RAST - L. X, ŠT.2(62) APRIL 1999
ISSN 0353-6750
REVIJA ZA
LITERATURO KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
P4 < ^ H
VSEB!NA
RAST št. 2 (62)
UVODNIK
LITERATURA
Poezija
Proza
Prevod
Ee pisani milni mehurček?
Obrežje Vse besede Pesem
Asanaprima Kamniti tiger Uk, likanje Nadih Razkorak Poležavanje Tja grem
Sem skrila, stisnila Ki bi me sanjal Keka Jutro
Čez Špan hrib Prave
Gertrudin prvi maj
"Bogati imajo že na tem svetu nebesa, reveži pa..."
Erikine Lilije
Muzeji v krizi
Muzejski etnolog in etnološka zbirka Po bregu pa raste akacovna Park dvorca Novi Dvor pri Radečah Pesnikova preračunljivost "V Ljubljani sem samo gastarbajter" Pogovor z dr. Stanetom Grando Jože Vrščaj
DRUŽBENA VPRAŠANJA
Naša socialistična izkušnja
Ali Dolenjska ne potrebuje strategije
regionalnega razvoja?
Panzollja Jana Amosa Komenskega
ODMEVI IN ODZIVI
De Carniolae Interioris ignorantia latina Porušimo staro in zgradimo novo Lapidarij Belokranjskega muzeja Temni angeli usode Sprehodi sc po svojem Parku!
Ko hodiš nad oblaki
GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRALSKI LEKSIKON (57) KRONIKA	Januar - februar 1999
KULTURA
NAŠ GOST
NASLOVNICA
Jože Vrščaj: BLIŽNJA SREČANJA, kovinsko pletivo, 1993
str.
161 Milan MARKELJ
163	Jadranka MATIČ ZUPANČIČ
164
165	Andrej LUTMAN
166	Stanka HRASTELJ
167	Vlado GARAN PINI
I6R	Andrej RIEEL LEL AN
170	Ivanka MESTNIK
175	Vincent ŠIKULA Prevod: Darija JAKŠE
179	Ivan KASTELIC
IH3	Ivanka POČKAR
193	Meta MATIJEVIČ
196	Alenka KOLŠEK
201	Artur ŠTERN
207	Marinka DRAŽUMERIČ
2IK	Aleksander BASSIN
221	I ranci ŠALI
226	Marjan RAVBAR
233	Zdenka JAKŠE
239	Mitja SADEK
241	Tomaž LEVIČAR
243	Alenka MIŠJA
246	Klemen DVORNIK
247	Marijan DO VIČ
249	'PomažKONCILIJA
251	Karet BAČER
257	Lidija MURN
UVODNIK
7 1
Tj
D,
RAST - ŠT. 2 (62) APRIL 1999
LE PISAN! MILNI MEHURČEK?
LJaAz/e/aezzz, JeAeZeza /e/zz zz/zep'aa/a DaA/z' Ae /zzee/ zzažez res'p'a zze za.s7ezsj/a več Za/zAa sprez.šezzpe Aazaega aAAZa/a zzz z.sAezzpez Ava-Jega praAZezra aez rev/ez/aeaz zezzzjevze/zz .^/ezs^zzpe. pač pa a/eaa zzevJezZ/a/a zaačae/'žez przsaZaas/ a? rezzžz'zy'ezza.sZ a a aAzzzač/zz, A/ A/ gaJe začr/ez/ez že ezA As^epeza ae/A/aaAzzpz*e J Jelena?/ /e/z. AJa/zAa .se /e a/ zzAazezzzzzz/ez /a Aez/zAez Aez Jez Apr<pe/z' za Ai^a/a? J/z' zzaez /a zez-e/aA/zzez pae/pezra pa/ /zs^Ae^aa/M Ara/ega paA/aaA/va, A/ ga zzepAa// /ee/zaez/ez /aAAa zapzžeaza Aez/ a/r/evazp'e Aze/Zarzze zJeaZ/ZeZe aAzaač/'a /er Ae/ežezpe /a .s/zeze/Aa/azpe zzzzze7zzzžAe Za paA/zczAZzčae Zvazaa-AZ/?
De/ ezjgavara /za za ipaaAaa/a Jepepa zzarae'azAz. Az/z7z zzaezzaa pa v.seza začr/azzeza aA/aaepa /a za AaZere Ae aaJe/azaa, e/a p//; Aa /z /eZa s' /eZa že več. PaazezaAea e/e/ ac/gavaaa pa Ae z*azArzž'a /z Zega, A/e Aa revpa /?aA/ ZaJz "az aJaa" Apre/e/z za .svepez, Ae paav/, AaZere aAčzae Zega aAzzzač/a Aa Ae zap/Aa/e azeJ a/eae AaaAZaaa-s'/Ze///ce. Za/ zzzeJ .sazz.sZezaavzZ/epzcazaz a/ s'Ae/? ezAčzzz Dez/ezp.sAe. Daša v/a /a De/e Arepzae. Aa azeJazžZva zzpazaa, e/a /;7; ae/ Zega ae aJvzača/azezačzzz'pzzspeveA zez zz/zepazp'e Da.sZz, sep' .sp/aA ae gre za ve/zA Jezzezr Drz.speveA ezAčzzze AezM.sZaaezvzZe//zeeJe / 7 Zez/azjev aa pzeAhez/eez a; za ezAčzzz.sAzpzezračzzzz pezzaezzz Je/ezzz.sAez e/z*ezAZzaez. /z/e-aza Je v Zeaz pezg/eJzz .sevee/a zzAZezaavz'Ze//z'ca, Aže.sZaez aAčzaa /Vava aze.sZa, A/ /e Aa/ Azz/Zaraa szee/zžče Dez/ezp.sAe .spre/e/a zzAZazza-vz/e//.s/va Zer pa/eg A7z'zzz'.s7z *.sZi'a za Azz/Zzzz*ez prz.spesa aA.sežae/žz e/e/ež .sez/zzzaae/raa/a revpe. Dačaaezzzzez Zezze/, e/e/ .se //e/ v ezAč/aezA. A/ že zzz.sez AezM.sZazzavz'Ze//z'ee Da.sZz, JezgaJz/ preza/A /a Aae7a .s/e/ Aa pre/ /e vp/,sa/e Ava/e /'/ae aa revza/zzz' Aa/zaraz zeaz//'evz'Jaažega aA/aač-Ja /er ZaAa paZre//7e Zae/z' Ava/a Aa/Zaraa zre/aAZ, revpa Da.sz pa Zae/z' "az*aJaa"že /za// vAareazaz/e v Za pras/ar.
OAčzzze Aa z aava zaAaaaJa/ez Ap/ezA pa.sZav//'eae pree/ z/eAe/Ažae e/ae/aZzze Aa/Zarae zre/aA/zze /zp/Ze. 7ze/vep'a/z' azara/a .sree/s/va za Aa/-Zzzrae aAZaaave, AaZer/A aAZaaav/ze///ce Aa, sArAe/z' za A/z/zarae e/a-zz za ve zpj, Aevzpazaea/, Ja Ae Azz/Zzzza že /za// /zep'as'//ez Ae/Z Aezz/AareaZ za veJaa prep/č/a aAčzaAAa AreJsZva za AZepz' zaa/a v /A// vrA/z AaZ zzeprzzaeraa Aa// aZzp//zva "AarzA/ae" AZvarz, Jeazzaa vaJavaJz, eeAZe, ze/zJezasAz prz'A//'tze'Az' za Jrage przJezA/Zs^e, /zrez AaZer/7; A/ //zze//e JaaJazzeA ae zaaze/a več pzeJsZav//aZz aaraza/aa are/eaegez žzv-//ezpa. AezAa a/zčz'ae aprav//a/a azzrzzzaa AaJa apzezs'/7e Ze /zp/Ze, Ae Aa že v/Je/a. Lpepa/a, Ja ae aa žAaJa Jas/e/ .saazezzzzaes^aega prepazaavazpa N/aveacev AaZ aazaJa, Zezae//'aa zavezaaega Azz/-Zzzz z, za Ja Ae ae Aa paAaza/ez, Ja Je Za zavezaaaAZ aaazz'ž//eaaAZ, .spae//eJeaz' zazZ Arez VAepeaaAZz* v zeszzzčaaAZ, Zar<p' /e pz'.saaz azz/az zzzeAzzzčeA, Az Ae Aa aA zzza/ee Zržeaz .srečaa/7/ A sZivzz aa.spa A/ezvraa zezzpezčz/.
A7z7aa AJezz Ae//, ae/gavar/7/' zzzeJzzzA
RAST - L. X
AV////Č*
^/i/^AZ/A
/'/7e se /j/vAfj 7*777/7'.
7/7777 7/77/ee .se .sve///A77 s* 777e/?//.
.S')'//č';7/.
/7AT7.S /77) Af/WC7M.
77/7A/77A77.S/777 7/7^/777/.
A7eT/ 7/7777777 7*777/7777777.
/Ve s'e.š vee, Ac7/erc/ 7/7)77777s'/7777 /'e 77/7'/?7)s*7) /77*7*77 rc/rcz/e.
/77 A77/e7'77 /e /7.S/7 7/7'77,)?7 77/77A.
/V77 A(77e/ e7)7 .se /777 Z77 S'e7/777) 7777.Se/7/77 77/e,^77S'77 /7/77/777 7/7/77777/e.
/77 77/e^77r Az-ees*// 7/777//;.
Kse, A<37* /777 //77/77/, /777 7/7Š77/77 /777 .s/;7*7S'7777S 777 e 777 77/^77/ 77 777'/77'//7777/7777/77. Že/7.sAe. /777^7'e, /)e.se7/e.
/V77S777/7/ .Se /777777 7777 .S7777777/7777 /777/77 /7 /?777*7.
777777 /777 /77*e7z/;77.Š77/ 77777*77 777/7/777777.S/.
7/7777 /777 /777/7*/7eŽ//77'77 7.SA77/ A7/7A77 7777S'eZ77 7/7*7 7,7?e/?77.
M e/e77A//7 ^77 /777 .sAe/e/77 Z77/77/e 7*777777 A/7.
/e.S /777 /7/77777 e77e/ 777/ 7777/7*7777/e .s7*e//7)/)e.
A"/ /777 /77'7Z.7?777/77 777/ e77e 7'777/e A 7/7*77/?/.
/V7.S/77/ /777 e/eA/7*/e777 /77*e7'777/77/A.
P77.S/77/ /777 77777/?77e/7777 7/?/77 77// .SVe/7/77/A S' /e77777//7 7777ee/7.
Kse/777 /77/7A77 77.S777e;/77/.
7e//Ae /777'777*77e /777i(/e, 77777//777e e77/)7e, /77A,S77Z77e /77)/77/.šAe.
.S'7777777 Se/)7' 77e /777 77777ge/ 7777/777 / 7 / 7 A S e A/.
O.S/77/ /777 7*77Z7/e//e77.
//77z/e/e.se77.
;We7/ V777/77777/.
EAl'7/7/77*7.S//777.
Z7/77/ 7777 /e/, Z7/77/ 7777 77777 S/7'77777 Ž/ce.
/Ve.Š777'77 A7*e77/777*77. 7/?7*77/ee 7' /?/e7/77//Š7'77 Se777'.
/Z//77/.sA7) Z7777777 e77/'e 7777 7/7777777ee777 77AlY77*e/77 77/77*eŽ/77.
/ '777e/?77 /77/'e/?77 /7777*7'e/7777.sAe/?77 Z77/77.S77.
///7//V
//777/7)//77S'77 V Z77.S/7 /7 77e/777/,sA/ Z777*/'/.
KSA RAAAAtA
Z.se /)e.se7/e /7 S/77Ž//77. //77777777/7/7 /777/77Ž/.Š. Mz77/A77e/77 77777'e /7*77s'e.
&77/77 V7 7/77Z777*7/77.
M /e/ .S/7 77//7 7777/77 77777 77.Š7777. /Ves/77/e7777, 77eZ777/7*Ž7777. Z77/7/77/777/77 / 7 A)"/ /777 Ž//77/7.
Jadranka Matic Zupančič	//7 zg7730077o.
Z/Arrzr//'e3 3/77/777. Jer /7773/77770 7"77/'oo'o77.
//A77Z77/03 v/J//, Jr/ V/J/ t' 77 0t'/j77 0 777.
/J 73 7 po 7777/7 .s/oJAo/77 077770/0 777 /OŽA/A 77/7077/0/3A7/7 Z007777/77/A. Kso/o r/o/77*77.
/77 .sA/077/ 07777.
D//7, g/o.S, /7*0/077/0.
Ks'0 /70.S0J0, /7/*OV7/77, /7 3/77Ž//O.
/J/Z077 //.S////, A/ -SO U J0/7A7/7.
/?0 77077/70Ž0770 7*0377707703/7.
PE^EM
D77/7 77/A77777.S/0V.
Z/77/7 Z7*oA 7777 77/77 77Z77.
M03A0 3/7*77/07777.
//7*7073 7777 77770.
,S'/737777 go, Ar/Ao oJ/7701'O 7770J 7777773A/7777 JoA//o077;7.
/77 30 t'7'77077.
P70p7*oJo7777 3 307700777.
AJ/*ežr/, /777/7777 77/7*77/0777/7 77/777/. /77 /7, CJ/30/, 3/0/777 7 77Z/70/.
/Vo 077/73 UOO 0/0A/70J 3Y'rr/'eg77 /0/030.
&7T7777 g/o377VO 3//373.
/'7*0/777/77 0 /7*/7A//7 077/77773/7.
/7/0A/077//7 /)/VJ.
PP/Mi
Z /77U/773A0777 J77/777
30 /0/0 3/77*03/7.
/'773/77/77777777 SO 7*OZ/Og77/0. //o/ A77077 7Z 37*77/0700 ZV77/77V7 7770J/7Z777O g/773'77. Co/77 3/77/7 /7773/0770 /;o//' 773/07* 777 /'77// /70z//'7V Co/77 /70J/CO /7773 /77770/0 /777// 770/77*7730770. /'7*7/77*77r'//0770 3/77*0/ 0/7. C/7/0777.
D777*//77 377//CO.
/.773/77 0 7777 7 3/7*o/77 0 77777 /o/0377.
LJTERATURA Rast2 / IW
Af lAf N/77 P/CEP
7ožAo /7/ 7*oA/o,
0077777 3/77Ž/.
ČO /O J/*Žo/o 77// 77/707*0.
J// 77/7//77/3A77 777*77Ž/0 ZO 77oJ/3C7/7/777/7*0770 J/730.
J 777/777A Z77707*77/ /O 770 7777Z7,
Z77707 77/ /O ZO 7777Z77.
//o/ 770S'/Jo77 VOr/77/Ž/g
770 /z/77*77770777 /0/777773 Ao/77 /777/777 / 77.
/470 777777770 /O 770777.
H7777777777777 /O 77703'A77 77000377 /77*V'777sAogrr,
A777' /O 30 Z77707*77/,
7770J 777 07777/ 777 77707777/.
P/P, P/P47VPE
/V77 Jo.sA/Je.
/'07 77U777777 /77*OZ g7v/'.
M /og77j777 J7*Ž7,
Ao /777777/A77777 /7A0/77/A
VZ7/0/Ž 37*77/00, /77ŽO7770, /777/oV'07;/77.
/'0/777 30 Z Z7*r/Ao777.
Po/777' 30 Z 770V/J77O /77*730/777737/0. M03O, /7/7A//7 777/3/0,
770A0 /77/0 AoŽO.
A*77/ 770g000770 Ž7Vo/.
Zo WO/7...


G/c/', /z/*cc/.sc .scgc/š, /'/; .s cvc/c//// //7*.s/c/v s'c/.sc //'/'c.š /A/ .sZcAc/Zcs/// v czg/ec/c/Z//,
/A/c/ A/v/ /77 s///A .s/Azc/ //7 .sc s/7/'.š
V .SVC/cV 777C/Č/ /77 .S'CVC/7//.
A*C//' 77C //C//C77/C/ 777 V /7C//C//7/C/ g7*C.'
VZ///A 7*C/zA//c/77CgC/ /'czc/c///'c/,
A/ ///C777C V .SC777C 7*CŽC gC/777.
Dc/Zg/ .SC/ C/AAc/<7/ /VC//7A .sZ/C/Č/A C/C/, C/g77/C77/ ///'/7/C ///C/ZAc/Z A/ .SC /7C///77C.Š ZC7 C77 Š//7*/C .S//7*cAc/eZc/ V ZC/VC.S/ ZC7 Z777C7*C//'. -A///.' /777C/7 /77C///A S' g/c/V/.
A/c/c/ Ac/c/c A C///' Ac// //', A/ ZgC///' g7*C.Š
Z 777/c/cČO //' .SVC//' 77cAc.S' C/c/ C/Azc/7*/C/
<7c/ C/A/C/ZC/ .SVC/A/A//C /ZC7/C /ZC/cA/A,
/7/ Ac/c7 Ac/gC/ g/cc/c/ C/A /c/M C/C/?
De//, //C/.S7/*CZ/ .S/ VC/.SC, ZC/.Š///77/ ŽC
svež/ A/*c/g v c/g//7'.šc/A ///c.scAc/'
A7' .S / ///C cZc/Z/C/V, Ac/ /C //Zc/77C/ /C/Ac/ 7*C/V77C/, c/c/ ge/ .ScAc/ C7A/7CA77C/ 7*CŽC/ Z//C///A Ac/C cZc/Z/Ac/.
Z c/c//7/'co c/A .sc////' //C/Z77C zc/7*c .sc Ac// sAc/r/c/
.SVC//C .SC77CC /'C/Z////.S7/.Š V S'/*/.sA// V//7/C7/C/, c/c/ /C77/C/ .S////.S7/ .SVC//' .SC/A S' V/7/C C/ZC/7'//',
77777C/Ž/77C/ 77///*/ /7 / 777C/777/.' Z//C/VC/ A//.ŠC //7*cAc/c/c/ /A.

De// Ac// S7*C/gC/ //7*C77//Ac/
/77 c///A Ac// 77/C/A .ŠV/CC/,
.SCT/', C// Ac//'? Z<7c//' ZC/Z/7C/7777//C Ac/7*C/A, A/ /C 7 C7Z////.S/ 77C/g S' VC.Se//C V/.SC7//7/,
c/, Ac//' zc/c//'? /c/Ac/ ž/'vc/A//c/ /ZC/.sAc/A///C s/ .S/'C/'A/ ŽC//'C/,
.SC//' A//CC .s///c/ /77 V///c7,
.S/7*C/g gC/77 /77 VC//7/
/77 z/A/c zc/cc/Ac/ .S' .še.'
C/, Ac/Ac/ /77/7*770 .sA/*/ŽC/.Š 7C/ŽC/, c/c/ S' S'ZCVC/77 .Š/77C 7*CZ/7c/,
A/ cZc/Z/c/vc zc/.scc/c,
.S ve//' C/A/ C/Z c/Zc/77/ Ac/ŽC,
Ac/ S /7 777C/ /7C//e/C/
c/c/ 77C/VCgC/ A/*/'Ž/'.ŠCC/ CVC/C7,
Ac/7' zc/cc/ c/c//' SV C//' 770V Z770/
77C7 //Zc/7// ,S'VC//' V/*C/C /7C//c/a/7 .s/c,'
/77 V7C7//C 77CC/C7*
V .S CZ A .S VO/CgC/ 7c/c.SC/.
... //C/ /77 C/.S/C777/, <7c/ .SC // 77C ZC/7*Cc//'
ZC7777C7*C7 CCZ C/A/ C/Z,
//CZ/CC/Zc/// 77C777CgC7 A/*/Ac/ //7*cA /c/c.SC/ A /A/777.
/Ve ///'C7/C/.ŠC/77/ 7/C/C/Ac/Z/ V.SCgC/,
Ac//* 7/C/.S/77/. .S//7C/v//C/7// VC7/C,
Ac/ .SC .SC.S/C7/C/VC/, .se A' .S/A/ .sc.scAc/vc/,*
//C/.S/7*CŽC77/ /C Z Z77C/A/ /77 ZVC/A/ Z777C7gC.
7c/7*C/.' V V7.S' .SCZ/
/Z/*cA .SVCZ/CgC/ .SC/V/C.s7c/AcgC/ .SVOc/c/ /c/c.SC7 Z 77 CZ/C/
/77 //C/ C/c/77/CV/A A/*/Ac/V S' A/ CZ/ZC/cZ/A/A .SC///C77/.
/Ve//' Ac/7* C/C//77CVC7 VC//C /7 / 777CCC .SVC//' A777C/
De//' .sc/ VC/Z/77C/ 777C.SC/. ZvCZc//7C7 /C777C/ /C /Z/C/V.Š/7/C/
Ac///c/ zc/ cA*.s7e/7/c/ v .scA/. ,S'c/A /zc/c/c/A .s7/'c 77C/ 7*C/ZCVC/cZc //C/A7*C//'/*7/C cA/CVC/.
LITERATURA Dc/.srcAc/ .sc 7/c/vz77c//c7* /77 .se v c/c///' /Z//Z/7/77C.
Rast 2 /1999 Z?c/7*ve .sc /770Č//C/, .sv/7 v zc/r/c/ .šege/,
/e/cz v .svc/Zc/A/ .sc //7*Ae/.' .sc///c//*c/ /c .s/ccZ //czc/7Ac/.
7/7/ g/c///. v /777A/7/////C /t'7//cg7/ /c/e.Sč/.
.S .s//*7//// //7/ //cž//c Ar/Ac /77/7/7//// //*c/7c/7//'c,
A /777g/c7/77/77, 7777A/7777/C77//7/ Ac// Ar/ž/ A//7/77,
/7/cZ/A/ Ar7Ž/ /7777//7/Z///, Z //.SZ/Z/CT///// 7777 7*777777'
.sc z 7/77//A/ 77777*777/7777 7/77777777777. /'77777/777/.
A/ .sA//.Š7/ 77g/*C/Z .Sl'77/77 /7/777/7777 7/7777777S'77777.
7/77 g/C///. A 77/77*77Z77 7777gc/.sA/A /777777' /777Ž7//77CC,
7/77 V'7'A7' 77/7A77777, 77/771'/ 77/77777/7777 7777 7777/777/7/7 /77 .S//7, 7/t'/g///C///7/ S' /7/"/Č7/A77t'T7/7/77 A7///V77*//77 S' /W7///7 77.S///7. D7/ SC Z 77/7777 7*77Z/77*C7/c.Š /777 / 7*c/77//77V, 777C7/ 7777gC, S' 7/77VZC/C77 7*77zA777*7/A S//'77.S7//77*C7/ S77/777.
7/7/ g/*C/7/, 7/77 Z77.SC77Č/.Š 777C Z 77/7/77A/ AV77/Cg77 /c/c.S'77. Žc/7777 777 7*77zAc//C/777 /777.ŠC77V77 .SC 7 77Z/7 / 7 7 7 777 Z77/C,
/777.ST7 A77/ 7/CVC.S/7/ 7777 7 777//C//C/// 777777*777777 /77 7/777*7/S'C .ScZ/C /7777/777 / 77777 . 7/77 /C V Sl'77/7/7 .Š77 / 777 7/7 /C777//C777 Z77.SC.
S7: W	t Sy7.S \7A7
.S't'77/77 .S/7*77.S/ /Z /77*777/77S'77' 7777/7C///7 .SC777 .SA7 //77, .S/7.S77//77 777C7/ /7C7// 77,
/77*CZ /77*/Č77A77S'7777/77, A/CZ A//C77 /777 /S'77/C777 g/77.S77. Z77 .S/C7777 Z777//7/Cg7/ /c/cA77 V 7'7*.S77. Z77 .S/C7777, /Z 7 7/CČ//7 Z7/t'C.S g/*7//C7/77.
Z77 g/7/t'77, 7/77 77/77 77Z 77C .SCŽC /77*Cg/77/777A77, Z77 /C777/7C//'.SA77 S'7*77/77. /'77/)77Ž7777 Č7/A7////. MA/C77/C7777 .SC/// S' gr/// /7/1'C 77777///AC. /V77/7777777/.Š7' //.S/ 7Z 7//77/Cg77 ŠC/7C/77 /C /777 /77 /A//C77/ /Z 777/7/77//C77Cg77 /77C.S/77.
Afy y^y ME
A2//'//71'7 .S77 /77/7 ////7/ 7/7 7/77//A/,
77777/7/7 S77 .SC 77/7 7Z /"7/Z/7/7/V/ 7/Z77777, S'7*/cZ/ .S'77 /7/C /777 Z/7//.sA/A .S/7*c//77/7 77777/g/77S'77/777 //'.S7ZC/V/ //7/7//.
/'/C.ŠC77/. 77 .SC 77/777 / 77S'//77777, Z7//'.S77SY7777 /77*77/7 //77777 777 /77 7/77/ 77C/77, A/ /77 /77C .S/7777/77/ /77 7 Č77A 77/77.
/77 777 g7/, A/ /7 7 777C .S'7777/77/.
[.[TRRAUJRA Rast 2/ )999

Vf/77?0
LITLRAiURA Rast 2/ i999
167
/što/ g/eJa07 ZO /7;6a,
z a/;//;;;/ AaA/. z/A^Je, Mtct/cvrcj ;'z//;';;/7;.š t' čJJ/ca';;,
)' s/;;///; aeeA aJ/7/;n7/7;.š /)/.ser;;a 6e/e 6rež/7;e 07;;/e 07/7;J7;.s/;;e ve<7r//?e. 7apa/;//. c/eA/Zea, z JJ;;?;;;/ ze/eo/;7;/,
77777^0077; V' sjav;.
(EZ //R/R
&7;7/ar/e;7/e.
A;;;7/'7n'7; re.s/e, /7Y;tY;.
/Ve/;;;, ;Y7z//re/7; .s/t^t; ;;77;J;Y; Aa-
V7777;.
/zz;; 7;Az7;r/'a,
/z žareee^a A/7;/;e;'e77 /7;//;//,
.se /777 Ja//;;/
;7;zp/e/7; vZ/opav;;, z/;;/;; .sre/;;*;;;;
/;/e.še;'e77.
M /e.s;;;/; /7; /;/;;.s7;;;; pa//7;//;;e šAr/oes/;;, ;;;r<r;e;;c; Ara/e;;, s p7;/;;/;o/'e;;a /pr;/;;*/;;;; prjseeo; ,še;;Ae.
A7;Aar ž/s7/e;;/e.
/z ze/eoegc; ,^;;ez;/;; .se /zra/Z/a, t'.s;;Aa p;;;;;/;;;/,
pa/e;;; .se z t e/; ;;;;; po/epe/o po .sve/;;
.sreea Z.sA;;/.
/Vo Ja/;r;/7 A;;;;;;;//; pae/t a/o, zroe v ;;e/;o, Me Jo/, ;;.s;;7;7/e;;e;77;; Jež/;; pa/7až;;a ;;;;.s7at7/a/'a Aaproeee J/a;;/.
Me;;.s;7; .se .s/;.s;;e/'a A ;7;e;7/. c;;eA/ zavrže;;/, z;;p;;.šee;;/, AaJar /;;;; /e /;;;Ja, pa/ae;/a .sa/za, A/.sero/ea,
.se pa;7a.s;;a zrat';7;;/a /;7 .spe/ Ja//'e /^reJa.
/VaJ.s/e;;;eoa;;7 reAe še A/;;/;;;A ;;7raAa/;e;; ee;;;/. Zp;7;//e;;e s';7;e .se pr/;//;; sY7.se.
Z 6epasoo7/, a/ra.šAa p/;;/;/;;;/ A;;r;;A/ pa /Z/;;;/;;/;;' saaeeA pr; z/Zza;;//; pr;;J;;/A;7;
6/sera s/;;;; v preJ.sa/;;; ;/;;etY; pret/;/;;a paea.s/.
Lucijan Reščič: VINJLTA (izsek 99)
Andrej Rifet — Fe!an	GERTRUDIN PRVI MAJ Gcrtrudini starši Oče sedi v kotu. V posebej zanj narejenem nastanjaču, ki si gaje kupi! pred dobrimi štiridesetimi teti. Takrat takih stotov še niso izdetovati množično. Zagtcdat ga je v nekem itahjanskcm katatogu in takoj si ga je zažetel. Še danes pripoveduje o tem, kakšne vetike denatje je dat zanj, ktjub visoki oficirski ptači. tn kako se mu je to obrestovato. Le enkrat na teto gaje treba tapecirati, drugih stroškov pa ni z njim. tn to že več kot štirideset tet! Mistim, da sije zapomnit natančen datum, če ne četo uro, prihoda kratjevskega prestota v naše stanovanjc. Za ostatc praznike, kot je obtctnica poroke, nima tako bistrega spomina. Z izjemo svojega rojstnega dne. V začetku nam je še dovotil igrati sc na njegovem tronu, a tudi to seje hitro nehato. tz teta v teto je bil botj zakrknjen. Sumim, da seje prav on naskrivaj znebit naše mačke. Tri dni in noči smo jo otroci kticati in iskati po okotiških uticah in tratah. Naredita je napako in večkrat zadremata v očetovem stotu. Od takrat naprej nismo imeti nobene domače Živah več. Tudi mami ni pustit, da bi s sesatcem šarita po njegovem kvadratnem metru, kjer je imet neomejeno obtast. Resnici na tjubo, prah se tam sptoh ni moget nabirati. Nisem prepričana, a zdi sc mi, da zadnja teta tudi spi v tem začaranem nastanjaču. Ponoči, tn podnevi. Gtcdam ga. Spet je zadremat. Siva gtava mu je omahnila nazaj in z odprtimi usti hreščeče preživtja minutost današnjega dne, tetošnjih nekaj mesecev, več tet, cctotno živtjenje, prejšnja živtjenja. Kot vedno se ne zmeni za moj obisk. Že teta prihajam vsako soboto in prespim pri njiju, v nedetjo popotdne odidem. A z okna mi maha te mama. Ne da mi pritožnosti povedati, da prihajam tudi k njemu, da me zanimajo tudi njegove težave, njegove botečine, njegov smeh. Oh, ne spomnim se, kdaj sem ga nazadnje videta nasmejanega! Odpuščam mu; prav zdaj mu odpuščam, ko mu jezik že spet zdrsne po grtu navzdot in grgrajoče tovi zrak nekje med dremežem, sanjami in zgodnjim popot-dnevom. Odpuščam tudi mami, ki že neznosno dotgo brktja s posodo v ozki kuhinji. Z njo se tahko pogovarjam. Njej je vse jasno. Čeprav ni nič naredita zato, da bi bito drugače. O, je! tzjokata sije oči, po-betita tase, ker si jih ni mogta vseh izruvati, zgarata teto do nerazpoznavnosti, ogradita srce. Varna je pred usmitjenimi tujci, ki ne varčujejo z nepotrebnimi nasveti. Prav jaz sem ji povedata o očetovi nezakonski hčeri. Nihče si ga ni upat vprašati, če je res. Tudi mama ne, a je vedeta. Vedeta in trpeta. Morda me zato te ona razume, ker sem sama. Ve, da se ne bom nikdar poročita. Ve, da tudi živeti z nikomer ne morem. Prav ptaho sem že nekajkrat poskusita, a tega je že mnogo tet in ne bom več ponovita takšnih napak. Strah meje stovesa. Ko bom odhajata, bo treba zbuditi očeta.
UTERATURA Rast2/)999	Gcrtrudina kopalnica Gtavobot. Vse pogostejša neznosna botečina. Še dobro, da poznam potaptjanje. V kad točim mtačno vodo. Čepim in z očmi postušam majhen šumeč stap. Stap Staniča, Žtičnik, stap Finka, Dum Dum. Potrosim pest šoti. Takoj izgine v betini kadi, te motno utripne, vzva-tovi in žeje ni. Ugasnem brizganje. V gtavi topota. Stečem majico in se nagnem čez rob. Potopim gtavo, tako da mi gtadina objema vrat
!68	povsem do ramen. Počasi mehurčim zrak skozi v režo stisnjene ust-
Andrej Rit'cl-1'elan GERTRtJDINPRVtMAJ	niče. Se dvigujem, zajemam zrak, se potapljam in z na široko odprtimi očmi preiskujem podvodno tišino. Že ponchujc. Voda in so) pomagata. Rezanje iz možganskih vijug se preseti v ncdotžno prozornost mojega kopainiškega oceana. Ga onečasti. Ostane mi le še, da pljunem botečini v obraz, da se poščijem na rohnečega razbijajočega vraga, ujetega v vodeno ječo, in z vajeno kretnjo spustim vse skupaj v odtok. Olajšanje. Sedem na tnrzta t!a pred prahiim strojem in poženem centrifugo v osvobojeni giavi. ) ludič je spet pregnan za kratek čas. A na kakšen način se vrne iz iabirintov komunalnih cevi, meandrov rek, kilometrov prepadnih globeli Črnih, Belih, Mrtvih in ostalih morij? Prav sem, za moje čelo! Prav vame! Vedno isti. To vem. Predobro ga poznam. Zmeraj do dolgočasnosti enako ubijajoč. Le njegovi obiski so vse bol j pogosti, kar me skrbi. Centrifuga melje na suho. Moram iskati. In naj mi ne govorijo, da je že iskanje samo po sebi cilj. Morani najti. Človeka, ki mi bo pomagal. Pomaga), da sama sebi pomorem. In se rešim. Medtem pa čakam. Sedim na keramičnih ploščicah v svoji kopalnici. Sedim in naslanjam hrbet na mutasti boben pralnega stroja. In čakam. Kdo bo hitrejši? Migrenski parazit, ki mi na silo jemlje ure težko pričakovanega miru, ki me na silo jemlje za svojo nevoljno ljubico; ali telefonski klic. Njegove besede, ujete v žico. Besede njega, ki ga ljubim. Njegov šepet, ki mi z vročimi rokami polaga dlani na razbolelo njivo čela. Daj, pozvoni že! Kdo bo prej? Kdo bo bolj angelski? Vražji?
UTERATURA Rast2/I999	Certrudin prv i maj To stoletje je že preskočilo svojo polovico. Triinpetdeseto je. Socializem je. Samoupravljanje se še ima zgoditi. A to me ne zanima. Mama s previdnimi koraki preči granitne kocke glavne prometnice, oprezujoč desno in levo. Kljub njeni oprezni podrsavajoči hoji me ziblje, da plivkam in sc celo obračam v svoji vreči. Še pred nekaj meseci mi je bilo všeč, zdaj pa najraje dremam skupaj z njo, ki me nosi povsod, kamor gre. Pravi, da me ne more pustiti samo doma. Govori mi, da sem otrok. Močno se mi zdi, da sploh ne ve, da sem deklica. Zato mi še ni izbrala imena. Z očetom omenjata razne šale, kot so Marko, Boris, Milovan. No, to bosta presenečena. Oče bo kar malo razočaran. Zdaj me še boža in gleda mami v oči. Pravi mi: - Ti, moj fant, ti. — Slejkoprcj mu bom morala prekrižati načrte. Žal ni gospodar vsega in vseh, ki ga obdajajo. Z mamo sva zavili na tržnico. Nekaj Šiptarjcv poznam že po imenih. Tudi z menoj se pogovarjajo, a najbrž samo zaradi tega, da bi mama kupila več njihovih dišečih in bleščečih sadežev. Urim se v štetju temnordečih paradižnikov. Oni jim rečejo paradajz. Prikobaca-la sem že do devetnajst. To bo tudi številka datuma mojega rojstva. Sama sem ga izbrala. In tudi šola štetja je končana. Človek mora šteti in prešteti le do svojega rojstva. Pozneje je to povsem nepotrebno iti celo škodljivo. Rajši se pogovarjam z mladički žena šiptarskih trgovcev. Govorijo sicer bolj z rokami in nogami iti popki, a mi ni pretežko. Veliko teh žena je nosečih. Gotovo so zelo dobre in jih imajo možje večkrat radi. Da nosijo, vem že dosti prej kot one ali njihovi podjetni možakarji. Le posluša me nihče, ko jim skušam dopovedati. Ustaviva se tudi pri stari prodajalki nageljnov. Mama vsak teden kupi tri za v vazo. Očetu je nagelj edina roža, ki jo priznava. No, tudi meni so všeč, ker dišijo po maju. Letos je maj lep, pravijo. Vrbe niso bile še
169	nikdar tako zelene, regrat tako rumen in nebo tako modro. O tem ne
Andrej Hifd-t dan morem dobro soditi. Šete moj prvi je. Maj.
GERTRUDtN PRV) MAJ
Gertrudina jasnovidnost
Kako mi bo ime, sem spoznata že v šestnajstem stotetju. Ko se je Wittiam rodit štiriinšestdesetega, sem se s težavo zadrževata, da mu nisem izdata pomembne skrivnosti. Hamtet bo moj sin. Viti je mora) priti do tistega imena brez zunanje pomoči. Kar dobro seje trudil.
Mato jem. Ne kuham sama. Je botj priročno. Ne prenesem dobro, da vsi prostori v stanovanju izdajajo cmarino na štedilniku. Z juho je pa tako. Odtočitcn je trenutek prve žtice. Posvetiti se mu je treba z obito pozornosti. Hitenje nikakor ne pride v poštev. Le če jo počasi objamete s pogtcdom, srknete soparieo pobožno skozi obe nosnici, da se najprej ustavi v tačnih možganih in prepozna ostatc sestre juhe, pretivajočc sc po spominu, jo natančno stehtate na jeziku, ne da bi se dotaknita mrztiti zob in jo nato z gatantnim zakimom gtave usmerite po grtu naravnost v razptet žejnega ožitja. Le tako boste že pri prvi žtici spoznati skrivnost. Kakšen okus bo imeta zadnja žtica. Lc tako vam bo srce brez obžatovanja dovotito, da zadnje zajemke tahko pustite kar v krožniku. Kajti, če vam je že po prvi žtici znan okus zadnje, ste doumeti zadnjo resnico juhe in jo tahko mirne duše in nasičenega duha zapustite na mizi. Stovo bo tahko kot peresce.
Vse mi je jasno, tn, vezjemite, to ni tahko. Vem, da bom spet umrta pri petinsedemdesetih. To bodo teta mojega študenta. Meni bo takrat sedeminosemdeset. Jaz sem njegova študentka. Študirava eden drugega. Težak študij je in oba upava, da nama ne bo zmanjkato časa. Učiva se, kako ne jokati ob stovesu. On mi je povedat o rožah, o pesmih, o smrti, o krivdi. Jaz njemu o starših, o kopatnici, o prvem maju, o jasnovidnosti.
Ivanka Mestnik "ROGATI IMAJO ŽE NA TEM
SVETU NEBESA, REVEŽ! PA..."
O zzezzzzvzzz/zzezzz s/zAzzz/zz szzzzzzzzzAzz /tzz/zzzzzz ,/zzgzz, A/ /c z/e/zzvzz/ zzzez/ o/) e/z z o vrz/zrz/zzrrr /zzez/v.sezzz v ,S'zz/;z Azzz/zzzz zzz zz/ezzezzz zz/zz*zz/z/zz, .sezzz že zzeAzz/Azzz/ /z/.szz/zz v Dzz/ezz/.sAezzz /z.s/zz. /oz se zzz /zz*z/zzzvez/zzvzz/zz o gzz.s/z/zzz Pzz/ezzzz v AVzz/zTz /^e/zz*zzz/z zzzz.s/zzzz// ,S'zzzz/ze/zz /zz*z Žzzžezzz/zezAzz, z/zz//.šz' rzz-/zz.s' o zz/ezzz /e /zz/ zz/z/zzz7/ezz v J7. .š/evz7Az' / 7. se/z/ezzz/zz*zz / 99^, o ./zzgzz zzz G/zrAčzzAzzvz'gzzA7z7zzz zzzz A7zz//zzv/, Az/zz/e /zzz.s/zAzz//z/Yzv zzzz, .sezzz /zz.szz-/zz/;z/z/zz zzz zzA/zz/zzYz /zzzz/ v &z/.sAz7z zzzrg/ez/z/; zzz Dzz/ezz/.sAezzz /z.s/zz. zz-v/eeAe /za /e zz/z/zzvz/ /zzz/z gzz.s/zzzz/ AVzzzzz.šze zz /Vzzve Gzzrzce v zz/z/zzzvezzz ezz.szz/z/.szz ////// .szz/Azzzz.sAz čYz.szz/zz'.s. A/. / 9 27. z/eeezzz/zz*zz /99<S v z zz/zz zAz /zzze/z .szzzzz /z/z. 7'zzz/z zzzz, Azz/ zzzzz/rzz z Dzz.šzzzzzzzzz .Š/e/zeezzz. Az /e vzze/zz .szzz/e/zzvzz/ /zz*z zzzzz.sAzziYzzz/zz .s/zAzzz'/ez'z'gzz z/e/zz, /e /zzzzvzz/ /zz*zz/ce, zzzz/ .s/zrzzzzee, zže Azzz Azz/z vez7zz zz zz/ezzz zzz zz/egzzs'z z/z*zzžzzzz. U/zzzzzz. r/zz -se /zzz gZYZz//vYz /zzz/z z zz/z/zzzrzz /zzzzzzzzz^zz z/zz/zzz/zzz/zz ZZZ /zzz ZZZZZŽZZZZ ZZ/ZZ'//ZZ/Z zzzzzzz.š-//ezz/ /zz zz/eA/. /zrez7.s/zzvz7z .s/zAzzz/zz zzz zz/egzzvzz z/e/zz v .szzzzzzz.s/zz/zzz /zzz/z-/zAzzez/z, .szz/ /e že z/zz .sez/zz/ zzz/ze/ežezzz/z A / /zzAzzez/, A/ez* /e /zzz.s/z7 .svzz/e ,s/ez/z.
