nego — h?ala Bogi — v vnogi drugi mestaj tiidi zna čtida delati močna vera. V Soboti smo za 160.000 dinarov kiipili funduš. Dpe hiši smo postavili za 35OCOOdina~-rov. Naša cerkev ie z invenlžrom vtčd 1 milijon dinarov koitala. I z božov pomočjov je naia gmajna z močnov verov vse žtnetnoče obiadala. Tudi eti se je spunila Jezušova reč, ka močna vera brege zna z mesfa genoti, ta za nemogoča se vidoča fiidi doprinese. N^j živž zato v naš! srcaj vse do naie smrti ta močna vera. KOVATŠ STEFAN. Jako teško sem vas čakao, mladi moj pri-jatel . . . Vidite, malo takši ludi jeste, vu iterl karakteri srdd se človek lehko zavupa . . . jako tnalo . . . hvžla Bogi, vas za takiega poznam ... nO sem mogeo vredpostaviti težki dugovanj moji i vsigd^r sem s\ samo na to mislo I to me je držalo gori vu velikoj caglosti, ka jeste eden pra-vičen tnož, vu kotn se lehko zavupam. I decembra na eden kratki zvečarek se je že vremen zaomračilo i sarao se je v-peči mali ogen žario že, gda je te betežnik dokončao, ob-teženi svoji materialni dugovanj naprCdžvanje. Železen je dmurno poslflhšao i odkrito ga je proso, naj rairoven bode, on vse vrdd postLvi. I tO obečanje niiče zvekiov vdanostjov nebi do-prinesao, kak on. PolnOč ga je eiče tam naišla pri Zšdyja pisainom stoli i on veliki kiip pisem je do zdri že vse spregledno. Drugi d€a se je vu všraš pelao, z fiškaliii, z kržl. nolaroši jegu-čao, raipršvlao, potom domš dosta, dosta pisem pisao i betežniki je tak pravo, ka je celo delo jako lehko i mogoče je Zady za velke bluzosti ne zadosta čista, vido svoja dugovanja. Potom so jako teški dnčri nasleduvali. Za-dyjova se je jako prep&kala za odhajano lepo Čer i pA se nje je pondvo srčni krč Irma je dvorila i obravnavala betežnoga očos mater, pa z-tak velikov opaznostjOv i podanjem, ka je jo eden den oča prijao za roko i z trepetajočim g\&-som nje erkao: — Dobra deklina si ti, jako dobra, či moja! I.ma se je doli pokrila na ofL roko i sku-zila se je. Ednok, trnok davno, je jo jako nika bolelo; teda nje to pravo oča: lagoja hfida de-klina, si ti Irma! Sledi njč je mčnialo bolezen to zaraerkanje: Čedna deklina si Irma) Ali td, ka je zda čula, z-tak obhodjenim g!a"som, je več bilo, kak bi čakati vflpala. Vu fatnilfji je jo nfg-dar, nišče nO hvalo i tudi nje ne povoli hodo. Hej 1 Pa nakeliko je želela lubčzen i zžto nigdar apriliš 20. DUSEVNI LIST Strdn 55. Ženski fcetifek* Materinski den. Ma"ja raeseca vs^koga leia je druga nedela določena za materinski den. Ka je prav za prav raaterinski den? Eden den v celom letl se nšj posvčti spo-trrini materč. Na to bi \Ls rada spominala drage ženske, vas, žtere ič list v roke vzemete. Prečti-te prosim inoje reČi. Povedati vam šččm, da na ete dea vellko dužnost ro^mo spuniti, mi vsit štere smo ešče tak srečne, da mater matno. N» tč den n«j po-kažemo svojoj materi našo hvaležrtosf, našo lfl-bčzen. T6 je tak lejko! Naša mati! Keliko irplenja, keliko svete 10 bčzni, keliko požrtvov&lnosti leži v etoj reči. Vse mžmo njej zahvaliti, materi našoj. Živlenje nam je džla, dom nam je dLla, naša bldjžena detin-ska leta natn je dila, labezen do Boga natn je vcepila vu naša