Za bratec revije Rast torej ne bom ponavtjata že zapisanega v omenjenih virih. Ko sem ga trgata iz anonimnosti in pozabe in sestavtjata Rast 2 / !wz mozaik njegovega živtjenja in deta, meje botj kot vse drugo pretresta ]70 žatostna usoda tega nadatjenega in dobrega čtoveka, ki je zaznamovata
Anton Jug
LITERAtURA Rast 2/ <999
tudi vso njegovo družino. Kdo ve, ati bi ga začet "oživi jati" kdo drug, zato sem hvatežna Veroniki Murn s Rajone, ki je s stavkom: "Deta) je za hrano, če je zastužit kaj več, je po pošti postat ženi v Šentjernej," zbudita v meni močno radovednost.
On da je bit poročen? Jug? Berač in vandrovcc? Saj se ga dobro spominjam. Sedemtctnemu, osemtetnemu otroku se mi je neizbrisno vtisnita njegova podoba: Berač v dotgi, zanemarjeni suknji, poraščen, z dotgimi sivimi tasmi, z nahrbtnikom na hrbtu, s torbo prek ramen, s krivačko, na katero se opira. Raztočno ga vidim: Stoji na sosedovem vrtu. Večeri se, odpravtja sc k počitku. Si bo izbrat skedenj ati ko-zotec? Kar sam si poišče prenočišče, kot vsi berači, te da njega nikoti nihče ne preganja. Ni navaden berač. Zeto tepo riše, učen je, nikoti ne bi ukrade) najmanjše stvari, ne prektinja in zna tepo pripovedovati zanimive zgodbe. V njegovem nahrbtniku so vedno tudi knjige. Nihče si ga ne upa dražiti ati mu kaj grdega reči, otroci mu rečemo stric, saj ga ima v zaščiti satu gospod župnik.
tudi drugi vaščani in tisti Suhokranjci, moji vrstniki in nekotiko starejši, ki vrtani vanje z vprašanji o njem, se ga spominjajo pribtižno tako. Eden sc ga spominja, kako je "matat" vaško kapetico, druga pripoveduje, kako so ga hoditi opazovat na pokopatišče, ko je v kamniti križ ktesat črke, tretja spet se še danes smeji ob spominih, kako se je hodit v Krko kopat. "Ko kak medved, čokat in neroden, je čofotat tamte pri zapornici," mi kaže z roko. Eden mi pripoveduje, da je ob večerih naprej motit, drugi trdi, da je hodit pomagat pri živini in četo na potju. Še danes se čudijo, kako je jedet: vse "rihte" je skupaj zmešat v veliki sktedi, naj bo sotata ati pa juha, pa stastno jedet. Skoraj vsi se z nostatgijo spominjajo dolgih zimskih večerov, ko ga je vsa vas prišta postušat. kako pripoveduje "nazarensko tepe in dotgc štorije".
Ko jim zdaj povem neverjetno "odkritje", daje bil poročen, mi nihče noče verjeti. Saj sprva tudi jaz nisem! A ko mi je gospa Murnova rekta, da je bita njegova žena učitetjica in da so živeti v Šentjerneju, sem vedeta, da bom njeno trditev tahko preverita. Pavte, ravnatetj tamkajšnje šote, mi jo bo pomagat potrditi ati ovreči. Še prej pa moram dobiti vsaj nekaj zanestjiviti podatkov o njem, vsaj o rojstvu in smrti. To pa je gotovo zapisano v matičnih knjigah v Žužemberku, saj je umrt na Ptešivici in je pokopan na našem, šmihetskem pokopati-šču.
Pa se je zataknito že na samem začetku. Ne bom dobita nobenih podatkov, dokter ne dobim pisne privolitve enega od še živih njegovih sorodnikov. To zahteva zakon o zaščiti osebniti podatkov! Ampak, ati bom tahko našta sorodnika? Jug je bit že takrat "žeto star" (otroku je vsak osivet čtovek starec!). Torej te moram najprej v Šentjernej! Ravnatetj šote sicer ničesar ne ve o kakiti Jugovih, bo pa povprašat domačine, obljubi, tn mi res prav kmatu sporoči, da Jugova ni bita učitetjica, ampak vzgojiteljica, ki pa v kraju nikoti ni stužbovata. Več o njih mi bo tahko povedat Peter Durjava iz Šentjerneja, ki sedaj živi v Ljubtjani.
A Peter? To je pa moj sošotec z učitetjišča!
"O Jugovih bi rada kaj zvedeta?" se začudi. "Mato pozna si. Gospa je že med vojno umrta, Mira, kije živeta pri mojem bratrancu Petru Dutjavi v Šentjerneju, pa pred nekaj teti. No, Dragica je pa še živa. V Domu starejših občanov tu btizu živi, " je veset, da mi tahko pomaga odvijati ktobčič. "V Šentjernej pojdi k mojemu bratrancu, on ti bo
UTERATURA Rast 2/ !999
lahko veliko povedat. Mira je bila kot etan njihove družine, pri njih je umrta.
Ne, najprej moram do še žive Jugove hčerke! Koliko neki je stara, razmištjam. Me bo sptoh hoteta sprejeti? Potrebovata bi posrednika, da jo pripravi na srečanje. Za to bo najbolj primerna socialna delavka Doma, si rečem in jo pokličem.
Že drugi dati mi ta pove, naj kar pridem. Dragica me bo rada sprejela.
Ko vstopim v veliko stavbo, sem vznemirjena, kot da grem na nadvse pomemben zmenek. Šele sedaj sc zavem, da se lotevam raziskovanja življenja vandrovca, brezdomca, s katerim se njegova hči ne more pohvaliti. Lahko me zaradi občutljivosti zavrne, lahko bo mojo namero napačno presodila.
Ko vprašam vratarja, kje jo najdem, se ta namesto odgovora stegne skozi portirno okence in mi z gibom glave pokaže proti trem starkam, ki sedijo na klopci v hodniku. "Tamle je," reče.
Čeprav je še nikoli nisem videla, ne na sliki ne v živo in mi je nihče nikoli ni opisal, jo prepoznam. Enak okrogli, bel, gladek obraz. Enaka čokata postava in težka hoja, ko vstane in me vodi proti dvigalu. Enake prodorne sive oči, kot sem jih videla pri njenem očetu, radovedno pobliskavajo po meni. Čutim, da komaj kroti radovednost, kdo sem in kaj bi rada od nje. Nje pač nihče več ne potrebuje in že dolgo ne išče več. Od sorodstva, po očetovi ali po mamini strani, je edina, ki še živi. Vsaj ona ne pozna nobenega nadaljevanja rodu. Zadnja je nepomembna in neznatna, ki tudi ni poskrbela za potomstvo in se z ničemer drugim ni uveljavila, da bi ostala še po smrti v spominu kogarkoli.
Ko vstopim pred njo v njeno sobo nekje v šestem nadstropju, se najprej zastrmim skozi veliko okno v podobo, ki se ponuja: skalna veriga Julijcev in Kamniških Alp se koplje v soncu. Nebo je jasno, brez oblačka, pa se vidi daleč, daleč. . . Prevzame me, da v navdušenju dahnem: "Kako je tukaj lepo!"
Za hip me očitajoče pogleda, medtem ko brska po svoji nočni omarici. Vanjo spravlja tisto, kar sem ji izročila, potem išče torbico, skrito čisto spodaj, pa mi očitajoče reče, še vsej zamaknjeni v lepoto, ki se ponuja: "Kaj bo lepo! Kaj mi tisto mar! Vedno sem si želela, da bi vsaj umrla v svojem, pa si še tega ne morem privoščiti, da bi bila sama v sobi," z glavo grenko namigne proti sostanovalki, ki sedi vsa podložena in obložena v velikem stolu in odsotno zre nekam predse. Smehlja sc nečemu v sebi in naju še za mar nima.
Kako sem netaktna! Kaj revežu pomeni takale lepota, če je v njem polno grenkega! Najbrž bom odpirala globoke in slabo zaceljene rane, mi postane težko in bi najraje ne spregovorila o njenem očetu. Pa sama začne: "A o mojem očetu bi radi kaj zvedeli? Ne vem, če vam bom znala kaj posebnega povedati. Komaj se ga spomnim. Nazadnje sem ga videla marca 1942. Povedala bom, kar vem, in tudi dovoljenje bom podpisala, ki ga od vas zahtevajo. Morda mi boste vi več povedali o njem. A imate kako njegovo sliko?" me pogleda in že razgrinja pred mano na postelji poročno sliko staršev, fotografijo mrtvega bratca na parah, svoje zadnje spričevalo iz osnovne šole Šentjernej, svoj rojstni list in še neke dokumente mi kaže... Samo to iz osemdeset let dolge življenjske poti? Tako malo, me stisne.
Presunjena vzamem v roke poročno sliko njenih staršev in se zazrem v njiju. V Antona, ki je lep, na višku svoje moškosti, s kratko
Notranjost dhrščakovcgostitnc, Jugove postikave
LtTERATURA Rast2/ !999
pristriženimi brki nad zadovoljnimi usti, blag pogled razkriva, da je srečen. Če odmislim dolge, sive in nikoli počesane lase, če mu pobri-jcm tisto sivo strniščc, kot ga imam v spominu... Ja, to je on. Ko je še vetje! v svoje sanje. Na poročni dan prav gotovo. Zazrem se v njegovo mlado ženo Ano. Lepo, mestno oblečeno. Venec bogatih črniti las obkroža mlado lice, droben nasmeh ji igra okrog ust... Oba sta videti zadovoljna in srečna. Čeprav sta v begunskem taborišču nekje pri Ptuju, daleč od rodne Primorske, sta gotovo obkrožena z rojaki. Skupaj čakajo na konec brezdomstva, potem se bodo vrnili domov, v sončno Goriško...
A sanje se niso izšle tako, kot sta želela. Politika se spet poigra z malimi narodi in ljudmi. Potem kmalu nista več le dva primorska begunca. Ko se jima rodi sin, postanejo družina. Ko ga pokopljeta, komaj nekaj mesecev starega, sc vanju začne plaziti najprej žalost in grenkoba, potem sovraštvo. Drug drugega obtožujeta za nesrečo in tudi rojstvo obeh hčera, ki prijokata druga za drugo, ne prinese veselja in radosti. Življenje postaja vsak dan težje: ne morejo se vrniti domov, in ko oblast zapre begunsko taborišče, so štiričlanska družina brez premoženja, brez zaslužka, brez strehe nad glavo. Le drug drugega imata, ki se zaradi revščine vedno teže prenašata.
V	hudi stiski sc zatečejo v Staro vas pri Šentjerneju. Tam je Antonova sestra Ana (Nanika ji rečejo) že našla pribežališče v skromni hišici. Morda bodo tam doli laže zaživeli. Tudi Anton ima obljubljeno službeno mesto v Zagrebu. Pa jih spet čaka razočaranje: preden pride do njega, mu sporoče, da delovno mesto ni več prosto. Dragica misli, da zato, ker je bil oče svobodomislec.
V	Šentjerneju se sicer kmalu preselijo kot podnajemniki na svoje v skromno hiško, za katero najemnino plačuje Antonov brat Andrej, ki mu gre zelo dobro, a revščina ostane. Nekdanja vzgojiteljica iz velikega mesta je tu še bolj nesrečna. Navajena je na drugačno okolje, drugačno življenje, ne bo se spustila na raven kmetov! Ne sama ne njene hčere ne bodo delale na zemlji! Svojo jezo vedno pogosteje stresa na moža, kije kriv njihove nesreče...
Prepiri se stopnjujejo in Anton odide. Moški vedno lahko gre. Da bo poiskal kakršnokoli zaposlitev. Gospodarska kriza je vse hujša, vedno več je njemu podobnih, ki nimajo s čim nahraniti družin. Okrog župnišč in cerkva začne iskati rešitev, saj ti niso nikoli čisto na dnu. Risati zna. Pa začne risati, restavrirati, obnavljati stare podobe, cerkvene klopi, prižnice, na pročelja hiš in kapelic riše podobe, na gasilske domove sv. Florijane in druge svetnike... Da preživi sebe in lahko pošlje kaj domov. Sam gre k družini le še za velike cerkvene praznike. Čuti, kako se ga žena sramuje in to vedno bolj prenaša tudi na oba otroka. Vedno bolj je on kriv za njeno nesrečo, ne svetovna vojna in potem gospodarska kriza. Dragica prizna, da se gaje bala, kadar je prišel domov, čeprav se je nikdar ni dotaknil ali zavpil na njo.
Potem pride še druga vojna. Oba pokopljejo pred pomladjo 1943. Oba umreta tragične smrti, on med tujimi ljudmi, v Lobetovem hlevu na Plešivici skoraj zmrzne. Na mamin grob gresta hčeri lahko vsaj svečo prižgat, očetovega nikoli še videli nista. Tudi je prepozno, da bi ga Dragica sedaj iskala. Ga ni več, ko nihče ni skrbel zanj in je umrl tudi njegov dobrotnik, župnik Zupanc.
Tole zgodbo Jugovega življenja sestavljava z Dragico počasi, po koščkih. S pomočjo drugih. Veliko mi povedo Durjavovi iz Šentjerneja.
LITERATURA Rast 2/1999
Predvsem o Miri, v kateri je bito kar precej očeta Juga: tudi ona je rada brata, vetiko je potovata in nadvse rada o tem potem pripove-dovata. Po mami je dobita občutek za tepo. Ob praznikih in nedetjah je nosita ktobuk, rokavice, nakupovata je v Ljubtjani ati večjih mestih...
tn kaj je dobita Dragica od staršev? Prav gotovo očetov razum, vesetje do študija in zunanjo podobo. Podobo očeta ji pravzaprav odkrivam jaz. Vsakokrat, ko pridem, sc me botj razveseti, nič ne skriva zadovoljstva, da ji odstiram podobo dobrega, poštenega čtoveka, ki mu življenje ni bito naktonjcno. Kot da se otresa vetikega bronena, se mi zdi, zato mi je prav njeno pismo, ki mi ga je napisata po tem, ko sem ji postata vse čtankc o njenem očetu, najtepša nagrada za ves trud.
Takotc piše: "Zahvatjujem se za vse, kar ste storiti za očeta. Tako se vsaj mato popravi krivica, ki jo je trpet, 't udi mi smo mu detati vetiko krivico, danes nam pa drugi krivico detajo..." tn naprej sredi pisma: "Nikoti si nisem žeteta bogastva. Moj citj je bit šota, priti do poktica, ki me je veseti) (arhitektura, pozneje pa še znanstveno deto). Danes, na koncu živtjenja, pa sem žeteta samo skromno stanovanjc (garsonjero). Na svoji zemtji svoj gospod. Vedno smo biti pod tujo streho. Resnično živtjenje je kruto, posebno za reveže. Bogati imajo nebesa na tem svetu, reveži pa peket. Ali so vere izmistiti samo za nesrečne tjudi? V svetu pravtjic je čisto drugače, dobri so nagrajeni, hudobni so kaznovani. V resničnem svetu pa je ravno narobe, botj ko je nekdo hudoben, večjo srečo ima. Samo smrt je pravična na tem svetu."
Rada bi ji odgovorita, naj ne gteda tako črno, živtjenje je vendarte tepo, pa ji ne morem. Ne njej, ki seje rodita v begunskem taborišču in preživtjata otroštvo in najtepša mtada leta v pomanjkanju in revščini. Ko so nekateri po drugi vojni tatiko študirati ati si izbirati stužbe, se je ona preživtjata kot "služkinja" (je biti gospodinjska pomočnica kaj tepše?). Nikogar ni bito, ki bi se zavzet zanjo, novi gospodi pa je taka gospodinjska pomočnica še kako prav prišta.
Nazadnje jo izrinejo še iz tiste skromne sobice, ki ji je nudita mato zasebnosti. Denacionatizacija je spet prizadeta reveže. Končata bo v Domu... Potomka ptemiškega rodu. Zagrenjena zaradi krivic in ponižanj, ki jih je bita detežna. Na kaj bi bita tahko ponosna?
Vse botj se ji zdi, da vendarte na očeta, ki se ga je v resnici vse živtjenje sramovata. Zdaj ga spoznava kot dobrega, spoštovanja vrednega čtoveka, ki se je s svojim detom botj zapisat kot mati s svojimi zgodbami o ptemiškem rodu. Če bi živet v normatnih razmerah, če bi mu bito dano...
Samo še eno si žetim: Da bi gospa Dragica zdrava dočakata pom-tad. Popetjati jo žetim vsaj na Mutjavo in Pajčno, da vidi nekaj od očetovih stvaritev, pa v Šmihet na pokopatišče, da se poktoni očetovemu spominu. Ne vem, zakaj sem prepričana, da moram samo še to storiti zanjo. Tistega, da bi umrta v svojem, kot si vroče žeti, ne morem izpotniti, ni v moji moči.
Vetiko mistim nanjo in na njeno grenko mise), da so si vere izmistiti samo za reveže.
Vincent Šikuta ERIKINE LILIJE
Prevod: Darija Jakše
Ko sem bi! še majhen fantek, je z menoj v vasi rastia veseta dekti-ca, ki ji je bi!o ime Erika. Hita je nekaj starejša od mene in zc)o rada je imcia rože. Med vsemi cvetticami je imeia najraje titije.
Da bi bito titij več, je Erika vsako teto pobirata čcbutice in jih potem presajata. Pogosto tudi med zetenjavo. Včasih je zrastta titija tudi tam, kjer bi to čtovek najmanj pričakovat. Tudi jaz sem ji večkrat pomagat presajati. Seveda tudi druge rože, toda Erika je imeta najraje titijc.
Litije cvetijo pri nas šete v drugi potovici junija, pred tem pa že cveti vetiko drugih travniških in vrtnih cvettic. Še pred Medardom je praznik Svetega Rcšnjega tetesa, ki ga kristjani počastijo tako, da na potju postavijo ottatje, dektice s travnikov, gozdov in vrtičkov prinesejo potno cvetja, naberejo in prinesejo cvetnih tistov in vonjav na vse cerkvene in potjske ottarje, da bi nakazati Hogu, ne samo Bogu, ampak da bi se tudi sami zavedati, kako tepa je zemtja in kako tepo vsako teto cveti in dehti. Kakšna radost je to za dektice, ko se tahko zapodijo po travnikih in gozdovih in ko tahko v košarice naberejo nekaj s teh tepot in dišav, naberejo za pest cvetnih tistov v čast in tivato Svetega Rcšnjega tetesa, čigar prisotnost se izraža tudi v bogastvu in pestrosti narave in v dehtenju cvettic.
Praznika Svetega Rcšnjega tetesa seje vesetita tudi Erika, čeprav je bita Židinja. Ko je že sama imeta dovotj cvetkov, je pomagata tudi drugim deklicam nabirati jih v košarice, da bi bit v naši vasi tep praznik, da bi dišata vsa vas in najbotj pot od ottarja do ottarja, da bi bito povsod čutiti Božjo skrb, kakor tudi tjudsko roko, ki oskrbuje vrtiček, da bi do čtoveških src in duš ne pronicata samo krasota, vonj, ampak tudi modrost, radost in vetičanstvo Božjega deta.
Toda titije so cvetete pozno, šete po Mcdardu.
Kotikokrat nisva niti vedeta, kaj bi z njimi, kajti titije se začnejo množiti tudi same, če za njih te mato skrbite. Ko so cvetete - kaj z njimi početi? - raznašata in razdajata sva jih, ztasti jaz sem jih rad raznašat in razdajat, Erikajih je gojita, skrbeta zanje več kot jaz, meni je bito potem že tahko raznašati. Odnesta sva jih v cerkev, nosita k razpetom in v majhne kapetice, na razne kraje, kjer se je zgodita nesreča, kajti v času rož, tudi v času titij, je dovotj titij v cerkvah, četo v uradih, kotikokrat tudi v takih pisarnah, kakršne si titije najbrž niti ne zastužijo. Večkrat sva nesta titijc tudi na pokopatišče, na grobove, za katere se nama je zdeto, da nihče ne skrbi zanje.
Samo da so tudi tam naenkrat cvetete titije, četo vetikokrat so cvetele prej kot te naše na vrtu. Erika meje večkrat pokarata: "Ti tump! tn to tukaj, kdo je to sadit? Sem ti sem rekta? Ati ti nisem rekta, kdaj in kje mora cveteti titija, če hočemo, da bo grob dobro izgtedat? Jeseni moraš vse popraviti."
Nič nisem popravit. Nekega dne je nekdo priteket v vinograd in vsem sporočit: "Žide prekrščujejo!"
Takoj je vse tekto v vas. Tudi jaz. tn naravnost k cerkvi, tz nje je n rt ATHHA	stopata Erika s svojimi starši ter z brati in sestrami, z vsemi sorodni-
i :! ]KAi) RA	k.	so se mi žatostni. Najbotj Erika. Saj so tudi mene nekoč dati
starši krstiti, a zaradi tega nisem žatosten. tn v cerkev ne hodim te v nedetjo, ampak tudi čez teden. Vetikokrat je šta tja z menoj tudi Eri-
Vincent Rikuta HRIKiNELH.IJi:
].]TERAiURA Rast 2/ i999
ka, pa saj sva tja skupaj nosita titijc in vedno sva bita veseta, vesetito najtt je, da tja tatiko kaj neseva.
Odrasti so med seboj šepetati, da so biti Grossovi v cerkvi zato, ker jih tiočc župnik Vibam Hotka rešiti.
Hotet sem se o tem pogovoriti z Eriko, toda bognedaj se srečati z njo. Začeta se me je izogibati in jaz sem mistit, da to najbrž zato, ker je sedaj pobožnejša od mene in se več tiočc srečevati z mano. Kajti jaz sem tudi v cerkvi vetikokrat pokazat rožičke, cerkovnik meje večkrat mora) ztasati. tn ko je dajat gospod župnik Hotka pri spovedi pokoro, je drugim fantom odmerit te očenaš in zdravomarijo, a meni vedno najmanj tri očenaše in tri zdravemarije. Toda to te zato, ker nisem nikoti ničesar zatajit. Saj sem sc ničkotikokrat spovedal tudi takih stvari, da sem Eriki pojedet buhtetj z marmetado... Ampak, kaj je to takega! Saj sem ji pomagat presajati titije. tn naenkrat so iz tega trije očenaši in tri zdravemarije. ko pa sem priznat, da se to s temi buhteljni ponavtja in da se je temu pridružit še en greti, je bito takoj tudi deset očenašev.
Toda sedaj sc me je Erika izogibata. Nisem moget verjeti, da bi bit vzrok ta krst. Saj so tudi mene nekoč krstili v tej isti cerkvi. Natiti so mi mato vode na gtavo in takoj me je bita potna cerkev. Menda sem sc tako razvriskat, da so rajši hitro stekti z menoj iz cerkve. Sedaj mi je žat, da nisem dober. Saj niti te Erike nikjer ne vidim... Da bi ji gospod župnik Hotka prepovedat srečevati se z menoj? Ljudje so vendar rekti, da hoče župnik Eriko rešiti. Pa menda ne te pred mano? Zame to res ne bi bito dobro! tn ne samo zato, ker sem od njih občasno imet koristi! Saj mi zadostuje, da tatiko kadarkoti pridem k njim in se motovilim po njihovem dvorišču in vrtičku in da tatiko opazujem, kako Erika s kangtico ati z tuknjičastim tončkom zvečer potiva ulico, ki jo je pred tem skrbno pometta.
Najbrž me več nima rada! Ves čas imajo zaklenjena vrata. Pokukat sem k njim čez ptot - vrtu vsa čast, vrt je v redu, toda titije! Raje nič ne rečem! Odtočit sem se, da ji to vendartc moram povedati - zopet je treba z njimi nekaj narediti, pa saj bi ji lahko tudi pomagat. Da bi se ji prikupit, sem ji hote) predtagati, da bi, ko zvečer potiva z tuknjičastim tončkom utico, tatiko vzeta raje tuknjičasto kastroto ati lonec, toda širši, z dvema tuknjicama, ker če je tuknjica te na enem koncu, bi ji drugo tuknjo sam prevrtat z žebtjem, in če bi potem polivata pred hišo, bi vedno risata dvojni ornament. Ornament s škropitnico ni tako tep. Vsak takoj vidi, daje bito treba z njim hiteti, toda pri dvojnem ornamentu se vidi, da imaš čas za dve tuknjici in potem tatiko tepo rišeš.
Toda do tega sptoh ni prišto, kajti nekdo je priteket v vinograd in oznanit: "Žide pobirajo!"
Takoj seje to razvpito po vseh gričih in tjudje so se razbežati z vinogradov, toda zopet prepozno, kajti medtem ko so biti tjudje po vinogradih, so prišti uniformirani tjudje z okresa, zaropotali po vratih in četo Erikino družino natožiti na tovornjak. Ko sem priteket tja, se je avto že premaknit in videt setn te jokajoče tjudi in oddatjajočo se Eriko, kako mi maha z roko. Zdcto se mi je, da tudi nekaj kriči, najbrž mijc hoteta nekaj povedati... Kako je že dateč!
Nočem kvariti zgodbe niti je zavtačevati. Toda v Dubavi pri Modri, na dubovskem pokopatišču, je nagrobni kamen in na njem fotografija dektice, ki je bita starejša od mene, ne pa vetiko. Svoj čas sem ji pomagat jeseni razsajati titije. Samo da ta dektiča tam ni poko-
Vincent Šikula ERIKINELIUJE
LITERATURA
Rast2/I999
pana. Tam je !e sličica. Najbrž je pokopana na Poljskem. Toda ko pridem tja in iščem svoje starše, ko iščem tudi svoje otroštvo, zablodim tudi k njenemu grobu.
Pogosto se čudim, koliko rož je pri nas. Tudi lilij. Poda nc samo pred hišami in po vrtovih, ampak tudi na pokopališču. Do danes v Dubovi rastejo in vsako leto cvetijo, rastejo in cvetijo lilije 14-letnc Erike Gross.
Vincent Šikula, predsednik Društva slovaških pisateljev, se je rodil 19. oktobra 1936 v Dubovi pri Modri. Končal je gimnazi jo v Nitri, študiral na Pedagoški glasbeni šoli v Bratislavi in na državnem konzcrvatoriju končal igranje na rog. Najprej se je poskusil kot učitelj glasbe, potem je delal kot redaktor časopisa Rom-boid, nadalje v založbi S)ovensky spisovatcl', sedaj pa je invalidsko upokojen in se posveča zgolj pisanju literature.
V svojih prvih delih Na kocertoch sa netlieska (1964) in Možno si ostavim bungalov (1964) se je iktda predstavil kot novelist, ki črpa snov iz bogate zakladnice življenjskih izkušenj.
Premik k močnejši subjektivno usmerjeni izpovedi je zaznati v njegovi zelo uspešni noveli S Ro-zarkou (1966). V prozi Ncbyva na každom vršku hostincc (1966) je Šikula naslikal junake s socialne periferije. V zbirki pripovedi in nove) I lorska robota (1968) se je vrnil k usodi junakov, kakršne je slikal v prvih dveh delili.
Po daljšem molku je Vincent
Šikula izda) trilogijo Majstri (1976), Muškat (1977) in Vilma (1979), v kateri je poskusi) naslikati obstoj slovaške države v letih 1939- 1945 in potek slovaške narodne vstaje drugače, kot so to opisovali starejši slovaški avtorji.
Za novelo S Rozarkou je omenjena trilogija drugo Šikulovo najboljše delo.
Novela Licsky (1980) je poetična vrnitev v študentske čase, ki jih bralcu približuje z liričnim jezikom. Enkratno je opisal vojnega invalida v prozi Vojak (1981), je pa tudi avtor biografskega romana Matej (1984), romana Ornament (1991), izbora pripovedi P6stny menuet (1994), knjige esejev o umetnosti in literaturi Nokturna (1983). Izdal je tudi dve pesniški zbirki Z domu na kopci (1983) in Zo zanedhanej zahrady (1993). Od otroške literature naj omenim dve najuspešnejši deli, in sicer Pan horar ma za klobukom mydleničku (1964) in Prazdniny so strycom Rafaelom ( 1966).
Erikine lilije so izšle v zbirki Ncbyva na každom vršku hostinec a z novych poviedok (1996).
.!()/.!; VKŠČAJ
V SUKU S )*R()S1()ROM, ptcksi stck!o,M)S6
RAST - L. X
Ivan Kastelic
ŠT. 2 (62) APRIL !999
MUZEJ! V KR!ZI
Pa še na občinskih jasiih
"Pa saj ne moreš reči 'ktapi', da greš v 'tajf' v muzej!" Samo prevede! sem stavek, ki ga je Eiican Greenhil!! tooper povzeta iz neke raziskave. Značiten je namreč za odnos javnosti do muzejev. Tak odnos sc je zače! obtikovati v 20. stoietju in je počasi dosege) enega izmed neprijetnih vrhov. Vrti se (med drugim) odraža tudi v krizi identitete muzejev. V vsesptošni in vseobsegajoči gtobatizaciji sveta, ko je praktično vsakemu mutcu za računatnikom tatiko na votjo skoraj vse obstoječe znanje (preko medmrežja, skozi njegove cnciktopedije, datoteke kar tako, igrice, animacije, skice, interaktivne pristope...) sev resnici nihče več ničemur ne čudi. Čemu potem še muzej!?
V najširši rabi je opredetitev muzeja, ki ji je botrovat tudi eden od gurujev muzeotoške teorije Peter van Mensch: "Muzej je statna ustanova, ki tirani zbirke predmetov ter dokumentov in generira znanje o njih." tCOM (Mednarodni komite za muzeje) je sprejet teta )974 dopotnjeno verzijo: "Muzej je neprofitna statna ustanova v stužbi družbe in njenega razvoja. Je odprta za javnost, zbira, varuje, raziskuje, komunicira in razstavtja materiahia pričevanja čtoveka in njegovega okotja zaradi študija, izobraževanja ati zabave."
Že definicija nam kaže na možnost, da muzeji niso samo kraji, namenjeni starinam. Pravzaprav so biti od začetkov širitve znanja in do prihoda popotnikov iz datjniti dežet kvečjemu zaktadnicc. Tako so na enem mestu dokumentirati najbotj bteščeči det sprotnega dogajanja v svojem okotju - torej jutrišnjo zgodovino. Zgodnji zapisi pričajo o etamitskem ropanju Babitona(t )78. pr.n.š.) in o spravilu nabranega btaga v svetišče boga tnšišunaha. Torej zavojevatci Babitona niso zbirati starin, ampak takrat sodobne dragocenosti, ki so bite potem ob pomembnih praznikih na ogtcd tjudstvu. V stavo bogu, vtadarju in narodu. Tudi antična Grčija in Rim sta imeta zbirke umetnin v javni tasti in na ogtcd v vesetje in užitek vsem državtjanom. Starogrški arhitekti so četo napisati priročnik o gradnji razstavišč, v katerih bodo dragocene umetnine pravilno zračene in zaščitene pred soncem, naj-dragocencjše stike četo z tesenimi naoknicami... Zgodba se ni spremenita skoraj dva tisoč tet kasneje, t udi Napotcon je namreč naropane umetnine spravit v Pariz v stavnostnem sprevodu. Seveda jihjc Francija potem vračata. Ampak det dragocenih umetnin je ostat in Ludvik X!V. jih je, skupaj z zasebnima zbirkama stik, ki sta jih na-brata kardinata Richcllicu in Mazarin, in z darili iz ttatijc prenese) v Louvrc. V tem času je bito občinstvo muzejev in gaterij odbrano in obisk je štet za vzvišeno, prestižno dejanje. Uvctjavit seje četo kodeks obnašanja obiskovalcev v muzeju. V Sankt Pctcrsburgu pa so obisko-vatcem muzeja (nikakor brez stavnostne toatete!) četo obvezno po-stregti s hrano in pijačo (stoje!). Čez teta so se na muzeje usuti očit-
KULTURA
tvanKastetic
MUZEJ[VKR!Zt
KULTURA Rast 2/ )999
ki. Najprej na najbotj znanega v Britaniji, British Museum: daje zaprašeno skiadišče vsevprek pomešane naviake z vseh koncev sveta. in tako datje, do sodobne krize identitete muzeja, ki je začeia cveteti v 20. stoietju. kako smo ob lanskem mednarodnem dnevu muzejev, i8. maja, v Deiu prebrati komentar, ki seje konča) nekako takoie: "Žciite maio miru, tišine in samote? Pojdite v kak muzej!"
Danes se zavedamo večpiastnosti pojma muzej. S to besedo označujemo tiram muz, nositca duhovnosti in vrednot. Pomeni nam tatiko vzgojno-izobraževalni medij, zbirko predmetov, ki omogočajo duhovni stik s pretektostjo, ati zgradbo, kjer domuje ta ustanova. Če se mato ozremo po starinah, ki so vir znanja in so zato vendarte eden osrednjih etementov muzeja, tahko izstedimo četo vrsto motivov za njihovo zbiranje. S časom so se seveda ti povodi spreminjati. Avtorji pripisujejo začetek magiji. Predmet, ki je nekoč pripadat pokojniku, je, spremenjen v fetiš, prinašat novemu posestniku vsaj občutek moči in sposobnosti njegovega nekdanjega tastnika. Po prenehanju tega magičnega motiva je sociatno izrabtjenim predmetom ostata še vedno njihova kulturna vrednost, saj so neposredno spodbuditi proces materiatizacije družbenega spomina. Bili so in so še komunikacija med raztičnimi družbenimi skupinami. Nekateri muzeotogi in mu-zeatei se zato odtočno zavzemajo za pravice muzeatije. tvo Marocvič tako zagovarja muzeatnost, zaradi katere je posamezni predmet dokument dotočenc stvarnosti v neki drugi stvarnosti. Nositca muzeat-nosti sta materiat in obtika. Lastnost dokumenta pa daje muzejskemu predmetu njegova sposobnost, da v svojem novem muzejskem okotju dokumentira stvarnost, iz katere je prišet in bit izvzet. Vrednost ali stopnja muzealnosti tudi ni pri vsakem predmetu enaka in jo pogojuje nekaj dejavnikov. Dejstvo pa je, da muzejskost umre s predmetom. Njegova kopija je potem samo še odraz našega vedenja (znanja) o predmetu. Zato tudi Jasna Horvat zagovarja pravico muzejskega predmeta do strokovne oskrbe, in tako rekoč večnega živtjenja: "Če je nek zgodovinski predmet preživet do danes, potem ima vso pravico, da strokovno skrbimo za njega po svojih najbotjših močeh še naprej!" Na podtagi takih predmetov bo naraščato tudi naše znanje o izročitu pretektosti, torej o dediščini, tn znanje, zapisano na take ati drugačne načine, bo ostato tudi po tem, ko muzejskih predmetov več ne bo.
Seveda je že nekaj časa trajajoča kriza spodbudita muzeatske kritike ne te k iskanju pomanjkljivosti, ampak tudi k ponujanju možnih rešitev. Po eni strani očitajo zadrtim zagovornikom ukvatjanja s čisto znanostjo in z muzejskimi predmeti (stroko), da se zapirajo v stonoko-ščeni stotp znanosti, da s spravtjanjem muzejskih eksponatov v muzejske vitrine ne morejo reševati izročita. Da, muzeotogija se je uvetja-vita kot znanstvena disciptina in Tomistav Šota je pred teti med kolege, udctcžencc posveta v Parizu, izstretit nov pojem: heritotogija (veda o dediščini, izročitu). Dediščina in izročito pa pogojujeta našo identiteto: kutturno, narodno... Maroevič opredetjuje identiteto kot popotno sktadje materiatnega in duhovnega na več družbenih ravneh. Njen namen je z materiatnim dotočiti duhovno dimenzijo. Na dimenzijo pa vptivajo družba, prostor in čas - pa ne vedno nujno v enakem razmetju. Z ohranjanjem in s prezentacijo dediščine v muzejih ati "in situ" tahko znatno učinkoviteje izkažemo ati potrdimo neko kutturno ati naravno nacionatno identiteto, identiteta kot det muzeotoškega sporočita postaja etement spoznanja o obstoju in koreninah, ki segajo raztično gtoboko v pretektost in prostor. Odrejajo nam pripadnost
IvanKastctic
MU/LJtVKRt/.l
KULTURA Rast 2/ <999
mestu, soseski, narodu... Šota dodaja argument ponosa, saj si tahko tovarno, stroj ati znanje kupimo, izposodimo, kuttura in zavest o kulturni pripadnosti pa sta stvar ponosa in specifike nekega kraja, tma(mo) ju ati pa nima(mo). Urez tega je kraj težko zanimiv in spoznaven v turistični industriji.
Pa smo tam! Kriza ustanove - muzeja, kakršen je bil nekoč, seje odrazita v razstavnih dvoranah brezobiskovatcev, v postedično manjšem dotoku sredstev od vstopnin, manjši poputarnosti in oteženem zagotavljanju sponzorskih sredstev... Stik z javnostjo je vendartc eden ktjučnih etementov detovanja muzeja. V začetni definiciji je sicer muzej opredetjen kot neprofitna ustanova. A to gotovo še ne pomeni, da bo proračun kar naprej dajat denar za detovanje muzejev in da ne bo nekoč skušat iz teti natožb iztržiti vsaj nekaj ati pa jih skušat vsaj delno skrčiti. Logika proračunov, kjer je vedno premato cvenka: muzeji naj se vsaj detno samofinancirajo z vstopnino ati pa naj drugače os-mistijo svoj obstoj. Tako se je det muzejev usmerit v prenašanje vedenja o izročita, dediščini na mtajše rodove. Muzeji pripravtjajo učne ure, detovne liste, srečanja z tntadim in mato manj mtadim občinstvom... Strokovnjaki so se totiti teoretičnega razčtenjevanja muzejske pedagogike. Teoretično in v praksi razmištjajo o najustreznejših pristopiti k mtadi publiki, profitu pedagoških kadrov in metodotogiji deta. Eitcan ftoopcr-Greenhitl je zapisata pripombo vodje urada za nadzor muzejev, gaterij in knjižnic v Britaniji: "Muzejsko izobraževanjeje preveč pomembno, da bi ga smeti natožiti samo vzgojitetjem. Prežeti mora vsakogar, ki deta v muzeju. Podtika vsakega muzeja mora biti izobraževatna podtika, tzobraževanje je ktjučni etement in smiset obstoja vsakega muzeja." Seveda sc vsi dctavci v muzejih ne bodo strinjati s todkšno podrejenostjo izobraževanju in ukvaijanju z obiskovatci. Čtovcško je, da nihče noče iz svojega oktepa in ustaljenega načina deta. Saj sc tudi vsi, ki sc ukvarjajo z muzejsko pedagogiko, ne morejo poenotiti okrog tega, kakšni naj bodo muzejski pedagogi. Na eni strani so tisti, ki zagovarjajo samo vrhunsko izobražene, izkušene in preizkušene učitetjske prckatjcnce. Drugi zopet trdijo, da naj muzej nikakor in z ničimer ne spominja učencev na šoto. S tem da namreč ztasti pri otrocih, ki šote ne marajo najbotj, zbuja samo odpor. Odpor pa vsekakor ni zažeten (so)udctežcnec pri prenosu kutturnega izročita in vnašanju identitete, čuta pripadnosti k skupnosti v mtado dušo. Zato trdijo drugi, da je vetiko botje za muzejske pedagoške stužbe odbrati neučitetjske kadre, ker da se tem po nekaj tetih stužbo-vanja v razredu njihova učitetjska praksa vidi že na mištjenjskih in vedenjskih vzorcih. Za tak poset naj bi iskati druge profite, od posebej odbranih in dodatno usposobljenih čtanov muzejskega osebja, pripovcdovatccv in umetnikov datje. V Avstratiji so zastaviti profit "audicnce advocate", ki skrbi za vse potrebe in področja javnosti, ki nastanejo z razvojem novih projektov. Seveda je treba tu povedati, da obstajajo v Evropi muzejski centri, ki imajo ob razstavnih dvoranah še vrsto detavnic, namenjenih obiskovatcem, možnosti za počitek, rekreacijo in osvežitev, projekcijske dvorane in dovotj usposobljenega ter prizadevnega osebja...
Heritotogija oz. pristop k muzejem skozi dediščino in izročito je danes že uvetjavtjen, njegov avtor (T. Šota) pa pravi: "Pri širjenju pojma muzeahiosti na dediščino, če že muzeotogija prehaja v pojem dediščine, tahko ugotovimo, da konvencionalni muzej ni več nujen za komuniciranje takega sporočita. To tahko počnemo tudi v pros-
Ivan Kastelic MUZLJIVKRIZI
UPORAHLJENA I ITERAfURA
KULTURA
Rast2/)999
toru, če že ne moremo prenesti nekega predmeta iz njegovega naravnega okolja v muzejsko zgradbo." Seveda se kot možnost ponujajo naravni parki, ekomuzeji a!i pat. i. kibernetični muzeji. Gre za muzeje, kjer obiskovaicev ne nadlegujejo z ogledovanjem eksponatov, ampak jim na zanimiv, neposreden in karseda doživet način posredujejo vedenje o pretekiosti, o izročiiu in dediščini. Skoraj giedatišče, čeprav temelječe na znanosti. Poskušajo jim posredovati duha, v katerem so živcii predniki in njihove vrednote. Seveda taki muzeji potem bolj sodijo v industrijo dediščine in so videti kot zabaviščni parki. V resnici je meja med zabaviščem in takim muzejem iabko sita tanka. Pri poskusih "pozanimiviti" posredovanje kulturne dediščine manjka le malo do zdrsa v neokusnost. Pega se globoko zaveda tudi zagovornik kibcrnctizacijc muzejev T. Sola in priznava, da je pri vsem skupaj potrebna dobršna mera zdrave presoje in okusa. Predvsem pa je pomembno, da so v način kibernetičnega posredovanja spoznanj dediščine potrebna vlaganja. In kljub temu se v svetu muzeji odpirajo skoraj po tekočem traku. Zato, ker so gospodarstveniki v njih odkrili [nožen dejavnik gospodarskega zagona. Vsako novoodprto delovno mesto v muzeju namreč potegne za seboj vsaj 1,7 novega delovnega mesta v spremljajočih dejavnostih (gostinstvo, turizem, trgovina, nočitve, šport...).
Za konec še skok v domače, slovenske vode. Državni zbor je sprejel Zakon o financiranju občin, po katerem so vse kulturne ustanove, razen tistih nacionalnega pomena, prenesene v pristojnost lokalne samouprave. Torej predstavljajo od leta 1999 tudi muzeji del stroškovnika občinskih proračunov. Razen pri dogovorjenih in odobrenih projektih in delu materialnih stroškov. To pomeni odgovornost občinskih proračunov za (ne)pokritje skoraj vseh stroškov, ki jih imajo muzeji pri svojem rednem delu. Seveda bo sedaj najprej treba počakati, da v občinah najprej ugotovijo, koliko denarja jim v resnici pripada po novem načinu financiranja, a ponekod sc že kažejo primanjkljaji glede na dosedanji dotok. Tudi direktorji v muzejih čakajo končnega izida teh preračunavanj ravno tako z nelagodjem kot vodilni v vseh ostalih javnih zavodih. Za kakšne utemeljene ocene je še prezgodaj, ker jc premalo podatkov. Na koncu pa se bodo vendarle morali spoprijeti z vsemi drugimi proračunskimi porabniki za svoj kos pogače med seboj. Pa še nekaj: skoraj vsem je jasno, da pomeni plačevanje stroškov muzejem ali komurkoli drugemu tudi možnost odločanja. Končno so župani tudi samo vrh servisa, ki ga nadzirajo davkoplačevalci in si pri izpolnjevanju svojih obljub ali programov pomagajo z vsem, kar jim je na voljo. Tako tudi muzejev nihče ne vpraša, če znajo, če imajo ljudi, če zmorejo. Treba je narediti, pa pika. Muzeji pač v novih okoliščinah morajo širiti svojo dejavnost. Tako sem že tudi slišal novo skovanko: kulturni center...
T. Šola - Esscys on Musetnn and thcir Tlieo-ry - fovvards a Cybcrnctic Muscum, Helsinki-Finland 1997
I . Šola - Reformirani muzej je peaee inaker umiručeg srca kulture (intervju v Novem listu), Rijcka 1987
Ivo Maroevič- Uvod u muzeologiju, Zavod za informacijske študije. Odsijek za informacijske znanosti, f ilozofski fakultet Svcučilištau Zagrebu, 1993 Eilean lloopcr - Grccnbill - Mtiseums and
thcir Visitors, založba Routlcdgc. London and Ncw York
Michael van Prdet - Some thoughts on mu-seum communicatinn and cducation. (izpitni zbornik SMS)
Peter van Mcnsch - Museo!ogy and the ob-jcctasdatacarrier. 1986 Jasna Horvat: Razvoj muzejstva na Slovenskem
Tončika Cukrov - Novo lice muzeja budue-nosti, Informatiea nmseologica 28 / 1997
!vanka Počkar
MUZEJSKI ETNOLOG IN ETNOLOŠKA ZBIRKA
DEJANSKOST IN IDEJA
KULTURA
Rast2/!9W
Muzejska etnologija
Po imenu se sprašujemo, ko se spoznavamo, vendar poznavanje samo imena nekoga a!i nečesa dandanes pomeni, da osebo, pojav ati stvar stabo poznamo. Vendar oseba, pojav ati stvar brez imena tudi jemlje možnost imenitnosti. Poznati ime, imenovati ga pravitno, pomeni moč. Biti močan kot etnotog, pa pomeni tudi še v današnjem času vetik izziv. Moč sije treba krepiti med ljudmi takorekoč vsak dan s pojasnjevanjem pomena besede za stroko in z razširjanjem vtoge in pomena etnologije.
Ko govorimo o muzejski etnologiji, je stvar še nekoliko bolj za-ptetena. Muzejski etnolog je kustos s specifičnimi muzejskimi nato-gami. Njegova prva skrb je muzejski predmet v stiku z obiskovatcem muzeja. Ko oskrbi muzealijo v sktadu z muzeotoškimi praviti, ji poskuša na etnološki način vdihniti dušo in jo namestiti v splet drugotnih in povsem drugačnih življenjskih okoliščin. Da to lahko uspešno izpelje, mora predvsem dobro poznati zaledje, to je teren ali območje, ki ga predmeti v muzeju predstavljajo. Istočasno preučuje sedanje in preteklo življenje in na podlagi raziskovanja bogati muzejsko zbirko z življenjskimi zgodbami posamičnih predmetov ali njihovih tematskih sklopov. S takšno interpretacijo lahko muzejski etnolog pojasni umestitev človeka kot izdelovalca ali uporabnika predmetov v vsakdanjem in prazničnem življenju.
Izberimo etnologijo iz množice podobnih besed, kot so: entomologija (nauk, ki preučuje žuželke), ekologija (nauk o odnosu živali in rastlin do vnanjega okolja), enologija (poznavanje vina; vinarstvo, kletarstvo) in etologija (nauk o navadah in načinu življenja živali).
je beseda, ki se med ljudmi čedalje pogosteje sliši in izgovarja. Ker pa je njen pomen še marsikomu nejasen in ga večinoma povezujejo le s starimi hišami, pohištvom, nošami ali s šegami, bi ponovno kazalo pojasniti besedo. Sestavljena je iz dveh grških besed: prva, etlmos, pomeni ljudstvo, druga, logos, pa nauk ali še lepše: bistvo. Torej je etnologija na kratko /;cn/A o //Mj.s/vM ali A/.sVvo o //;?</-s/v;/. Da je res tako. pričajo izkušnje pri muzejskih obiskih: vsakdo si rad in najraje pogleda predmete, ki govorijo o tem, kako je živet preprost človek vsak dan in v prazničnem času.
Obiskovalca zanimajo predmeti naših prednikov in neredko jih prepoznava kot predmete iz svoje mladosti. Rad pogleda tudi predmete, ki so bili v uporabi še nedolgo tega, se čudi, da jih vidi v muzeju, ko pa ima takšne še sam doma, istočasno pa se zave, daje včerajšnji dan tudi že preteklost in zgodovina.
Obiskovalca navdušujejo:
-	materiali, iz katerih so bili predmeti izdelani in ki so večinoma les, glina, slama in železo,
-	oblike, ki jih prepoznava za všečne in svoje,
-	iznajdljivost preprostega kmečkega človeka in meščana,
-	lep, estetski videz predmetov.
KULTURA
Rast2/)999
- topla domačnost in preprostost oblik.
S temi predmeti išče in prepoznava samega sebe in svoje prednike. Predmete primerja in ugotavlja podobnosti in razlike s tistimi v svoji pokrajini ali deželi. V etnološki zbirki se obiskovalci navadno dolgo zadržijo, predmete radi otipajo in nekatere poskušajo pognati v delovanje.
Muzejski etnolog v Posavju
Predmet etnološkega zanimanja je zgodovinski razvoj slovenskega etnosa na izseku družbenega življenja. Pravo vrednost ima etnološko raziskovanje šele z določitvijo kraja, časa in s socialno opredelitvijo. Pojmovanje etnološkega predmeta je bilo na Slovenskem v preteklosti povezano tako rekoč le s podeželjem in kmetstvom, vendar je v tem pogledu položaj že davno presežen. Etnologa zanimajo tudi urbana območja in nekmečke družbene plasti. Predmet etnologove obravnave so vse socialne in profesionalne skupine, ki so bile značilne v določenem času na določenem slovenskem območju in s tem v zvezi predmeti kulturne dediščine. V kratkem lahko rečemo, da sc slovenski etnolog ukvarja z raziskovanjem kulture in načina življenja vseh plasti prebivalstva v različnih časovnih obdobjih. Kot pomoč pri raziskovalnem delu so etnologi pred dobrimi dvajsetimi leti sestavili etnološke vprašalnice, ki po etnološki sistematiki zajemajo kar 53 različnih področij raziskovanja. Sledijo si teme od poljedelstva, živinoreje, lovstva, ribištva, obrti, prometa in prehrane do spolnega življenja, moralnih in pravnih norm, šeg, verovanja, jezika, likovnega in geografskega obzorja, znanja o vremenu, tehničnega znanja in številnih drugih.
Mnogotere teme etnologovega raziskovanja, zbiranje predmetov, iskanje pisnih in ustnih virov, njihovo dokumentiranje in predstavljanje javnosti so osnovne naloge muzejskega etnologa. Obsežno je etnologovo delovno območje, ki zajema tri posavske občine, Brežice, Krško in Sevnico. Nenehna preoblikovanja v načinu življenja v krajih obravnavane regije in hitro izginevanje spomina z zadnjimi pričevalci pretekle dobe so velik delovni izziv za enega samega delujočega etnologa v Posavskem muzeju Brežice.
Posavje jc danes ime za večinoma ravninski svet ob Savi, Krki in Sotli. Po svoji naravni legi je stičišče različnih kulturnih elementov. Raznolikost je vidna tudi v različnih načinih življenja v posameznih krajih. Posavje ima veliko panonskih elementov, kot so na primer koruznjaki, pleteni iz protja ali zgrajeni iz lat; med domačimi obrtmi lončarstvo; pri vpregi krava kot vozna žival, vprežena v slovanski jarem "telege" ali enojni "jarmičk"; v noši tkanje in uporaba platna ter nošenje moških hlač "bregeš"; v prehrani močnate in mlečne jedi, predvsem uporaba "sira" (skute) in "vrhnja" (kisle smetane), tudi uporaba prosa za "žitno" (proseno) kašo in ajde za ajdovo potico. V stavbarstvu so bile od Gorjancev do obrobja Posavskega hribovja v preteklosti značilne triceličnc lesene hiše, večinoma krite z rženo slamo. V višjih predelih so gradili v celoti ali delno zidane hiše. Pogoste so bile modro, zeleno ali rdeče pobarvane zunanjščine lesenih hiš. Mnoge od njih so imele z belimi progami ozaljšane zadelane stike brun, z drobnimi belimi cvetličnimi in pikčastimi okraski ob stikih brun in okoli oken. Večinoma pa so vendarle ohranjene le še ometane lesene hiše, beljene modro, zeleno, rumeno in oker. Skozi marsikateri omet še vedno seva rdeča barva, v zadnjem času, posebno v zad-

Del postavitve vinogradniške razstave in I ranjoStiplovšek. nekdanji ravnatelj Posavskega inu/.eja, v baročni dvorani brežiškega gradu septembra 1958. Potografija iz arhiva Posavskega muzeja Brežice.
KULTURA Rast 2/1999
njih letih, ko odpadajo še zadnji ometi opuščenih hiš, pa njihovo razgaljenje jasno kaže na števičnost nekdaj rdeče pobarvanih iesenih tliš. Od vseh preostahh rdečiti hiš je ponovno v ospredju tiiisct na rdečo hišo Neže Merstavič v Kapelah in njeno cetotno gospodarstvo, ki se je v skoraj neokrnjeni obliki otuanito do današnjih dni. Že pred dvajsetimi teti je imeta tedanja etnologinja Posavskega muzeja tnja Smerdct itnenitno zamiset, kako ohraniti hišo z gospodarskimi stavbami in z osnovno dejavnostjo predctavc mleka v smetano, skuto in sir. Hiša s stanovatko bi s tem načinom ohranitve oz. nadaljevanjem tradicije nudita obiskovatcem prikaz pokrajinskih značitnosti v stavbarstvu, prehrani, gospodarjenju, domačih detavnostih in še v čem. Miset o spomeniško-muzejski ureditvi rdeče hiše in gospodarskih objektov v Kapetah 53 je ponovno živa danes, ko spomeniško-var-stveni etnotog Dušan Strgar in muzejski etnotog pretresata možnosti o zaščiti, oživitvi in prihodnjih vsebinah rdeče hiše.
Omenjena hiša je te primer in le eden od mnogih, ki potrebujejo muzejskega etnotoga. Njegovo deto bi morato biti mnogo bolj povezano z območjem, ki ga muzej pokriva, oziroma bi morato biti mnogo botj terensko, kot je. Le z rezuttati tudi takšnega deta je mogoče ustvarjati ideje o cetovitejši in temeljitejši postavitvi statne etnotoške zbirke.
Etnološka zbirka v Posavskem muzeju Mrežice
Posavski muzej Mrežice s svojimi razstavnimi zbirkami domuje v brežiškem gradu iz t6. stoletja, ki stoji na južnem detu mesta tik nad staro savsko strugo. Letos praznujemo 50 let od vsetitve muzeja v brežiški grad. V zasneženem januarju teta 1949 sta tedanji upravnik muzeja, slikar t ratijo Stiptovšek. in kustos dr. Mratanič z lojtrskim vozom pripeljala muzealije iz Krškega v brežiški grad. Po prvi postavitvi muzejskih zbirk je v šestdesctili tetih s pridobitvijo novih razstavnih prostorov stedita temeljitejša sprememba v muzejskih postavitvah.
Danes je etnotoška zbirka ena od štirih zbirk, ki prikazujejo kulturno dediščino v Posavju. V njej je razstavljenih okoti 600 predmetov iz vsakdanjega življenja kmečkega prebivalstva in dehio tudi meščanskega. Kmetje in obrtniki so bili v 19. in v začetku 20. stoletja v Posavju večinsko prebivalstvo. Predmeti, razstavljeni v etnološki zbirki, so v glavnem iz druge polovice 19. stoletja, nekaj jih je iz 18. in iz prvih desetletij 20. stoletja. Zbirka je večidel plod ljubiteljskega zbiranja v predvojnem in povojnem času.
Prva etnološka zbirka v Posavskem muzeju s poudarkom na lončarstvu je bila postavljena leta 1950 v šestih prostorih skupaj z. arheološkimi predmeti, poznosrednjeveškimi mestnimi znaki, listinami in novci, portreti, orožjem, baročnimi sanmi, zemljiškimi knjigami, pohištvom in drugo opremo. Osem let kasneje so takratni muzejski delavci oblikovali štiri samostojne zbirke, med katerimi je bila etnološka med obsežnejšimi. V letih 1960 in 196) so zbirke razširili in preoblikovali. Etnološki zbirki so namenili šest grajskih prostorov, v katerih domuje še danes.
V zbirki so predmetno predstavljene predvsem teme iz življenja kmečkega človeka. Šeststo razstavljenih predmetov zgovorno priča o vsakdanjem življenju kmeta, vinogradnika, obrtnika in rokodelca. Čeprav so predmeti iztrgani iz. minulega vsakdanjega življenja, s svojo prisotnostjo v muzeju in opremljeni z življenjskimi zgodbami govo-
rijo o nekdaj živi in uporabni kuiturni dediščini.
Razstavljeni predmeti sporočajo dediščino v poijedeistvu in živinoreji, stanovanjski kuituri, kovaštvu, pietarstvu, medičarstvu, tončar-stvu, predenju, tkanju in vinogradništvu. Z gradivi, iz katerih so izde-iani, pričajo o tesni povezanosti z naravo in o preprostosti, ki je krasita nekdanjega čtoveka. Njihove obiikc pripovedujejo o iznajdljivosti in umetniški nadarjenosti posameznikov, spretnost izdciave pa o umnosti in tradiciji bogati)) izkušenj prednikov.
Tradicionatna kutturna podoba v Posavju se je od začetka )9. sto-)etja naprej spreminjata zaradi prehodnosti področja in odprtosti vptivov z zahoda, spetjave žetezniške proge teta 1862, postopne industrializacije (predvsem na sevniškem in krškem območju), izgona večine prebivatcev v Nemčijo med drugo svetovno vojno, v povojnem obdobju pa zaradi širjenja prometnih povezav, strojne obdetave in urbanizacije.
Dediščina v poljedelstvu in živinoreji v etnološki zbirki Posavskega muzeja. Foto: Baškovič, Brežice. 1989.
DEDtŠČtNA V POLJEDELSTVU tN ŽtVINOREJt
Prvi prostor etnotoške zbirke v Posavskem muzeju prikazuje predvsem tesenc predmete - orodja in pripomočke, ki sojih uporabtjati v živinoreji in potjedetstvu večinoma pred drugo svetovno vojno.
Posavje je pokrajina ob Savi, Krki in Sotti, ki jo na jugu objemajo Gorjanci in na severu Posavsko hribovje. Gtede na raznotikost posavskega sveta so sc v potjedetstvu, živinoreji in na drugih področjih pojavtjati raztični etementi dediščine. Svet je v večji meri panonski z značitno vegetacijo. Taje osnovno gradivo za števitna področja deta in ustvarjahiosti: tesne obrti, pretirano, vinogradništvo, stavbarstvo, notranjo opremo, čebetarstvo idr. Med najpogostejše zastopanimi te-sovi so biti tukaj jesenovina, hrastovimi, smrekovimi, kostanjevimi in bukovina. Uporabljati so iz tesa izdetane tetege in jarme, vozove, ptuge z žeteznim črtatom, brane, tesano, struženo in iz dog izdetano posodje, skrinje, pasti in raztična orodja. Redili so govejo živino, konje, prašiče, perutnino in v manjši meri koze in ovce. Kot vprežne živati so v ravninskih predetih uporabtjati predvsem konje, v hribovitejših votc in tudi krave.
KULTURA Rast 2/ 1999
DEDtŠČtNA STANOVANJSKE KULTURE
S stanovanjsko kutturo in bivanjem v hiši so povezani predmeti, ki so na ogtcd v drugem prostoru etnotoške zbirke v Posavskem muzeju Brežice.
Pred drugo svetovno vojno je bit v južnem detu Obsotetja razširjen tip dimnične tiiše s pečjo z nadkritim kuriščem v "hiši". Ostati hišni tipi tega področja so imeli kurišča v veži ati "črni kuhinji". Bi-
Dediščina stanovanjske kulture v etnološki zbirki Posavskega muzeja, l oto: Ivanka Počkar. 1990.
Slika levo: Vetrnica-ročno kovani petelin "zlate" barve z inventarno številko E 240 v etnološki zbirki Posavskega muzeja. Foto: Ivanka Počkar. september 1992
Slika desno: Pleteno srce z. ročno izdelanimi testenimi okraski, dediščina pekovskega znanja, je izdelek Marjance Dobnikar. Srce je razstavljeno v etnološki zbirki Posavskega muzeja od leta 1994
KULTURA
Rast2/I999
vanje v hiši in domača opravita predstavtja notranja oprema "hiše" kot giavnega hivahiega prostora. Kot s ktopjo, mizo in stoti je bit opremtjen s hišnim ottarčkom ati "bogccm", nabožnimi stikatni na stekto in dodatnim okrasjem. Z verovanjem je tesno povezano umetniško ustvarjan je, katerega det predstav)jajo stike na steklo in ogtcdato, votivi in tesene ptastikc Marije in Jezusa. Žatostni, premišljujoči Kristus ati "hrvaški bogec" je bit še posebno značiten za obmejno področje. Skrinji, zibelki, sktedniku, žtičniku in pripravam za peko in kuhanje v peči se je na drugem detu hiše v rokodetski družini prik-tjučito še čevtjarsko, šivitjsko, krojaško ati kakšno drugo orodje, povezano z obrtjo ati hišno detavnostjo.
DEDtŠČtNA DOMAČIH OBRTNtKOV Tretji od prostorov etnotoške zbirke Posavskega muzeja Brežice s predstavitvijo rokodetstva in domačih detavnosti priča o močno zastopani kovaški, plctarski in medičarski obrti v posavskih krajih.
Kovaška obrt je bita brez dvoma ena najstarejših in najbotj razširjenih obrti. Kovači so soditi med najpomembnejše rokodetce na podežetju in v mestih. Njihovi izdetki so iz žeteza kovani ktjuči, ktjučavnicc, vratni tečaji in okovja, potjedetska in druga orodja, kovani deti vozov in etementi za gradnjo hiš.
Najbolj množično razvito rokodetsko dejavnost je predstavtjato ptetarstvo. Ptesti so znati skoraj pri vsaki hiši in s tem zadovoljevati tastne in potrebe btižnje okotice. Čas ptetarstva, ko so uporabtjati naravna gradiva, predvsem rženo stamo, seje zdavnaj ustavit.
Raztične figuratne piškote iz medenega testa so medičarji vtiskovati v tesene modetc z raztičnimi motivi. Prodajati sojih na sejmih in žegnanjih, vendar je po drugi vojni ta dejavnost zamrta.
[zdetki rokodctcev so biti večinoma predmeti, namenjeni vsakdanji rabi, ki pa so jih tudi tepotno obtikovati in jim dati z namembnostjo dobro usktajcn in pretehtan estetski videz.
Izročilo lončarskih mojstrov v etnološki/birkiPosavskcgamu/cja. loto: Baškovič. Brežice, 1988
IZROČM.O LONČARSKIH MOJSTROV
Četrta soba etnološke zbirke v Posavskem muzeju je skoraj v celo-ti posvečena izdelkom močne lončarske obrti.
V Posavju je bito precej razvito mestno, trško in podežetsko iončarstvo. Lončatji so bili med najštevilčnejše zastopanimi rokodelci. Z izdelki so oskrbovali tudi mestno prebivalstvo. Leta 1846 so za mesto Brežice izpričani trije lončarji. V sevniškem urbarju iz leta 1448 je zapisana dajatev šestili lončarjev iz Lončatjevega Dola. Urbar iz leta 1625 priča o dveh lončatjili v Velikem in Malem Podlogu. Se danes delata v obeti krajih lončarja Kržan.
Osnovni pripomoček lončarjev s Krškega polja, posavskih mest in trgov je bilo lončarsko vreteno. Številni podeželski lončarji so v 19. stoletju delali predvsem za kmečke potrebe, l judje iz višjih družbenih plasti so tedaj v vedno večji meri uporabljali boljšo, največkrat uvoženo porcelanasto, fajančno in kanminasto posodo.
Najpogostejši lončarski izdelki v Posavju so bili lonci, kozice in purankc za kuhanje in peko v peči, modeli za peko potic, šarkljev in štrudljev, sklede, vrči za vino, ročke za vodo, kotli za žganjekuho, lonci za mast, skodelice in krožniki. Z loščem naslikani motivi so največkrat geometrijski in rastlinski. Sveti simboli, Kristus na križu in napis IHS, se pojavljajo na nekaterih jedilnih skledah in vrčih in pomenijo blagoslov jedi in pijači.
KULTURA Rast 2 / )999
DEDIŠČINA PRUDIČ IN TKALCEV
Preja iti tkalstvo sta bila v Posavju pomembna domača dejavnost iti obrt. Peti prostor etnološke zbirke priča o številnih orodjih in pripomočkih, ki so jih uporabljali na štajerski in kranjski strani Posavja, prikazuje pa tudi različna svetila, potrebna za opravljanje tovrstnih dejavnosti v temačnem zimskem času.
Ob koncu preteklega in v začetku dvajsetega stoletja je bila lanoreja v Posavju močno razširjena. Prva leta po drugi svetovni vojni so lati sejali vse redkejše in tudi tkalci so bili le še maloštevilni. Za mesto Brežice sta v letu 1843 izpričana dva tkalca. Na podeželju so bili tkalci številčnejši, delali so na svojih domovih, s statvami pa so tudi potovali od hiše do hiše in iz vasi v vas.
Primerno uležati in v posebnih sušilnicah osušen lan so trle tericc tako, da so po lanenih steblih udarjale z rezilom trlice. Laneno predivo so prcdicc pozimi predle na kolovratih, ki so bili običajen del opreme večine kmetij. Med predenjem so se imele predice navado
Dediščina prctlic in tkalcev v etnološki zbirki Posavskega mu/cja. loto: Baškovič. Brežice, 1988.
osvežiti z žvečenjem suhega sadja, predvsem stiv, ki so v ustiti ustvarjate stino, potrebno pri sukanju prediva. Napredeno nit so zvite v štrene iti neste k tkalcu, ki je stkat platno. Moška, ženska in otroška obtačita so krojili iz finejšega ptatna, botj grobega pa so porabiti za prte, rjuhe in brisače.
"Tavesclidcl"-prostor/vinogradništvom povezanimi muzealijami v etnološki zbirki Posavskega muzeja. Loto: Baškovič. Brežice. 1988.
KULTURA Rast 2/ 1999
DEDtŠČtNA VtNOREJE OD VČERAJ ZA DANES
Zadnji v nizu etnotoške zbirke je "ta veseti det", kot gaje poimeno-vata naša nekdanja sodetavka gospa Stiptovšck. Tako ga imenujemo tudi iz spoštovanja do naše muzejske staroste, 95-tetnc gospe tve Stip-tovšek, prve in po stažu najbotj vztrajne vodnice po zbirkati našega nntzcja.
Predmeti v šestem prostoru etnotoške zbirke Posavskega muzeja zgovorno, brez mlahavosti v jeziku, pričajo o vinogradništvu, brez dvoma najpomembnejši gospodarski panogi v pretektosti v Posavju.
Vinograde tu nazivajo z imenoma "gorca" in "trsje", vrste v vinogradu pa ponekod "žlak". Danes imajo vinogradi terasasto obliko, nekoč so biti nasajeni v "ptatah". Lastniki imajo vinograde večinoma precej oddatjcnc od svojih domačij. Pred t. svetovno vojno so vinograde meriti v jotiiti (joti je površina, ki jo je bito mogoče obde-tati v enem dnevu), premožnost pa seje šteta po hektotitrih tetnega vinskega pridetka. Za bogatega je vetja) vinogradnik, ki je prideta) 800 hektohtrov vina.
Vinograde ima večina kmečkih in precej mestnih prebivatcev. Nekoč so biti tastniki graščaki, kmetje, občinski uradniki, učitetji, cerkev in pravniki. Na Bizctjskcm so trto začeti botj organizirano saditi na
KULTURA Rast 2/ 1999
pobudo tamkajšnjega župnika Antona Martina Siomška. Siomškova pesem En hribček bom kupi) je tod žeto pritjubtjena in vetja med domačini kot njihova himna.
V	drugi potovici )9. stotetja je trtna uš uničita vinograde. Zasaditi so odpornejše ameriške sadike.
Danes je na štajerski strani najbotj znano bizetjsko beto in rdeče vino, na kranjski, t. j. dotcnjski strani, pa cviček.
Vabtjcni torej na kozarček etnotoške kutturne dediščine v Posavski muzej Brežice!
Zamisti o prenovi etnotoške zbirke
Zbirka je zrasta na dobri, tjubitetjski osnovi požrtvovatnih in zagretih muzejskih detavcev, ki so biti naktonjeni etnotogiji v petde-setiti in šestdesetili letih tega stotetja. Razen nekaterih manjših sprememb se od takrat v bistvu ni kaj dosti spremenita. Zamisti, ki so kasneje nastate, so padte znotraj muzeja pod kopji nenaktonjenosti in izgovori finančnih neuresničtjivosti. Na tehnično izvedbo postavitve že šesto teto v predahi čakajo pripravtjeni obsežni trijezični teksti in podnapisi za etnotoško zbirko. Ob pomanjkanju postuha za izdajateljsko dejavnost v zadnjih letih v Posavskem muzeju Brežice je muzej v Abrahamova teta, žat, stopit tudi brez osnovne knjižice -vodnika po muzejskih zbirkah. Potem ko je teta t968 prvi muzejski vodnik pripravit tedanji ravnate)) Stanko Škater, je bil isti še dvakrat ponatisnjen. Leta 1978 so besedita za novi vodnik pripraviti Mitja Guštin, Marjan Gregorič in tnja Smcrdct. Še v sredo devetdesetih tet je bit isti vodnik kar nekajkrat ponatisnjen, dokter ni bit zadnji izvod prodan pred potdrugim tetom in bo tako muzej svoj 50. rojstni dan dočakat praznih rok.
Na gtuha ušesa so pri vodstvu natetetc tudi zamisti o prenovitvi etnotoške zbirke in ostaja nam dejanskost, s trpkim priokusom nera-zumtjcnosti osnovne muzejske dejavnosti.
Nekega dne se bodo odprta vrata tudi k izvedbi zamisti in skiciranih idejnih osnutkov za prenovo etnotoške zbirke. Takrat bo kot rdeča nit povezovata raztične muzejske zbirke debeta, 150-tetna konopljena vrv za vtečenje savskih tadij. Njen začetek bo obiskovatce popetjat v prvi det muzeja, kjer jih bo restavrirana maketa tadje "Brežice", ki spi v depoju, popetjata v čase, ko je bito Posavje dokaj močno morsko zatedje z ogromnimi tovori prvovrstnih hrastov in kot hrast vzdržjivimi detavci iz Posavja.
Garderobo bodo gostje odtožiti v prvem prostoru okrogtega obrambnega stotpa. Tu se bodo, ob pregtedno urejenih razstavno-prodajnih etementih, seznaniti s knjižno, informativno, rektamno in spominkar-sko ponudbo kot nadgradnjo uspešnih strokovnih rezuttatov deta muzejskih detavcev. Obenem si bodo tatiko na računatniškem zastonu poiskati podatke o muzeju in zbirkah, si s pritiskom na gumb odgovoriti na 77 najbotj pogosto zastavtjenih vprašanj med obiskovatci v zadnjih dvajsetih tetih ati se četo s pomočjo posebnega računatniške-ga programa na hitro sprehoditi po mestu Brežice in se informirati o najstarejših stavbah in njihovem pomenu in vtogi.
V	rimsko dobo jih bodo pospremili odtisi gotobjih nožič na rimskem mozaiku iz Drnovega, silhueta gotoba in recept o pripravi gotob-jega mesa v rimski kuhinji.
Po trakasti preprogi modre barve, ki je tudi sicer barva muzeja, se bodo ob vtečni vrvi za tadje nameniti v opredmetena mtajša obdobja
KULTURA Rast 2/ 1999
naše preteklosti. Steno nied obstoječo arheološko in etnotoško zbirko bo predrla simbolično izdelana kopija stare savske ladje, katere polovica, ki bo segala v arheološko zbirko, bo nosila trgovski tovor iz najstarejših obdobij naše zgodovine, drugi, prednji del ladje pa bo natovorjen z žitom, vinom in lesom, ki sojih po Savi vozili sredi preteklega stoletja. Iz tovora sc bo po prostoru razširjal vonj po svežem lesu in starajočem se vinu.
Služiti in uživati kruh bo, poleg vlečne vrvi za savske ladje, simbolično položene skozi vse prostore zbirke, osnovno geslo in srž celotne zasnove etnološke zbirke. Z orodjem opremljena kolarska delavnica bo s staro, na srednji vek spominjajočo kolarsko stružnico in z najrazličnejšimi lesnimi izdelki povezovala obrtno dejavnost s poljedelstvom, sadjarstvom, čebelarstvom, prehrano in ljudsko umetnostjo. Iz restavriranega čebelnjaka v obliki francoskega vojaka se bo slišalo brenčanje čebel in v prostoru bo dišalo po medu in lesu.
Naslednji prostor bo opremljen s predmeti iz krstnega in poročnega dela življenja v kmečko-obrtniški ali kmcčko-rokodclski družini. S prikazom čevljarske delavnice kot sestavnim delom opreme v glavnem bivalnem prostoru - hiši in čevljarske dejavnosti z namenom zaslužiti kruh, se bodo, na "jesneo" (grobo tkanem lanenem prtiču) položeni, svetili trije hlebci koruznega in rženega kruha. Na steno pritrjen izvezen prt bo nosil napis "Bog nam daj vsakdanji kruh". V drobnem razstavnem elementu opreme bo prikazan ključ zaklenjene omarice, v kateri so nekdaj marsikje hranili kruh. Razstavni predmet bo pojasnjen z besedilom o tem, kako so v preteklosti v nekaterih družinah kruh zaklepali.
Razstavljene žrmlje, možnarji, stope in pinje se bodo vsebinsko navezovale na fotografske povečave obeda doma, v vinogradu in na polju.
"Bogkov kot" bo opremljen priložnostno glede na praznik, vsakdan, ohcet ali smrt in bo pospremljen z besedilom, ki sc bo nanašalo na opredmeteno prikazano priliko.
Poroka in krst bosta kot višek življenjskega kroga bogata s kruhom, katerega mojstrsko obliko in umetnost izdelave bo zastopalo ročno oblikovano, iz kit pleteno in z drobnimi testenimi okraski ozaljšano srce. "Podvučenje svatske dobre volje", navodila za vodenje svatbe, ki so se v rokopisih ohranjata na našem območju od sredine 19. stoletja dalje, bodo gostom na voljo v branje. Povečana in postavljena bodo na stojala s polami, kijih bo obiskovalec po želji prelistaval.
Ko je miška odnesla mlečni zobek, so se dogajale čarobne stvari. Opredmeteno izročilo iz otroškega življenja bo prikazano pod steklenim pokrovom.
V	naslednjem prostoru bo razstavljena krušna peč z različnimi vlogami, ki jih je imela v preteklosti: na njej sc bodo greli otroci, nanjo bo postavljena lončena posoda z jabolki za kisanje, na drogovih se bo sušila obleka, pod pečjo čevlji in drva, ob njih pa bo dremal tudi hišni maček. Kurišče peči bo opremljeno z orodjem, ki so ga rabili za kuhanje in peko v peči.
Množina lončarskih izdelkov bo segala na sklednikih in razstavnih policah vse do stropa. Izdelava in raba lončenine bo postavljena v življenje skozi spremne fotografske povečave. Na zabavno plat življenja bo spomnila zbirka lončarjevih napisnih verzov za vinske vrče.
V	prostoru, ki prikazuje predenje in tkanje, se bo slišalo udarjenje s trlico. Suhe slive ob kolovratu s prejo bodo spominjale na čase, ko
Slika levo: Depo / etnološkimi tnu/ea-lijamivPosavskem muzeju Ietal99(). Loto: Ivanka Počkar.
Slika desno: Urejevanje na novo pridobljenih tekstilnih muzealij med etnološko muzejsko praksovdelavniei Posavskega muzejavavgustul992 s ciljem postavitve razstave, ki nikoli ni bilaizpeljana. l oto: Ivanka Počkar.
KULTURA Rast 2/ 1999
so si predice z žvečenjetn suhih siiv množite stino, potrebtio pri sukanju preje. Besedito ob titrski kantici s petrolejem ob zbirki petrolejk in drugih preprostiti sveti) bo govorilo o skromnosti in varčnosti pri nakupu in rabi petroleja.
Po Gotdensteinu naslikana podoba moškega v značilni noši pred dvesto leti bo živo opredmetena s svinjskim mehurjem, napotjenim s tobakom, ki bo moškemu visel izza pasu.
V zadnji prostor etnološke zbirke, ki prikazuje vinogradništvo, bodo vodila rezljana lesena vhodna vrata s predvojne splavarske gostilne Gabrič v Brežicah. Nad vhodom v prostor bo gostilniški izvesek v obliki grozda. Prostor bo simbolično razdeljen v dva dela, ki ju bo ločevala še vedno modra trakasta preproga - reka Sava. Leva, južna stran, bo predstavljala deželo Kranjsko. Na veliki stenski povečavi se bodo pred nami vili vinogradi desnega (kranjskega) brega Save od Gadove peči do velikodolinskih trt in mokriškega gradu. Ob sliki mokriškega graščaka Gagerna, nekdanjega vinogradniškega veleposestnika, se bodo nizale podobe o cvičku. Desni del prostora bo prav tako opremljen s fotografskim ozadjem, le da bo tokrat prikazoval štajersko vinorodno pokrajino z Bizeljskim in Pišecami. Ob originalni oljni podobi pišeškega barona Moškona v razkošnem pozlačenem okviru bodo sodčki bizeljskega vina sledili barivčkom, lakovnicam, bučnatim nategam in preprostim steklenim kupicam, vse tja do sodobne buteljke vina "Moškon".
Iz razstavljenih pločevinastih rogov za klicanje delavcev na delo v vinograd se bo po prostoru razlegal nekdaj značilni zategli klic: "Pridi, pridi kopat!" in "Pridi, pridi vezat!" S pomočjo skrbno izdelanih kopij bilikumov bo moč vedoželjnim obiskovalcem prikazati, kako se toči vino iz njih.
Osrednji del prostora bosta zasedli stari vinski preši in restavrirani, reliefno okrašeni prešni kamen z motivi Križanega, pastirja z živaljo, sv. Florjana in sv. Matjete. V prostoru bo dišalo po vinu in iz ozadja se bo slišal napev: "Ln hribček bom kupil...".
Na zahodni strani prostora bo obiskovalca vabila podoba zrelih grozdnih jagod in kot klicaj k poslušnosti pred skušnjavo streznila fantazijska žično-akrilna skulptura "tclebc", pošasti, ki je v posavskih vinogradih po ljudskem izročilu odvračala od zobanja grozdnih jagod.
Meta Matijevič	PO BREGU PA RASTE AKACOVNA
KULTURA Rast 2/ )999	Ker vetja sptošno prepričanje, da je rastiina, ki jo vsak dan neštetokrat srečamo in itna nežne pernate tiste, kije hudo nasitna in sc močno razsrase, akacija, naj zaradi točnosti, pa tudi zanimivosti osvettimo zgodovino te "akacije". Poimenovanja rasttin so prav tako kot imena ljudi te oznake, da jih med seboj točimo, in prav tatiko bi bito tej "akaciji" ime akacija in oni drugi, pravi akaciji kako drugače. Zaradi težav in zmešnjav, ki bi tako nastatc, pa se biotogi od Karta Linneja naprej držijo znanstvenih tatinskih imen in tudi razvrščanja rasttin v družine in rodove. "Akacija" ati tudi neprava akacija itna v resnici ime /6//i////c//j.settJooroc/c/, praviti akacij pa je žeto vetiko vrst in spadajo četo v drugo družino kot robinijc. Robinija je nežnejše rasti, največkrat so to gosto razrasli iti neprehodni grmički ati vitka drevesca, ki jih imajo radi čebelarji, ker dajejo cvetovi odličen med, ne marajo jih pa tastniki novih parcet, ker jih je težko izkrčiti. Že v začetku uvajanja je dobita ime akacija, najbrž zaradi velike podobnosti tistov s pravo akacijo. K nam je prišta verjetno v 17. stotetju iz Severne Amerike in zanimiv je prav zmagoviti pohod in načrtno uvajanje šete konec )8. in v začetku )9. stotetja. V novomeški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubtja-na je ohranjena tiskana okrožnica iz teta t799, ki so jo ljubtjanske obtasti pošitjatc naokoti z namenom, da bi pospešcvatc uvajanje te nove rastline. Okrožnica ima nastov A7/r/;o/?/7o o .sc/en/n r/reve.s in že kar tu, na začetku, je bito rasttini podtaknjeno to nepravdno ime. Čeprav so v nadatjevanju takoj zapisati, da je to 7/0 //.scncVoococ/o oz. neprava akacija, ki jo v njeni domovini, Severni Ameriki, gojijo s posebno skrbjo, ker se je izkazata njena uporaba za raztične namene. Do konca )8. stotetja so v avstrijskih deželah te redko saditi ali sejati to nepravo akacijo, še največkrat so jo saditi in negovati v vrtovih vrtnarski tjubitetji. V okrožnici so zapisati, da je iz spoznanja, da je rastlina pomembna za tjudstvo in za botjšo gozdno kutturo zaradi svoje raztične uporabnosti, javna obtast prišta do prepričanja, da sptošno naznani prednosti te rasttine, da hi potem okrožni uradi, gospostva, posestniki gozdov, gozdarji, tastniki vrtov, meščanski in tudi drugi vrtnarji, trgovci z drevesi in semeni, kmetijski ustužbenci in župniki na dežeti, posebno pa še v predetih, kjer so vinogradi, ljudstvu pomagati, jim dajati dober vzgtcd, semena, sadike in nasvete pri sajenju. Pri opisovanju rasttine so v okrožnici zapisati, da je dokazano, da to drevo raste hitreje kot katerokoli domače drevo, ki daje trd tes. Če so drevesa posajena blizu skupaj, dosežejo v 40 ati 50 tetili višino 60 do 80 čevtjev in deblo v premeru 2 do 3 čevtje. Leš je po trdnosti podoben mahagonijevemu. Dobro se ga da pobrati in uporaben je za raztična tlna mizarska in strugarska dela, prav kakor tes oljk. Za gradbeni tes zaradi svoje teže ni primeren, lahko pa v vseti primeriti zamenja macesnov tes kot tudi jesenov in brestov za kotarska deta. Kot kuritni tes presega zaradi močne in trajajoče vročine vsa dostej običaj-
)93	na drva in ga tako tatiko uporabijo v pivovarnah, sohtrarnah. pri kti-
9t a <§ r t (p t
Rber bie
%tipH(tti;ttng čtr ^td,jtfti-3ž(ttnitt'.