srca. Ali njej moremo to vse nazajplačati? Nigdar! Če jo ceii njtšni žitek na rolcaj bomo nosili, njej ne bomo mogli nazajza-sliižiti nj^ao dobroto, šr liibezen materd $e ne dž povrnoti. Kak pa je eiče žalostao, če vidimo, kak grdo ravnajo vnoge hčeri s svojimi materarai. V src^ boli človeka, če čiije, kak se hči krega z niaterjov, kak jo preklinja, kak njej je nevoščč-na za vsaki falajček kruha. Pomislite ženske, morc hiti Boži blagoslov na hiii, kde se zatira najsvetejie, Iub^zen i poštuvanje do raatere? Vsiko takšo žensko h\ rada zbiidila z oslep-lenosti, vsako bi rada prosila: wPomisIi, ka de-laš, gda se kregaš, gda lanJš to stžro, lubezni puno src^ tvoje matere. Kak boli tvojo mater, če nemaš lubezni do nje, štcra tebč tak Ifibi!" Bojdi edndk v leti dobra, pokaži cdnok, da poitfiješ svojo mater, Ednok v leti njej pokaži, ka jo JGbil. Veselje njej naprsvi, mali dar njej priaesi, dobro prisrčno reč njej povej, delo njej vzemi fz rofc, ka de lejko sdnok v leti svetila. Svojo deco vči, naj poštujejo babico, naj jo bo-gajo ravno tak, kak tebe. Te boš blagosiovlena tudi od Boga. I ti, drAga prijžtelfca, ki ti dobra mati že počiva na cintori, idi na njeni grob, nesi njej pLr korin v spomin, moli eden ,očanaš" za njo i se njej v duhi zahvali za vso liibezen i za vsc dobrote. T6 smo dužni naiitn materam, tistim žen-skam, itere so z svojov srčnov krvjov nam naše živlenje dale. Ne pozabite nigdar, da je najsvetejše, naj-bogše, najbole verno na sveti — n a š a m a t i! FRIDA K0VAT5. Človek se po svojem vsigddr nepopolnom zndnjl tak preštlma, ka slept postdne za nezmer-no bogdstvo spoznanja, štero se po vert vddbla. Što ne žtve poleg svoje vere, nikše vere nema. nepozabi ono mito lubčzen, štero je pri ednoj tuhinskoj farniliji, pri gospon duhovnika familiji vži^ala. I pri verostfifajoči, diigi nočdj si je eš-čc tudi z-zahvalnim srdcom mislila nika. Nato-ga mladenca. ki zda žnjov vied verostuje tnilo mater, itera je tak dobra bila k-nje, gda je z razčesanim gvantom, z krvavim obrazora, la pri-bežala ... I sledi je dober bio k-nje sam mla-denec tiidi, z-velikov potrplivostjov je jo včio, kclkokrat je jo pobv^lo . . . i zda . . . zda je že vse preminolo . . . Vem, či je Margitko rad meo, zato bi nebi trbelo k-nje takšo hladnost kaiati: ona je ne zrok, či si je Margit drflgoga zvolila . . . Srdc6 jo je preveč bolelo, ali nika lakšega je ne kazala, samo ka se nje je trplenje ddnok kazalo na bltdom, prepždnjenora obrazi. Včas^ se sama od sLbe zbojala, či se je v-gledalo zgf^d-noia i prveša mantra je jo znova bantOvala: gr-da, grda si, ali . . . Ali, no jeli se pa to šika pri betežnoga očč posteli na etakie misliti? — mantrala je nadaJe satna sebe. Bogme, ne samo grda, ne samo nevoš^ena, nego eiče mžrna si tudi! Gda je betežnik tihi i mirovneši gratao, te je deklioa zadremala. I takiega hipa je oča z-napodoli zapretitni ot&mi nastregšvao Železen Andriva. To že ddvno znž, ka ga hči rada mk, ali kak bi ga nebi rada melal Ali z-mladeocora je ešče ne vredi Irma njemi je pri glavi sedela, Železen pa pri pelaj, nočni posvet je celo na raladenca spadno i njegovoga poglčda, topel po-svet je