^!č Robinia pfeudo-Acada, !er amerifanifebe (Eebofenbortt^ obernnad)te3ifa;ienbatttn^ i(j ittfeinem eigenett 93aterianbe/ in t^orbamerifa/ aid etn fo Picifaitignu^itcber ^attm erfannt tporben, bab er feib(f bort mit befonberer $ffege gebaut toirb. 35id je^t t)t berfeibe ttur eitt;ein in ben f. t. čiirretcbifd)ett €rbiattbern gepfian^ ^et/ fein^aamett tvenig gefamme!'/ ttnb bM)Rcttd nnr fnrfBarten, nnb con Oarteniiebbabern^ immr aber in fieitterer 9)?engc ge^ pftegt tporben. 3"bcnt aber btier Roauttt fetned Pcrfd)tebctten 9^u^end rnegett^ fttr bad ^anboot/ unb fnr bie bcjfcre^aibfn^ tur mid)tig ift; fo	bffetiid;e 93ertvaMuttg pcrmetttetf
bett mannigfattigem 9^tnett/ bt and biefem ^oaum ge^ogett iverben fann/ feine 53otsuge^ ttn bie toentgen ^orfttbiett/ bie bet be(fen%)ftege beobad)tet merbeimnifett/ aiigenteit! in bem93cr.; trauen betannt tnat^cn ;u mttifčn bab fobatttt bie ^freidamter, Orunbi)crtfd)affctt ^ ^Buibbcp^er 8or(imanncr / ($5artentnbaber / bnrgeriid)ett unbanberett 0artne)r ^autn^unb @aamen^attb^ ier; bie ^irtbfebaftdž^camten ttnb bie 5pfart'berren auf bem ^anbe/ befonberd in ienen ^egtbett/ mo RBein gebatit rnirb, bettt 2attbP0ife mit bettt guten šeifpieie porgeben , bie n6ti?ige ^amminng bed (SaamenB/ unb en $(nbau biefed SSanmd bcfbr^ gen; bie 33ertbeiiuttg ber iungen )fian^tt aber, fo toic bie geb^ rige uttb bititgeUnterbn^nng unb eitung in ber?Ocrpfian^ung ber ;ungen%dume, bettt ^anbmannenicbi Perfagen tberben.
S)ut d)Pie)idi)tige€rfabrungn iR betvabrt; bab bie(er ^aum fd)tteHtPad)pger aidjeberanbere t!anbifd)e^3aumfci, berbarted ^)o!s giebt; bab aifo bedfctben prbreitete ^fian^ung bem itt pie; icn ^egenbett eintrefenben ^oi^ttangei nid)t menig Reuern fčttn^ te. %ibc attetttanber gcpRan^t/erreicbt er itt 40 btd s*o Sabcen bie -&bbe pon 60 btd 80 gnb/ mb toirb a bid 3 gub imS)ttrcb^ mcifcr bi^. Uttfcr aiien in unfen ^attbern audbapernben bidber befannten ^Santnen/ iR er bereittige/ ber beieinemauRerorbent^ !;d)enfebnefiett ^aebdtbnm ein ^o!$ !iefert/ tvei^ted inSibbebt ber @d)merc, ber ^arte/ uttb b:r ^cinbcR/ t^en 8tirbbo^arten gieieb fornt unfer bem bie nnr beiRRen^pimtneidRritbe fortfommett,
)(	2)ad
Naznanilo o sajenju akacijevih dreves (okrožnica ljubljanske oblasti iz leta 1798)
Meta Matijevič PO BREGU PA RASTE AKACOVNA
KULTURA
Rast2/)999
banju so!i, v steklarnah, livarnah in topilnicah. Posebno še, ker je zaradi hitre rasti vsakih devet ali deset let mogoče drevesa posekati, pri tem pa pustiti nekaj dreves, da se semena zasejejo iti skupaj s poganjki iz. korenin posekanih dreves zraste nov nasad, tako da ga je celo neveščim gozdarstva nemogoče uničiti.
Če drevo posekajo pri zemlji, močno požene iz korenin in poganjki v dobri in rahlo vlažni zemlji hitro rastejo, tako da so v tretjem ali četrtem letu to dobri koli za trto, v petem ali šestem letu za hmelj, v devetem do dvanajstem pa kot kurjava. Kot koli so še boljši od macesnovih, ker deli. ki so v zemlji, gnijejo počasneje. V peščenih in suhih tleh lahko naredijo iz prepleta mladih poganjkov žive meje. Drevesa so uporabna tudi pri utrjevanju obrežij potokov, le v kamniti in preveč suhi zemlji uspevajo slabše in rastejo počasneje. Vedno pa je treba saditi drevesa tesno skupaj, ker bi jih močnejši vetrovi poškodovali. Listje služi tako kot jesenovo za živinsko krmo. Drevo daje le malo sence, tako da na travnikih ne ovira rasti pod seboj. Cvetovi lepo dišijo in se lahko uporabljajo za dišeče vodice ter dajejo čebelam dobro in izdatno pašo. Treba je le toliko časa prizanašati cvetovom, da s pobiranjem semen konec oktobra lahko zagotovijo razširjanje gojenja. Pobočja ne preveč visokih hribov, ki so obrnjena na jug ali jugozahod, so najprimernejša za sajenje v gozdu, ker jih na tej legi najmanj prizadenejo neurja, ki lahko poškodujejo lomljiv les. Da bi jim na teli legah zagotovili potrebno vlago, ki jo potrebujejo posebno v prvih letih, je priporočljivo, da sadike posadijo le pet do šest čevljev narazen, izkopljejo čevelj globoko, štiri čevlje dolgo in dva do tri čevlje široko jamo in tja posadijo sadiko, da se lahko v njej zbira deževnica.
Da ne bi ljudi odvrnili od gojenja zaradi ponesrečenih poskusov, so opozorili, da so iz semen vzgojeni sejančki v prvih letih zelo nežni, zahtevajo pogostejše zalivanje in rahlo, dobro zemljo ter ogrado do tretjega ali četrtega leta, ker sicer zajci pozimi oglodajo skorjo kot sladko hrano. Da bi setev uspela, je treba sejati spomladi na dobro pripravljene vrtne grede, semena z dreves pa pobrati konec oktobra in jih shraniti na suhem. V tretjem ali četrtem letu je treba mlada drevesca presaditi, pri čemer ne smejo preveč porezati korenin in vej. Tako priporočilo je bilo dano "vsakomur na znanje in v spodbudo".
Že 9. januarja I 800 je imel novomeški okrožni urad na razpolago 20 sadik in 3 lote semen, ki jih je z okrožnico ponujal gospostvom, ki naj tako dajo dober zgled podložnikom za nadaljnje gojenje.
Tako se je začela širiti nova rastlina, ki je do današnjih dni marsikje postala nadloga. Druga kuriva so zamenjala les, betonski stebriči v vinogradih lesene, francoski parfumi domače dišeče vodice, iverice kakšne bolj dragocene vrste lesa v mizarstvu, vitaminska hrana v granulatih pa listje za krmo živine in z nepravo akacijo ni pravzaprav več kaj početi. Le čebele jo še vedno obletavajo.
Atcnka Kotšck
VIRI tN LITERATURA:
Smete, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem.Ljubljana. 1982
Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog, t. zvezek, Ljubljana, 1970 Valvasor. Janez Vajkard: Topographia Dueatus Carnioliae Modernac, Faksi-miliranaizdajasspremno besedo dr. Branka Rcispa, Ljubljana, 1995 Valvasor. Janez Vajkard: XI. knjiga: BuchvondenStadten/MUrckten/ Sebldssern und KlOstern in Crain, s. 644
Curk. Jože: Radeče in njihova okolica: gradbeno-zgodovinska skica, ČZN št.l-2/1979
Slovenski biografski leksikon, prva knjiga Abraham - Lužar. Ljubljana 1925-1932. s. 279
Piskernik. Angela: Zaščiteni drevesni park llotemcž, Varstvo spomenikov III. Zavod za spomeniško varstvo LRS 3-4/1950, s. 170-172
Inventar knjižnice Gutmannstahl-Ben-vcnuti: Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Inventar "Požgano" 42001-48000 Vcrz.cichnis der Bttume und Strttuchcr imSchloBparkdcslIcrrnNikolaus RittcrvonCuttmannstahl-Bcnvcnuti in Wcichsc!stcin: Mittcilungen des Krainisch Rbstcnlilndischen Forst-vereins, XXXI. zvezek, 19)3 Geodetska uprava Laško: Katastrski list Iranciscejskega katastra k o. Ilo-tcmcsch. 1867
Arhiv Republike Slovenije, Zemljevid porečja Save I ranza Schcrovvitz.a, mapnilist45
Dokumentacija Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje Arhiv usmiljenih sester sv. Vincencija, Šentjakob ob Savi
IM.SniolcvCraščinah in dvorcih na nekdanjem Kranjskem uporablja obliko imena Tschctschkhcr.
2J. V. Valvasor: XI.knjiga,s.644:
3 ibid.
KULTURA
Rast2/I999
PARK DVORCA NOVI DVOR PR! RADEČAH
Med preteklimi kulturnimi dosežki parkovnega in vrtnega oblikovanja v Posavju ima posebno mesto park, ki je bil v času svojega nastanka v petdesetih letih prejšnjega stoletja in v teku dobrih devetdesetih let svoje "zlate" dobe pod lastništvom in skrbjo rodbine Gutmannstahl-Benvcnuti, eden najlepših, najrazsežnejših, z drevnino bogato opremljenih parkov, ki mu v slovenskem merilu tedanjega časa najdemo le malo primerjav - bil je lepotec med posavskimi vrtovi in odsev svetovljanskega duha svojih lastnikov.
Njegova zgodovina ni dolga, saj pripada družini graščinskih parkov, ki so zlasti v 2. polovici 19. stoletja bili skoraj obvezen dodatek dotedanjim manjšim okrasnim vrtovom, urejenim še močno pod vtisom geometrijske kompozicijske logike, obdani z zidovi in ograjami V tem času je naše provincialne kraje dosegel evropski modni val zbiranja eksotičnih, tujerodnih rastlin, dreves, grmovnic in cvetočih trajnic. Tudi oblikovni način razporejanja drevesnih vrtnih predelov po prostoru je bil drugačen - nastajale so razsežne površine po vzoru angleških krajinskih vrtov, z romantičnimi cvetličnimi, kiparskimi in arhitekturnimi prvinami. V parkovne zasnove so lastniki spretno vključevali in izkoristili tudi vsakokratne krajinske danosti: relief, vodne motive, lepe razglede po okolici, naravne vegetacijske kulise, mogočna drevesa ipd.
Znaten prometni pomen Radeč in njihove okolice je že v srednjem veku omogočil razvoj trga, povezava proti Boštanju pa je leta 1458 botrovala postavitvi dvora pri Radečah z lokacijo na dvignjenem desnem bregu Save. Prvotno nemško ime kasnejšega dvorca Novi Dvor, Weixelstein ali Weichelstein, je izviralo s konca 16. stoletja, ko gaje skupaj s posestjo pridobil Janez von Weixelburg zum Weixel-stein.
Do I. polovice 19. stoletja sta bila za trg in okoliška posestva zelo pomembna splavarjenje in brodarstvo po Savi. Preko broda pri Loki je posestvo Dvor imelo zvezo s Sevnico, Brestanico in Brežicami. Skozi dolino Sopotc do Dola pri Hrastniku in naprej do Mirne na Dolenjsko, na sever pa čez Podkum v Trbovlje je vodila sprva tovorna pot, kasneje utrjena cesta. Leta 1826 zgrajeni most preko Savinje je omogočil boljšo povezavo s Celjem. Utrjena vlečna pot tik ob reki vzdolž savskega brega pod Novim Dvorom je služila konjski vleki splavov po toku navzgor.
Okolica dvorca je bila konec 17. stoletja pretežno gospodarska, kar kaže Valvasorjev bakrorez in govori njegov opis: "Dvorec Wcixel-stcin je četrt ure oddaljen od trga Radeče, ima lep razgled na reko. Na velikem dvorišču je lepa lipa. Pred gradom vidimo njive, žlahtno sadno drevje in nedaleč vinske gorice. Lepi razgledi na sosednje dvorce. Sedanji lastnik Zezcckcr', baron, gospod Sigismund Wilhe)m, je dvorec olepšal in ga okrasil z dodatki Istočasno Valvasor opisuje tudi sosednji dvorec Hotcmcž ob cesti na Vrhovo, z gospodarskimi poslopji in "čednim vrtičem, v bližini pa lepimi polji in vinogradom ter veliko lipo na dvorišču"\ ki je bil v lasti barona Engclbcrta Galla.
Kasneje, v 2. polovici 18. stoletja sta z napredkom sadjarstva in poljedelstva v Posavju postali osrednji dejavnosti obeh posesti prav
4 Zgodovina agrarnih panog. Sadjarstvo
5/godovina agrarnih panog,Gojitev sviloprejk. s. 4)2.
6Knji7.nicojel.l926 odkupilo mesto Ljubljana od Nikolaja von Gutnrann-stalila , hrani jo NUK.
KULTURA
Rast2/I999
ti dve. Schcrowitzov topografski zemljevid Save kaže zahodno od glavne stavbe ograjen sadno-zelenjavni vrt, ki se navezuje na obzidano dvorišče, prav takšen vrt seje razprostiral severno od pripadajočega gospodarskega poslopja. Verjetno je šlo za raznorodna žlahtna sadna drevesca v ravnih linijah ob kvadratnih razdelkih, kjer so na dvignjenih gredicah gojili zelenjavo, zelišča in cvetlice pa tudijago-dičje. Viri za tisti čas v Posavju omenjajo jablane voščenke, pa tudi hruške, med njimi pogosto tepke, češnje, slive, breskve, orehe in marelice.' Morda so na velikem, vzorno posajenem sadovnjaku med obema vrtovoma poleg naštetih dreves rasle tudi murve. Murvini nasadi so bili v 18. in 19. stoletju kot posledica patenta avstrijske vlade o pospeševanju gojitve sviloprejk v nekaterih naših krajih precej pogosti, zaradi ugodne klime na primer v Savinjski dolini, celo v Rimskih Toplicah, pa tudi jugovzhodno od Radeč okrog Dvora in ob izlivu Mirne v Savo.'
Vhod na glavno dvorišče Novega Dvora je označevala skupina iglavcev, prav tako pa jih vidimo na bregovih potoka Wcixelstein, danes I lotemeškega potoka, ki se vzhodno od dvorca izliva v Savo. Ta drevesa, ki so v tistih časih v sicer prevladujoči listnati podobi avtohtonega rastja bila prav gotovo nekaj posebnega, so skupaj z mostičem čez potok in sprehajalno stezo do prodnate rečne obale bila zametek kasnejšega velikopoteznega parka. Idilična podeželska okolica z vijugastimi kolovozi in potmi, kapelice z drevesi ob njih, z redkim rastlinjem obrasla hudourniška korita potokov, izvirajočih izpod gozdnatih pobočij Loške gore, sem in tja zajezenih v ribnike, že tedaj številni kozolci in mnoge kmečke domačije so dopolnjevale to bidermajersko krajinsko podobo.
Za nastanek kasneje znamenitega parka je pomembno leto 1853, ko je posest z dvorcem kupil vitez Ludwig von Gutmannstahl-Bcn-vetmti skupaj s posestvom Motemež nedaleč od Novega Dvora. Gut-mannstahl, po poklicu trgovec, rojen blizu Dunaja, je bil pomembna osebnost, saj je bil v avstrijski konzularni službi, predsednik mornariškega urada v Trstu, leta 1861 pa je postal tudi član Kranjske kmetijske družbe in bil dobrotnik njene podružnice v Radečah. Bil je tudi poslanec v kranjskem deželnem zboru. Daje bil široko izobražen mož, ljubitelj lepih umetnosti in naravoslovja, kaže tudi njegova knjižnica," ki med drugim vsebuje dela antičnih in renesančnih piscev in umetnikov Plinija st., Vergila, Columcllc, Tassa, Ariosta, razsvetljenca Voltaira, flamskega krajinarja Tcnicrsa pa Schillerja, Hcr-detja, Rabelaisa, poleg leposlovja pa še številne priročnike, leksikone, slovarje, revije in časopise o poljedelstvu, gojenju sviloprejk, naravoslovnih vedah, zgodovini umetnosti, trgovski geografiji in pomorstvu, potopise o prekomorskih krajih, slovatje in drugo v šestih jezikih.
Premoženje in izobrazba sta bila dobra podlaga za postopno ureditev parka, katerega zasnovo leta 1867 kaže reambulančni kataster. Ob baročnem dvorcu, ki ga je Gutmannstahl dal preurediti z ncokla-sicističnimi arhitekturnimi dodatki in interierji v historičnih slogih in dodanim zunanjim balustradnim stopniščem, seje na zahod in jugovzhod razprostiral park. Obsegal je cvetlično preprogo zahodno od stavbe, cvetlično-grmovna rondoja na tratah v nadaljevanju dlje od dvorca ter drevje, razporejeno posamič, v manjših in večjih skupinah ob sprehajalnih stezah, ki so sc vijugale ob Hotemcškem potoku in po pobočjih ob njem. Takratna ureditev je potekala od vlečne poti ob
Dvorec Dvor x vrtovi leta 1807, Seherowit/.ov zeniljevid Save
)	Gutmannstahlov park okrog leta 1867. katastrski list
7MitteilungendcsKrainisc)iKtlsten-
ktndischenlorstvercins
Dvor.ohdansparkom.ra/glednieai/ časa med obema vojnama
KULTURA Rast 2/ 1999
Savi vzdotž dostopne poti k dvorcu na jug do današnje magistratne ceste Radeče-Vrhovo.
Nekako v osemdesetih ietih prejšnjega stotetja so tej zasnovi dodati še prede), ki je sega! še datje na jugozahod proti Radečam, o čemer pričajo še danes ostanki parkovnega drevja onkraj nove ceste, spetjane po zahodnem dehi parka pred tridesetimi teti, v zgodnjih sedemdesetih ietih. ZačasaNikotausa von Gutmannstahta, kije bi! tast-nik do teta t926, so v park dodati postopoma še vetiko dreves in grmovnic, med njimi štiri vetikocvetne magnotije pred dvorcem.
Kje so Gutmannstahti kupovati sadike, zaenkrat ni natančno ugotovljeno, verjetno pa so jiti uvažati po Južni žeteznici bodisi iz Trsta bodisi iz botaničnega vrta v Ljubtjani, ki seje v 2. potovici stotetja že krepko razmahnil in obogatil z rasttinjem. ati pa iz. kakšne avstrijske drevesnice. Vsaj nekatere izmed rasttin pa bi morda tahko prište iz sosednjih Rimskih loptic, kjer je bit v tistem času zdraviliški park že znatno razvit, razsežen, znan po tepem drevju.
Leta )9t3 je Kranjsko-obatno gozdarsko združenje v svojih po-ročititf ob obisku posestva popisato 40 raztičnih vrst igtavcev in 59 vrst, sort in varietet hstnatih dreves in grmovnic, kar je bita zavidanja vredna zbirka z nevetjetno raznotikimi in v naših razmerah prav redkimi drevesi, čeprav je v marsikaterem graščinskem parku tedanjega časa obstajata botj ati manj obsežna in z eksotami bogata drevesna družba. Naj za itustracijo povzamemo iz seznama med igtavci: štiri raztične vrste jetk, attantsko cedro, nepravo tiso, tri vrste pacipres, japonsko cedro, povešavo cipreso, gingkovec, štiri vrste brinov, japonski macesen, katifornijsko rečno cedro, tri vrste smrek, šest vrst borov, dugtazijo, čopasti taksodijevec, mamutovec, močvirski taksodij, tiso, japonsko torejo, hibo, kanadsko čugo; med tistavci pa: dve vrsti javora, divji in domači kostanj pa jesen ati ajtant, pušpan, floridski btagoduh, beti hikori, karagano, cigarovec, turško tesko, karminasto rožnati gtog, japonsko in navadno kutino, otjkovec, poteg navadne bukve tudi rdečetistno in tribarvno rdečo bukev, povešavi in vetiki jesen, gtedi-čijo, kanadski rogovitar, tiibiskus, tutipovec, dve vrsti orehov, rdeče in rumenocvetni divji kostanj - pavio, navadno pautovnijo, orientat-sko ptatano, piramidasti topot ali jagned kot značitno drevo )9. stotetja, purpurno mirabeto, kitajski mandtjcvec, štiri vrste tirastov, japonsko soforo in njeno povešavo sorto, tamarisko, navadni ktoček, ameriško lipo, brest in beti gaber.
..Ar
7
Spremembe med obema vojnama
V času pred 2. svetovno vojno je posest prešta v roke usmitjenih sester sv.Vincencija. Poteg drugih gospodarskih objektov je bit v okviru posestva pomemben stektenjak za shranjevanje raznih poso-
S Pogovor x vrtnarjem Kipogtavškom 25.junija 1990
9 Varstvo spomenikov 3-4/!950
Povešava japonska sofora - ohranjena eksota ob dvorcu
KULTURA Rast 2/ 1999
dovk, ki sojih razpostavijaii v park v ietni sezoni. Na vstopnem de)u pred dvorcem so rasta kot sestavni det parka tudi sadna drevesa, nekatere so gojiti in četo obrezovati v umetetne dežnikaste oblike. Vrtnar Lipogtavšck, ki je skupaj s pomočniki oskrbovat park od teta <929 do t939, seje teta ]990 spominjat betih peščenih sprehajatnih poti, gostega smrekovega gaja v grapi ob Hotemeškem potoku, ki je bita košena do vode, brezovega gaja ob cesti na jugu in jablanovega drevoreda na vzhodnem robu parka. Ureja) je nekaj cvcttičnih gred po vzoru historističnih cvetnih vzorcev poznega t9. stotetja in pri tem ob mnogih trajnicah kot poudarke uporabtjat bananovce, citronovce, pahne, obitico stebetnih vrtnic, agavc itd. V enem od treh rondojev, zahodno od stavbe, je stat kip Marije z detetom na podstavku. Zanimiv sestavni de) posestvaje bito nunsko pokopatišče, kije težato že btiže nasetju in je, obdano z markantnim drevjem, že od dateč govo-rito o svoji spominski in duhovni vsebini/
Povojna usoda in današnje ideje o prenovi
Park je začet propadati že med vojno, ko so začeti z izsekavanjem dreves, kar seje nadatjevato tudi po njej. Vetiko drevja je padto tudi takrat, ko so ob svinjskih titeviti južno od dvorca uredili tekališče za svinje. Dr. Angeta Piskernik, konservatorka za varstvo narave pri tedanjem repubtiškem zavodu za spomeniško varstvo, je teta )948 ugotovita, da je od prvotno okrog sto redkih dreves v parku ostato te še devetnajst primerkov/ Gtedc na kutturnozgodovinski iti ambientatni pomen pa je takratni Referat za varstvo prirode teta <950 razgtasil park za znamenitost. Po vojni je tudi dvorec dobit povsem drugo vsebino, nekaj časa je bit uprava Zasavskih premogovnikov, kasneje pa je postat kazensko-prevzgojna ustanova, kar je še danes. Seveda ta vsebina narekuje nekotiko drugačno urejanje površin, kot bi bito za sani spomenik optimatno. Vetiko škodo je parku prizadejata regionalna cesta, kije odrezata njegov jugozahodni det z drevjem in nunskim pokopatiščem od gtavninc območja. Dotočen vptiv na parkovno drevje bo verjetno imet tudi dvig rečne gtadinc zaradi zajezitve hidroctcktrarnc Vrhovo.
Zadnja teta si občina Radeče z vrtnarskimi deti prizadeva vzdrževati park v zadovotjivem stanju, kar pa za celovito prenovo cctotnega kom-pteksa še ni dovotj. Dotgoročno bi bito potrebno postopoma vrniti dvorcu in gospodarskim objektom funkcijo, ki bi omogočila tudi učinkovito obnovo parka. V primeru javne vsebine dvorca bi lahko park uporabiti kot mestni park za oddih prcbivatccm in obiskovatccm. pa tudi kot privtačno okotje kutturnim prireditvam. Pomembna bi bita povezava z reko, pri čemer bi se revitatizirata kot sprctiajatna steza stara vtečna pot ob Savi, kotikor se je zaradi zajezitve vode za etek-trarno Vrhovo še ohranita. Poteg temeljite sanacije starega parkovnega drevja in ponovne zasaditve, kjer bi do neke mere poustvariti nekdanje stanje na podtagi razpotožtjivih podatkov, bi morati park povezati z mestom in nekako premostiti fizično in vizuatno močno motečo, hrupno prometno cesto, morebiti pa bi ga kazato četo razširiti proti jugu, na sedanji travnik z neopredetjeno namembnostjo.
S tako začrtanimi izhodišči prenove bi spomeniškemu kompteksu Dvora v precejšnji meri vrniti nekdanjo tepoto in pomen, obenem pa krajinsko oplemenititi ter funkcionalno obogatiti vzhodni mestni predet z novimi, kutturno-rckrcacijskimi vsebinami.
Artur Štern	PESNIKOVA PRERAČUNLJIVOST Zakaj pesnik piše
KULTURA Rast2/!999	Zakaj pesnik piše in zakaj nato te svoje stvaritve objavlja ter z njimi nastopa? Vsekakor zato, ker si od tega nekaj obeta. Vendar pa so ti njegovi motivi lahko nadvse raznovrstni in sc razprostirajo od tistih hvalevrednih pa do moralnostno oporečnih. Kar zadeva najrahlejše oblike pridobitev, ki jih je avtor deležen (se pravi takšno ali drugačno psihično zadoščenje oziroma razbremenitev) četudi jih morebiti zavestno antieipira. mu praviloma ni kaj posebnega očitati. Če sc kdo spravi k pisanju pač zato, ker deloma že vnaprej ve, kaj mu pesem utegne prinesti kaj hudega naj bi bilo v tem? Se več, lahko pribijem: da je tisti, ki to dejstvo sebi in nato v potrebni situaciji tudi drugim odkrito prizna in ki torej ne mistificira svojih globin z raznimi floskulami o nadnaravnih navdih-njcnjih, nemara večji poštenjak iti predvsem tudi bolj verodostojen umetnik. Poleg teh mimogrede omenjenih intimnih zadoščenj pa obstaja še eno, čisto posebno, ki se mi ga zdi potrebno dotakniti. Horacovski ;;o/7	Ao/i/ vc.v ///n/*/), Prešernova želja o/ /e A o Jo o.s/d/e. in navsezadnje, v zoženem in nekoliko metaforično prirejenem smislu, Aškerčev vr/e///;.si'o///;č/i'e/.so/7; Ao.š večvto. Prelaganje smrti; seveda ne biološke, marveč idejne. Zadevo se mi zdi smiselno jemati kot predvsem ali povsem zavestno. Ampak od kod človeku sploh ta potreba, da za sabo tudi po svoji smrti pušča sledi? In zakaj je skoraj po definiciji vsakemu pravemu pesniku več vredno, da preživi njegova poezija, kot pa da on satu zaradi njenih učinkov na ljudi preživi svoj zemeljski čas posvetno karseda ugodno? Ali pa gre pri puščanju tega izjemnega vtisa nemara vendarle samo za izpolnjevanje skritega načrta - ki je prav to: ustvarjanje vtisa; in je pogojeno s samozaslcpljcvanjcm, ustvarjeno in dirigirano pa s strani podzavestnih krmarjev našega obstoja, genov? Vzbujanje sočutja in prikaz inteligence I*o, da pesniki pri bralcih vzbujajo čustva, je samo bistvo poezije kot sociološkega pojava; in prav dosti manj samoumevno ni tudi to, da po stranski liniji obenem povzročajo odjcmalčcvo sočutje do njih kar jim lahko prinaša tudi nenadejane, pa zato nadvse oprijemljive ugodnosti. To vzbujanje sočutja je lahko kajpak tudi predvideno, da ne rečem načrtovano a dokler velja, da je bil vsaj izhodiščni umetniški izraz avtentičen, se pravi, da v samem aktu ustvarjanja ni bilo stranskih računic, toliko časa umetniku ne kaže odrekati tiste njegove vsaj temeljne veljave. Zanimivost nastopi, ko ustvatjalec ta svoj položaj in to svoje ravnanje zavestno opazi. Ko se zave oziroma si prizna, da je pričel vedoma izrabljati svoj umetnostno vzpostavljen in vzdrževan vpliv na ljudi. Baudelaireje stvar iz svojega kota artikuliral v okviru pesmi ki je nekakšen predgovor ali celo navodilo za bran je njegovega opu-
20)	sa: na njenem koncu od svojega duhovnega kupca nič manj kot izreč-
KULTURA
Rast2/I999
no zahteva, naj sc mu - on, avtor - smilit če ne, pa naj bo preklet.
Pri tem je možakar, naj le mimogrede navrženi, dosegel paradoksalno situacijo: po eni strani razkrije svoje naravnost podtalne vzgibe, po drugi pa prav s tem demonstrira, kako pošten je pravzaprav: da ne omenjam še tretje, namreč psihološke izvirnosti in svežine.
Tegale mesta - upam, da vsaj odslej, ko bom stvar zavestno zakoličil, ne bo več tozadevnega dvoma nimam ne zdaj ne kdajkoli namena uporabljati za tako ali drugače promocijsko zastavljeno razpravljanje o svoji lastni poeziji, kot bi se v danih okoliščinah načeloma sicer lahko dogajalo. Vsakršne osebne izkušnje, ki jih navajam, naj bodo po možnosti torej vzete kot elementi literarnega sloga in neobremenjene s pravkar izpostavljeno problematiko. V vedenje.
Spomnim se pač, kako sem sam pričel pisati pesmi. Ne mislim tistih otroških in dejansko infantilnih — lev velika je žival, ne boji sc krav - ali pa najstniških countryjevsko-stripovsko navdihnjenih besedil strašna siva planina je to marveč tistih resnih, odraslih. Moji tedanji punci je nekdo - neki bedak, kaj pa drugega - izročil ljubezensko pesem, sicer brez ritma, rime in soli, zato pa z akrostihom, če sc ne motim, na njeno ime. Danes vem tudi s teoretskega vidika, daje akrostih ena najtrivialnejših oblik delanja pesniškega vtisa na neuke, saj pač ne zahteva kaj dosti inteligence; takrat pa setu to preprosto in vehementno razbral iz konkretnega priloženega zapisa. "Ti bom zdaj jaz napisal eno pravo pesem - sonet, pa, kot za šalo, še z akrostihom." Tako sem rekel in tudi storil. Rezultat se mi je zdel prav imeniten, in da naloga ne bi bila prelahka, sem v nadaljnjih dveh mesecih ob prostih oziroma navdahnjenih uricah - kar je bil za tiste moje čase sinonim postopoma napisa) kar ves sonetni venec.
Kaj sem ob tem čutil, rajši ne govorim. Oče pa mi je rekel nekako tako: "Če imaš dejansko pesniški talent, potem je tole seveda še zelo naivno in v povojih; če pa ga nimaš, potem je vsekakor znak velike intelektualne kapacitete." Kaj setu ob tem čutil - rajši ne govorim. Danes pa se mi zdi zelo korektno, in to v vseh pomenih te besede.
Zgodba, kakršna pač je, govori seveda o zavestnem intelektualnem angažmaju v smeri samopromocije. Spričevanje inteligence pač gotovo ni vselej samo podzavestni avtorjev namen, marveč je včasih tudi načrtovana dejavnost. Pa zato ni s tem še nič prav zelo narobe, mar ne.
Zapeljevanje in pot no eksknrz
Pisanje akrostiških in rimaških — da ne rečem — okrožnic je eden zgodnjih veselošolskih športov, katerega ime je osvajanje. Z zelo zavestnim namenom, kajpada. No, tudi kar zadeva odrasle in, denimo, celo take stare kozle, kot je bil Prešeren tam Pod oknom, nimamo kaj dosti slepomišiti glede cilja oziroma intencionalnosti v ozadju njihovih pisanj. Stvar jo videti tako prozorna in kristalno jasna, da se zdi, kot da ni o njej sploh več kaj dodatnega povedati. Morda pa vendarle: to, daje vse to pesnikovojavskanje in pihanje na dušo lahko vendarle tudi čisti larpurlartizem; da je tista dična naokenska oseba v resnici pač lahko tudi izmišljena, z nekim - mojim občutkom sicer docela obskurnim namenom: da nam ta naš pesnik skozi to utvaro lahko ustvarja čisto umetnost, da se razdaja za ljudi... Ojoj, ne vem. No, zdaj pa pridemo do res kočljive stvari. Kot podzvrst obravnavane, zapeljevalske teme sem si tu namreč zamislil pornografsko poezijo. Pa saj ne mislite, da zadržke omenjam zaradi njene vsebine ta
KULTURA
Rast2/!999
je, kaj hi čiovck rekel: ec ni htitasta, latiko kar zabavna. Problemi so drugje. Alije to, najprej, sploh poezija - ali pa je zadeva samouničujoča že iz svojih definicijskih črt? Ko namreč trčita dve uresničitvi, poetična in seksualna, po nekaterih interpretacijah pride do medsebojnega izničenja naboja, s tem pa vsakršnega smisla, ki naj bi izhajal iz poskušanja tozadevne kreacije.
Druga, najresnejša težava je, da ni jasno, ali to reč sploh kakorkoli upravičeno štejem k zapeljevanju: mar pornografski verzi resnično lahko koga, po možnosti še žensko (zanje je namreč znano, da so za te in sorodne poskuse seksualnega ogrevanja neprimerno manj dovzetne od moških), spravijo iz odklonilne nepripravljenosti v navdušeno voljnost?
In tretjič, kar je najbolj grozno: da pravzaprav sploh ne vem več, kaj ima — kot sem namreč prej veselo napovedoval in pleteniči) — poezija sploh lahko od pornografije. No, potrudi se zdaj... Aha: to, da svojega avtorja popularizira, in to na takoj. Ne sicer pri ženskah, na žalost, temveč v moški družbi (tudi sam sem, kot vidite, zapadel v maskulini diskurz - a sc tega krasno zavedam). Kar predstavljajmo si, koga, če ne spet našega Franceta P. - ki bi tam v neki kranjski oštariji govoril, kako Valjhun zastonj zdaj išče mlado lice njega, ki kriv moritve je velike, in bi sc mu najbrž predvsem prizanesljivo nasmihali; medtem ko bi njegova Savica, ki ni več devica, naj bo stvar še tako primitivna, izzvala splošno odobravanje, in še en polič na mizo... In brihten fant se bo tega pač zavedal.
Subverzivnost
Pridejo taki in drugačni časi. In kadar se ljudje v svojih državnih režimih ne počutijo svobodno, to svojo utesnjenost tako ali drugače izražajo. Pesnik pač s tem, da v svojih pisanjih implicitno zrcali trenutno okoliščinsko problematiko, v katero je vpet; lahko pa je tudi še bolj korenit - in o stvareh piše razmeroma kar naravnost. Poslužuje se raznih bolj in manj neposredno pripovednih metafor; lahko se s svojo, denimo, epsko snovjo preseli kam v zgodovino in potem skozi tamkajšnjo scenografijo govori pravzaprav o svoji sodobnosti, in še marsikakšna druga oblika pesniške subverzije, usmerjene proti diktatu, mu je, kreativnemu duhu, na razpolago.
Še več. Pogosto je literat - kot lastnik dokajšnje intelektualne opreme —, še zlasti pa pesnik — kot zelo verjetni nosilec svobodnjaških nazorov v svoji dotlej morda predvsem teoretski avantgardnosti poklican tudi k praktično moralnemu delovanju. In se pač tudi kot biološko in socialno živo bitje angažira v smeri spreminjanja sveta.
Vendar subverzivnost kot ideja ima v sebi nek varnostni zaporni mehanizem, ki sc promptno aktivira v tistem hipu, ko je dani - tako ali drugače - politični cilj dosežen in preden bi lahko pesnik pričel uživati v njegovih oprijemljivih sadovih. Slednje lahko sicer kajpak počne, toda ob tem je vsa tista njegova subverzivnost že minula — in v nadaljevanju na žalost pogosto pač hlinjena — drža. Ali pa ne: in v tem primeru se kot nekakšen večni najemniški vitez, ki opravi svojo nalogo in se že poda drugam, odziva na vedno nove in nove klice k pravičnemu.
No morda bo kdo začuden — nek po svoje zanimiv konceptualni problem pesništva se pokaže šele v tem, moralnostno prav izjemno veličastnem pesnikovem nastopanju. Problem, ki zadeva vprašanje
KULTURA
Rast2/I999
heteronomnosti v poeziji: za svojo eksistenco se v danih razmerah namreč naslanja na nekaj izven sebe — na morainost. Toda, kaj je al-ternativa opisanemu? To, da je pesnik doccia izvenmoralno, atnoral-no bitje, nemara tam nekje v obtakih, ki mu ni prav nič mar za zemeljske dogodke. Na to seveda ne morem pristati.
Tudi že v svetu čiste logike precej manj kočijivo pa je to isto vprašanje, poveznjeno na bolj vsakdanje okoliščine in perspektivo: na imenovano politično dejavnost. Pesniki politiki in politikanti: mislim, da je stvar, kakor hitro se že za malenkost oddalji od zgornjega ideala -in to je takorckoč njena neizbežna usoda — vsekakor skaljena v svoji morebitni izviroma obstoječi čistosti. Do manjše ali tudi zelo izrazitejše motnjavc. Kar pa seveda ne zaustavi dejstva, da naš obravnavanec ob tem postane, na primer, velecenjen lavreat, morda tudi do konca časov na tem našem svetu.
Pisanje za denar
Pisanje poezije je lahko tudi kar konkretna stvar: za vsak objavljen verz dobiš toliko, za pesniško zbirko pa toliko in toliko. No, povejte, atije prav, da se poezijo sploh daje na trg, tako kot kakšne redkvice ali špinačo? Spet po drugi strani pa gotovo drži. da brez poplačila in to najbrž dejansko tudi denarnega - poet počasi neha biti tako motiviran. Piše sicer še, toda manj. Zase. Mora pač preživeti in v ta namen delati druge stvari. Škoda, ne? V tem času bi lahko namreč ustvaril še marsikatero dodatno nadvse veličastno reč - tako pa se mnogih sploh nikoli ne bo niti loti).
Dobre poete je torej pametno plačevati. Toda s tem se znajdemo pred novo grožnjo - devalvacije in stremuštva. Predstavljajmo si, kakšna misel se lahko zapodi skozi glavo avtorja, ko vidi v nekem pravilniku napisano, daje tarifa za en verz od - recimo, ne vem, zmiš-Ijujem si — 157 pa do 3 14 sit. Preden se odpravi, na primer, na večetjo s prijateljico, si reče: no, pa napišimo eno poemo, da bomo pokrili stroške. Večerja me bo stala, denimo, 7.000, torej bo treba napisati približno trideset vrstic. Kaj bi bila tema? Pa napišimo kaj o - hm, česa že dolgo nismo obdelali - no, zakaj pa ne, o maju, o ljubezni.
/7; veČ77e/H /77*77/777 7777 /e/ /777/7 .se ,s/77*ev77/77,
777/.S77/7777 7777.se/, .se .s/ ee/z/e z 7/7*77^77777,
777 /77*7*7/7*77 .se /m 77777, 77/7*77/777 o<7 7.SA7777/77,
Čisto v redu začetek. Morda sicer malo staromodno. A ker se mi tudi že malo mudi, se rajši ne bom ubadal z rimami in tem, pač pa bo stvar kar neposredno tekla iz misli na papir. Torej začenjam rajši znova:
A7Aa// .še 777 .s/77/77/ v we.s//7/ /7777A /77A77 zcz/j/Vegcv 777/.S7777V77V,
.svo/e Jr/sv/e /7c/v'/zc//;c.s//;vc veAe /z/7777/goz*z;/'cgc/ 77777/77/7*77/7/77
7 77Z7/7'/ /77 /777.S777/// /77*er/ 7/eve/7777/.S/7 O//777* 7777 .S/7*77777 .S7777C77...
Aha. Vsekakor sem porabil še nekaj manj časa kot za zgornjo reč. In tudi vsebinsko je to že videti dovolj skladno z duhom časa, pač tako nebulozno, da sc za ta izdelek lahko mirne duše skrije dejstvo, kako je stvar do kraja neavtentična, izključno, stoproccntno pisun-stvo. Še eno uro časa imam več kot dovolj za preostalih sedemindvajset vrstic... Takihle verzov vam dejansko lahko naklcpljcm po tisoč na dan. Samo še prepričati vas moram predtem in nato, kajpak,
Lucijan Reščič: VINJETA K VALEN-IINKAM93
KULTURA
Rast2/I999
vseskozi vzdrževati vtis, da sem vetik pesnik. Obstajajo metode. Pa še ce! kup jih je. Ampak tu je zdaj že čas za siovo, pa bom obdcta! eno samo med njimi, razmeroma subtilno, a zato morda toliko bolj zavratno.
Prisvajanje preminule veličine
Ko umre kak vsebinsko razmeroma velik, pa v svojem življenju ne tudi zelo slaven poet, se včasih pripeti zanimiv pojav: kar na lepem se v opusih preživelih sodobnikov, pogosto tudi mlajših in celo začetnikov, pričenjajo kot gobe po dežju pojavljati pesmi, posvečene temu - dotlej ne tako silovito hvaljenemu, zdaj pa naenkrat kultnemu liku. Vtis je, kot da bi ga bi) vsak od teh žužkov, pravkar prilezlih izpod skalnih zavetij, osebno poznal — in seveda že ves čas trdil, kako je pa on res ena najpomembnejših figur. Vraga. Še videl ga ni. Ali pa gaje, tako kot večina drugih oziroma celotna prevladujoča mnenjska struja - pretežno ignoriral.