betežnik lehko dobro vido. Deklina je za-sunela, na stolca slenjalo se je nagnola, na obra-zi se njc je krotka bolezen kazala i mlad^nec se je vu njo zagledao. Takii pogl^d li jedino lubav-nost mL tneti! — si je oča z-radostjov mislo i mirovno je zžspao. Na gojdno njemi je bogie grštalo i sam je proso Žeieznoga, naj ide vu va-rai i v-red poslavi, ka de moguče. Ne je mogao dosta odpraviti i naimre ne vse, pa je skrivoma ves svoj služ že M dao va- Strdn 56. DOSEVNI LIST aprilis 20, Naši v tiihini. Zimski meseci počinka so minoif, za naše sezonske delavce je prišo pa čas odhajanja. Idejo v tuhino za kruhom, za zasliižkom. Delajo za sčbe, delajo za svoje driižine. Tuhina je hvaMi, ka so dobri delavci. Ali to nam je ne zadosta, s tov hvžlov se neičemo zadovoliti. ŠČemo tudi to čut«, kakši evangdi-čanci so. I dobivamo gl2si od vernosti i pobožnosti svoji bratov i sesier, dobivamo g!Lsi od pošte-nosti svoji mladencov i mladčnk. Zmes pa pridejo gla*si, iteri na"s z britkos-tjov napunijo. Naši se v luhini vnogokršt spo-zabijo z vsega dobroga i plemenitogi, ka njim je šd3a, dom i cerkev vcepila v srce. S tfihine prihajajo tožbe nad pokvarjeaostjov oni, na itere bi mi radi gizdavi bili. Ovo edna fa"kša tožba s preprostoga pera, ali z ednoga srca, punoga britkosti i bolčzni: wZopet sramota! Preminoči mesec 29 ga sta se borila žitek i smrt. Žitek je oblado smrt. V S. (v Franciji) je edna Prekmurka, 27 let stara, doma v okolfci Grada, ičela skcnčati svoj žitek, da bi zakrila svojo sramoto. Skočila je v eden 28 m globoki sludenec, v šterora je 1.30 m vo-de bilo. Duže časa je bila v vodi, gde sta se borila za njo žitek i smrt. Gda so lCdjč čuU g!Ls žitka, so od vsej stržni pribižali, n&\ jo rešijo. Spiistili so v vodo vdže, za štere se je ona oso- ba držala, dokeč so je nej vopolegnoli. Prvle, kak je v studenec skočila, je od svoji penez str-gala 13 faldtov po 100 frankov. Pri orožniikoj preiskžvi je priznAla, ka je že duže vremena skrivno liibav vodila z gospodovim 17 let sta-rim sinora ... Ne bi bdgie bilc, če bi ona svoje peneze obarvala sebi i svojim roditelom ? Tak je pa sebi samo kvar včinila, nam izselje-nikom i našoi celoj domovini pa sramoto v tu-hinskom kržji i pred tuhinjkim narodom!" Tak se glasi žalostno pismo, štero natn je naš verebrat V. H poslo z Francije. I v svojem pismi vsem mladčncom i mlad^n-kam eden opomin pošila viuhino: NNe spozab-te se s svoje konfirmacije, gda ste oblubili pred oltarom i božim sv. llcero, ka do smrti verni ostanete svojoj veri!" Starši, s tem opcminanjom pošilajte svoje sini i hčeri v liihino ! Prijatelje i prijatelice, s tem opominanjom pazte eden na ovoga v tuhini 1 Ar tni, ki smo tak srečni, ka lehko doma ostanemo, bi radi samo dobro i lepo čuli od Vasl — D. — Mamo bozo reč i dobro činite, če jo posliišate. V smrtnom boji nam nikajdrii-goga nemre pomagati. — Luther. Ne razmiš svštoga pisma? — Zato ka s pdmetjov ščeš čteti, ka je s srcom napisano! ritelom, nači je ne mogao pomagati! Ar ednoga vmerajočega ddnok nemore vu tora mantranji ni-h4ti, ka drugi penez nede tnogao naza plačati.. Proti vččari ga je betežnik z velkov nerai-rovnostjov Sakao domo i Irtna je nestanoma vo mogla na oblok poglejuvati: — No glčdaj, jeli ga itak nega ? Bog dragi, kak dugi je bio ete den! — Oh, dragi Bog, kak dugi bode ete ceii žitek brez njega! je vdro vo z dekline prs eden zduhžv. Vone je gOsti sneg šo?, gyednj6vje je btli spar pokrio. Pod gyednjovjem bivolje idejo k-stfidenci i na koia?i glavaj se njim perja bele rdže rčdijo. Vu odpreti vrataj se nadnok viditi data Sello i Cillag notri idti, obri njidva se tOdi beli spar bliskeče i dekline srdce glasno zača biti. Rada bi v6 bežala vu te beli svet, rada bi spogladila prijčtni konjčv prsi, rada bi se po-krila na sanaj sedčSega mlad6nca prsi i nje- mi to veliko dobroto, itero k-betežnomi nj^nomi oči prlkažujp, srdca zahvalili: ta velika dobrota jo na vekivečno zahvaMnost obežuje i na mčhki pokrije njL lubezni betežno rano. — Doraa je že, dotrd je žel pra?i oči i z-njč glasa nje znotreinja radost zuni. Potom po-pržvi betežnika podzglavje, namali pog'adi njega hicnatni obraz, doli se prigne, košne njernj roko i na tihoma vo )de; dobro znk, kaj takšega hipa so oča samo z Železnom radi. — Oh, kak sem vas že čakao! Teško tem v^s čako . . . Naj mi povejo, ka so narediii ? — Od hice goani, nemirovno sili: Naj gučijo! Med tčm |e mladčnec pOšel pisem vzeo z žebke napre, k-posteli je je nesao i z-vedrnim obrazom je djao na nje pokriv. — Naj bodo mirovni gosp. poslancc, viie troita sem dobro odpravo. Veritelje so do ed-noga vsi, dobili svoje peneze, eti so kvitinge ... (Dale.) apriliš 20. DUSEVNI LIST Stršn 57. Statistiha ppehmurshoga evang. seniorata za leto 1938. I. Gibanje prebivdlstva: rojeni: m. ž. mrl6: m. ž. zdani: čisti meš. parov konfirm.: m. ž. notristdpilo v ev.cerkev m. ž. vostčpilo iz ev. cerkvi m. ž. rezerv dal6 nahas. nakrar naše cerkve vdivj hištvi Bodonci 26 19 19 20 21 2 26 29 _ __ 2 __ 1 Domanj-ševci 8 10 9 12 12 1 7 25 1 4 — — — — 5 Gornji Petrovci 6 14 14 16 7 1 29 20 — — — 1 j __ 2 Gornji Slaveči 17 16 15 19 14 1 19 24 1 — 1 — 1 __ 5 Hodoš 7 1 15 4 2 — 6 7 — 2 — — — — 8 Križevci 22 19 31 33 22 5 20 34 1 2 1 1 5 2 11 Lendava 1 3 3 4 — 1 9 5 2 — — 1 i __ 3 Moravci 7 5 13 20 10 — — — 1 — 2 1 — — 8 Murska Sobota 18 20 25 22 19 4 16 12 — — — — — — 5 Puconci 37 31 31 20 27 — 39 40 1 — — 3 - 2 17 vkiiper: 149 138 175 160 134 15 171 196 7 8 4 7 10 4 65 11» ŠOlStVO! V poedine šole je hodilo evang. decč: Apaie 17, Sv. Ana 9, Stogovci 9. Bodoncl 261, Strukovci 103, Krupllvnik 37, Cankova 18. Domanjiovcl 106, Prosenjakovci 62. Oor. Pafrovcl 73, Andrijauci 37, Markovoi 6, Štilinci 67, Ženavlje 87, Stanjovci 69. Oer. Slaveia 61, Kuzma 35, Dol. Slaveča 40, Serdica 65, Sv. Jttri 46, Perioča 5, Gor. Lendava 45, Vi-donci 30. Hodol 68, Šalovci 81. Krllavcl 180, Fokovci 103, Kančevci 55, Mačkovci 71. Lentfava 14, Petešovci 10. driige vesnice vkiiper 10, lendavska meščanska 11, čakovečka mešč. 2. Moravd 51, Tešanovci 50, Vuča Oomlla 63 Murska Sobota 109, Martiaoci 40, Kupšinci 80, Gede-rovci 34, Tišina 48, Krog 9, soboška gimnazija 105, Ijutomerska meščanska 4, rakičanska kmet. 2. Puconcl 183, Andrejci 62, Brezovci 69, Moščanci 105, Pečarovci 38, Predanovci 44, Sebeborci 56. Vse