Ena izmed strategij za promocijo lastne veličine je tudi ta, da v svojih pesmih karseda pogosto in kunštno, kajpak poimensko, nago-vatjaš pesnike minulih stoletij in tujih dežel. Seveda tiste najbolj priznane. Ki so ti po srcu namreč tako neverjetno blizu... — da bi svet, če bi imel količkaj prcsojevalnega čuta, to takoj uvidel in ti priznal enako vrednost kot njim. Ampak slednjega seveda ne poveš tako naravnost; veliko manj sumljiv in zato učinkovitejši je pretanjen pristop k zadevi, nekakšna konspirativna samopromocija.
Ta deluje tako, da se umetnik vede, kot da mu ni za vse skupaj — razen za samo bistvo dela, s katerim se ukvarja - nič mar. S tem si dviguje kredibilnost. A če je blefer, potem pač samo pri tistih, ki mu nasedejo; če pa misli čisto resno, tedaj s tem ustvari in vzdržuje v prvi vrsti lastno prepričanje v samega sebe, v nadaljevanju pa s to, seveda na moč dvignjeno stopnjo avtentičnosti doseže tudi širši krog in večji učinek pri drugih ljudeh. O razlikah med prvim in drugim — ki so preprostemu zdravemu razumu sicer zelo očitne, zato pa precej težje ulovljive v analitične mreže definicijskih obrazcev — za zdaj še ne mislim razpredati. Naj povem le, da se je vse to radikalno rešeta-nje poezije pravzaprav komaj nekaj več kot - šele začelo.

JOŽU VRŠČAJ
V STtKU S PROSI OROM, pteksi stek)oJ9S6
RAST - L. X
"V LJUBLJANI SEM SAMO GASTARBAJTER"
Pogovor x Novomcščanom in zgodovinarjem dr. Stanetom Grando

.S'/zzz;z' Gzzzzzz/zz s .svzz/zzzzz z*zzzz.sAzzs'zzzzzz z-zz.s/zzzz zzzzz/zz//zz/e/zz z/e/zz zzzzezzz/-zzz/z /zz*ez/Azzz/zzzA<zs', z/zz/ezz/.sAz/z :gzzz/zzs'/zzzzz*/ev z/z*. /zzzzzz; Zuz7/z*zz. <7/: A/zVzzz/zz A/zAzzčzz zzz /zz*zz/. ./zzzzAzz./zzzzzz. AZ/e/^zzve /zzzg/zz/z//'ezze zg^zzz/zzvzzz-sAe z*zzzpz*zzr'e .szzz/z/zz v szzzz; v/7z .s/zzvezz.sAe^zz zgzzz/zzvz'zzzz/zz'.s/'zz. P z/z'.sez*/zz-zz/z z zzrz.s/ovozz; Dzz/ezz/'.sAzz v z*es'zz/zzczzzzzzzz*zzezzz /e/zz /A'7<S'/7P /zz*ez/.s/zzv-//zz .ve zzeo/zz/e/zzzzzz /zzzg/zzs/zz /z .s/zzsvzz.sAe gzz/zzzz/zzz*.sAz' /7? .szzzzzz/zzz' zg^zz-z/zzszzzz' /P. .s/zz/e//'zz, A; .szz /zzzzzzezzz/zzzzz s'/z/zvzz/e zzzz /zzzzzzzz /zzz/z'/z'z"zzzz <7zz-gzz/zzzz/zz v .szez/zzzz /P. ,s/zz/e//zz. /^zzz/zzz'zzzzz /Vzzvezzzz/ zzze.s/zz .se /e .S7zzzze G/*ZZZZZ/ZZ zzz/z/zz/ž// Z ZZZZZZZZZZZZe/Z/ZZ/zZZZZZ /eA.S/ZZZZZ Z7 7Z/egOVZ ZgZZz/zZVZZZZ zzz/ zzzz/A/zzz*e/'.šz'A z/zz/z z/zz z/zzgzzz/Azzt' /zzz//zz eZeA/e zgzzz/zz\'zzze. Ozzzezzz/z zzzzzz*zz-/77ZZ /zzz/z šZzzz/z/zz zz .szvGzz/ere.šAezzz /zgzz Al zzzzzzz zz, v Azz/ezz/e zzzz /zzzz//zzgz zzzAzsssAzA rzzzzr zzz še žzsegzz //zzz/.sAegzz zzz*zzez7zz zzzzAzz/ sAzzAzzzz.s/ /egzz z/zzzze.s /zzzs sezzz /zzzzzz/z//'ezzegzz z/zz/z'zz/.sAz'gzz /zgzz. AfzzZ z/rz/zez* zgzzz/zzszzzzzz* Azzz/zzzz .S/ZZ*eZZz//Z/ .S/Z ZZAZZS ZZZZ z/zZgZZ/ZZZZ/'e ZZZZ /ZZZZVZ ZZZŽ/ZZ /ZZZZZZZZZZZ.S/ZZ*ZZZ7Z vez/ zzzz Dzz/ezz/.sAezzz zzz zz Zezzz s'e.sZzzzz /zzzzzzezz s' s/zzzAzzszzz/z zevz/zz/z zzz ezz-.szz/zz.sz/z. /'z z Zezzz /zzz zz/egzzvzz zzeezz/evzz/zzzz zzzz.se/ zzz' vzvz.šezzzz Az*z7z'zez-.sAzz, zzzzz/zzzA S'ez/zzzz .s/zzzz7/z;zz/zzzz. /sAzezzzz .se z*zzesv.se/z vsz/Ae zzzzs'zz.sZz, A z /zz*ez/.sZzzs7/zz Dzz/ezz/.sAzz v s/zzzAzzsvzezzz zzz Zzzz/z' v zzzzz/zz zzzzzzz/ sZz*zzAzzs'zzezzz /z.sAzz, /e z/zz/e zzzz/z/szzzzzz Azzz*eAZzzzz zzz eez zzz/zz.sZzz/zzzz.
/šzz/ezz zzzz zzzzszzzzze.šAezzz /šzegzz, A/ez* /e /zz*ežz've/ s'.szz zzZzzz.šAzz zzz
ZZZ/ZZZ/ZZ.S/ZZZZ /e/ZZ, ŽZVZ z/zzz7e.s S' /,/Zz/)//ZZZZZ ZZZ /e ZZZ/7Z7.s/eZZ S' ZZZZ//ZZZZZZeZZzAzZZy-
.šz/; zzzzzzz.s/vez;z7z zz.s/zzzzzzszz/z. 7zzz/zz zz/egzzv /zzzzsz z/zzzzz/e .še s ez/zzzz v /Vzzeezzz zzze.s/zz zzz zzzz Dzz/ezz/.sAezzz. kez/zzzz zzzzzs'zz se rzzzzYZ s' zzzz/zzzz zzze.s/zz. Z vz'.se-//ezzz .szzz/e/zz/e zzz gzzzzzzzgzz /zz z s/zzzAzzszzz/z szeezzzz/z/z /ez' .s s/zzzz//zzzz/zzzz /ze.sez/zz Azzz/zz Azz/ege v .s/zzzAzzsvzz/z zz.s/zzzzzzs zz/z.
- /šzz/ezz sz /zz/ zzzz /šzegzz, Az z/zz/e 'Vzz\'ezzzzz zzze.s/zz zzzzzez/zzzz /zze-/zzzzzzzzvzzzz.s/. 7zz sz /zz ežzs e/ zz/z*zz.šAzz zzz zzz/zzz/zz.s/zzzz /e/zz. /7zz'g/e z zzs zzzz v zzzz/zz/zA /e/z7; z/e/ežezz Zezzze//z7z7z s/zz ezzzezzz/z. A"zzA.šezz /zzz /e /zz/ "/vzz/ " /7z*e// zzz zz/e//zzsv //'zzzV/e?
Breg mojega otroštva ni primertjiv z današnjim. Ne totiko zaradi spremenjenih hiš, ampak zato, ker nima več svoje starožitnosti. Moj Breg je Breg raznih tet, ki so skrbno bcdcic nad nami otroki, in družin z otroki. To je bi! Breg svojevrstnih originatov in vsa ta ceiota mu je dajata posebno vzdušje. Ta Breg v Novem mestu sociahio ni veiiko pomenil. Ravno nasprotno. Tu je bita doma prej revščina kot bogastvo. Niko!i ne bom pozabi), ko me je pokzzjni inženir Kraut, nekdanji tast-nik gradu Struga, ki je po drugi vojni v Gozdnem gospodarstvu skrbet za svoje bivše gozdove, vprašat: Kje si pa ti doma? in sem odgo-
ŠT. 2 (62) APRIL 1999

}



NAS GOST
vorit: Z Brega. On pa nazaj, niato posmehtjivo: To je pa žeto etitna novomeška četrt.
Spominjam se gospe Žigonove - ne vem, če je bita kaj v sorodu z znanim igratcem Žigonom ki je vedno rckia. da je njen sin pomemben v Beigradi. Pa tete Barbke, Beiokranjice, ki je bita enkratna ženska, doma iz Adtcšičcv ali njihove okoticc in ki je imeta vedno priprav-tjeno domačo nošo, da bo v njej pokopana. Spominjam se tudi Goričnikovih tet. Zeto zanimivi so biti Mežnaršičevi. Pa gospodična Fischerjeva, stara meščanka, kije pisata dnevnik. V njem je zabetežita tudi to, kdaj je zastišata moj prvi jok. Bita je živa kronistka Novega mesta. Žal je dnevnik po njeni smrti izginit iz Novega mesta, kar je vetika škoda. Tu je bit tudi grobar Andrejc Mojstrovič, vetik poštenjak, odkrit, originaten čtovek. Pa Bajerjevi. Gospodje bit povratnik iz Amerike, žeto miren, zadržan. Vedno me je pretresata zgodba sosede Mihevčeve. Taje vse do šestdesetih tet nosita na poticijo paket za sina, ki naj bi bit na Rogu zaprt vse od povojnih dni. Kdo seje tako norčevat iz uboge matere? Gori po Bregu je bito še nekaj žeto zanimivih oseb, tudi neka povratnica iz Amerike. To so bite zanimive osebnosti, topti, strpni, duhovno bogati tjudje.
Otroci smo bili vse dneve na cesti, avtomobitov še ni bito. Tete so nas zatagatc z jabotki in nam kose kruha mazate z marmetado. Bito je res tepo. Na Bregu je bita tudi gostilna Breg, ki so jo imeti tedaj v najemu Lampretovi. Ti so na svoj način skrbeti za vse breške otroke. Z gostitno je imet ves Breg krasno sožitje. Otroci smo postavtjati kcgtje, pospravljati mize ter za to dobili matico in matinovcc. Za gostitno smo dovažali pivo, tcd. Tu so se zvečer na vrtu zbirate statne družbe, npr. inženir Medic, Šproc in drugi. Otroci smo jih hoditi gte-dat in pristuškovat njihovim pogovorom. Danes mi je žat, da sem jih premato postušat. Če bi bit botj pameten, bi botj vteket na ušesa in bi danes o marsičem več vedet.
Det Brega je bit tudi Dom JLA. Tam je vsak dan vadita vojaška godba, vrteli so fitme, imeti so tudi enega prvih tetevizotjev v Novem mestu.
Breška ctita, duhovno bogata ctita, pa je bita družina Ropaš. Na njihovem vrtu se je shajata novomeška ctita: zdravniki, advokati, profesorji...
NAŠ GOST Rast 2/ )999
- /?7*Cg /c A77.S77/T777 7777 .S'77777*7777 /to/tOC/?/ 777c'c/ A*/'Ao 777 A*77/77///7'777. ./f /777/7 /77, .S' .Sl'77/77 /777gt7/77 Cg777/77t'77777, 77777'777/7777777777 .S777t'/)777777 777 777777'/r7777/-7777777 77.Se/777t7.'</7777', /777V77Z7777 S /t'77/77777 77771'f7777C.yZ;77777 .S/7777777777?
Kapitctj je bedet nad vsem. S svojimi stavbami, pa tudi s kanoniki - ponavadi sta bila dva ati pa kanonik in vikar - ter proštom. Kapitetj je bit v svojem bistvu še žeto baročen. Prošt je bit še infutiran, to je pomenito, da je nosit škofovsko palico in mitro. Bit je konservativen mož stare šote, izrazito apotitičen. S kapittjem sem bit žeto povezan. Za praznike sem po potrebi tudi mežnaril. Ker sem imet pouk večinoma popotdan, sem tahko vskočit namesto takratnega gimnazijca Zupančiča, ki je bit dopotdne v šoti.
Čeprav ni bito dovotjeno zvoniti, se je za svečane maše, ki so bite žeto stovesne, zbrato ogromno tjudi. Spominjam se, ko sem že prišet v Ljubtjano, kako sem bit razočaran nad stovesnimi mašami v stotnici, saj so bite v primerjavi z onimi, ki sem jih bit vajen v kapitetjski cerkvi, prav borne.
A
NAŠ GOS I Rast2/I999
-	.S'/ /7!ogoee zrvAo/o/ r'//Y/7/č/AAo/;sA/ sw;?rj.s7r/;t Ar /trte/ At/A e z rr/egos/rr;/ /rr/A/?
S frančiškanskim samostanom nisem ime! toiiko povezave. Tam sem samo prepevat, in to kar petnajst tet. Začet sem že kot otrok, pet sem še kot študent. Tesneje sem bil povezan te z bratom Danijctom Knificem, ki je bit organist. Nanj me še danes spominjajo tepi cvetovi angetskih trobent pred našo hišo, ki mi jih je podarit.
-	A'o/ zgor/ov/Hcrr .s/ .se go/ovo /rozo/r Arro/ o .st rt///; /rreArr/A/A Ar rr/r-Aoverrrrr rzvorrr. Gr/AoA/rrrrrrreA Grrrrrr/rr?
Po očetti smo freisinški podtožniki. thiimek Granda je razširjen okoti gradu Ktevevž in na območju ob Radutji vse do njenega iztiva v Krko. To je eno gnezdo. Drugo je v Račah pri Mariboru, kamor so Grande prišti v 19. stotetju. S temi nismo v sorodu. Doktorica zgodovine Ema Umekova iz Arhiva Stovenije je pri iskanju po tistinah ugotovita, da je priimek Granda pri nas prvikrat zapisan že teta t537. Gre za romanski priimek, katerega pomen ni jasen, a je v raztičnih variantah razširjen od Španije do Romunije.
-	AArAcr /M /e A Aor-rrcAOrrrrr	/rrrrrrrArr A/rrrrrr?
Predniki po mamini liniji izhajajo iz Šenčurja pri Kranju. V začetku 19. stotetja so se nasetiti na Dotenjskem, sprva verjetno samo začasno, saj je bit mamin stari oče davčni uradnik. Kasneje so kupiti hišo pri Pijavcah in sc od tam razširili. Mamin stari oče je kot dijak hodil na novomeško gimnazijo in bit sošotcc Henrika Coste, ki ga ima kot takega tudi zapisanega. Mamin oče seje rodit v stavbi nekdanje novomeške kresije, v kateri ima danes svoje prostore Knjižnica Mirana Jarca. Po tej mamini veji družine s priimkom Jerman imam sorodstvo na Drski in tudi v Bučni vasi. Zeto zanimiv je tudi drugi det mamine rodbine Renko iz okotice Šentjanža. Bili so glasbeno žeto nadahnjena družina. Mamin oče je igrat viotino in kitaro ter bit botj boemske nature.
Očetovi starši so biti kmetje, mamini uradniki. Jaz sem bit rojen na Bregu in se štejem za Novomeščana. V Ljubtjani sem samo gast-arbajter in še vedno mistim, da pridem za stahio v Novo mesto.
-	ATA?/ .s/ Ae oJ/oer/ rev zgrrcArvrrrrr A? Arr/ v.se /c v/r/rtvrAr rrrr /o žrtA/err/-.sAo/roA/Arro or/Arer/ev?*
Za zgodovino sem se navdušit že v osnovni šoti. Poteg breškega okotja in kapittja me je pritegnit tudi muzej, na čigar dvorišču so biti ostanki porušenih gradov in še neke razvaline. Po njih smo se otroci igrati čete dneve in so sitno burite našo domištjijo. Ztasti Mitan Markelj je znat pripovedovati sita imenitne zgodbe.
V osnovni šoti me je za zgodovino ogreta učitctjica Darinka Lamut, ki nas je skoraj vsako nedetjo vodita po gradovih v okotici Novega mesta. Na teh iztetih je znata čudovito pripovedovati. Še danes znam priti do gradov po istih poteh, kot nas je vodita ona, čeprav so nekatere že skoraj zaraste. Zeto tepo je raztagat zgodovino tudi učitetj Lojze Zupančič.
Na gimnaziji sem bil že trdno odtočen za študij zgodovine. Toda zaradi svoje opredetitve sem sc držat profesorja Pabijana. ki je poučevat kemijo in biotogijo. Zaradi strogosti je bit strah in trepet gimnazijcev, zato sem se njegova predmeta tako učit, da sem ju četo v sanjah govoril Ko je videt, da nekaj znam, sem postat njegov
Marinka Dražumcrič V EJUHEJANt SEM SAMO GASTAitBAJTEIt
Izgovor/, dr. Stanetom Grando
NAS GOS I Hast2/t999
tjubtjencc. Ker se z ravnatetjico nista trpeta, tni ta zaradi njegove na-ktonjettosti na cesti ni več niti odzdravita.
Ža! tni kemija in biotogija kasneje nista prav nič koristiti. Ztasti kemija jc totiko napredovata, da s tistim, kar sem sc naučit v svojih gimnazijskih tetiti, ne morem pomagati niti svojim otrokom pri učenju. Če bi bit znova v gimnaziji, bi več vtagat v branje knjig in v učenje tujih jezikov.
V	začetku me je zgodovino poučevat profesor Jože Mtinarič, kasneje pa profesor Dobovšek, ki je bit dobra duša. Ktjub njegovi nezahtevnosti je pri pouku tistemu, ki ga je razumet, vetiko povedal. Med drugim tudi to, da je teta 1942 vadi) enoto krščanskih socialistov v metanju bomb. Vaditi so s kamni. O tem vse do danes še nisem zaste-dit nič zapisanega, kar je res škoda, da ni o tem sam kaj napisat.
V	gimnazijskih letih jc name žeto vplivato branje knjig tvana Pri-jatetja, saj sem kar nekajkrat prebrat njegova deta o zgodovini t9. stotetja. Tako sem že pred študijem na univerzi vedel vetiko stvari iz narodne zgodovine in si žete), da bi tudi sam botj podrobno raziskovat 19. stotetje.
-	A7/Ao so se z /z/uro A/ur/Z/Tr zgoc/or/ue, A/ /e ve//a/ zo enega A o// za/;/evn/7; na /7/ozo/šA/ /aAn/tet/, s/n*//azn/7/ <7n/nae/?
Zaradi te moje odtočitve jc bit oče dokaj nesrečen. Trdit je, da je v zgodovini preveč politike in laži. Ker sem vztrajat pri svoji odtočitvi, se je z zgodovino sicer sprijaznit, a jc vseeno reke): "Pa naredi prej vsaj vozniški izpit za kamion. Če te vržejo iz stužbe, boš imet vsaj poklic." Toda pri zdravniškem prcgtedu meje izvrgta komisija, ker imam probtcmc z rdečo in zeteno barvo.
-	,SVnr///' zga<7nv/'ne /e s/nve//n; n<V//en/7; /n a/esnr///?, A / sa zaA/eva/z' ve/7Aa n<7 š/n<r/en/a)'. A*aAa s/ se gnan///, Ao s/ /n /še/ r;a //nA//'a/?sAa /aA;///e/a. n; AoAš/n sa /n7/ ar//;as/ /neJ/va/esar// /n š/a<7en//7
Ko sem prišet na fitozofsko fakutteto, je bit to zame vetik praznik. V živo sem lahko videl, celo potipat bi jih tahko, ljudi, o kateri!) setu do tedaj samo brat: Zwittra, Grafenauerja, Mikuža, Gestrina, Mehka.
Na oddelku za zgodovino me je najprvo opazit profesor Gestrin, kmatu za njim pa tudi profesor Mikuž, ki ni nikoti skrivat, da je doma iz Prečne. Z njim sem ostat v žeto dobrih odnosih vse do nekaj tet pred njegovo smrtjo. Srcčcvata sva se tudi potem, ko jc bil že v pokoju. V dotgiti pogovoril) ob kozarcu vina mi jc povedat vetiko zanimivi]) stvari. Vedno jc žeto odkrito predavat, žat pa njegovih besed mnogi niso razumeti. Vedno jc reke): "Veš, jaz povem vse. Kdor zas-topi, zastopi, kdor pa ne, temu ne morem pomagati." Že takrat je povedat števito po vojni pobitih: 12.500. do katerega so zgodovinarji priš-ti šete v zadnjih tetih in ki vetja za kar točno.
Na drugi stopnji študija, ko jc videt, da mi gre, jc pričet name resno računati profesor Zwitter. Takrat je postat študij sreča in užitek, da se ne da povedati. Ko je Janko Jarc izvedet, kaj grem študirat, je reket: "Na tjubljanski fakutteti sta dobri samo dve stvari. Ati zgodovina ali teotogija. Povsod drugje so štabi profesorji." Res so bili na zgodovini čudoviti tjudje. Biti so dobri kot profesorji in kot tjudje. Njihov stik s študenti se ni končat s predavanji, tudi po njih so biti odnosi z nami žeto osebni. Točno so vedeti, kaj koga zanima, kaj zna in kaj ne. Zato jc bilo treba na izpitih, ki so biti zato na videz botj formatnost, dosti znati. Zanje sem se učit kot neumen, ker nisem žete) razočarati svojih
Marinka Dražumcrič VUUtM.JANIStiMSAMO GASTAHHAJIEK
Pogovnr/.dr. Stanetom Grando
NAŠ GOST [tast2/i999
profesorjev, saj smo imeli res prijateljske odnose.
-	M	Zc/7/7 .s/ 77/77*77777/ /c.\/7C .s/ZAc z Ort/e/t/AAt/n 77777CC/C/77 /n
Art.s/o.s/. A' A77/C7Z777 777/ 77//Z7 .s/ 7777/1'cc" .so<7e/ovrv/?
Ko sem študiral na filozofski fakulteti, sem ostal tesno povezan tudi z Dolenjskim muzejem, predvsem z arheologom Tonetom Knezom. Ia je omogočil študentom, da so z delom pri njem lahko veliko zaslužili. Kadar sem imel čas in sem bil doma, me je vedno rad sprejel v ekipo. Vse do diplome sem bil v arheoloških ekipah, ki so izkopavale v Novem mestu. V muzeju sem preživet ves prosti čas. Pral sem keramiko, velikokrat setu bi) tudi za vodiča, pomagal sem dežurnemu. S Knezom sva vozila arheološke predmete v delavnice na Ptuj in v Ljubljano. Takrat sem se dosti nauči) o arheologiji, spoznal sem arheološke predmete. To, da mi arheologija ni tuja, mi je vedno prišlo prav.
Knez, ki je bil zelo izobražen, mi je veliko pripovedoval tudi iz povojne zgodovine. Tudi tisto, kar se ni dalo nikjer prebrati, npr. o obračunu politike s slovenskimi intelektualci, o sežigu Balantičevih knjig. Veliko dobrega mi je naredil. Omogočil mi je zaslužek, saj sem sc kot študent pretežno sam vzdrževal, veliko mi je pomagal tudi k oblikovanju osebnosti. Ohranil sem ga v izjemno tepem spominu in vse življenje sva ostala prijatelja.
-	/z/Vrrv /c/77e zo 7/7/7/77777.^77 7777/77.^77/7 ^777*7/77/77 tvo/e Z7777/777ŽC /*r/-7.sA7/-7777/7777 7/7/77 vg77.s*/777c/r/7*.sA77 zgo<7ovZ/?o /9. .sVr//c//r7. A.7// /C v/rZ/Tr/A/ 7777 /o o<7/ocZ/m' Zn Ar/o /e /c 770/777*7/ v rozZ.sAovo zgoc/orZoc /ego /770/0 7'ozZ.sAo77cgo 77/77/77/7/7/?
Ko sem izbiral temo za diplomsko nalogo, je profesor Zwitter odločil in s pomočjo Petra Vodopivca tudi uredil finance, da grem v Gradec raziskovat ravnanje graških Slovencev leta 1848. Zato raziskavo sem dobil študentsko Prešernovo nagrado, bila pa je tudi dobra osnova za moje bodoče delo. Seveda mi v Gradcu na začetku ni bilo lahko. Muka je bila z gotico, pa še s štajersko nemščino. Prva dva dneva sem mislil, da bom kar pobegnit. Potem pa sem sreča) gospoda Fleissa, štajerskega Nemca, ki je bil pred vojno na Ptuju dijak Janka Jarca in mi je zelo dosti pomagal.
-	L /V/7VC/77 777CS/77 A'77 )'.S'Z ////Cr/Ar/Vr/Z/, 7/7/ .SC /77/A /777 Ar/777Y//7C/r/ A/t/c///// S'7'77/Z 7777777/ 777 7/c//7VY// V /J77/c77/.s Ac777 77777ZC//7. fc77r/r/7*A'C /77 777 Zg777///77.
Z7/A77/?
Veljal je tihi dogovor, ki ni bil nikjer zapisan, ni bil pa tudi nobena skrivnost, da naj bi po končanem študiju za Jankom Jarcem prevzel vodstvo Dolenjskega muzeja. Da se to ni zgodilo, je krivo troje: eno moje posebne ambicije, ki s tem sicer niso bile skregane, drugo žena. tretje - in to je bistveno - pa strah pred službo v Dolenjskem muzeju.
Novo mesto in ljudi v njem, meščane, otroke, oficirje, miličnike, sem zelo dobro poznal, saj je bil moj oče čevljar. K njemu je hodilo vse mesto. Bil je edini, ki je imel model za posebna obuvala bratov v frančiškanskem samostanu, zato so pri njem naročali čevlje frančiškani. Ker pa je delal zelo močno obutev, so naročali čevlje pri njem tudi oficirji in udbovci. Tako sem v njegovi delavnici videl dosti ljudi in se nauči) dosti zgodovine. Ker sem pridno vlekel na ušesa, sem tudi marsikaj zvedel. Tako sem že kot otrok vedel za povojne poboje in za vrsto drugih stvari. Zaradi tega sem bil bolj prestrašen, zlasti zaradi
NAŠ GOST Rast2/i999
dogodkov iz NOB sort sc po končanetn študiju ba) prevzeti siužbo zgodovinarja v Dotenjskem muzeju. Ba) sem se zato, ker sem vede) za nedorečene stvari. Če pa hočeš priti resnici do dna, je to težko in zapieteno.
Ker so resno računati na mojo vrnitev, so še potem, ko sem se že zaposti) na )nštitutu za zgodovino dciavskega gibanja in se priče) ukvarjati z agrarno zgodovino, pritiskali name Niko Ši)ib ter profesorja Pran Zwitter in Janko Jarc, da bi priše) nazaj v Novo mesto. Ko so nekoč zvedeti, da sem doma na obisku, so pome postati četo pokojnega muzejskega hišnika Mirka Muhiča, da bi me pripetjat k njim v muzej, pa sem se skrit.
-	7/ /e Z//7// Ar/rt/ žet/. /Z// ,se po A////Č/////'/// .ŠZ/z/Z//// AoZ ///Z///7 /o //e.s//eA/Z-ve/z zg///7//v//////* //Z.sZr'/*///7 v /v/J/zr/ /Voro z//e.s7//?
t^ravzaprav mi ni žat, ker nekateriti tatentov, ki bi jiti mora) imeti za muzejsko deto, nimatit. Nisem estet. Kad raziskujem. Zame je nekaj najtepšega, ko v arhivu prebiram dokumente. Pisati pa je že težje. V muzeju bi mora) prevzeti še marsikaj drugega, in bojim se, da temu ne bi hit kos.
-	Po z/s/z/A/z/z /////-/zvZ/e/7ez/z //z/zg/VerZ/// .s/ .se rc/po.s/// //// Zgr/JrZ/z-vAe/z/ Z/zA/Z/zz/z/ .S7os'e/rsA:e c/A/zJe/z/Z/e j/z/z////,s7Z Z/; /zz/ze/z/z/s/Z. Z?*evzeZ .sZ O/JZ /zeA/z/ //////z/'//zZz/zZZz r/z/ZsZre/zzZz /z/zZ//g. Mogoče /zeA/z/ Zie.seJ o Ze//z.
Ko sem diptomirat, sem žete), da bi prišet na Stovcnsko akademijo znanosti in umetnosti. Toda profesor Zvvitter ni hote) o tem nič stiša-ti. Vedno znova je spraševat: "Kaj bo pa Janez - Janko Jare - brez tebe?" Leta, ko sem detat magisterij na temo kmečkih davkov teta 1848, je tekel takšen pogovor. V ton času so z menoj temetjito detali profesorji Zwitter, Vitfan, Metik in od njih sem se vetiko naučit. Po uspešnem magisteriju pa me je profesor Zvvitter le povabit k sebi na Akademijo. To je pomenito, da se bom končno tahko ukvarjat s tistim. kar sem si vedno žetet. To pa je redko komu dano.
Na Akademiji sem hitro postat tajnik, nato predstojnik zgodovinskega inštituta in bit deset tet pomočnik direktorja vseh inštitutov. Te funkcije so mi vzete vetiko časa, preveč je bito birokracije in menedžerstva. To ti daje varljiv občutek, da si dosti naredit, toda časa za strokovno deto ostane mato. Nerad se spominjam tistih tet. V stroki ostane za tabo te tisto, kar si napisat.
-	čA/JZ/Jo/ne J/zZ/e /'//izZ.sA/z/zA zg//J//v/'//// /d. .sV/z/cZ/?/. A?z/e/*z /e///Z /z/z//z/z/z/?/A /////reč ////z///*////.sZZ7 .S7//žZ/e//// ////A/Zv/zA v.so More////?/, A/z-/e/*// ////A/*//////// /Z/e /////7///Z/ Z/ZZz//?
Pretežno se ukvarjam s stovensko zgodovino od sredine 18. stotet-ja do teta 1940, včasih tudi mato čez. V gtavnem so moje raziskave posvečene socialni in gospodarski zgodovini t9. stotetja, posebej tetu 1848. To je bila moja tema od diptomske natogc do disertacije. Dotgo me je motito, da se več ne ukvarjam z raziskovanjem tega obdobja na Dotenjskem, ampak bot) s Štajersko in Primorsko. Dotenjsko sem mora) zaradi stužbenih obveznosti potisniti na stranski tir, k njej pa sem se vrnit s temo disertacije. Dotcnjska je vedno vktjučcna v moje raziskovalno deto, a posvečati se moram tudi drugim krajem, predvsem Primorski in trenutno vzhodni tstri. Vetiko se ukvarjam tudi s Štajersko, predvsem s Stovenskimi goricami, ki jih izjemno občudujem. Tako njihovo naravo kot tudi ljudi. Tam je bita v )9. stotetju
NAŠ GOST Rast2/t999
nacionatna zavest največja. Prteki so žeto samozavestni tju/tje. So nekaj izjemnega, bistri, direktni in so ogromno pomeniti v stovenski zgodovini in znanosti. Vedno sc z vesetjem udetežim vsakega strokovnega srečanja v tistih krajih.
-	Že /e/77 .s/ 7-7-7/7777 m zveš/ ;rJe/ežewee z/?rz/?:e/7/7/7: /'/VrrsA;/; S7777/777Z/'-/ev. A77/7A77 /7oveš A77/ vee o /;//7/. .s'77/ .so /7/*/ ////.s /77*7*77777/77 ////z/;/;/;;'?
Rimski simpoziji so posebno pogtavje. V Rimu obstaja stovenska teotoška akademija, ki zbira raziične Stovence. V Stovcniku organizirajo vsako teto enotedenski simpozij, posvečen dotočenemu pogtavju stovenske zgodovine, študiju dotočcnc osebnosti ali dogodka. Simpoziji so biti včasih žeto pomembni, ker so sc jih udeteževati tudi tisti Stovcnci, ki zaradi pohtičnih vzrokov niso mogti priti v Stovcni-jo. Toda tudi sedaj, ko tega ni več, simpoziji niso izgubiti pomen. Zaradi načina deta so izjemni, tn čeprav ni zanje več nobenih pohtičnih potreb, je zaradi njihovega načina deta žeto važno, da ostanejo.
-	/77 Az/A// ,S'77 /77*gT777/Z//-77/77?
tz Ljubtjanc te pripetjejo v Rim, kjer si v Stoveniku "zaprt" ves teden. Samo dvakrat se gre ven: na avdienco k papežu in predzadnji večer v Frascati na večerjo. Te tradicionatnc večerje s kruhom, sirom in vinom se vedno razvijejo v prave stovenske vesetice.
Simpoziji so vedno intcrdisciphnarni. Na njih sodetujejo zgodovi-natji, umetnostni zgodovinarji, muzikotogi... Vsak predstavi svoje statišče. Na njih ni tabu tem. Takšne odprtosti ni nikjer drugje. Pogoj je te ta, da morajo sodetujoči pripraviti strokovno korektne prispevke. Pomembni so samo argumenti. Ni zažeten nastop s preveč tiagio-grafskih statišč. Če ga potomiš, si detežen ostre kritike na strokovno izrednem nivoju. Veliko strokovno kritičnost spodbuja organizator simpozijev, monsignor Jezernik.
To so fina predavanja in fine diskusije, ztasti tiste, ki se razvijejo po večerji in se ob vinu večkrat potegnejo do jutranjih ur. Tam se ogromno naučiš in spoznaš vetiko tjudi. tn kar je še izredno pomembno: predavanja so objavtjena v zborniku, kije vedno pripravtjen do začetka novega simpozija. Naš dotenjski rojak dr. Edo Škulj, ki jih ureja, je gcniatec.
-	F.s/r7VT7/7.sA/ zgr7r/r7V//7.sA/ .sV/r/A/ se /e v "777/77/7'//; r/r'.sr'//c'//;/ zg//;/////
/7/77/.S/A///' /77/S'7'g77 /'// Z7'/// //7/7777'//;/)/77'g7/. /Č7/A.Š/777 /C /V7//7' /////7'/7/7' 7/ //7//7-///// Zg777/77 V7/777/y//7 7/7 Z/'//;////. A/ //7; 777^7/7*77/77?
Kot študent setu imel občutek, da bodo študije naše srednjeveške zgodovine propadte. Le nekaj več pozornosti je zgodovina posvečata t9. stotetju, v ospredju sta bila revotucija in NOB. Toda zgodito se je nekaj povsem drugega. V zadnjem desettetju so se v stovenski zgodovini zgodili ogromni premiki. Dobiti smo izjemnega strokovnjaka z mednarodnim ugtcdom za pozno antiko, ki je bita povsem zanemarjena. tzjemni so tudi mladi stovenski zgodovinarji za srednji vek, saj odstirajo neznano zgodovino tega obdobja, tmajo žeto sotidno mednarodno izobrazbo, dosegti so vetik mednarodni ugtcd in niso obremenjeni s pretektostjo.
Večji probtemi so s sodobno zgodovino, saj se ukvarja s stvarmi, ki so še vedno aktuatne. Marsikateri zgodovinar ima zaradi tega težave s svojim osebnim prepričanjem. Menim, da se s temi raziskavami tahko ukvarjajo te tjudje, ki so potitično neopredeljeni. O dogodkih iz nove-
jše zgodovine je še zmeraj težko objektivno razpravljati, ne da bi kaj skrivati. Toda stvari sc premikajo na boijšc. Mtajše generacije zgo-dovinatjev so neobremenjene s pretekiostjo in iščejo resnico, pa če jc to komu prav ati ne. Pri tem imajo težave z okotjem, marsikateri tudi s starši. To so težke in žeto zaptetene stvari. Profesor Mikuž jc vedno reke), da se z raziskovanjem nekega zgodovinskega obdobja tahko objektivno prične šetc takrat, ko umrejo vnuki akterjev. To pomeni, da bodo o naši zgodovini NOB objektivno pisati šete pravnuki. Toda stvari se premikajo.
- fe/uo, c/t; Are" /a//;? /n r//7r/vot' /?/ /trc/regr/ rcrr/.sAovrm/r/ /7; zgo-r/ov/7/.s7re /oe/7o,s7/. A"r/^rr /c z t /r/ /z //c/.še /io///re/eA/e r/oAe?
Vetiki probtemi so z arhivi, saj so biti mnogi uničeni in jih po tetu )990 sptoh ni več. Zato tudi žeto zamerim pomtadnim strankam, čeprav imajo pogtavitno zastugo za našo osamosvojitev in sem njihov pristaš, da niso pravi čas poskrbetc za arhive. To je bito od njih žeto neodgovorno, zato jc tudi neresno pričakovati objektivnost o naši potpretekti zgodovini.
Za partizansko gibanje imamo do neke mere dobre vire v objavtje-ni spominski literaturi in v knjigah o posameznih brigadah. Nimamo pa napisane politične zgodovine NOB, zato vetiko tjudi tega obdobja ne razume. Še sreča, da mi je o njem veliko pripovedovat profesor Mikuž, marsikaj sem izvedet tudi od drugih in iz branja prepovedane hteraturc. Vctika rešitev za osvettitev dogodkov iz druge vojne in ztasti po njej bi biti tahko spomini udetežencev. Zat jih za to obdobje izhaja premato. Nimamo spominov tjudi, ki so voditi povojno dogajanje, nimamo spominov potitikov. Če pa že so, so ničvredni. Ko so Francu Leskovšku Luki očitati, zakaj odkrito ne napiše svojih spominov, je vetikokrat reke), da če so neumni, "saj bi me tahko še ubiti". Nekateri mistijo, da riše zgodovina o pretektosti samo tepo podobo. Toda natoga zgodovine je, da družbi postavtja zrcato, ki odkriva tudi grde stvari.
Pogtejmo povojne poboje. Lenin in Statin sta imeta vetikc težave z matimi kmeti. To so po drugi vojni pričakovati tudi pri nas. Zato je bita izrabtjena "kotaboracija". Tiste, ki so jini mogti karkoti dokazati, so prihraniti za procese, kakršnekoti... S tem mojim mnenjem se strinjajo tudi nekateri drugi zgodovinarji, saj se je kasneje podobno zgodi-to tudi na Kubi, v Kambodži, na Češkem, Potjskem. Izgovor na kota-boracijo za obračun s potitičnimi nasprotniki je sicer dobrodošet, aje potegnjen iz zraka. Zgodovinopisje mora odkriti medvojno in povojno travmo Dotcnjskc, kjer jc bit obgtavtjcn vitatni det družin. To seje poznato še na votitvah v novi državi Stoveniji. Podobno seje dogaja-to po prvi vojni tudi s kmeti na Štajerskem in Primorskem, čeprav v vetiko manjšem obsegu. Toda počasi prihaja resnica na dan.
Podobno misti tudi vrsta zgodovinarjev, ki se pokticno ukvarjajo z raziskovanjem tega obdobja. Štej ko prej pride vse na dan. Tako kot pri dogajan ju okoti francoske revotucijc ob koncu t S. stotetja. O njej so nekateri dokumenti še danes skriti, med zgodovinarji pa se gtede nje razptamtevajo podobne potemike kot pri nas o NOB.
NAŠ GOST Rast 2/ t999
- Ac/Ao/e .s /)oAr/7o.T/o Jo/eu/.sAe zgor/ov/7/e? Ve /H/Arv rc/r/AAorc/n/e A<r/A.O;e (Vo/oeene /e/ne?
Dotenjska je, kar se tiče zgodovine, dobro pokrita, a ktjub vetikim napisanim detom, spomnimo se Mtinaričevih de) o samostanih, ji na tem področju še ogromno manjka. Ne totiko predstavitev potitičnega
NAŠ GOST Rast2/!999
dogajanja kot opisov čtoveških dimenzij zgodovine. Popotnoma so neraziskani odnosi med graščaki in kmeti, med kmeti in meščani, med graščaki in meščani. Moja največja žetjaje, da bi žive! tako do!go, da bi obdeta! propad ptemstva na Stovenskem. Njegova moč je pričeta padati že zjožefinskimi reformami v zadnji četrtini ! 8. stotetja, zem-tjiška odveza !848 tmt je odvzeta zemtjo in potitična predpravice, temetječe na fevdalnem družbenem sistemu. V Jugostaviji, nastati po prvi svetovni vojni, so sc vrste ptemstva pretomite, močno ga je prizadeta tudi agrarna reforma. Zeto mato se ve o tem, da je bito staro ptemstvo med drugo vojno usmerjeno izrazito protihitterjansko. Ohranjeni so dokumenti, kako je knez Auersperg iskat zveze s partizani. Mato vemo o tem, kako je ptemstvo odšto, in o tem, kako so s povojno agrarno reformo nekdanja ptemiška veteposestva razpadla. Vse to dogajanje bi žeto rad raziskat na posameznih primerih. Vendar pa je to žeto težko, saj ni ohranjenih graščinskih arhivov, pa tudi matih raziskav, ki so nujne za večje deto, še ni opravtjenih.