vkuper je bilo t naši šoiaj dečkot 1546, deklin 1499, vkupcr 3045. III. Gospodarstvo: dohodkl izdatki ostanek dug fundžclje na dobrot cile ddla na aldove prišlo Apače: 40.43792 37.413 92 3.024- 167 300 — 2.724- 295-- 61450 Bodoncf: 49.49862 20.449 — 29.049 62 — — 17.000-— 2 094- 5-499 25 Domanjiovcl: 20.72575 19.195 25 153050 — — 15.536- 720- 2 970 - Gornji Petrovci: 57 968-78 2829973 29.66905 — — —•— 661-25 7.77975 Gornja Slaveča: 80.28542 4367150 36.61392 41.123 50 —•— 1.437-25 5.360 75 Hodos: 48 403 50 36 837 03 11.566*47 — — 1.046 96 723*75 410- Križevci: 33 74165 33 296 90 444-75 — — 6 291 80 984-75 1.470-— Lendava: 24 067 50 32.067 50 —•— 25 062 25 369 25 420- 6.570- Moravci: 47.55441 38 858 41 8696- — — 5645- 1-957-25 742 50 Murska Sobota: 84 42535 61.723 25 2269810 —•_ 11.674-- 2.154 — 5.320 — Puconcl: 48.27922 47.749 44 529-78 42.705 50 —•— 5 390- 3.424*75 vkilper: 535.384 09 391.561*93 143-822-16 276 191-25 60,28701 16 837-25 40 161 50 Stran 58. DUŠEVNI LIST dpriliš 20. Razloini mali fllasi. Radosti glas. ,Kristui je za vie mro, ndj ti živdči več ne živejo sebi, nego tomi, ki je za tijč mro i gori stano." NOvo voditelstvo soboSke gmajne. So-boška cerkvena občina sl je na svojera rčdnom letnom spržviiči, držanom v nedelo 26, mžrca na mesto pok. Veier Gčze odebralo za inšpek tora g. Bac Ludvika, hotelira v Soboti. Zapod-inipektora je odebršni g. Nemec Janoš, odvet niiki pripravnik, za blagšjnika g. KrančiČ Jžnoš, uradnik sreskoga načelstva, za gtnajnskoga ku-ratora pa g. Sečko Ivan, posestnik v Sobcti, ki je dosegamao slflžbo gmajnskoga biagajnika opravlo. Novi čestniki soboške gmajne v nedelo 23. aprila bodejo spelani v svojo čest. Vuzemski dar Cvetičovi iivilj. Evang. ii-vilje s Cvctičove fabrike so na vuzen okrasile soboiki oltdr s korintmi i dale na žensko drD-itvo 214 dinarov. Lepa je eta vernott naši de-lavk, štere se vsakše leto spomen^jo s svoje cerkve! N«ne8to venca na spomenek pok. Bar-barič Štefana s Polane so g. Benko Jožef, sen. inšpektor, 200 dinirov daruvali na DijiŠki dom. Sobota. Gmajnsko spraviiče je p6!eg drOgi »klepov skončalo, ka se cerkvena ddČa ne navrže samo na zemiiiki džvek, kak dosegamao, nego na vsakši neposr6dni državni davek. Kluč os(ane isti, kak prvle, 3%> — Ctnajnsko spravišče je nadale svojira dahovnikom za vse sprevode dalo na rizpolžgo auto, itere foringe se z gmajnske blagžjne ražjo plačati. Oa. Tontka Viloia, bivia predsednikojca soboškoga ženskoga drOštva je v 75 letnoj sta-rosti, po kratkoj bolezai preminola. Velka vno-žina občinstva jo je sprevodila na počinka metto. SoboSko žensko drfiitvo je tadi na letošnji postni nedelaj obdržalo svoje dobro obiskane postne zadvečarke. Po nedelaj po zadvečerainji raolltvaj se je napunila velki ioiska soba z od-rašenimi i mladinov, naj poslfišajo deklamacije, pesmi i predivanja, štera so poglobitev verskoga žlvlenja tnela sltižiti. Na programi je bilo vtik-dir 5—6 deklamžcij, pevske točke, igre, ptedd-vanja kotrig žemkoga drfiitva, dOhovnika i kap-lana (pod naslovom: Mantrnice evangelioma). Na zač^tki i na konci so pa vsi navzOči popevali tdnoedno cerkveno pesem. Postna predavanja. V