- /Voro ;r;e.s/o A/ /rrr/o /o.s7/	/7/r.s/ov	/7? A;//-
Do/e/7/.sAe. Pri /e /o ic.s?
Ja, čeprav vsetej tega ne zastuži. Gospodarstvo predstavljata trenutno predvsem Krka in Revoz, kar je, gtedc na pretektost, nazadovanje. Bojim se, da bo kmatu premato materiatnega ozadja za normatno funkcioniranje kutture.
Dotenjska ni dotgo imeta svoje kutturnc revije. Priznam, da sem bit skeptičen, ko je pričeta izhajati revija Rast, in ji nisem pripisovat dotgega živtjenja. A na srečo je ostata. Za Dotcnjsko je včasih vetja-to, da ima premato svojih izobražencev. Danes je povsem drugače. Novo mesto ima ogromno izobražencev, a žat to niso intetektuatci. Premato so zagreti za dejstvo, da so in da morajo biti sot naroda. To ne pomeni, da morajo pridigati svojemu okotju, ampak da ga morajo dvigati. Novo mesto je v pretektosti izstopato po voditni poziciji in-tetektuatcev, za kar ni odtočitna formalna izobrazba. Biti so svojevrstni, žeto izobraženi, bistri, pa tudi pikri in zdravo cinični tjudje. Nekateri so biti izjemni, pravi formati. Če beremo naše titerarne zgodovinarje, vidimo, kako so radi zahajali na Dotenjsko. Pa ne samo zaradi vina, ampak tudi zaradi druženja z domačimi tjudmi.
Danes pa na Dotcnjskcm, tudi v Novem mestu, ne znamo rcatizi-rati tega svojevrstnega čara, na katerega bi se tepiti ljudje tako, kot so se v preteklosti. Pokrajina je še vedno žeto vabtjiva, tudi domačini na podežetju so še vedno žeto prijazni in zgovorni. Toda posamezniki, ki bi morati voditni, odpovejo. Upati je te, da bo z razvojem demokracije prišto do tega, da bodo tisti tjudje, ki jih je nepotitična dejavnost dvignita v potitiko, prevzeti voditno vtogo tudi v intetektuatnem živ-tjenju pokrajine. Pri tem pa ne bi smeto priti te do eksktuzivnih prijateljskih krožkov, ampak do strpnosti, ki bi priznavata raztičnost. Ko se bodo tjudje spoštovati zaradi raztičnosti svojih pogtedov, se bo tudi na Dotcnjskcm obrnito na botje. Napaka sedanjih nestrpnih razmer je ta, da tjudje, namesto da bi tekmovati v raztičnosti, kdo bo botjši, uspešnejši, predvsem pazijo na onemogočanje "nasprotnikov". Novo mesto je v tem pogtedu žeto zaostato, med najbotj v Stoveniji.
Perspektiva Novega mesta ni novomeška ponitad, kateri je Marijan Mušič posvetit tepo knjigo. Novomeška ponitad je bita žeto etitna in zaprta ter ni doživeta širšega odmeva. Bita je enkratna in neponovljiva, toda perspetiva kuhurnega Novega mesta je skupina Pro ct con-
Vse fotografije dr. Staneta Grande: Milan Markelj
NAŠ GOST Hast2/I999
tra. Taje bita v šestdesetih ietih v toku sodobnosti. Prinašata je nove in v svojem času žeto aktuatne ideje. Na pobudo študentov so takrat prihajati v Novo mesto kutturniki, ki so obtikovati tedanje kutturno dogajanje na Stovenskem, npr. Drago Jančar, Dušan Jovanovič...
Človek mora biti vse živtjenje optimist. Novomeščani nimamo vzroka za pesimizem. Šote niso štabe, gimnazija je znova v vzponu. Odtično deta muzej, občudujem dejavnost gtasbene šote, tudi varovanje naravne in kutturnc dediščine sc izbotjšuje, knjižnici se obetajo tepšičasi...
Najbotj me skrbi mentatiteta meščanov, ki to nočejo biti. Pot-izobraženi potitikanti, ne potitiki, vsitjujejo svoje potitiziranjc kot osrednji probtem mesta. Čas za potitiko je ob votitvah, potem pa je treba detati. Upam, da bo konstruktivna votja meščanov in okotičanov za izbotjšanje kvatitete živtjenja kmatu porinita destruktivne posameznike tja, kamor sodijo: na smetišče zgodovine.
- f	pogovor:; .se /<e.ser/o s er/oo zoovo o/o*oc ;:o Do/e;;/'.sAo.
/^oJ.se vrooo.š v A/or*o /ne.sfo. fozoo.š ;:/'egove pro/)/e;;;e /o .s: Ar:7:'Je/; r/o .sec/op/ego /reoo/Arr. .S'e o.s/rn /.š A/e r/rog/e?
Sem samo gastarbajter v Ljubtjani. Skoraj ni konca tedna, da ne bi prišet na Dotcnjsko. Večkrat pridem tudi med tednom, saj imam možnost do pravice deta na domu. Na srečo je Dolenjska tjuba tudi moji družini, tako da preživimo v okotici Ktevevža četa potetja. S seboj prinesem knjige in marsikatera razprava je bita napisana tu. Vedno znova se vračam v Novo mesto, precej zahajam tudi v Dobrc-potje, ki je moja stara tjubezen. Prvič zato, ker so tam doma najbotjši pevci na Dotcnjskcm, drugič pa zato, ker jc tam zibetka zadružništva - agrarna zgodovina pa jc bita vedno moja vetika tjubezen. Dobrc-potjci me vetikokrat povabijo v svojo sredo.
Seveda spremtjam vse, kar se dogaja tudi drugje po Dotcnjskcm. Vedno petjem kakšne študente, ki mi marsikaj povedo in so najbotjši informatorji o vsakodnevnem živtjenju. To so resni, žeto prijetni mtadi tjudje. Današnja mtadina je vetiko botjša, kot jc bita moja generacija. Mi smo biti hipi generacija, biti smo premato ambiciozni. V prvi vrsti jc vedno dosti prostora, toda zanjo sc moraš boriti. Ni podarjena, zato je skoraj prazna.
Aleksander Bassin	JOŽE VRŠČAJ
NAŠ GOST Rast 2/ )999	Vsako samostojno predstavitev posameznega tikovnika naj bi v načetu uvede) sptošen opis umetnostne konstetacije, v katero je de!o izbranega umetnika vpeto oziroma v okviru katere (a)i morda ccio izven nje) nastaja in se razvija. O de)u Jožeta Vrščaja, za katerim je več kot dvajset )et samostojnega detovanja, razpetega med obema sto-venskima krajema-rodnitn Crnomtjcm iti "detoviščem" t jubtjano ter bližnjo tujino ttatijo, Avstrijo, Nemčijo, pa tudi Francijo, uvodoma torej ugotavtjamo: -	najprej podatke o spiošni kiparski situaciji, ki je v teh dveh, skoraj že treh dcsettetjili dosegta svojstvene kuhrtinacije in ki jih nihče ni pričakovat v takem obsegu. Se pravi, da gre že od vsega začetka za nova, sveža razmišljanja v ptastičnem jeziku, v katerem se pojavtjajo nekako drugo za drugim tradicionatno kiparstvo v moderni preobte-ki, kiparstvo notranje rasti, kiparstvo čutnega inkarnata, shkana skutp-tura, individuahstični principi (po Andreju Medvedu). Drugo za drugim oziroma tudi vzporedno, kotikor gre za avtotje, ki vztrajajo v začetnem okviru brez prestopa oziroma preskokov; -	nadatje so to podatki o novodobni tchnotogiji plastičnih mas, ki sije v razvoju sodobnih ptastičnih mis!i zagotovita pomemben detež. Prav v tem okviru je treba predvsem izpostaviti mesto in vtogo Jožeta Vrščaja: te-ta je svojo kiparsko formo zasnovat že od vsega začetka na minimatistični projekciji, pri čemer je čutiti tudi odmevnost konstruktivistične tradicije — seveda manj tiste iz časov stovenske skupine Ncokonstruktivisti (1968 in prva potovica sedemdesetih tet); -	tahko pa govorimo o Vrščajevi pripadnosti duha ncokon-struktivističnim tendencam v svetu, o čemer tudi priča priznanje, ki ga je dobit na 5. jugostovanskem bicnatu mate ptastike t98t v Murski Soboti, ko je prejet nagrado — odkup za muzej konkretne umetnosti v tngotstadtu, datje na t8. mednarodnem bienatu mate ptastike v Padovi t982, čigar razstavna orientacija je bita namenjena prav tem pojavom, in istega teta Vrščajevo povezovanje z znamenito pariško gaterijo Denise Renee, kije mtademu umetniku omogočita udetežbo na skupinski razstavi v Parizu ob največjih sodobnikih geometrijske in neokonstruktivistične umetnosti. Kiparje v svojem detu izšet iz začetnega jedra, iz osnove, ji dodajat, se pravi sestavtjat, jo dograjevat po konstruktivno-tektonskem načetu: od kocke kot čiste, vendar prostorsko zamejene forme, je Vrščaj prešet v izkoriščanje njenega notranjega prostora oziroma medprostora, kar je omogočata sama prosojnost ptastičnega materia-ta. Sčasoma je tudi suvereno obvtadat probtem vnašanja barve v ta medprostor, izrabtjajoč pri tem neposredno intervencijo z barvo na posamezni konstruktivni »sestavini« (plošči), ki jo je potem drugo za drugo združevat (tepi)) v prosojno prostorsko teto. Barva seje torej na začetku podrejata čistemu konstruktivističnemu načetu, kasneje pa ji je Vrščaj omogočit dobesedno razbtinjanjc po prostoru v neke vrste megtičasto maso, sredi katere pa je bilo mogoče spet ustvariti zanimive barvne akcente. Zdi se, da je prav v tem času tudi narasto Vrščajevo zanimanje za barvno putzacijo v taki meri, da se je za kratek čas (ob koncu osemdesetih tet) skoraj v cetoti posvetit stikarstvu - na ptatnu kot nositcu in barvi kot samozadostni, predvsem imputzivni,
2)8	gestuatni pojavnosti.
AteksanderBassin JOŽEF VRŠČAJ
Jože Vrščaj doniavčrnomtju. Stika je i/ obdobja, ko se je začel uveljav-ijatissvojimi 'kockami"
NAŠ GOST Rast2/t999
Za prestop nazaj v prostor s popo!noma svežimi "hladnimi" plastičnimi sestavi v letih 1990/91 bi lahko iskati izhodišče že na samem kiparjevem začetku, pri nekaterih tedaj samo epizodno definiranih poizkusih oblikovanja mrežaste strukture. Vrščajeva problematika prosojne, zračne prostornosti, prehajanja iz zunanjega v notranji prostor, dalje prostorske »grafike« (linearne), predstavlja spet aktivno gibalo njegove celotne izrazne strukture. Lagodne, nekako "barokizirane", mehke, na dotik vdajajoče sc mrežne kompozicije imajo svojo narativno razsežnost. Te abstrahirane "draperije" dokazujejo s svojo mobilnostjo avtorju lastno večplastno dogajanje v njegovem oblikovalskem procesu. Metaforična prispodoba se v teh Vrščajevih delih še ne razkriva; opozarja sicer na možne pobude, ki so lahko povzete predvsem iz organskega, ne pa iz sveta brezosebnosti, iz človeku odtujenega prostora.
Je torej živo srebro tisti element, ki je najprej, ko je Vrščaj dobil konkretno nalogo, da ustvari hommage bližnjemu zaprtju rudnika živega srebra v Idriji, potem pa tudi dejansko zadovoljil kipatjevo težnjo po vnašanju novega vsebinskega momenta; ogledovanje gibljivega, židkega, srebrnega pretakanja po znakovno ali simbolno opredeljeni formi, in to skozi prozorno stcrcomctrijsko maso, ki počasi tako tudi izgublja svojo ostrorobo označitev, vzdržuje pomensko strukturo novodobne fosilizacije — v prenesenem smislu našo vpetost v tehnološki hlad novodobne civilizacije. Po drugi strani pa sc zdi, da se je Vrščaj z vnašanjem novega likovnega fluidnega elementa, ki mu zmore določiti točne omejitve, ga stisniti, zapreti ali mu omogočiti "gibanje", vrnil na svojo avtorsko zasnovo in odkril nov vzgib, kako "povzročiti" v svoji plastični formi gibanje. V taki vizualno-umišljcni podobi, kot se kaže danes v Vrščajem primeru, ostaja svetloba kot vsestransko vplivni fenomen tudi v sodobni likovni umetnosti nepogrešljivo graditeljsko izhodišče.
So ti zahladneli znaki izpod človeške roke, ti arabeskni zapisi, ti vertikalni vrezi, enako zapolnjeni z živim srebrom, sicer pa kot okovani v ledene zašiljene stalaktite, označevalci novega duhovnega stanja? Je novodobni kipar sposoben, da v tako rekoč še vedno statuarični formi najdeva nove in nove odgovore — ali pa je Jože Vrščaj eden tistih samotnih jezdecev, ki se s tako formo v načelu zadovolji in ji z novo znakovno obdelavo razširi vsebinsko polje? Recimo, da sta mogoča oba odgovora - vendar oba v prid in razvoj novodobne plastične misli na Slovenskem.
RAST - L. X
Franci Šah
ŠT. 2 (62) APR! L 1999
NAŠA SOC!AHST!ČNA !ZKUŠNJA
Moja namera in odločitev, da razmišljam o naši sociaiistični izkušnji, ne tiči v nostalgiji do časa, ki je Siovence gnete!, oblikoval v samoupravno socialistično družbo, v sistem družbene in drobne privatne lastnine, dciavskih svetov, svetov krajevnih skupnosti in dclc-gatskih skupščin ter interesno pluralne sociatistične zveze s programom sociaiističnc družbene usmeritve in samoupravnega razvoja, pač pa je v navezi s časom, kakršen je zdaj — tu pri nas pa v Evropi, ki naj bi tako rekoč postaia enakopravna skupnost vseh narodov in tjudi na tej celini, in v svetu, ki naj bi bil vsem prijazen dom, hiša svobode vseh zemljanov, ne pa za nekatere oblast in moč, za druge pa ponižanje, ječa, kar je seveda še.
Nedvomno je Evropa duhovna dežela socializma, njen teoretični izvir. Na tem kontinentu so nastala temeljna teoretična dela, recimo, Marxov Kapital ter njegov in Engelsov Komunistični manifest, kot razglas komunistov najrazličnejših narodnosti, zbranih v Londonu leta 1848.
Slovenci smo imeli lastno štiri polna desetletja nastajajočo socialistično izkustvo, razvijajočo se v samoupravni socializem, ki je v praksi podleglo in klonilo pod procesi svetovne kapitalistične globalizacije in pred notranjimi nesocialističnimi težnjami.
Pri nas je zdaj tako, da se ceni samo tisto, kar ne diši po socializmu oziroma ni v dobri zvezi s socialistično preteklostjo. Do nje se sprošča nenaklonjenost, sovražnost - diskvalifikacija je popolna. Vse, kar je bilo bistvo: odločanje ljudi v svetih in skupščinah, raba skupnih, žal še po kolektivih neolastninjenih sredstev za ustvarjanje nove vrednosti za enostavno in razširjeno reprodukcijo, razlike in enakost iz dela, skoraj presežena, pozabljena zamera zaradi medvojnih delitev in povojnih razlastitev, vse to in še marsikaj važnega, kot, recimo, široke možnosti izobraževanja vseh, socialna varnost, duhovna sproščenost v civilnem življenju, lokalnem življenju in podobno, je zdaj nevredno lepega in dobrega spomina, kaj šele, da bi bilo kakorkoli koristno in uporabno. Vredno je molka ali obsodbe.
Nič bolje se tej naši izkušnji ne godi v Evropi. Trenutno je precej neopazna, kakor da ni bila in ni obstajala kot ena od obetavnih različic socializma. Recimo, v Furetovi knjigi Minule iluzije, ki je zanimiv esej o komunistični ideji 20. stoletja, je omenjenih kar nekaj tako imenovanih komunističnih zamisli; izrecno je omenjena kitajska, kubanska, albanska, italijanska, češka, sovjetska, kamboška, sandini-stična komunistična praksa ali vizija, o jugoslovanskem komunizmu ali samoupravnem socializmu pa nič, če odmislimo avtorjevo zgodbo o Titovem nacionalističnem uporu Stalinu in nalepki, da smo s ton
DRUŽBENA VPRAŠANJA
postati revizionisti in pottej še kaj več, seveda v Staiinovih očeh, ne pa, kaj smo dejansko biti v upanjih napredne ati kritične poiitične in teoretične zavesti tistikrat in še posebej kasneje, ko smo razvijati tastni koncept demokratičnega sociatizma.
Čeprav zdaj sociatizem na Stovcnskcm ne obstaja več kot razvijajoča se samoupravna sociatistična praksa, pa obstaja kot stvarno ekonomsko, sistemsko, sociatno, etično, potitično in teoretično izkustvo, kot odgovor na pred več kot šest desettetji dozoret sociatni konftikt kapitatistične družbe. Takrat je kapitatizem že bit v fazi, da totalno zavlada kot način produkcije v svetu, kar se dogaja tudi zdaj, in njegov nacifašistični narodek je hote) podjarmiti in izkoriščati čete narode, atijih četo uničiti, recimo Stovence, Žide in podobno.
Marx in Engcts sta že v Komunističnem manifestu pred sto petdesetimi teti opažata, stutita in napovedovata postedice narave kapitat-izma, pa je bit takrat šetc na začetku osvajanja sveta kot cetote. Za-pisata sta ...: "Potreba po vse širšem odjemu njenih produktov podi buržoazijo po vsej zemetjski krogti. Vsepovsod se mora ugnezditi, vsepovsod nasetiti, vsepovsod navezati stike. Buržoazija je z izkoriščanjem svetovnega trga kozmopotitsko obtikovata produkcijo in potrošnjo vseh dežel, tndustriji je na vetiko obžatovanjc reakcionarjev spodmaknita spod nog nacionatna tta. Prastare nacionatnc industrije so bite uničene in se še iz dneva v dan uničujejo. Spodrivajo jih nove industrije, katerih uvajanje postaja za vse civitizirane nacije življenjsko vprašanje, industrije, ki ne predstavljajo več domačih surovin, temveč surovine z najbotj oddatjenih področij, in katerih fabrikati se ne porabtjajo te v dežeti sami, temveč na vseh detih sveta hkrati. Na mesto starih potreb, ki sojih zadovoljevati izdetki (domače) dežete, stopajo nove, ki tetjajo za zadovotjitev produkte najbotj oddatjenih dežet in podnebij. Na mesto stare krajevne in nacionatnc samozadostnosti in zaprtosti stopa vsestransko občevanje, vsestranska odvisnost nacij druge od druge. Tako kot z materiatno je tudi z duhovno produkcijo. Duhovni proizvodi posameznih narodov postanejo sptošna dobrina. Nacionatna enostranost in omejenost postaja botj in botj nemogoča, a iz mnogih nacionatniti in lokatniti titeratur se izobtikujc svetovna hteratura.
Buržoazija z nagtim izboljševanjem vseh produkcijskih orodij, z neskončno otajšanimi komunikacijami vseh vteče v civitizacijo vse, tudi najbotj barbarske narode. Cenenost njenega btaga je težka ar-titerija, s katero podira vse kitajske zidove do tat, s katero prišiti h kapitutaciji najtrdovratnejše sovraštvo barbarov do tujcev. Vse narode primora, da usvoje produkcijski način buržoazijc, če nočejo propasti; primora jih, da pri samih sebi vpetjejo tako imenovano civitizacijo, tj., postanejo buržuji. Z eno besedo, ustvarja si svet po svoji podobi." tn še: "V isti meri. kot se razvija buržoazija, tj. kapitat, v isti meri se razvija protetariat, razred modernih detavcev, ki žive te tako dotgo, dokter najdejo doto. in ki najdejo deto te tako dotgo, doktor njihovo deto množi kapital. Ti detavci, ki se morajo prodajati po kosu, so btago kot vsak drug trgovski artiket in zatorej prav tako izpostavljeni zgodam in nezgodam konkurence, vsem nihanjem trga."
Kako resnično je vse to, napisano pred totiko teti in na začetku meščanske poti, tudi še zdaj. Danes pomeni kapitatizem ptanetarno gtobatizacijotemetjnih protistovij in nasprotij kapitata, ki so se dos-tej kazata in sproščata na regionatnih nivojih, a hkrati že pretresata svet kot cetoto (druga svetovna vojna). V svetovnem rneritu se pogtab-
tja sociatna neenakost, rastejo armade revnih, obiikuje se peščica bajno bogatih, srednji stoji siromašijo, vse več tjudi pa je tudi na robu preživetja ah v breznu iakote. Večina držav ne zmore obvarovati svojih državtjanov pred posiedicami nebrzdanega kapitaia ati pa so vse botj v njegovih rokah.
Živtjenje na Zemtji je vse manj po meri deta, pač pa vse botj po meri neukročenega kapitata in živtjenjske fitozofije najmočnejših ka-pitahstičnih družbenih jeder.
tz nastatih razmer neotiberatizma ati nebrzdanega kapitatizma je iskati izhod. Stavoj Žižek, tltozof in ideotog LDS, kot sam sebe imenujete nedavno - v februarski Sobotni pritogi Deta - zapisat: ..."Tu smo pri ktjučni atternativi ...: če je proces kapitatistične gtobatizaci-je, ta nori kaotični krogotok samostopnjevanja, ki ga tako prepričtjivo oriše Manifest, skupaj s svojim pravno-ideotoškim dopotnitom (par-tamentarno demokracijo in muttikutturno toterantnostjo) nezaobidtjivi pohtični in socialni horizont, ki se mu tahko te resignirano pritagodi-mo, potem je Manifest ncaktuaten. Če pa se bo izkazato, da kapitat-ska gtobatizacija sproža procese, kijih ne bo mogta obvtadati, če se bo izkazato, da gtobatni kapitatizem z isto žetezno togiko, s katero prodira v vse pore našega sveta, dete sveta izktjučuje iz svoje "razvite" obtike in jih rine nazaj na raven surovinskih kotonij (in katastro-fatne postedice gtobatizacije v Rusiji kažejo v to smer), potem v nekem smistu čas Manifesta šete prihaja."
Sociatizcm zato ni nujno mrtva pohtična fitozofija in sociatna ati družbena vizija, pač pa praktično in teoretično izkustvo, ki bi ga bito treba resno vzeti in nanj računati kot na reatno možno atternativo kapitahstičnemu modetu ptanetarnega živtjenja, torej tudi v Evropi, njegovi teoretični zibetki in domu prvih obetavnih korakov, kar bi tahko rekti za stovensko sociatistično izkustvo, ne zanemarjajoč vse njegove stabosti, nedorečenosti, izkrivljenosti in neresnične ati neuresničljive poti. V bistvu je način živtjenja iz deta in na podtagi deta, je preseganje revščine in bogatenja z izkoriščanjem drugega. Kot sistem je čtoveku omogočat, širi) in pogtabtjat pravico in možnost deta ter varnost in živtjenje iz deta. Dokazat je, daje možna raztična tržna lastninska obtika, ne te privatna. Tudi družbena tastnina je bita sposobna sprejemati togiko trga. Taje okvitjata in sistemsko izpetjevata živtjenje iz deta, iz uspešnega postovanja ati uspešne rabe sredstev deta, ne pa iz izkoriščanja kogarkoti in bogatenja na račun drugega. Ustvarjen dohodek seje v postovno dobrih podjetjih in v gtobatni družbi vračat v enostavno in razširjeno reprodukcijo. Dobiček iz družbene tastnine se ni kar nesmotrno trošit. Mnoga podjetja so ga s pomočjo upravtjatske vtoge svojih postovodnih ekip na podtagi družbeno-tastninske samoupravne procedure koristno investirata v razvoj.
Družbena tastnina je ohranjata sredstva deta in postovanja kot neod-tujtjivo skupno tast zdaj otastninjenih detavcev, s katero so uprav-tjate postovodne ekipe. Trg je nagrajevat botjše firme, stabše pa sitit k preobrazbi, tudi s pomočjo družbe kot cetote, ati izginotju.
Nositci družbenega odtočanja so biti tjudje v sistemu samoupravne sociatističnc demokracije, osebno odgovorni svojim detegatskim samoupravtjatsko aktivnim interesno pturatnim bazam. Obtast ni bita strankarski boj, pač pa personatni način neposredne ati detegatske artikutacije pturatnih družbenih interesov na raztičnih nivojih in uresničevanje te-teh, in to totiko botj, kotikor botj je stabeta ati se ožita in odpravtjata posebna vtoga Zveze komunistov in širita ter pogtabtjata
moč ljudi v delegatskem skupščinskem sistemu.
Globalizacija kapitalističnega modela življenja torej upravičeno na novo zastavlja vprašanje, ali ostati v njem ali pa iskati — ga preseči, najti izhod iz njega s pomočjo nastavitve vizije pravičnejše družbene ureditve, kar socializem v razmerah tržnega modela produkcije gotovo je. Socialistični model trženja je človeku prijaznejši kot pa kapitalistični. Sposoben je presegati in reševati socialna nasprotja, kot so bogastvo - revščina, zaposlenost - nezaposlenost, subjekt - objekt v javnem življenju, izobraževanje in razvoj osebnih sposobnosti —odrinjenost in zavrtost ustvarjalnih potenc itd.
Na Slovenskem za zdaj ni politične volje za celovito kritično ovrednotenje slovenske socialistične izkušnje in njeno selektivno afirmativno teoretično in praktično rabo. Ali sejo skuša diskvalificirati, češ daje šlo za enopartijski komunistični režim, s čimer seveda je ta izkušnja bila v nenehnem nespravljivem odnosu, ki se gaje Partija zavedala in ga skušala s procesom odhajanja iz samoupravne oblasti kot nekakšna vrhovna oblast procesno presegati, ali pa bi jo radi zamolčali, oboje pa je neproduktivno ravnanje.
Če naj bi bilo omenjeno izkustvo koristno, potem si je treba priti na jasno s tem, kaj je lahko njegovo sporočilo za življenje sploh na prehodu v novo tisočletje, sc pravi zdaj, ko se v procesih kapitalistične globalizacije planeta kažejo resne in nevarne socialne in etične rakavosti in degradacija univerzalne ideje o človekovih pravicah.
Mislim, da se v univerzalizem človekovih pravic na posebno radikalen način vključujeta dve naši socialistični izkušnji ali viziji:
Najprej samoupravljanje na podlagi družbenih sredstev, ki se je zdaj zelo skromno ohranilo v obliki olastninjenih sredstev in potisnilo večino olastninjenih delavcev, delavca-dclničarja, v opredmetene solastnike z nizko stopnjo dejanske moči, nato pa še odločanje o zadevah slovenskega občestva ali lokalnih skupnosti na podlagi interesno pluralnih oseb kot subjektov v delegatskem sistemu odločanja, ob navzočnostih političnega zbora.
Sc pravi: ekonomski sistem ni stimuliral bogatenja na račun drugega, je pa omogočal bogatenje iz dela in dobrega upravljanja (Ti, ki si delal, tvoje je delo ...) Skupščinski sistem pa je postajal prostor ar-tikulacijc pluralnih proizvodnih in življenjskih interesov podjetij, ustanov, krajev, občin, republike oziroma živih in dejavnih ljudi v okviru takšnih in podobnih skupnosti. V njem so torej nastopali ljudje kot osebe in kot nosilci artikulirane volje svojih občestev. Samoupravljanje in interesni pluralizem sta bila torej radikalni vsebini in obliki sistema človekove oblasti in svobode. Torej oblast ljudstva, izhajajoča iz dela s svojimi sredstvi dela in iz življenjskih razmer, ki so terjale doseganje splošnega nivoja civilizacije in svobodno rast kulture.
Moja izkušnja, ko sem že nekaj let v situaciji, po svoji želji in nagibu seveda, da lahko neposredno okušam duha kapitalizma in položaj olastninjenega delavca ali pa mezdnega delavca, je tale: V svetu meščanstva oziroma meščanskega kapitala, ki se zdaj podaja na pot totalne osvojitve sveta, se pravi v svetu globalizacije kapitalističnega modela življenja, ni mogoče srečno človeštvo: niso možne skupnosti, ki bi bile prijazne med seboj: da bi bile po meri dela, da bi ljudje na podlagi dela živeli svobodno, enakopravno, enako in v razliki, zakaj že v lokalni enoti, v celici kapitalistične produkcije in reprodukcije, so položeni vzvodi, ki delu ali človeku-delavcu odžirajo
upravljanje s presežno vrednostjo. Dividende otastninjcncmu deiavcu na podtagi potastninjeniti sredstev deta so zgotj obiiž a)i stepito, moč in obtast nad kapitatom je v rokah drugih otastninjcnc ciitc iti zastopnikov sktadov ter vrhov potitokracije. Ti v pretežni meri obvtadu-jejo in si prisvajajo presežno vrednost, nastajajočo v ustvarjanju nove vrednosti ati v procesu njene razmcnjavc, ker si pravico do nje krojijo na tastnini ah na politični moči do nje. ne pa na svojih živih prispevkih. ne na podtagi tastnega presežnega živega deta, ovrednotenega na trgu v procesu menjave. Enako ali še stabše se godi dctavccm v firmah s privatnim kapitatom.
tn tu smo pri viru nepravičnosti, pri izviru bogatenja iz tastnine ati moči nad kapitatom, ne pa iz deta kot osebnega prispevka k nastanku presežne vrednosti, iz katerega bi morata izhajati tudi pravica do njene delitve. Ker ni tako, objektivno prihaja v družbah privatnega in otast-ninjenega kapitata do novih sociatnih napetosti in nemirov ter nove družbene zagate z nestutenimi možnimi sociatnimi, moratnimi in duševnimi razsežnostmi, ki bi jih bito mogoče preseči te tako, da se pravočasno izognemo protistovnim pogubnim procesom kapitatizma. Ati je pravično na podtagi tastnine prisvajati si presežno vrednost, ne pa na podtagi dejanskih prispevkov individuumov k njenemu nastanku, ko te-to v procesu razmenjave prizna trg!?
Marjan Ravbar AH DOLENJSKA NE
POTREBUJE STRATEGIJE REGIONALNEGA RAZVOJA?
Uvod
Pobuda za pripravo strategije regionainega razvoja kot posebnega dokumenta je bila formalizirana v sklepih Državnega zbora ob prvi obravnavi predloga Zakona o spodbujanju regionalnega razvoja Slovenije leta 1995. Poslanci so zahtevali, da se še pred sprejetjem zakona obravnava in sprejme strategija, ki bi opredelila nacionalne cilje na področju regionalne razvojne politike in načine njihovega doseganja. Tako bi zakon s svojimi instrumenti in postopki regionalne razvojne politike postal le sredstvo za uresničevanje vsebine, opredeljene v strategiji. Delovni osnutek predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja poleg tega zavezuje še občine k povezovanju ter da z regionalnim razvojnim programom uskladijo svoja razvojna predvidevanja in naloge na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja, upoštevajoč državne razvojne programe in projekte.
I V podporo policentrični zasnovi razvoja jc bi! leta 1971 sprejet Zakon o pospeSevanju razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji, leta 1973 pa še Resolucija o poglavitnih smotrih urejanja prostora v SRS.
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 2/ 1999
Nekaj ekonomsko-geografskih značilnosti regionalnega razvoja Slovenije
Slovenija je začela sistematično usmerjati svoj razvoj v začetku sedemdesetih let na podlagi koncepta policentričnega razvoja'. Težišče usmerjanja je temeljilo na principih "izenačevanja možnosti za življenje in delo prebivalstva", ki so stremeli k zmanjševanju razlik v stopnji gospodarske razvitosti med posameznimi območji. Poglavitni kriteriji za določanje manj razvitih območij so tedaj bili: narodni dohodek na prebivalca, delež kmečkega prebivalstva in odstotek zaposlenega prebivalstva. Pozneje so se kriteriji za določanje manj razvitih območij dopolnjevali, in sicer tako, da so že uveljavljenim kriterijem dodali še: rast prebivalstva, delež zajetja predšolskih otrok v vrtce, delež študentov, delež zajetja gospodinjstev s pitno vodo in delež magistralnih in regionalnih cest s sodobnim cestiščem. Kriteriji so tako zajemali gospodarsko razvitost, razvoj prebivalstva, družbeni standard in infrastrukturo. V obdobju od 1986 do 1990 so bili kriteriji spet spremenjeni, in sicer tako, da so temeljili na ekonomskih in demografskih kazalcih, ni pa bilo več t. i. "infrastrukturnih" kriterijev.
Sprejetje Zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji v letu 1990 je preneslo težišče regionalne politike od (gospodarsko) manj razvitih območij na območja z. neugodnimi demografskimi gibanji. Kazalci za določanje teh območij so zožili le na demografske (indeks staranja in indeks rasti prebivalstva). Leta 1996 je bil oblikovan Sklad za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti podeželja. Sredstva za pospeševanje skladnega regionalnega razvoja, ki se v absolutnih in realnih vrednostih zmanjšujejo, usmerjajo še ostala ministrstva. Proračunska sredstva, ki pa niso direktno namenjena zgolj nerazvitim območjem, sc namenjajo še za: celostno urejanje podeželja in obnovo vasi, spodbujanje tehnološkega razvoja, prestrukturiranje gospodarstva, zdravstveno in socialno
2 Po Verbinčevem Slovarju tujk (str. 152): disparaten = histveno različen, nezdružljiv, neskladen, neenak
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast2/)999
varstvo, spodbujanje podjetništva in maiega gospodarstva, za finančne izravnave med občinami, sociainc transferje in aktivno politiko zaposlovanja, izgradnjo in delovanje omrežja osnovnih in srednjih šol.
Manj razvita območja so v prvem obdobju zajemala 18.9 % površine ter 18.2 % prebivalstva Slovenije. Na Dolenjskem so tedaj v to skupino sodila območja občin Črnomelj in Trebnje. Pozneje se je število občin s statusom manj razvitega območja postopno zmanjševalo. Povečeval pa se je obseg geografsko zaključenih manj razvitih območij (Suha krajina, Obkolpjc), kjer je število prebivalstva, kljub intervencijam, še naprej upadalo. Ker so bila vlaganja usmerjena pretežno v delovno intenzivne dejavnosti, velik del šolajoče mladine ni dobil ustrezne zaposlitve, zato seje odseljevanje prebivalstva nadaljevalo. Zlasti v območjih z omejenimi naravnimi možnostmi razvoja že prihaja do demografske izpraznjenosti. Ta območja so večinoma v hribovitih, kraških in/ali obmejnih območjih in na obrobju nekdanjih občinskih središč. Novejše raziskave ter rezultati kažejo, daje tradicionalni sistem pospeševanja skladnega regionalnega razvoja po letu 1990 premalo učinkovit, saj v tem času ne prihaja do izboljšanja regionalnih, ekonomskih ali demografskih razmer. Sistem pospeševanja regionalnega razvoja pa je kljub kritičnim pripombam dal pozitivne rezultate: izboljšala se je opremljenost z gospodarsko in družbeno infrastrukturo, gospodarska struktura je postala bolj raznolika, zaposlenost je hitreje naraščala v manj razvitih območjih ...
!zbor kvantitativnih indikatorjev, povezanih s pojmom "regionaine disparitete"^
Na vsebino in politiko regionalnega razvoja vpliva socialno-gospo-darska struktura določene pokrajine, ki pa ne pomeni le kvantitativne rasti/padanja bruto socialnega proizvoda. Nanj vplivajo še druge, prav tako merljive spremembe v regionalni strukturi in tudi spremembe v načinu življenja (Waltcr, 1983). Običajno se manifestirajo v (nezaželenih) odstopanjih od pričakovanih učinkov v regionalnem razvoju. Zanj sc v sodobnosti vse bolj uveljavlja pojem "regionalne disparitete". Te pa je potrebno poznati, jih spremljati iti če so odstopanja od želenih smeri prevelika, tudi hitro reagirati...(Rcgionalc Disparitatcn..., 1997).
Pojem "regionalne disparitete" po formalni in poenostavljeni definiciji razumemo kot odstopanja in neskladnosti v izbranih, posebej pomembnih (značilnih) obeležjih družbenega življenja na določenem, funkcijsko in naravno-geografsko zaokroženem območju. Ta "obeležja" običajno merimo s kvantitativnimi in/ali kvalitativnimi indikatorji, ki so hkrati "kontrolni" mehanizem (ekstenzivnemu) regionalnemu planiranju in preizkus učinkovitosti uresničevanja planov.
Proučevanje regionalnih disparitet ima svojo "socialno" in "prostorsko" dimenzijo. Socialne neenakosti sc izražajo skozi vprašanja (nc)zaposlcnosti. Dojemanje Ic-te pa je odvisno od strukture razpoložljivih delovnih mest oz. višine prejemkov. Ti pa so naprej povezani z izobrazbeno strukturo, kvaliteto življenja itd... "Prostorska" dimenzija je v pretežni meri povezana z dostopnostjo do delovnih mest, torej z infrastrukturnimi pogoji, naravnimi viri, pogoji okolja, stanovanjskimi razmerami itd.
Po tradicionalnem pojmovanju regionalna politika predstavlja instrument zaščite tistih območij z razvojnimi problemi, ki jim državna politika s finančno pomočjo izboljšuje infrastrukturne pomanjkljivosti,
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 2/ )999
gospodarskim podjetjem pa s subvencijami zmanjšuje proizvodne stroške. V zadnjem obdobju se vetiko razpravija o uveljavljanju sodobnejših principov v regionaini politiki. temclječi]i na principih partnerstva, subsidiarnosti iti uravnoteženega (endogenega) razvoja. Sodobna načela prostorske politike temelje na treh poglavitnih ciljih: ekonomski iti socialni kohezivnosti, uravnoteženem razvoju in uravnoteženi konkurenčnosti na celotnem državnem območju. Posebna pozornostje namenjena medsebojnim odnosom med temi cilji: Noben od operativnih ciljev ne sme prevladovati nad drugima dvema. Samo "razvoj" lahko pomeni prevlado ekonomskih zakonitosti, zgolj "uravnoteženost" lahko povzroča preveliko odvisnost šibkih območij in izgubo moči močnih (razvitih) centrov, zgolj "zaščita" pa ima v sebi nevarnost stagnacije (E. S. D. P., 1997).
Z metodološke iti teoretske plati obstajajo številni poskusi kvantitativnih in kvalitativnih izpeljav vrednotenja regionalnih disparitet z ekonomske, socialne, naselbinske, infrastrukturne ali ekološke plati. S praktične plati pa je izjemno težko določiti dominantno stopnjo le določeni - izbrani skupini indikatorjev. Pri tem se tudi postavlja vprašanje, koliko dinamika družbenega razvoja vpliva na določanje vedno novih stopenj "meja" regionalnih disparitet. Prav zato imajo regionalne disparitete številne dimenzije in predvsem prostorske posledice, ki jih je potrebno povezati v enoten koncept pospeševanja regionalnega razvoja.
Kazalce regionalnega razvoja smo zbirali na ravni lokalnih skupnosti. Poglavitni namen tako zasnovanega vrednotenja temelji na poskusu zaznavanja ne le regionalnih razvojnih disparitet, marveč tudi njene notranje diferenciacije, ki je posledica mozaične pestrosti slovenskih pokrajin in prilagajanja naravnih, ekonomskih in socialnih (življenjskih) pogojev standardom, ki jih nudijo osrednja regionalna središča. Zato ima pričujoči prispevek namen predstaviti razvojne procese na ravni lokalnih skupnosti, kjer drobne regionalne disparitete med strukturno močnimi zaposlitvenimi središči in strukturno šibkimi podeželskimi območji pridejo bolje do izraza oz. jih je moč lažje identificirati kot v primeru, če bi vrednotenje izvedli za večje ekonomsko geografske regije. Pričujoči prispevek je zato poskus, kako z. izborom indikatotjev regionalnega razvoja pripomoči k uspešnejšemu oblikovanju regionalne razvojne politike. Ustrezno izbrani in utemeljeni kazalci zagotavljajo potrebno sporočilnost za uvel javitev komplementarnih družbenih instrumentov in ukrepanja bodisi s finančnimi izravnavami ali davčnimi olajšavami bodisi z drugimi, vzpodbujcval-nimi (investicijskimi) oblikami pomoči. Pri ugotavljanju stopnje razvitosti območij smo izhajali iz: (I) gospodarske strukture in trga delovne sile, kjer smo izhajali iz meril, kot so ekonomska moč, kvaliteta delovnih mest in brezposelnost, (2) naselbinske strukture z merili, kot so socialna, ekonomska in fiziognomska struktura naselij, (3) osebnega standarda prebivalcev in infrastrukturne opremljenosti območij (družbena in gospodarska infrastruktura) ter (4) naravnih virov (kmetijske površine) in stanja okolja kot pomembnih gibal regionalnega razvoja. Na tej podlagi smo razvili izbor okoli tridesetih indikatorjev, upoštevajoč dostopno statistično gradivo
Za vsakega od izbranih kazalcev smo izračunali, za koliko indeksnih točk zaostaja ali presega državno povprečje. Odstopanja smo vrednotili s pomočjo petih razredov, iti sicer: (I) močno nadpovprečno odstopanje (indeks odstopanja presega vrednost 125 %), (2) nad-
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 2 / <999
povprečno odstopanje (101 % do )24 %), (3) podpovprečno odstopanje (75 % do 100 %), (4) močno podpovprečno odstopanje (50 % do 74 %) in (5) izjemno podpovprečno odstopanje (pod 50 %). Sin-tezno vrednotenje je pokazaio, da se je obiikovaio več tipov s specifičnimi razvojnimi probiemi. Povzeti smo jih v naslednje skupine:
1.	močno urbanizirana območja občin z mctropolitanizacijskimi težnjami;
2.	močno urbanizirana območja občin z agiomerativnimi težnjami ekonomske moči v mestih;
3.	orni (jena urbano-industrijska območja občin s povprečno stopnjo razvitosti;
4.	prehodna območja s pretežno monostrukturno razvitim zaposlitve-nim središčem in podpovprečno stopnjo razvitosti;
5.	podežcisko agrarna in razvojno probiematična območja občin z močno podpovprečno stopnjo razvitosti.