Puconskoj cerkvi so domanji dflhovnik po nedelaj vu posii zviin predge meli edno-edno prcdavanje pod etitn ti-iulom: ,Križ Kristuiov i jasM. Po predavanji je bila tudf vsigdar edna deklamac!ja. Dcklamali-vale so: Grof Aranka 317, Hodošček Marija 115, Podlcsek Irena 105, Šavel Šarolta 108 i Rac Irc-na 116 cerkevno pesem. Konfirmacija v Puconci je apr. 2. na Oetno nedelo bila obdržana. K toj ojvetnosti so konfrmandušje očistili cdrkev ino s cvetjom opleli krstni kamen i oltar. 31 dečkov i 32 de-klic je očivesno položilo verevadlGvanje i obla-bo svojo ino obprvira prihajalo k Gospodnovo-tni stoli. Vsi so od straai farnoga Žeoskoga drUštva obdaruvani bili z ICpimi spominskimi listami; zvon toga so ništerni dobili Mosesa p6t knig i Joiue knigo; vsi ovi pa edno edno rr en-$o knižico. Ob toj priliki so dečki na GustAv Adolfa druitvo darOvali 256 Din; dekline pa 273 Din farnomi ženskomi drOštvi. Lflbčzen hiže Bože. Ob zadnjcm vOrmi je v puconskoj fari pali dosta pobožni src z dja-njom poavedočilo t6, ka preveč lfibijo svojo Bo-žo hižo. Ništerne mlade žene i dekline so jo te-meljno ščistile, druge pa na ollžr žive korine sprinesle, naj on kem bole vfizemsko lice kile. Zdiebno se pa raamo zahvaino sporaenoti z ono* ga lepoga dara, iteroga ]e Žibrik Irma polanika vrela deklina poročila svojoj dahovnoj tnateri, gda je na oltžr v Božoj hiži ino na pulpite i na svčto posodo za Krfstuiovo sv. več^rjo, položila novi prelepi prestret i pokrlve. Z kak velikov lubeznostjov ino paziivostjov i z kakiov ncpo-menkanov potrplivostjov je vftiivala ta dugovž-nja dugi čas, dokeč so ne zadobila svojo vez-dašnjo krasnost. Te vrele devojke \m6 med do-bročinitelmi Puconskc gtnane z zl&timi literami oitžne gonzaraerkano! Samovolni d&ri. Na goridržanje Duševno-ga Lista; Sever Franc Puconci 5 D, Brglcs Mi-klošova Salamenci 10 D, Kodila Lfza Markišav-ci 3 D, Rituper Jožef Sebeborci 10 D, Opott Karolj Polana 2 D, Joiar Mariška Lemerje 5 Din — Na nesprhlivi venec Lutharove Fliszar Šarolte: Sedonja Šandor Vaneča 10 D, Šfižrlr-ma Sebeborci 10 Dln. — Na D jalki dom: Škraban Ladiilav s Puconec 50 Din. — Vsem oajtopleŠa hvala! Turobni glasl. Zadnji mesec so se z Pu-contke fare odscllli vu večnost; Banfi Ivan na apriliŠ 20. DUSEVNl LIST StfLn 59. Vaneči, star 53 leta; Barbarič Štcfan v Polani, star 49 let; Sever Marija v Šalamenci, st. 8 ]., vd. Bedok Ana, roj. Berke, st. 72 I., Kiihar Mi-kloi v Puconci, st. 66 let. — Naj majo sladtek grobni sen i blaženo goristanenje! Turobni glasi \z Gornje Sfavečke ev. fare. Zadnji mesec so se odselili vu večnost: marc. 26 vd. Benko Marija h G. Slaveč, roj. v Kruplivniki vu 65 leti starosti; aprlla 4 WalJctz Jozefa roj. Kečar iz Sotlne vu 59 leti starosti. — Te pokojne dfiie naj spijo nezburkani sen vu ograci mfra! Te nazajosfinjeni pa si naj poči-nčjo vu Božem ravnanji! Do pžvidenja! Oornj« SlaveSa. Marca 26. v nedelo za-dvečara ob pol 3 vori je raelo naie ev. žensko društvo postni verski zadvečarek z nasledu?aj6-čitn programom: 1.) Občna pesem 7. 2)Postna molJtcv dora. duhovnika. 3.) wTak labim Tc*, pisala Kovatš Frida, deklaraaMivala CelecEmilija učenka iz Dol. Slaveč. 4) »Žensko pozvanje v postnora časi", naprejdavanje t. č. predsednice žr ^fkoga društva Kovatš Fride. 5) ,Ecce homo«, (Ovt> človek), pisao Zibrak Dčneš, deklaroallvala Šarka"ny Vilma učenka iz Sotine. 6) Zaprtna obč-na pesem 7 v. 8. Na konci verskoga zidvečarka je bio offcrtorium držani na žensko drOštvo 5225 Oin. — Aprili 2. na Cvetno nedelo, po rednoj Božoj s?(!žbi smo meli vu cerkvi pod predsedstvom dom. diihovnika i Fartek Franca inšpektora letni redni gmajnski gyQleš z slfde čirn redovekom: 1.) Poročiio ženskoga driistva; 2) Volitev gmajnskoga kuratora; 3) čitanje i odobrenje 2 presbiterski scj; 4.) čas zdavanj; 5) Deka zvonarova plača; 6) Naprcjdavanje gmajnski računov od 1. 1938; 7.) Proračun zi 1. 1939. — Poročilo žeoskoga druJha je vzčto na zn&nje. Za gmajnskoga skrbnika je bio za na-dalnji 6 let odebržai Huber Franc, gostllničar iz Kuzme, ki je to čest že 121etnoso. Zavolo zdš vanja se je pa skončalo, da zadvečara po 3 v5ri duhovnlk nesmi nikoga več zdatl, po odredbi prezv. našega g. pOipeka i g. šinjora. Dekanova plača je bila poboliana z malenkostjov. Gmajn-ski računi od 1. 1938 i proračua za 1. 1939 so bili prečteti i odobreni. Dogodki zadnjega meseca. V Z&grebi se vodijo pogajanja za reiitev hrvaikoga pitanja. Ministerski predsednik Cyetkovič i voditel Hrva-tov, dr. Maček st* se že dvakrat sestaaola v Zagrebi. Že po prvom povrdtki z Zagreba je pravo Cvetkovič, ka je nad tekom pogajanj pre- več zadovolen. V kratkom se čaka popolno spo-razmenje med Hrvati i Srbi. — Maček je ino-zemskim novinarom pravo, ka so Hrvšti gotovi priznati Jugoslavijo i kralevsko hišo Karadžor-dževičev, zahte?ajo pa, naj v državi popolno samostojnost dobijo. — Belgrad, ki je leta 1900 samo 70.000 prebivalcev meo, n& zdaj 400.000; 20.000 hii, 65000 delavcev I 2501 milijonšrov. — Po dugoj bratomornoj bojni je v Špdniji prišlo do mira. Komunisti so spoznali, ka se zaman branijo, zato se je na konci mdrca podao Madrid i za njim vsa mesta, stera so ešče v oblasti komunistov bila. V ceioj bojni je bilo 1 milijon 200.000 mrtvi, od tej 450.000 vojakov i 750.000 civilnoga prebivžlstva. Franko je 130 jezero vojškov zgflbo. — Frankova naciona-listična Španija je pristopila k protikoraunistič-noj Zvčzi. — Litvanija je Nemčiji naz&j ddla pokrajino Memel, štera 150.000 prebiv&lcev toa. — Neračija, štera je pred svetovnov bojnov 540 000 km2 merila i 65 milij. prebivaicev mela, sdaj 670.000 km^ meri i 88 milij. prebivžlcev mk. — Zavolo zbližmja Poljske k Angliji se je ncmško-poljsko razmerje poslabialo. Nemci za-htevajo nazaj Danzig, prek koridora automobiliko cesto i vrnite? ništerni čisto nemiki obmejni pokrajin. — Mussolini je 26. mšrci velki govor držo, v iterom je pravo, ka je za fišistično Ita-lijo vdžno, ka je že dosegnola, ešče bole važno pa t6 ka eiče po etom dosčgne. Zosebno je povdarjo potrebo eiče vekšega oboroževšnja, ar samo močno držžvo lubijo prijdtelji i samo močne driave se bojijo protivniki. — Italijžntka vojska je zavolo protitalijanske politike albšnske vlšde zasčdla Aibanijo. Kralevska držina je po-begnola na Griko. Parlament je poniido krilev-sko krono ilalijšnskomi