Anaiiza je še pokazata, da se sodobni regionalni, naseibinski in demografski razvoj Slovenije v temeljih ne razlikuje od strukturnih sprememb v Srednji Evropi. Markantna je gospodarska krepitev mest in širitev njihovih sub- in periurbaniziranih vpiivnih območij, povezanih s koncentracijo deiovnih mest v usiužnostnih dejavnostih (Mes-serh/Perhk, )997). Podobne procese opazujemo tudi v Sloveniji, čeprav so "agiomerativne in mctropolitanizacijskc" sposobnosti mest občutno manjše in siovenska mesta v evropski hierarhiji mest ne igrajo pomembnejše viogc. Pa vendarle ljubljanska, mariborska in tudi druge mestne regije stopajo v ospredje kot generatorji prostorskega in regionalnega razvoja. Poglavitna posebnost je tudi v zapoznelem, zato pa nadpovprečno hitrem poteku strukturnih sprememb. Spremembe v gospodarski zgradbi so bile posledica delovanja številnih, kompleksnih in nasprotujočih si procesov (urbanizacija, dcagrarizacija, depo-pulacija, zemljiško-poscstnc razmere, intcnzifikacija in diverzifika-cija podeželja, pomanjkanje inovativnosti in razvojnih spodbud na podeželju...) ter so tudi na regionalnih in lokalnih ravneh raznolike. Kmetijstvo na slovenskem podeželju že nekaj časa nima več odločujoče vloge v gospodarskem razvoju. Podeželski razvoj je vse bolj odvisen od bližnjega zaposlitvenega jedra. Celoten migracijski ciklus (podeželje — mesto — urbanizirano podeželje), za katerega so današnje visoko razvite evropske države potrebovale obdobje treh generacij, seje v Sloveniji zgodil v obdobju ene generacije. Preostale agrarne strukture na podeželju zato predstavljajo "žarišče" regionalnih disparitet. Pogosto so povezane s skromnimi naravnimi viri, razdrobljeno posestno strukturo, opuščanjem obdelovanja kmetijskih zemljišč itd. Tudi strokovni pogledi za preseganje razmer si niso enotni, ne da bi na to mesto stopala ustrezna nadomestna raba prostora. V zadnjem obdobju so se strukturno zaostalim ter depopulacijskim podeželskim in obmejnim območjem pridružila še območja s staro industrijsko sestavo, visoko brezposelnostjo in s pokrajinsko degradacij skimi procesi.
Med dolenjskimi občinami le Novo mesto izstopa z močno nadpovprečno stopnjo razvitosti in z agiomerativnimi težnjami ekonomske moči v osrednjem regionalnem središču. Poleg Novega mesta, kot zaposlitvenega središča, izstopajo še obmestna naselja z raznovrstno strukturo delovnih mest, ki si sledijo v nizih - "preprogah" ob poglavitnih vpadnicah v dolini Krke, kjer se že sluti spontano oblikovanje razvojnih osi, povezanih z razmestitvijo delovnih mest pretežno
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 2 / )999
v usiužnostnih dejavnostih. Obiikovanje razvojnih osi pospešuje ziasti dezurbanizacija, ki že prerašča dejansko urbanizacijo (Ravbar, ) 997). Občina v večini uporabljenih kazaicev izstopa od povprcčniii vrednosti. V njenem zaiedju imajo tudi podežetska območja vsestransko ugoden gospodarski razvoj in reiativno napredno tržno usmerjeno kmetijstvo.
Mctiika sodi v skupino območij z omiijenimi urbano - industrijskimi značiinostmi. Zaznamujejo stabiino naraščanje prebivaistva in prcviada detovnih mest nad števiiom aktivnega prebivaistva v sekundarnem sektorju ter visok deiež dnevnih migrantov v osrednje zaposiitveno središče, vendar podpovprečna izobrazbena struktura za-posienih.
Druge doienjske občine so se razvrstiie v skupino podpovprečno razvitih občin s pretežno monostrukturno razvitim zaposiitvenim središčem in šibko ekonomsko uspešnostjo gospodarstva. Označuje jih še nizka urbanizacijska stopnja, podpovprečna stopnja motorizacije, opazen primanjkijaj deiovnih mest, visoka stopnja brezposeinosti in nizka izobrazbena raven prebivaistva, ki je trikrat nižja od povprečja. Občine Črnomeij, Škocjan in Trebnje imajo poieg tega še visok deiež območij z izrazitim izscijcvanjcm in odmiranjem prebivaistva. Tudi stopnja komunaine opremljenosti je na nizki ravni, stopnja obremenjenosti okoija pa zato visoka. Podrobnosti prikazuje pregicdnica na nasiednji strani.
J3
P
^ H
L
^ o <u ^
^ E
rt o
13
.E ^
o'^
c
s
^E
o
*u
JD
.s z E
<{J
-C
o a
-e ^
^ u
CT)
JH=.
O u
*o E
= P N
S
E
(O
c
<3
C
O
'5b
o
>
MF
2§
c
- > n! t5
.S n
C '-
"O *a
JU
M M <U !U N
t- d
o- n- ez
-s
'A
S
1 II II II + II	! it +	1	! ii 1 ! ii ii	1 + 1	1 ii	ii +	1 1 + + 1 1
1	+ i; ti !	! ! + !	1 1 I ! i; ! ! I	III + ii 1 1 1 ii +n	+ II 1 +	+
! 1 ! ! .i 1 !	+ +	! ! i ! 1 ! 1 !	1 1 1 llllil +11	+ II 1 +	+
+ 1 ii it ii +	! ii +	1	! ! ! ! i. ! 1	!	1 11+ 1+ 1II 1 11	1 +	1 II 1 .. 1	1
+ + + + + + + + + +	+ + + + +	1 it ii ii 1 +	+ + +	. II +	II + +	1	+	II + 1 +	+
ii + 1 it + +	+1; 1	! ii ii 1 ii 1 +	1 1)	1	1 II	1 +	+ + + + +
ekonomska uspešnost gospodarstva (BDP/prebivalca)	— št. gospodarskih organizacij na 1000 prebivalcev + prejemki državljanov - povprečna neto plača	— bruto osnova za dohodnino na prebivalca	= stopnja brezposelnosti	= št. delovnih mest na 1000 prebivalcev	=	rast/padanje prebivalstva	+ indeks staranja	= delež urbaniziranega prebivalstva -aglomerativnost	— delež površja /prebivalstva v podeželskih območjih z ogroženim ali odmirajočim tipom poselitve	— delež priseljenega prebivalstva	= selitveni saldo	= gostota prebivalcev na km-		 delež novozgrajenih stanovanj na 1000 prebiv. + delež dnevnih migrantov	+		št. osebnih avtomobiiov na 1000 prebivaicev	— št. študentov na iOOO prebivaicev	= deiež prebivaistva z visoko in višjo izobrazbo	— št. zdravnikov na )000 prebivaicev	— deiež otrok v otroških vrtcih na i 000 prebivaicev — gostota magistrainega. regionainega in občinskega cestnega omrežja na km^		 št. teiefonskih prikijučkov na )000 prebivaicev =	deiež kmetijskih površin	+ razdrobijenost posesti		 deiež prebivaicev, prikijučenih	na čistiino nap. + deiež prebivaicev, prikijučenih	na vodovod	= deiež prebivaicev, vkijučenih v organiziran odvoz odpadkov.	=
gospodarska struktura in trg delovne sile	naselbinska struktura		osebni standard in infrastrukturna opremijenost območij	naravni viri in stanje okoija
-§^
S °
<D c-'/^ . .
F E'
§ S.
n. o
*^
*o c c -^.
^ <o
-^'E-
C M C3 O-CL. O
o. L.-a
5 E
o ." E F
I
^o*S
SS.^
FL-§ . 5"^
'F *° *°
E	^
n s - -
g-^ .g,.g
R° g.S. g 5 3 S
n. o o
§
° -§"H n
-g c E. o.
° g g o
Cj .(j C- Cl.
JD o "O *^
E.SR
O + + I!
Sktep
DRUŽ.H!'NA VPRAŠAN IA Anaiiza je pokazaia, da se regionalne disparitete tudi na Dolcnj-R st ^ ^	skeni poglabljajo. Povečuje sc delež ozemlja z razvojnimi problemi
inv njem živečega prebivalstva. Razloge slabše učinkovitosti iščemo 22 ] v odsotnosti potrebne razvojne politike, preslabem upoštevanju "nee-
UPORAHUENAUrKRATGRA:
E. S. D. P^Europcanspatiatdcvc-topnicntpcrspcctivc, EirstoHicia) draft.Noordwijk,9. in tO.junij 1997
Mcsserli, P, Pertik, M . )997:Eine dinercn/iertelaitvvivklungspotitikfur dcnAtpcnrauminKuropa. Colto-quiuni Geograpbicuni. Pestschrift /um 5).Dcutse)ienGeograplientag, Itand 24, Honn. str: 287-302
Nationale Regionatfdrderungsgchiutc in Ostcrreidi geniacss LtJ/IAVK Wct-tbuwerbsrege)ii, )996. Atlas/ur raum-liclicn Lntrvicklung Osturrcidts, Wien
Ravbar, M.. 1997: Slovenc Citics and Sttburbs in I ransforniation (Slovenska mesta itt njihova obmest ja v preobrazbi).Geografski zbornik.št. XXXVII. Ljubljana, (1997), str. 64-109
Ravbar, M., 1997: Zur Sicdlungsstruk-turSlovvcnicns. Raumforschungund Raumordnung, AkadcmiclurKaum-forschungundLandcsplanung. 55. Jahrgang. I lel't 4/5 (1997). str. 350-358
RcgionalcDisparitiitcn-zwischcn Normalitittundllandlungbcdarl', 1997, Informationen /ur Raum-cnt-\vieklung, Ueft 1/2. Uundcsforsdtung-sanstaltfitrl.andcskundcundRaumor-dnung.Uonn. I43str.
Waltcr. II . l983:Wachstums-und Lntwieklungstheorie. Stuttgart, New York
DRUŽUENA VPRAŠANJA Rast 2/ 1999
konomskih" faktorjev (socialni, izobrazbeni, podjetniški), presiabi koordinaciji med ukrepi rcgionainc in drugih poiitik (industrijska, zaposhtvena, kmetijska in druge), pa tudi dejstvu, da ekonomska in tudi regionaina podtika premaio upoštevata raziike med naravnimi pogoji posameznih regij.
Tudi instrumentarij za spodbujanje teh območij je razmeroma skromen. Slovenija v poosamosvojitvenem obdobju na stihijski način uveljavlja svoj "policentrični" razvoj, kar je po svoje razumeti celo kot anarhično centralizacijo. Parcialna obravnava posameznih majhnih demografsko ogroženih območij se je izkazala kot neučinkovita, saj ustvarjanje možnosti za dolgoročen samovzdržujoč razvoj ne pomc-ni le aktiviranja lokalnih razvojnih potencialov, ampak tudi povezavo s širšim okoljem (geografsko območje, občina, regija...).
Sodobne politike regionalnih spodbud običajno razlikujejo dva principa razvojnih spodbud, in sicer: (a) politiko primarne produkcijske naravnanosti in (b) politiko naravnanosti v oskrbne dejavnosti.
a)	Politika produkcijske naravnanosti regionalnega razvoja izhaja že iz zgodnjih obdobij pospeševanja regionalnega razvoja. Pomeni zdravljenje regionalnih - točkovnih kriznih območij, v katero so zaradi strukturnih sprememb zašla najprej podeželska, v zadnjem obdobju pa tudi industrijska območja. Politika produkcijske naravnanosti je osredotočena na ustvarjanje dodatnih delovnih mest. Glede na to, da gre običajno za monostrukturna strukturno zaostala in ekonomsko šibka dcpopulacijska območja, ki vključujejo širša tudi podeželska in obmejna območja ali pa območja s staro industrijsko sestavo, visoko brezposelnostjo in s pokrajinsko dcgradacijskimi procesi, je tudi najobičajnejši cilj države, da prizadetemu območju izboljša regionalno gospodarsko strukturo (Nationale Rcgionalfordcrungsgcbictc in Ostcrreich, 1996).
b)	Vzporedno s pospeševanjem rcgionainc gospodarske politike poteka še politika regionalnega razvoja, kije naravnana v izboljševanje infrastrukturnih pogojev in oskrbnih dejavnosti, pomembnih za regionalni razvoj, stremi k zniževanju socialnih stroškov in uveljavlja standarde kvalitete bivalnega okolja. Je komplementarna s politiko ustvarjanja izenačevanja življenjskih pogojev v posameznih, vendar različnih funkcijskih območjih. Ti pogoji pa so ozko povezani z oblikovanjem minimalnih standardov regionalnega razvoja. Pri tem sc postavlja vprašanje oblikovanja "idealnih", merljivih in pravičnih vrednosti družbenih standardov regionalnega razvoja, upoštevajoč regionalne posebnosti in želje prebivalcev.
Oblikovanje idealnih kriterijev iti izvajan je rcgionainc politike je odvisno od politične volje in finančnih možnosti. Odločitev o izboru kataloga indikatorjev je še v skladu s socialno naravnanostjo države, ki na ta način neposredno zagotavlja komplementarno organizacijo prostora nasproti čisti tržno naravnani regionalni politiki. Regionalno planerska praksa sc zato zavzema za oblikovanje "minimalnih standardov" regionalnega razvoja, temelječih na regionalnih posebnostih, zavzema sc za fleksibilnost primerljivih območij in za tekoče spremljanje kazalcev regionalnega razvoja. Učinkovito odpravljanje regionalnih disparitet in vzpostavljanje enakovrednejših "življenjskih pogojev" je tako odločujoče povezano z izpolnjevanjem dveh osnovnih pogojev: "koordinacije s pomočjo informacij", ki jih nudijo ustrezno izbrani "objektivni indikatorji".
Zdenka Jakše
PANZOFIJA JANA AMOSA KOMENSKEGA
Čeprav je Jan Amos Komenski širše znan kol pedagog, njegovo detovanje in njegova deta močno presegajo šotske okvire. Prepojen z idejami in vrednotami, kot so totcranca, medsebojno spoštovanje, mir, enakost vsoti ne gtede na družbene iti osebnostne raztikc (v stilu ak-tuatnega gesta "vsi raztični - vsi enakopravni"), je detovat prvenstveno za //o//o//,ŠY////e č/ovcAc/ /n ,s /e/n .vve/r/. Raj, srečno živtjcnjc vseh v tostranstvu (sedaj in tukaj), čtovek kot Čtovek posameznik - to so biti njegovi idcati. tn taki citji so btizu marsikomu med nami še danes. Po štiristo tetiti so to še vedno citji, ne pa dejstva.
Definicije panzofije
Komenskemu je panzoilja pomenita žeto vetiko. V pismu prijatetju je med drugim zapisat: "Razumeš menda, da mojo dušo zanimajo višje stvari, kot so tatinske stovnice, stovarji in podobni ovitki šotskih znanosti." (Ktika, t892)
Beseda panzofija izhaja iz grščine (//r/// - ves, cet in .so/z/nr/ - modrost) in jo tatiko prevedetno kot vsemodrost, znanje vsega, vseobče znanje, vseznanje, cetotno znanje, cetotna modrost. Avtorji spisov o Komenskem raztagajo panzofijo raztično. Ktika (t 892) jo definira kot "hram modrosti", "cetokupna modrost", "pot k popotni prosvet-litvi narodov".
Schmidt (]970) navaja kot panzotlji identične izraze "hram modrosti", "tltozotlja v širokem stilistu besede", "sistematično urejena cnciktopcdija cctotnega tedanjega znanja, ki daje zaokroženo cetovit pogted na svet", "sptošna znanost o vsem", "sredstvo za odrešitev sveta".
Potkonjak ()970) pravi, da so panzofske ideje zamisti, ki predstavljajo "razutnevanja Komenskega o naravi, družbi, čtoveku in izobraževanj u".
tvič (t970) predstavi panzotljo kot "sistematično zbrano cetotno čtoveško znanje, obdelano po pedagoškiti tneritih zaradi tažje dostopnosti vsetn tjudem".
Vukasovič (1970) omenja panzotljo kot "znanost o vsem. ki temetji na enotnih načetih, usmerjenih k večni resnici in harmoniji". Upora-btja sintagme "filozofska sinteza znanja", "vseobsegajoča univerzat-tia znanost znanosti", "znanje o vsem, kar obstaja, ob poznavanju vzrokov, namenov in koristi", "cetotno znanje za vse", "nova fiozofi-ja", "enciktopedija cetotnega znanja, sistematično urejenega v organski sistem", "vseznanje". Navaja tudi izraze Komenskega "krščanska znanost", "svetost božjih idej", "sptošna modrost", "vseznanje".
Medveš (1992) uporabi izraz "strem tjenje k cetotni čtoveški modrosti" in citira Karta Ozvatda, ki je panzotljo pojmovat kot "fitozofi-jo".
Češki komeniotog Brambora (1970) piše, da je Komenski panzofi-jo definirat kot:
t. sistem cctotnc modrosti, ki pripada čtoveku (v pisni obliki in v razumu, intetektu) ter kot
2. vsemodrost, ki usmerja v učenje in razvoj razuma vse ljudi o vsem in povsem (v stilistu omnes-omnia-onmius).
Panzofijc pa ne smemo zamenjati s Pansophio kot delom spisa De rertim immanarum emcdationc consuitatio catholica, katerega avtor je Komenski.
Vizija panzofije
Očitno je, daje ideja panzofijc nastaia kot reakcija na neugodne družbenopoiitične iti verske raztnerc dobe, v kateri se je znaše) Komenski. Sam je reke), da je svet "labirint, v kateretn vladajo kaos, skrbi, beganje, jeza" (Klika 1892).
Pod vplivom svojih filozofskih nazorov in miselnih tokov tedanjega časa sta se mu prebudila optimizem in vera, da vse še ni izgubljeno, obenem pa tudi vizija nove, harmonične družbe srečnih ljudi. Rešitev je videl v panzofiji, zasnovani na znanju vseh o vsem in usmerjeni v večno harmonijo sveta.
Panzofija naj bi zajela vsa znanja o bogu, naravi, človeštvu, človekovi notranjosti, t.j. vsa vedenja tistega časa. Bila naj bi splošna modrost, poznavanje in znanje vsega ob upoštevanju vzrokov, smotrov in koristi. Obsegala naj bi dognanja in dosežke vseh znanosti in vseh avtotjev, ne glede na versko, nacionalno ali politično pripadnost.
Njegov koncept panzofijc jc demokratičen in temelji na absolutni enakopravnosti vseli ljudi do izobraževanja. Da bi se to lahko realiziralo, bi bilo potrebno vsa znanja in vedenja metodološko obdelati in jih narediti pristopna vsem ljudem, nc glede na spol, stan. raso. narodnost, versko pripadnost. Znanje naj nc bi bilo več le privilegij določenega sloja, ampak naj bi, v skladu z njegovim pojmovanjem človeka in narave, pripadalo vsem ljudem. Vsak človek je obdarjen z razumom in teži k znanju in modrosti, ker jc to njegovo bistvo in potreba za osmislitev njegovega življenja.
Komenski je verjel, da bo panzofija prispevala k duhovnemu preporodu človeštva iti da bo z njeno pomočjo možno odpraviti vse nesporazume med ljudmi in narodi. Vplivala naj bi na dvig izobraženosti in s tem modrosti ter prispevala k razumevanju in približevanju vsega človeštva. Nastal bi svet enotnosti, sloge, miru, harmonije.
Kot sredstvo in praktični vidik panzofskih prizadevanj jc Komenski razvijal pedagoško teorijo in prakso. Že v Veliki didaktiki je poudaril, da je najuspešnejša pot za izboljšanje sveta vzgoja in izobraževanje. Čeprav je njene cilje teoretično utemelji) kot pripravo na večno življenje, je s svojo naravno metodo hitrega, temeljitega, uspešnega in prijetnega učenja vseh o vsem sledil konkretnim tostra-nim ciljem. Izobraževanje naj bi človeka oblikovalo v celoti njegovega bitja. Šolo imenuje delavnico človečnosti in njeno trajanje je razširil na celo obdobje človekovega življenja.
Razvoj pnnzofskc misli
Težko jc določiti čas. kdaj seje pri Komenskem pojavila ideja panzofijc. Verjetno jc. da se je s tem ukvarjal že v času študija. Njegova inteligentnost, izražena v teoretičnem in praktičnem delovanju, vpliv profesorja Alsteda v Herbornu in bogata knjižnica v Heidelbergu (kjer je študiral) ter evangeličanski ideal popolnega človeka so vetjetno porodili začetna panzofska razmišljanja.
Sledi panzofijc sc javljajo že v njegovih prvih učbenikih latinščine, kjer uporabl ja kot sredstvo za pouk jezika vsebine različnih znanosti, pouk slovnice integrira s poukom naravoslovnih in družboslovnih vsebin.
Leta 1612 je v njem dozorela ideja napisati obsežno dc!o v (predvidet je 28 knjig!)	i.sc/i .s/iv//*/. Nadomestilo naj bi domačo
knjižnico, kar pomeni, da bi bita to enciklopedija, ki bi vsebovata zgoščena znanja o vsem. Knjiga vsemodrosti naj bi vsebovata vse znanje, "umeščeno v števito, mero in težo" (Klika !892). Večina zbranega gradiva mn je v požaru teta t656 zgoreta. Obranit se je predgovor, ki je bit pod nastovom /'/eJ/ioJmco/icwro///c večkrat natisnjen, prvič teta t639 v Londonu. V tem spisu Komenski tivati modrost iti znanje ter njun pomen iti potrebnost.
Še intenzivneje seje s panzofijo ukvatjat po tetu t633, ko seje seznanit s Samuetom Hartliebom iti preko njega z vplivnimi predstavniki angteške družbe. V javnosti pa so se pojaviti pomisteki, daje delo s panzofijo za enega človeko preobsežno; na cctini pa so mu četo očitati, daje njegovo delovanje premato krščansko usmerjeno. Z namenom, da razprši dvome, je napisat /G/lo/i/Vo /lo/tzo/.ŠA/A /eže/;/ (Lešno, )638), kjer je panzofijo itnenovat "ktjuč, ki odpira največje skrivnosti narave in Svetega pisma".
Podoben namen je imet tudi spis Gs/eJ/fe// (Amsterdam t637). V njem je izrazil svoje prepričanje, da bo čtovek srečen te, če bo zaupal v svojo modrost, ne pa v materialne dobrine. Modrost kot sreča tudi sicer preveva njegova patizofska prizadevanja.
Že v Lešnu je Komenski pričet s pripravami na ustanovitev združenja znanstvenikov, ki bi sc ob podpori mecenov posvetili samo panzofiji. Ker pa je v tem času dobil povabito v Anglijo. kjer so bite njegove težnje že znane, je s pripravami v Lešnu prekinil in povabilo sprejel. Upat je, da bo panzofija tokrat resnično zaživeta. tzgtedalo je, da bo lahko urcsničiLBaconovo idejo o kolegiju znanstvenikov, katerega edina natoga bi bila šiijenjc znanosti.
Z angleško državljansko vojno pa so ti tipi padli v vodo. V času bivanja na otoku je navezat nove stike in napisat Až/čr/ /?<wzc<///e s podnaslovom Tloris in pročelje ali načrt lirama modrosti (Gdansk, 1643), v katerem je prikazal svoje videnje pomena panzofije in njeno metodo.
Kot navaja Klika (1892), je Komenski od vseh svojih del najbolj cenil Gr^j/Vo i/*o/o.s/i'o/7 (5 listov tiskanih v Lešnu, 1649, splošni del pa v Leydnu )682, po njegovi smrti). Vrata naj bi odpirat ktjuč razuma in "skoznje bi človek vstopil v smisel ali zavest o vseh starch". V tem delu si po poglavjih sledijo naslednje teme: bistvo, izvor in metoda modrosti; moč mišljenja kot svetlobe, ki pomaga razumno misliti, koristno žeteti in uspešno detovati; meje mišljenja; ontološki problemi, substance, čas, prostor. Zatem govori še o kvantiteti, kvaliteti, aktivnosti in pasivnosti, o redu, koristi, popolnosti in pomanjkljivosti, o motnjah, na koncu pa razpravlja o težnjah (nagonu) in možnostih. Vrata se zaprejo z navodilom za trojno umetnost - modro in pravilno misliti, govoriti in delati. Že iz tega preleta vsebine se vidi. da delo obravnava temeljne filozofske kategorije in probleme, da je to torej filozofska knjiga.
V tem času je Komenski razmišljal tudi o splošnem jeziku, ki bi moral biti nov in lažji od vseh obstoječih, obenem pa popolnejši in prijazen. V delti Po/ si'e//o6e (Amsterdam. 1668) je predstavil svojo vizijo tega jezika: pojmovno jasen, v vsem pravilen, dostedno anatogičen, potnopomenski in s stvarmi natančno usklajen. Celotno delo Pot svetlobe pa je prežeto z idejo hiliazma. Panzofske knjige in šole naj bi ob pomoči znanstvenega kolegija in splošnega jezika raz-
svcttitc čtoveštvo in otnogočitc priitod božjega kratjcstva na zcmtjo. Razumtjivoje, da Komenski, gtede na čas, v katerem je živei, in gtedc na svoje protcstantstvo, postavtja v ospredje Boga in Sveto pismo.
Čeprav je poudarja), da se panzofija ne sme zapreti v šotske okvire, temveč mora biti dostopna vsem tjudcm, je tc-ta imcta največji vpliv prav na šotsko dcto. K tenm je verjetno pripomogto dejstvo, da je sam organizira) ter praktično in teoretično predstavi) tako šoto ter da je poudarja), da je natoga šote poučevati o vsem.
tzobraževanje naj bi bito vsestransko, cetovito, pritagojcno učencu in njegovim zmožnostim. Šota naj bi dajata osnovna znanja o vsem, kar je na svetu, da bi vsi poznati in znati vse. Seveda to znanje ne bi bito pri vseh tjudeh enako gtoboko (kar je bit sicer njegov ideat), ker je priznavat raztične sposobnosti ljudi. Za dosego tega citja je obtikovat naravno metodo, ki naj bi omogočita učinkovito, prijetno, temetjito in hitro učenje. Cilj panzofske šote je bit osrečiti čtoveka in spremeniti svet s pomoč jo panzofskega izobraževanja.
Leta 1644 je Komenski začet pripravljati deto z nastovom Posvet o popravi čtoveških stvari. To deto naj bi sestavtjato sedem knjig. Prva dva spisa sta izšta že v času njegovega živtjenja (Panegersia in Panaugia). Ostato je vetjato za izgubl jeno vse do teta )934, ko je rokopis naše) Dmitrij Čiževski v neki sirotišnici v Hatteju.
Originatni nastov deta De	ewe/?r/<:r//o/7e eo/7.SM-
/ot/o	prevajajo pod raztičnimi nastovi: Sptošno svetovanje
o pobotjšanju čtoveških stvari, O popravku čtoveških stvari. Posvet o botjšanju čtoveških stvari ipd.
Deto je strukturirano tako, da sta povezana prvi in zadnji det (Panegersia - sptošna pobuda in Pannuthcsia - sptošni opomin in spodbuda), drugi in predzadnji (Panaugia - prosvettitev in Panorthosia -preureditev), središče pa tvorijo osrednji trije deti, ki ponazarjajo pritjubtjeno triado Komenskega: stvari (Pansophia), misti (Pampae-dia) in jezik (Pangtottia).
Ktika (1892) je načrt "izbotjšanja stvari" prikazat v obtiki sheme:


IzbotjŠanjc
(jedro)


L PoMegers// se Komenski obrača na "tuči Evrope, možne učene, pobožne, odtične" z opozoritom, da je svet te en. Da bi se ta svet tahko moratno in duhovno poenotil in združit, bi morati vsi, ne gtede na vero, jezik in narodnost, prekiniti z nasitjem in se povrniti k naravni harmoniji ter stopiti na pot svettobe, t j. (znanja, izobraženosti, modrosti), miru, varnosti, enotnosti, svobode in detavnosti. V tej sptošni pobudi raztoži, kaj so čtoveške stvari in kako je potrebno, da se popravijo. Poziva vse tjudi, naj skupno razpravtjajo o skupnih zadevati. Ta pobuda je namenjena samemu sebi, drugim tjudcm in bogu. Če je čtoveku prirojeno hrepenenje po popotnosti, potem je pot do izboljšanja čtoveške družbe na teoretični ravni odprta. Potrebno je te, da se sestanejo "tuči Evrope" in poiščejo sredstva za reformo v prak-
LITERATURA !N VIR]
Banovič, A. (1963). O jednominalo poz.natonidelu.I A. Kumenskoga. Pedagogija. 18.št.4
Brambora, J. (1970). Savremeno stanje istraživanja o Janu Aniosu Konien-skoni.Pedagogija,8(25), St. t
Ivic, I. (1970). Komenski i psihologija. Pedagogija 8 (25), št. I
Klika. J. (1892). Život i rad Ivana Amosa Komenskoga. Zagreb: l lrvat-ski pedagoško-književni /bor.
Komenski, J.A. (1886). Informatori-jum za školu materinsku. Zagreb: I Irv. pedagogijsko-književni sabor.
Komenski. J.A. (1970). Pampaedia. Pandidaksija. Pedagogija, 8 (25), št. I
Komenski, J A. (1970). Pampaedia. Paneskolija. Pedagogija, 8 (25), št. I
Komenski, J A. (1970). Pansofijska škola sa opštom radionicom mudrosti. Pedagogija, 8 (25), št. I
Komensky, J A. (1995). Velika didaktika. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Medveš, Z. (1992). Interpretacija nazorov J. A. Komenskega pri Slovencih.Sodobna pedagogika,43,št. 3-4
Panek, J. (1993). Jan Amos Komenska Nova Gorica: Educa.
Potkonjak, N. (1970). filozofske osnove pedagoških pogleda Komenskog. Pedagogija. ((25), št. I
Schmidt, V. (1970). Jan Amos Komenski.Pedagogija,8(25),št. I
Vukasovič. A. (1970). Vizija pansofi-jc u Komenskog. Pedagogija, 8 (25), 'št. I
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 2/ 1999
si (panzofija, pampedija, panglotija) in s tem za doseg spiošne harmonije.
/'tr/retrtrpr/ (vsesplošno razsvetljenje) predstavlja metodološko izhodišče poboljšanja. Viri svetlobe, ki naj bi razsvetlila ljudi, so narava, človeška misel in Sveto pismo. Da pa bi bilo mogoče za delo pridobiti tudi privržence ostalih veroizpovedi, je potrebno poznati tudi njihove verske knjige (npr. Koran).
Srestva za odstranitev ovir, na katera pri svojem širjenju naleti svetloba poboljšanja, naj bi prispevali osrednji trije deli, ki so posvečeni stvarem, človeški misli in jeziku.
frrn.sop/j/rr (vsesplošna modrost, tudi Pantaxia) predstavlja svet kot sistem plasti, ki so med seboj organsko povezane in soodvisne. V sistemu sveta možnega so pravzrok (ontološki problemi), razum, materialnost, človeška dela, morala, duhovnost in večnost.
S četrtim svetom, ki vsebuje človeška dela, se Komenski začne oddaljevati od danega sveta in se obrne k človeški ustvarjalnosti in dejavnosti. Pansophia zajema vse, kar naj bi človek znal.
(vsesplošno izobraževanje) kaže pot, kako izobraziti vse ljudi o vsem. Predpostavka popolnega izobraževanja so prava sredstva: s panzofijo prosvetljene šole in učbeniki, panzofski učitelji in sedem dobro organiziranih stopenj vseživljenjskega izobraževanja. Vseobsegajoč sistem izobraževanja izhaja iz prepričanja, da je človek po naravi dober. Potrebna je smotrna vzgoja, ki postopno poteka v življenju posameznika. Vnesla bo harmonijo v življenje vsakegačlove-ka in tako pripeljala do harmoničnega sveta.
(vsesplošni jezik) prinaša načrt za svetovni jezik kot sredstvo sporazumevanja vseli z vsemi in kot sredstvo prosvetitve vseh o vsem. Tak jezik je Komenski predstavi) tudi v že omenjenem delu Pot svetlobe, praktično pa je z istim namenom poskušal posodobiti in oživiti latinščino, kar so mu nekateri sodobniki očitali kot neprimerno.
(vsesplošna preureditev) daje konkretna navodila o tem, kako začeti poboljšanje. Začeti mora vsak najprej pri sebi, nato v družinah, šolah, cerkvah, kar bo pripeljalo do univerzalne svetovne reforme.
V zadnjem delu fr/n/n/nZ/ze.sM (Opomin vsem, vsesplošna spodbuditev; tudi Panncnthesia) poudarja, da sprememb ni mogoče doseči z nasiljem. Potrebno je iskati skupno v različnostih, spori naj stopijo v ozadje in začne naj se z reševanjem problemov, ki so resnično pomem-bni. Za izobražence ni višje naloge kot iskati pot za temeljito preureditev človeških reči na bolje.
Načrt Komenskega za poboljšanje sveta in za svetovno družbeno reformo je zelo optimističen. Še največ njegovih zamisli seje uresničilo na področju vzgoje in izobraževanja, kije eden od praktičnih vidikov njegovih panzofskih teženj.
Potreba po ublažitvi ideoloških, verskih, rasnih, političnih, ekonomskih, nacionalnih, osebnostnih in drugih nasprotij v duhu panzofske ideje ob spreminjanju družbeno - ekonomskega sistema njegove dobe je aktualna tudi v času, ki ga živimo ali doživljamo danes.
Tudi sredstvo za dosego teh ciljev ostaja enako - vzgoja in izobraževanje. Izboljšanje sveta z vseživljenjskim izobraževanjem, reforme institucionalnih oblik izobraževanja, poudatjanje človeka kot individuuma in obenem sočlana družbe, poziv ljudem, naj bodo ljudje, radost izobraževanja - vse te ideje še čakajo na realizacijo.
JOŽHVRŠČA.)
[ZCtKkA "['ROS ) OR", plcksistek!o-živo srebro, I99S
RAST - L. X
V
Mitja Sadck DE CARNIOLAE INFER!ORiS IGNORANTU LATINA
Mar se ne morejo danes v šolskem izobraževanja, glavnem oblikovalnem dejavnika dražbe, zaznati velike pomanjkljivosti?	da šola
že nekaj časa močno peša, odpoveduje in izgubl ja na pomena in ugleda, ker ne stremi dovolj po samostojnem osebnem razvoja in duhov-ni rasti mladega šolarja! Ali si kdo npa zanikati, da prav poučevanje v hamanističnem daha najbolj meri k človeški naravi, orna in čnstvom, ko jo polni z. neminljivimi vrednotami neizčrpne antične dahovne zakladnice?	da malodušje
do sveta Starih, ki ga moremo zaznati na vsakem koraka, sicer res izhaja iz pogabnega novodobnega materia-lizma, vendar pa celo iz. naših dolen jskih gimnazij, ki so v naj višji meri poklicane v bran hnmanističnih idealov, prihajajo mataranti, katerih poznavanje in zanimanje za humani-stični svet je izrazito revno in brezbrižno, bogastvo vseh velikih idej pa za njih večinoma za vedno izgubljeno! Ali ni poznavanje latinščine, discipline, s katero hnmanistično izobraževanje tako rekoč stoji in pade, danes na Dolenjskem močno zanemarjeno in malodane pozabljeno? 7/v//;;;, da latinščina na območju od Kolpe navzgor in od Ljubljanice navzdol ni samo mrtev, temveč izumrl jezik.
/.uradi gornjih ugotovitev moram vsekakor začeti od začetka - od tam, kjer se razsvetljuje pomen pozabljene latinščine, in to z. namenom, da sc razbije že kar pol stoletja trajajoča zarobljena ravnodušnost. Do pravilno ponujene latinščine se namreč nikakor ne more ostati ravnodušen, saj te bodisi odbija, mogoče postane celo odvratna, ker v njej ne najdeš pravega smisla, bodisi te osvoji ter obogati. Pač odvisno od narave človeka.
Nepotrebno hi bilo razlagati o trajnih zaslugah antičnih veleumov, ki so s svojimi stvaritvami postavili temelje evropski civilizaciji in v zibelko človeštva položili znanja, ki jih uživamo že več kot 2000 let in jih bomo nedvomno še tisočletja. Način našega razmišljanja in dojemanja sveta danes moremo — če že ne povsem, pa vsekakor v temeljih — smiselno privesti do antičnih miselnih vzorcev, mu tam najti njegove izvore, začetke, s katerimi si lažje pojasnimo in osmislimo svoje odnose do sveta in do samih sebe.
Grški genij je ustvaril norme, ki na nekaterih področjih še do danes niso bile presežene, na še številnejših pa je zaradi radovednega čudenja začel in do visoke mere razvil zanimanje za mnoge družboslovne in naravoslovne znanosti ter discipline, katerih dosežki so predstavljali več kot le dobro osnovo za nadal jevanje razvoja predvsem v novem veku. Veliko bom izpustil, če omenim samo epiko, dramatiko, liriko, kiparstvo, stavbarstvo, filozofijo, medicino, zgodovinopisje. Pravzaprav ni pomembnejšega življenjskega kotička, ki se ga ne bi dotaknila grška roka. Ni ga ljudstva, ki hi imelo tako živ smisel za lepoto in tako izrazit občutek za dobroto kot ravno grško.
Bistvo rimskega sveta najlepše povzame naslednja I loracijeva misel: "Graccia capta terum vietorem cepit ct artes intulit agresti l.atio" -čeprav vojaško premagana, je Grčija zaradi svoje kulturne premoči osvojila kmetavzarski Laci j in ga umetniško razsvetlila. V Kirnu je tako obstajalo sobivanje dveh različnih kultur, domače rimske in visoke grške. Slednja se je v rimski preobleki ohranjala iti razvijala, tako da je Grčija na nek način v Rimu živela
jiui.1'^ H ODMEVI IN ODZIV!
Mitja Sadek DE CARNiOLAE INFERIORIS IGNORANTIA EATINA
ODMEV! !N ODZIVI Rast 2/1999
šc naprej. Rimljani so itncli vsekakor veliko taienta /a posnemanje. Iz statnega boja za preživetje izhajajoča ritnska praktična narava pa se je iz-kazata na področjih prava, uprave, infrastrukture, vojaških zadev.
Največji dosežek rimskega Ijud-stva so bita nedvomno osvajanja, katerih rezultatje bilrimski imperij, ki je necivilizirane pokrajine iztrgal prazgodovini, ogromen raznolik prostor do neke mere gospodarsko in politično poenoti) in položil prve temelje, na katerih seje začela razvijati skupna evropska zavest.
Današnji svet je veliko bolj povezan z antiko, kot si v njeni živeči ljudje predstavljamo. Še najmanj pomembne vezi se nam prikažejo že na prvi pogled - tu so današnji romanski jeziki, ki so sc razvili iz ljudske pogovorne latinščine, tu so tudi mnogi pogosto uporabljeni latinski izreki, ki v najbolj strnjeni obliki prinašajo najvišje modrosti. Veliko globljega pomena so povezave, ki so nepoznavalskim očem mogoče nekoliko prikrite: drevo današnjega idejnega, moralno-etičnega, političnega in vzgojnega sveta napajajo v največji meri antične korenine. Vsak, ki prebira antične tekste v izvirniku, zlahka ugotovi, da se je svet v človeških glavah od antike do danes spremenil neverjetno tnalo, skorajda nič. Pravi čudeži antične literature, ki se jih po izvirnosti in umetniški vrednosti ne da preseči, večne stvaritve, brez katerih bi svetovna književnost izgubila tla pod nogami, so dnevno prisotni v naših življenjih. Nenazadnje je bil tudi današnji slovenski prostor vse od časov, ko je rimska noga prvič stopila tia ta tla in jih civilizirala, preko arheoloških spomenikov, srednjeveške krščanske kulture, slovenskega humanizma, večine naših pesnikov in pisateljev, na katere so lepote antike v veliki meri vplivale, pa vse do danes, ko se po krajšem obdobju komunističnega enoumja stanje počasi izboljšuje,zelo tesno povezanzantiko in njeno glavno glasnico latinščino.
Mnogo poti vodi do znanj antičnega sveta, vendar so najbolj neposredne, povsem univerzalne in hkrati neupogljive pod pritiski političnih teženj, poti obeli klasičnih jezikov, stare grščine in latinščine. V naslednjih stavkih bom skttšal navesti nekaj pozabljenih dejstev, ki
nedvomno upravičujejo potrebo po širšem uveljavljanju pouka latinščine v gimnazijah, v ustanovah, kjer naj bi ukaželjno mladino izobraževali predvsem v širino na podlagi temeljnih in čim trajnejših civilizacijskih dognanj in vrednot.