krali. S tem seje Albi-nija priklUčila Italiji i je vostopila z druitva nd-rodov. — Lebrun je pa izvoljeni za prcdsednika francoske republike. — Angllja je garantirala gra-nice Romunlje. Poita Dttievnoga Lista. Vlljem Hajdtnjak, Sancourt v Franctji. Srčna hvali za Vaše pismo. Z vesčljem stno spunili Vaše želenje. Pozdravlamo Vas i vie svojc iz-5cljenike v Vašem kriji. — Vrečlč Nlkola, Zagreb. Na Vaio proinjo smo Vam poslali dvž kalen-dirija, letnik 1934 i 1935. - Z verebratskitn pozdravom ! REDITELSTVO. Str&i 60. DOŠEVNI LIST dpriliš 20. Evangelium v It&liji Naprejdava: SILVANUS. " Vu tom ognji preganjanja je dostt skazli-voga 1 nečistoga priilo na d6n; ali tgmbole se je sveto tl&t prave evangeličanske vere i 10 se sveti proti nam edno mantrniitvo, štero je v ni-kom ne mčnie kak ti prvi kričenikov. Vnogl so rajii trpeli vu vozaj, ostavili domovino, žitek i bl&go i vie ka je drago, ali vero evangelioma so ne zafajili. Med vnogiroi pobegnjenci z Italije, ki so vu švLjd obrambo i novo domovino najšll, so bill tOdi evangeličanci i Locarnoja. Esi je oavuk E?angelioma leta 1531. priio, gda je Fortana ivajcare za proteštanske knige i spiske proso. Sejtvo Bože pravlce je pomali raslo, šterogavo-ditel je franciikanski bar&t Beccaria bio i ta mi la čreda, itera se je na zbrodjavanje sv. Pisma zdrOžlla, je leta 1547. že dvesto dDš čtela. Nji-hova stiva je od leta 1549. nevarna postanola, gda je Valter Roll z Urija nameitnik postano drželni komis&rov, ki so vu imčai ti dvanajset itari držfcl v Locarnoi vladarili. V Locarnoja grad je edna verska dišputacija bila vkfiperpozvina, gde je pri toj priliki Roll v vozo dao vrČtiBec carijo. Etoga prijateljc so se tomi z orožjora protisUnoli i Beccaria je bio na slobodo pfišče-ni, ali od itriii pdpincov, kl so Itak vu vcčlni bili, je ne bilo dobroga za čakati. Leta 1555. januara je prišla zapovcd, ka oo), ki ne idejo k popom na tpoved i ne poslušajo papinsko me-io, tnorejo do faienka dom ostaviti. To le je tfldi zgddilo. Niiterni so nazajstopiH. DOnok 93 jih je bilo, ki so se na pčt vzčli i po tcškom vandranji prek snejžni bregot za ledem dni v Zurich prlšli. Tam so ne samo prijatele najšli, nego brate i icitre; z postelinov, posodov i z siljom to )e pomšgali 1 povsud po Švšjci so podpore pobčrali za nje. Vsakii je svojo raeštrijo lehko nadaljavao, kak na priliko familije Orelli i Muralt, ki so po časi bogati postanoli i velko poitenjč dosčgnoli. Tej z Loctrnoja pobegnjeni proteitaati *o nastavili ivojo posebno gmajno z lastnim italjamkim predgarom, itero fčstjeeden čas tfldi Occhino spunjavao. Med prešbiteri ete gmajne najdemo ttidi Peter Marlyr Bermigloja, ki je po svojem bejgi z I'alije na Angleškora z Buccerom vkQp delao, z Bezotn (al vzeo 1.1561 v Poissl na verskoj dišputžciji i zdaj v Zurfchi theologije profesor bio. Pri njega smrtnoj posteli jc tam bio Bullinger, Zvvinglija naslednik, komi je srčni prijatcl bio i te imenltni biolog Konrad Gessner. — Geisner se z lepim ivcdostvom spomcnč vu ednom troitajdčem pismi, itero je k tim v 1'aliji vu vozo vrženim i trpčSitn mantr-nikom evangelioma napigao i itero z ctimi reč-mi skonča: MŽ