/c samo dejstvo, da živimo včasih, ko je veščina izražanja bistvenega pomena za uspeh posameznika v družbi in ko moremo nenehno ugotavljati klavrno stanje naše vsakdanje jezikovne kulture, bi moralo biti zadosten razlog za okrepljeno vlogo latinščine v našem izobraževanju. Namreč od vseh šolskih predmetov ravno urjenje pri latinskih urah najbolj razvija sposobnosti govornega in pisnega izražanja v maternem jeziku. Verjetno ni zgolj naključje, da se med klasičnimi filologi goji najlepša in najčistejša slovenščina. Stara, a že nekoliko pozabljena je ugotovitev, da sc učenec skozi neprestano prevajanje iz enega jezika v drugega ter obratno najlaže in najhitreje nauči zgradbe in pravil lastnega jezika. Slovenski in latinski jezik sta si po oblikoslovju ter po skladnji zelo podobna in tako še posebno primerna za medsebojno primerjanje. Mrtvi in tako nespremenljivi latinski jezik pa v tem pogledu močno prekaša ostale žive jezike, saj se nasprotno od njih seveda ne osredotoča na spretnost govorniškega izražanja, kar bi bit v današnjih časih goli anahroni-stičtiilarpurlartizcm, temveč veliko bolj ali celo povsem na učenčevo samostojno dojemanje jezikovnih struktur s pomočjo napornega začetnega slovničnega drila in končnega smotra - branja avtentičnih literarnih tekstov. Človek, ki ni hi) nikoli deležen sadov, ki jih prinašajo muke iti čari učenja latinščine, se danes prav lahko vpraša, ali je sploh smiselno porabiti toliko časa in truda za jezik, ki sc danes nc uporablja v noben praktičen namen, izvzemši delo prevajalcev, 'fak tudi ne more vedeti, da nc dela prav, ko ga po značilnostih enači z modernimi živimi jeziki. Zaradi takšnega nepoznavanja potem prihaja do situacij, da latinščina kot izbirni tuji jezik v družbi drugih modemih jezikov odpove, saj jim po merilu direktne uporabnosti nikakor nc more biti konkurenčna. Zato pa jih prekaša na številnih drugili področjih.
Poleg prej omenjenega vzpored-
Mitja Sadek DE CARNIOt.AE INI ERIORIS IGNORANTIAEATINA
Tomaž Levičar
ODMEVIIN ODZIVI Rast 2/ 1999
ticgn učenja slovcnščitic jc najmočnejši argument/, a latinščino duhovna gitnnastika (palaestra Cicc-toniana),katere baza jevslovničnem delu latinskega potika, (ire /a prenos (transfer) sposobnosti logičnega mišljenja na druga področja. (Jčenec se na zgledu latinske slovnice izuči metode, ki jo potem lahko uporabl ja na podobtiih primerih (npr. pri učenju živih jezikov, pri metodološkem delti drttžboslovttih znanosti...), lako sc porodi idcjaoanalogiji matematike in latinščine - kar je tnatematika naravoslovni vedi. to je slovnica duševni. Iz jezikovttegadrikt in prevajanja razvijajoče se dobre delovne navade, visoke sposobnosti koncentracije, logičnega sklcpattja iti samostojnega razmišl jan ja so vrline, ki hi morale biti ravno všolah najbolj pričakovane in cenjene. Lahko bi rekli, da se ob latinščini tudi vzgaja iti ne samo izobražuje.
Poleg tega ne gre nikakor prezreti vrednosti konkretnega znanja, ki ga pridobi učenec latinščine, saj so vsebine iz. grškega, t imskega in krščanskega sveta, treh temeljnih civilizacijskih kultttrnih krogov,scstavnidcl vsake dobre latinske učne ure ludi raztnnevanje strokovnega izrazoslovja postane mnogo lažje ob poznavanju klasičnih jezikov, saj so malodane vse tujke bodisi latinske-ga bodisi grškega izvora.
Osebno vidim posebno veliko
vrednost in že kar očarljivost latin-ščinc v tem, da vsakega učenca prisili k aktivnemu sodelovanju pri pouku. Vsak se pač mora z tijo samostojno soočiti in razmišljati s svojo glavo. Torej povsem drugače kot pri trenutno temeljnem družboslovno-humanističnem predmetu zgodovini, kjer učenec po pasivno sprejetem znanju samhkakšnemusamostojne-tntt razmišljanju največkrat sploti ni prisiljen.Tušem naštel le nekaj osnovnih koristi,ki jihssehoj prinaša pouk latinščine. Kak večji strokovnjak bi me z lahkoto še v mnogočem dopolnil.
O stanju humanističnega ali latinskega poučevanja v dolenjskem izobraževalnem središču Novem mestu bi z. veseljem napisal kaj lepega, a žal ne morem. Stanje jeporaz.no slabo. Latinščina je izumrla.
Zato sta možni samo dve zelo zaskrbljujoči razlagi. Ali se vodstvo gimnazije v Novem mestu res ne zaveda velike odgovornosti svojega poklica, ogromnega vpliva svojih odločitev in usodne napake, ko ne zagotavlja kvalitetnega in zanimivega humanističnega poukapod okriljem latinščine? Ali pa morda še ni preseglo protilatinske miselnosti iz prejšnjega režima enoumja, ko so oblasti latinske oddelke, iz katerih so prihajali samostojno misleči dijaki z bolj živimi in trajnimi ideali od marksističnih, eelo ukinjale?
PORUŠIMO STARO IN ZGRADIMO NOVO
Današnji človek se v mestu sooča sštevilnimi problemi. Dejstvo, da je mesto le delno produkt današnjega človeka in v precej večji meri produkt preteklih ljudi in družb, torej tudi rezultat drugih in potreb, dru-gačnih vrednot, drugačnih materialnih pogojev, pomeni zelo pomembno omejitev za zadovoljevanje potreb sodobnega, današnjega človeka. Še več, ni problem zgolj razvoj človeštva, temveč tudi razvoj obstoječega človeka samega, l udi ta se za časa lastnega življenja skupaj z. družbo, v kateri živi, spreminja, danes še bol j kot nekdaj in jutri morda še močneje in hitreje ter tako prihaja v kon-
lliktssvojimilastnimiproduktioz.i-roma idejami. Žal mesto ne sledi spremembam človekovega idejnega svetavpravšnjimeri in dovolj hitro. Ibda krivec za to pač ni mesto, temveč človek sam.
Mesto, njegova struktura in njegovi gradniki so preveč rigidni, da bi se lahko, kar bi seveda moralo biti pravilo, vseskozi in ažurno prilagajali spremembam odnosov v družbi, napredujoči produkciji, spremembam vrednot in potreb človeka in družbe. Toda rigidnost mest ni le del njihove lastne narave, torej tega, da so njihovi elementi zgrajeni iz. žele-zobetona, iz med seboj spetih zida-
Toma? Levičar PORUŠIMO STARO IN ZGRADIMO NOVO
ODMEVI IN ODZIVI Rast 2/ 1999
kov, iz asfalta... Tako zgrajeno mesto namreč dostikrat vendarie nc hi bi) problem porušiti. Tehnika to dovoljuje. Navsezadnje imamo danes že razstavljivo-sestavljive, prenosljive stavbe, poznamo prikoličarska naselja, zmoremo premikati hiše po tirih, imamo možnost stanovati kar navlaku, letalu... Rigidnost mesta je vendarle predvsem posledica človekovega odnosa do mesta, do njegovih številnih kvalitet, je posledica tega,ela sc nad njimzraziičnih vidikov navdušuje,in to sc tiad preteklimi gradbenimi dosežki, nad delom prednikov in celo svoj itn lastnim, ga poveličuje, pozitivno vrednoti in zatorej ščiti, da o relikviji, imenovani lastnina, sploh ne izgubljamo besed. Torej nebi kaj prida pomagalo, čc bi imeli mesta zgrajena iz lego kock, iz. plastelina, stavbe na tirnicah ali kolesih, f leksibilnosti manjka predvsem človeku samemu.
Mesto in njegovi gradniki imajo, žal ali pa na srečo, toliko kvalitet, da se moramo, če nas tišči ena, znebiti, negirati tudi druge. Če je hiša, denimo, nefunkcionalna, šene pomeni, danilepa, ali stara, ali kvalitetno zgrajena, ali iz. posebnih materialov, ali pač dediščina naše babice; zatorej, če jo želimo nadomestiti s hišo, v kateri bi lahko kvalitetno živeli, bi pač morali hkratiznjeniminegativ-nimi lastnostmi izgtihiti tudi njene pozitivne vrednosti. Če porušimo hišo,potem pač ne porušimo lenjene ncfttnkcionalnosti, temveč vse, kar ta hiša je. In to je največkrat problem, resda zgolj navidezen.
Vse premalo se namreč zavedamo dejstva,dajevnovem imanentno prisotno staro. Tako kot je današnji človek rezultat zgodovinskega razvoja človeštva, tako kot njegovo današnje znanje temelji na preteklem, tako je seveda tudi mesto produkt razvoja. Mesto, ki ga zgradimo danes, temelji na znanju, ki ga je človeštvo pridobivalo dolga stoletja svojega razvoja. Lenin je dejal, da nam življenje "kaže na vsaketn koraku tako v naravi kakor v družbi sledove starega v novem". Očitno pa je, da se zgolj s sledovi žal največkrat ncz.adovoljimo, ni nam toliko za sled, kakor za tisto, kar sled pušča.
Usedline preteklosti, takoduhov-nc kot materialne, nas omejujejo, omejujejo naše prilagajanje dej-
stvom, spremljevalcem časa, v katerem bivamo, in ki iščejo, zahtevajo svojo manifestacijo, svoj odblesk tudi v grajenih strukturah, v proštom. Mesta so dokaz, da se človek v zgodovini v nekaterih pogledih ni toliko spremenil, kot se nam včasih zazdi, po drugi strani pajc očitno, da se je spremenil bolj, kot sama mesta to pokažejo. Slednje nam namreč dokazuje predvsem naše pogosto nezadovoljstvo z življenjem v današnjih mestih. Današtijc mesto ni prilagojeno današnjemu človeku.
Seveda pritrdimo Le Corhusicrju, da je hiša stroj za bivanje, čeprav je tudi res, da ni zgolj to, in gotovo lahko vzpostavimo analogijo, da hiša je pač mesto v malem in mesto hiša vvclikem, ter rečemo, da mora in more tudi mesto hiti stroj za bivanje ne le posameznika, temveč tudi družbe, skupnosti. Mesto mora biti z vsakim svojim elementom v funkciji sodobnega človeka, tako kot je skoraj vsak del našega telesa neizogibno potreben za naš fizični obstoj.
Ljudje se združujejo v skupnost, tudi v mestno skupnost, da si olajšajo življcnjczdclitvijo dela oziroma omogočijo izkoristiti raznolike kvalitete posameznikov v skupno dobro. Če je človekov imanenten namen živeti v skupnosti, potem mora seveda vse moči usmeriti v podporo tej težnji, torej mora tudi svoje grajeno okolje napraviti takšno, da bo to intenco podpiralo,da boznjo stopalo v korak.
Človek se je prilično kar dobro zoperstavi) oziroma prilagodit pogojem, ki mujih daje narava.'fo sposobnost itna. Zelo slabo pajc us-posobljen za to, da hi sc zoperstavil omejitvam, ki mu jih je postavit njegov lastni rod v preteklosti, in tistim, ki si jih je nadel sam. Človek živi predvsem pod neodložljivo pezo samega sebe in svoje preteklosti.
No, do danes je vendarle še nekako šlo,toda razvoj na vseli področjih življenja je vse bolj pospešen. Le kako bomo lahko živeli v mestih, kakršna gradimo že desetletja in stoletja, vbližnji prihodnosti,ko lahko pričakujemo različna revolucionarna spoznanja - tako se nakazuje - ki bodo močno spremenila naš način življenja. Morali bomo spremeniti obliko in vsebino naših mest. I'ri tem pa bi nam znale na prste stopiti nekatere naše zacementirane vrednote.
loma?. Levičar PORUŠIMO STARO IN ZGRADIMO NOVO
Starc stavbe in mestne predele, celo cela mesta današnji človek še kar naprej pozitivno vrednoti, pa čeravno v njih ne živi udobno. Neudobje kompenzira z lepoto, z zgodovinskim spominom, nostalgijo, romantiko in podobnim. Pa vendarle, v muzeje trpamo vse mogoče, vso navlako, od zarjavelih pušk, skrhanih nožev, razbitega posodja do preživelih strojev, skratka vse, s čimer si danes v življenju nimamo kaj dosti pomagati. Vse to spravimo v muzej, obesimo v dnevno sobo na steno ali pa zmečemo v škatlo in odnesemo na podstrešje, da nas ne ovira v vsakdanjem življenju. Preživeto v teh zbiralnicah kdaj pa kdaj občudujemo, nič nam ne škodi, zgolj spominjamo se "dobrih starih časov".
toda z mesti ni tako, mesta so muzej, ki ga nc obiskujemo, temveč moramo v njem živeti. To bi morali spremeniti. Vse tisto, kar jc vredno, nadpovprečno ali pač izrazito povprečno, vse to bi morali poleg ostale preživete mestne navlake, če nas omejuje pri vsakdanjem življenju,
enostavno spraviti iz njega, četudi v muzej; tako nekako, kot je Cauccs-cuc po Bukarešti po tirih prevažal cerkvice sem ter tja, ker so ovirale razvoj mesta, kot si gaje pač zamislil, bile pa še vseeno preveč kvalitetne. da bi jih vse kar zminiral. Zgodovinske usedline v mestih so barikade prilagoditvi mesta, njegove strukture potrebam današnjega človeka.
Očitno smo ljudje mazohisti, le zakaj bi sicer omejevali svoj razvoj, življenje, funkcioniranje zaradi nekaj starih bajt. Omejujejo nas naši lastni produkti, omejujemo sc sami, v tem sicer trpimo, a vseskozi najdemo kratke trenutke sreče. Med našimi potrebami in vrednotami je konflikt.
Bilo pa bi vendarle bolje, da bi se vseli bremen preteklosti - ki upočasnjujejo našo pot naprej, nam onemogočajo biti to, kar čutimo, da smo, in k čemur se bližamo - enostavno znebili in zgradili mesto po svojih lastnih potrebah, po potrebah današnjega človeka in njegove družbe.
Atenka Mišja
ODMEVI IN ODZIVI Rast 2/ 1999
LAPIDARIJ BELOKRANJSKEGA MUZEJA
V Belokranjskem muzeju smo postavili še eno stalno razstavo -Lapidarij, ki se nahaja v pritličju arkadnega hodnika metliškega gradu. Obsega devetnajst kamnitih spomenikov, ki segajo v čas od 2. stoletja našega štetja do konca 19. stoletja, t ako so prvič na enem mestu zbrani kamniti spomeniki, ki jih hrani Belokranjski muzej.
Slovesna otvoritev Lapidarija jc bila 5. novembra 1998 v nazočnosti številnih obiskovalcev. Avtorja razstave sta Alenka Mišja in arhitekt Marjan Loboda. Razstavo je odprl sekretar ministrstva za kulturo Silvester Gaberšček. Otvoritve se jc udeležil tudi minister za kulturo gospod .ložel školč. Otvoritev Lapidarija jc bila tudi priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so Belokranjskemu muzeju v letu 1998 tako ali drugače pomagali, /a kulturni program jc poskrbel tamburaški orkester črnomaljske glasbene šole pod vodstvom Silvestra Mihelčiča mlajšega.
Lapidarij pomeni kamniti spomenik. V bistvu ta izraz izhaja iz latinske besede /rt/i/.s, ki pomeni kamen oziroma v kamen vklesan napis.
Najstarejši ohranjeni primerki segajo daleč v 2.- 3. stoletje našega štetja, v čas, ko jc bila današnja Bela krajina rimska provinca. Takrat jc bila pokrajina odmaknjena od velikih cest in tranzitnih poti. Življenje je potekalo večinoma okoli središč, kot so današnji Črnomelj, Metlika, Otok pri Podzemlju, šitrckljcvcc in Vinica. Od tod imamo danes kamnite spomenike, votivne ate in nagrobnike. Iz tega obdobja imamo razstavljeni dve nagrobni plošči.
Prvi rimski nagrobnik jc iz Črnomlja. le iz lokalnega apnenca in vsebuje napis:
CAV(?)D(is)M(anibus)
Pct( ron i us) Pau 11 ian( us) Pct(ronio) Vcriano ()'(ilio)) obito an(n)or(um) V( .) et (A)pulci(ac?) Rutl(...)
(— obitae ann) ortun (—)	—t—!—^
Alenka Mišja LAP! DAR! J BELOKRANJSKEGA MUZEJA
Otvoritve razstave, ki jo jc pripravila Alenka Misja(na sliki druga z. teve), seje udeležil tudi sekretarministrstva za kulturo Silvester Gaberšček (na sliki levo): loto: Leon Gregorčič
ODMEVI IN ODZIV! Rast 2/ 1999
Prevod: Božanski Manom. Pctro-niiPav]ijan( jc dal postaviti nagrobnik) sinu Pctroniju Vcrintt, ki je umrl star7(aliS)lctitiApolcjiRut1(),ki je umrla stara...
Napis je deloma ohranjen in govori, da so bili ttt pokopani Petronij Pavlijttn. Petronij Verijan in Apule-jaRttllna.
Nagrobnik sega v čas 2. ali 3. stoletja našega štetja. Je dokaj okorno rustiktilno delo rimskih priseljencev ox. potujočih kamnosekov in je reliefno obdelan. V spodnjem delti je pravokotno obrobljen napis. Nad njim je daritvena miza s tremi posodami, levo in desno stojita služabnika, ki sodelu jeta pri daritvi. Na levi strani je kos vitice. Nad to daritvijo je v dveh vrstah upodobljenih osem umrlih odraslih oseb in trije otroci. Vse podobe so doprsne, leva oseba spodajpa je prika/.anavccloti in oblečena v togo. V zaključku nagrobnika je jezdec na konju, desno od njega je kozel (gazela), na levi pa šc ena žival.
Ta nagrobnik je bil že prej poškodovan in prelomljen. Nekoč je bil vzidan v mlinski vodni žleb nekdanjega blckovcga mlina na Lahinji pod črnomaljskim gradom. Po drugi svetovni vojni je več let stal v spodnjem ht)dniku črnomaljske ginmazijc (prejšn je meščanske šole) pod Sadežem. Od tu ga je uprava Bclokrtmj-skega muzeja spomladi leta 1952 pripeljalavMctliko, vtakratnanovo osnovan arheološki oddelek, ki je bil istega leta odprt v Martinovi cerkvi. Ko so preselili arheološki oddelek iz. Martinove cerkve v Belokranjski muzej v metliški grad, so pustili ta
in šc druge nagrobne spomenike v omenjeni cerkvi. I'a je začela počasi propadati. V letu I99H pa so jo začeli prenavl jati na pobudo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, zato smo morali te kamnite spomenike preseliti. Svoje mesto so našli na novi stalni razstavi v metliškem gradu.
Druga razstavljena nagrobna plošča iz rimskega obdobja je iz Ravnac. Tudi ta se je nahajala v Martinovi cerkvi, .le poškodovana, zato je iz. dveh kosov. Vrhnji de) z doprsnimi podobami je v podobnem stilu kot na nagrobniku izčrnomlja. Drttgi kos ptt ima napis:
(—) Ll con (—)an(?)Opt-(,.)a Valenti
an(n)o(rum)XXXV(?)( -)
(—)R(—)
Na fragmentarnem napisu so ostanki dveh imen umrlih oseb iti starost zadnje osebe. Nagrobna plošča je datirana v 2. ali 3. stoletje našega štetja.
Naslednji kameti je sklepnik severnega dvoriščnega portala ko-mende v Metliki. Na kamnu sta vklesana križ nemškega viteškega reda in letnica 1726. Portal je bil močno razpokan, zato so ga podrli, sklepnik pa pripeljali 1969. leta v muzej.
Dtthovniki nemškega viteškega reda so prišli v Belo krajino okrog leta 1236. Njihov namen je bil pokristjanjevanje. Kmalu so si v Metliki pozidali utrdbo - komendo, ki jc v velikem požaru 1705. leta pogorela. Nato so poslopje v lettt 1726 na novo pozidali in ga 1776 prenovili.
Alenka Mišja LAPIDARIJ HLI.OKRAN.ISKLGAMU/.L.IA
l.apidarijvpritličju arkadnega hodnika metliškega gradu; foto: Leon Gregorčič
UrbRAflJRA:
Stane Gabrovce: Najstarejša zgodovi-na Dolenjske, Novo mesto, 1956 Kronika Belokranjskega mu/.cja Vsi slovenski gradovi. Državna založba Slovenije,Ljubljana, 1997 .lože Dular: Rimski nagrobnik je v muzeju. Dolenjski list. Novo mesto.
1983*
ODMLVI IN OD/.IVI Rast2/I999
Pripadnik netnškega viteškega reda je bil tudi tnetliški meščan Jožef /oretič, ki je ttmrl 22. marca v triinšestdesetem letu starosti. Na nagrobniku je napis v nemščini. Njegov prevod vsebuje ime in priimek umrlega in letnico smrti.Piše tudi,da so tnu nagrobnik postavili njegova ljuba žena in hvaležni otroci kot poslednji doka/, njihove ljubezni. Nagrobnik smo pripeljali iz Kosalnic. Spravljen je bil v spodnji cerkvi pri Treh farah.
Iz. obdobja glagoljašev imamo razstavljeni dve nagrobni plošči iz Marindola. Prva nagrobna plošča ima glagolski napis(PLMA( L?) in letnico I5H7. Druga ima samo glagolski napis. l i plošči je našel dr. Niko Županič s člani svoje etnološke ekipe leta 1957. Kamna sta bita vzidana kot stopnice, ki peljejo v klet. Lastnik je bil Anton Veselič, ki je katinic za primerno odškodtiitto odstopil muzeju.
Protestantizem, versko in socialno gibanje vdrugi polovici 16. stoletja, je bil v Beli krajitiirazširjcti predvsem pri vojaških zapovednikih. S pomočjo hrvaških duhovnikov glagoljašev so se ga počasi začeli oprijemati tudi meščani. Olagoljaši so opravljali obrede v staroccrkvcno-slovansketn jeziktt. takrat je Bela krajina postala vezni člen med kranjskimi in hrvaškimi protcst.tnti.
Naslednji štirje predmeti so arkadni stebri in izlivka za odtočni žleb iz gradu Krttpa. Prvi steber je cel, vendar precej okrušen, drugi je bil
pripeljan iz vasi Krttpa, kjer ga je
imel neki kmet. V Metliki je stal na zelenici pred gradom. Leta 1965 je bil steber demontiran, ker so tam postavili doprsni spomenik kiparju Alojzu Ganglu. Od tretjega imamo samo kapitel stebra. Je httje poškodovan in odlomljen. Izlivka za odtočni žleb je kamnita in tnalo poškodovana. Vse te predmete so pripeljali iz gradtt Krttpa v Bclokratijski muzej leta I95H.
Začetki gradtt Krttpa segajo verjetno v 13. stoletje. Stal je ob istoimenski reki, dobre štiri kilometre od Semiča. Grad je bil za časa Valvasorja mogočna peterokraka stavb:), ki je uspešno kljubovala turškim na-padotn. Žal je grad dočakal svoj konec poleti 1942, ko so ga požgali partizani. Od njega so ostali samo sledovi v konfiguraciji zemljišča in
nekajkameiija.
Drugi grad se je nahajal v Pobrežju pri Adlešičih. V prvi polovici 16. stolctja jc cesar I crelitiatnll. ustanovil Vojno krajino za zaščito dežele Kranjske pred Turki. Na njeno območje so se naselili Uskoki, prebegli Hrvati in Srbi, ki so jih nevzdržne razmere pod l ut ki prisilile, da se preselijo. Da bi zavarovali brod in rečni prehod, je začel Ivan Lcnkovič, general Vojne krajine, zidati grad Pobrežje nad okljukom reke Kolpe pri Adlešičih. Najpozneje do leta 1557 je nastala renesančna trnjavaztnočmm obzidjem iti okroglimi obrambnimi stolpi. Med drugo svetovno vojno je bil grad Pobrežje dvakrat požgan in je danes v razvalinah.
Izgradtt Pobrežje imamo razstavljen le okenski okvir, kije bilvmuzcj v Metliko pripeljan I. avgusta 1957. Naslednja dva predmeta sta gornji del stebra in korito iz metliškega gradu. Metliški grad je bil prvič otncnjcnScIcleta )456.apo ugotovitvah dr. Ivana Stoparja tttegne biti vsaj v svoji zasnovi precej starejši. Grad, ki je brez. večje škode preživel drugo svetovno vojno,tickočni imel preveč sreče. Po požarih v letih 1705 in 1790 so ga obnavljali in grajska stavba, ki na Valvasorjevem bakrorezu učinkuje še povsem trdnjavsko, je dobila značaj udobne mcsttic rezidence.Prvi lastniki tnetliškega gradu tiiso znani. V 16. stoletju je bil last grofov Alapov, nato I rankopanov in za njimi zagrebškega stolnega kapitlja Leta 1792 ga je kupil ljubljanski krčmar Jožef Savinšck, vendar so ga njegovi polplcmcnitinaslcdtiiki leta I 899 prodali. Potem se je zamenjalo še nekaj lastnikov in uporabnikov, leta 1951 pa je v njem začel delati Belokranjski muzej.
Iz. Savinškovega obdobja imamo korito vodnjaka, ki je kamnito iti je stalo na grajskem dvorišču. Gornji del stebra pa je stal pred vhodom v tnetliški grad.
19. stoletje je predstavljeno z obodom nekdanjega vodnjaka 1'cz-dirčcvc gostilne na Dragah v Metliki.Na njemje napis MP( Marko Pezdirc) iti letnica 1899. Njegova je ttidi školjka vodtijakamsklcpni kamen portalaz.istitnnapisotn, vendar z drugo letnico, 1839.
/.adnjitrijc razstavljeni predmeti so še avstrijski miljnik in dva na-
Alenka Mišja LAPIDARIJ BEt.OKRANJSKEGA MUZEJA
Ktenncn Dvornik
1999
režija: Sašo Podgoršek scenarij: Goran Šalamon direktor fotograllje: Sven Pc-peonik
glasba: Demotition Group scenografija: J.c.s.u.s. Ajaks kostmnograllja: Alan Hranitelj
montaža: Vesna Nikolovska-Kržičnik
igraici: Demotition Group (Goran Šalamun, Nikola Se-kulovič, Jože Pegam, Matjaž Pegam, Bojan I ifinja), Lotos Vincenc Šparovec, Karin Komljanec, !vo Rime, Petra Zupan, Anuška Detič
ODMEVI IN ODZIVI Rast2/I999
grtdmika. Avstijski cestni miljnik je stal v Hočki pri Metliki. Napis na njetnjevnetnščini:
IH
MldLBN
von
Neistadtl
(tri milje od Novega mesta) Naslednji je nagrobnik Marije Šest (IS57 - IS95), matere pisca in režiserja Osipa Šesta. Zadnji razstavljeni spomenik pa je nagrobik Gio-vannija Iranza (u. IS79), zidarskega mojstra in stavbenika iz Metlike.
l eta 1956 so ga pripel jali z metliškega pokopališča v predverje Martinove cerkve, od tu pa v metliški grad.
Tu so sedaj opisani vsi kamniti spomeniki, ki so razstavljeni v pritličju arkadnega hodnika metliškega gradu. Vendar je naš Lapidarij zastavljen tako, da ga bomo lahko dopolnili, kajti v Belokranjskem muzeju imamo še nekaj katnnitih spomenikov, ki pa jih bo potrebno restavrirati. To pa je neka druga zgodba.
TEMNI ANGELI USODE
Zgodba
Pet narcisoidnih prijateljev sc kot otroci odloči, da bodo postali predsednik, sodnik, šef policije, župnik in bog oziroma ncw age guru. Ko odrastejo, to res postanejo. Za njihovimi poštenjaškimi fasadami sc skrivajo manipulacija, terorizem in perverzija, s katerimi spravijo v grob vsakega (npr. Ivana Zakrajška, predsedniškega kandidata), ki hi lahko ogrozil njihov monopol.
Recenzija
Da nekaj nastane, je potrebna ideja. Miha Mazzini je v svojem priročniku za pisanje scenarijev napisal, da je prva stvar, ki jo narediš z idejo, ta, da razmisliš, ali boš iz nje naredil knjigo,ali tlim,alitv dramo, ali gledališko igro, ali raje rockerski komad in videospot.
Ideja za film Temni angeli usode je na prvi pogled zanimiva in ponuja veliko možnosti. Šalamon je hotel izraziti nekakšen rokerski pogled na svet oziroma na družbo in tiste, ki jo vodijo, vendar se je izgubil, ker kot neizkušen pisce scenarijev očit-noni videl možnosti za razvoj llhna in sc je slepo držal osnovno fabule, ki paje batialna.Napruicipu Pet prijateljev sc odloči, da... sc odločijo, da bodo "ta glavni". Ko so ta glavni, jim nihče nič ne more, kar pomeni, da se jim nihče ttc upira, kar je po Aristotelu nedopustno, saj zgodba brez konflikta nima gonilne sile in je zato dolgočasna, etiolična in nezanimiva. Rešitev za Ulm bi bila, če bi scenarist našel kontlikt znotraj bande same. To pomeni, da ko so
obračunali s svetom, ki ga sedaj obvladujejo, obračunajo še med sabo, kar hi povzročilo njihov padec, in to bi bilo za like, ki jih je postavil Šalamon, logično, za gledalca pa zanimivo. "Pako pa smo sedaj priča zgodbi, ki se sama v sebi ponavlja. In ker v zgodbi ni gonilne sile, je Šalamon igral na prvo žogo in močno izpostavil spolnost, ki je kvazi provokativna, vresnici pa banalno primitivna.
Bleachhypass(zclo zrnata slika z veliko kontrasti, presvetljeni in črno črni deli slike, posebni barvni odtenki) v kombinaciji z. uporabo različnih formatov (super 16, super H in video), postavljanje kamere v nizke rakurze, nagibanje kamere, kamera iz roke in MTV montaža dajejo filmu videz celovečernega videospota. Ta občutek nam potrdi na koncu še režiser, ko v resnici gledamo videospot skupine Demotition Group in je to, kot bi hotel reči: "Da, gledali ste videospot." Slovenska strokovna javnost pravi za Ulm, da je svež. in ima nov pristop. Dejstvo je. da je gospod Vorkapich, srbski teoretik, ki je deloval v sredini tega stoletja v Hollywoodu, o prav teh pristopih napisal mnogo knjig. Ge smo iskreni, se je režiser Podgoršek skonfuznoslikoinhitrimirezi držal Vorkapichevih principov točno po knjigi. Na žalost llhn Temni angeli usode v svetovnem merilu ni prav nič svež, saj svet gleda MTV že skoraj 20 let. Podgoršku pa se pozna, da je naredil marsikateri videospot in reklamo, saj je lilm tehnično gledano
Klenimi Dvornik TKMNI ANGELI USODE
Marijan Dovič
ODMEVI IN ODZIVI Rast2/I999
narejen korektno in v konceptu, k jer da slika /godbi fantastično dimenzijo. Vidi se, da režiser preferira vizualno, to pa ima /a posledico, da so ostale komponente Ulma, kot sta /godba in igra. zapostavljene.
Edina dva profesionalca, Lotos V. Rparovcc in Karin Komljance, sta naredila solidni Ulmski vlogi in zato tako močno izstopatafvpoz.itivnem smislu), da naturščeki, ki so večinoma popolnoma narobe izbrani, izglodajo slabše kot prireditev za K. marec v prvem razredu osnovne šole. Deklamiranje teksta bi lahko bil zaščitni znak tllma,ker pa je deklamacija v slovcnskctn filmu zadnjih dvajset let mode) igre, za katero so predvsem krivi režiserji, lahko rečem, da seje Sašo Podgoršek pridružil večini slovenskih režiserjev, ki o voden ju igralcev ve oziroma dela na deltt z igralci zelo malo oziroma nič. Demolition Group definitivno igrajo sami sebe, za kar še ni rečeno, da je to dobro. Njihova izdelava vlog sama za sebe izglcda solidno, brez presežkov in kot laični gledalci pravijo: "Glede na to, da niso igralci, so dobri." Vendar je potrebno stvari gledati primerjalno. Če se ozremo po svetovni Ulmski zgodovini, so bili MarlcnDictrich, I rank Sinatra in še posebej Mari)yn Monroe odlični
pevci in igralci. Igrali so sebe in so bili zaradi tega boljši v dani vlogi kot kakšen poklicni igralec, fuse lahko vrnemo k "Demolitionom". Vloge so bile po bratsko razdeljene znotraj skupine, kar ježe prva hiba, kajti režiserjev izbor igralca je dve tretjini na potikdobro narejeni vlogi, la bratska razdelitev vlog, ki je očitno slaba, je razlog, zakaj igralci-naturš-čeki niso v samem tekstu iskali pod-tekstov, iz njih gradili lik in replik osmišljali. Zatekli so se k samim sebi in črpali iz sebe. Vloge so naredili tako, kot da so to oni sami. Njihova igra temelji predvsem na pretirani uporabi kletvic, ki očimojc glavna sestavina, iz katere črpajo material za igro. Tako v končni fazi vse replike, ki jih izgovorijo, izzvenijo v eno veliko kletvico, za katero zelo težko najdemo vsebinsko osmislitev ali drugače, replike so brez vsebine.
Dogma 95, ki je v svetu trenutno najmočnejša filmska estetika, je pokazala, da na koncu tisočletja vizualno v fihntt ni več pomembno. Pomembna je zgodba, ki te pretrese, ki ti pride do živega in ki te prevzame na način, da pozabiš na vse drugo. Idlm femni angeli usode tega nima ut je zato tehničen tlim, ki živi v preteklosti, govori o sedanjosti in ne vidi prihodnosti.
SPREHODF SE PO SVOJEM PARKU!
Oh prvem letu novomeškega mladinskega časopisa...
Ironija, skrita v imenu novomc-škega mladinskega časopisa, je v tem, da v našem mestu pravzaprav nimamo neke površine, ki hi ji lahko upravičeno pritaknili, recimo, naziv mestni park. Zato pa smo februarja 1998, ko je v Novem mestu izšla prva številka, dobili drugačen Park. ki je morda ravno tako potreben in koristen. In ker je od tedaj ravnokar mittilo leto dni, je morda na mestu, da ga — tistim, ki ga še ne poznajo, in pa tistim, ki jih le zanitna moje mnenje - predstavim.
Zakaj smo sc sploh lotili tako zahtevnega projekta, kar izdajanje časopisa — tudi mesečnika — pravzaprav je? Govoril bom zase: najprej sem moral premagati veliko izhodiščno
skepso, moj dvom v to, da je naša gcncracijavtcmokoljt) zmožna ustvarjati kolikor toliko kvaliteten časopis. Nisem videl dobrih, izoblikovanih piscev izkušnjepa so pokazale, da se v resnici talent skriva v marsikom, le da je pač potrebna določena mera vaje. Kot pri vsaki veščini, tako je neverjetna izkušnja,ko lahko spremljaš rast posameznega pisca iz prispevka v prispevek: manj slovničttih napak, bolj izbranjc/ik, večja koherenca teksta ipd. Največja spodbuda zame pa je bila prva številka Parka(pri kateri kot urednik še nisem sodeloval), ko sem jo fizično dobil v roke. Navdušen sem bil nad izčiščenim in pretehtanim oblikovanjem.naslovnico, fotogralijami...,
Marijan Dovič
SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU!
Aprilska številka Parka
ODMEVIINOD/.IVI Rast 2/ 1999
skratka, nad vidne platjo časopisa. In ta plat je tudi danes (in vse bolj izrazito) ena najodličnejših lastnosti Parka.zakarselahkoizrecnozah-valimsodelavcetn.skateritniskuša-moskttpaj narediti iz časopisa tisti presežek, za katerega sc mi zdi, da je v današtijiinnaciji papirja blagodejen.
Kdor si po svoje predstavl ja, kako tiaj bi potekala predstavitev nekega časopisa ob njegovi prvi obletnici, bo morda presenečen nad vrstnim redom tem, ki so sc in se še bodo zvrstile v tem prispevku. Nadaljujem namreč z razlago nekaterih posebnosti, zaradi katerih bi kthko Park
označili kot nc-navadcn časopis.
Ko potencialni bralec časopis prvič zagleda, ugotovi, da je za svoj razred (študentski časopis) relativno velik, formata A3. Nadalje opazi, da je na naslovni strani poleg ene same fotograllje le še eti napis: Park. Kje pa so mastni naslovi, senzacije, zločini, korupcija..., ki naj pritegnejo bralca v vrtoglavi svet vsebine? Bralec ga vzame v roke in ugotovi, da je papir recikliran (mimogrede, tole moram omeniti: tak papirje pri nas dražji(l) od navadnega). Če bralec zadevo obrne, se tim kaj lahko zgodi, da ga namesto besedila pozdravi 1'otozgodba, od besedita pa le podatki o časopisu. Morda ga v ton hipu stvar že toliko zanima, da zalista in takojzolajšanjcm ugotovi,daje papir trši in senc zvijakot kakšno Delo ipd. Kaj bomo brali? Presenečeni bralec ugotovi, da ga na prvi stratii ne čaka niti obsežen uvodnik niti kazalo. Tako sc mora skozi šestnajst strani vsebine prebijati sam, brez pomoči. Čez čas se morda že nava-di.dajcnasrcdilotopuhzodhčni-milbtogtalijami. da so proti koncu najave in kritike kulttimih (iti drugačnih) dogodkov pa kakšen poto-pispazgodovinanovomeškihpop-rock bendov...Pa vse fotografije so črno-bclc pa mkjernitnajhnih,nadležnih rcklamic in oglasov...
Poseben odstavek naj že sedaj namenim ekipi, ki je odgovorna za take, po moje pomenljive, "neodgovornosti". V prvi vrsti je tu oblikovalec Jtirc Kocuvan, tudi v nujvečji meri iznajditelj vidne podobe Parka; potem je tu fotografBorut Peterlin, diplomant praške fotografske akademije, ki pripravlja odličen Eoto-pubitiskttpajzmlajšitnkolegomTo-
mažcmGrdinom priskrbi še ostale fotografije — čimbolj skladne s tekstualnim delom prispevkov (potneti-sko-likovna koherenca je cilj, ki sc mu skušatno čimbolj bližati); pa seveda ilustrator Janez Vidrih, ki vsako temo, naj bo resna ati ne, prikaže z.njcnc šaljive plati.
Vse te stvari, ki jih omenjani, so nekaterim zelo všeč, nekatere pa motijo in bi raje imeli bolj klasičen časopis. Seveda je iluzija, če kdo metli, da je moč zadovoljiti vsak okus. Park bo tak ali drugačen vsem pač nikdar ne bo mogel ustrezati.
In zdaj sc dotaknimo vsebine. Kaj je bilo doslej, kam naprej? Osnovne vsebinske postavke Parka so mestna oziroma regijska naravnanost, mladost, kritičnost (prej v konstruktivnem kot destruktivnem smislu destrukcije smo sc že dodobra naužili) ter čitnvišjautncttiiškaravcti. Obenem pa naj bi vsaj moja želja je taka ostajal ztnmjpolitičtiih obračunavanj, čeprav vsaj tisti, ki poznamo izviren smisel besede "poli-tikos", vemo, da sc politiki niti ni mogoče izogniti (razen če se morda izražamo izključno v jeziku glasbe ali abstraktnega slikarstva). "Stran-karji" nekako ne dojemajo, da je tnožna tudi "civilna drttžha", sicer težko ulovljiva in opredeljiv;), kipa lahko vzdigne javni glas, če ima za to možnost. V tem primeru pač predvsem glas o teni, kaj se v mestu dogaja, pa bi bilo bolje, če sc ne bi oziroma če bi sc drugače.
To so neka načela, ki jih po enem letu lahko tudi preverjamo za nazaj. Ideje ni nikdar moč tako realizirati, kot lahko nastopi v svojem paradnem blišču. V resnici mnogo tli bilo tako dobro in odlično, kot bi bilo želeti. A nekaj je zelo pomembno: vsi za Park radi pišemo iti smo veseli, da je tu; iti od številke do številke je prisoten razvoj, rast na bolje.
Glavne teme, ki so se pojavljale doslej, bi lahko razdelil v tri sklope: problematika okolja, iltnžbc itt umetnosti. V okviru prvega smo se ukvarjali z ttrbanizmom.prijcttiimi in manjiirijcttmtiikotički naše prestolnice, pa načrti za ureditev mesta v prihodnosti, potem je tu obsežen sklop ekoloških problemov, onesnaževanja, odnosa do dreves in gozdov; pa varovanje kulturne dediščine... Ta problematika se mi zdi
Marijan Dovič SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU!
Tomaž Koncitija
ODMEV! IN ODZIV! Rast 2/ 1999
pomembna - tisti, ki imamo naše mesto radi, nam ni vseeno, kaj sc z njim dogaja. Zato se mi zdi smiscl-no opozarjati na določene probleme, saj sc zdi, kot da bodo vsemogočni dolarji tudi ta kotiček sveta spremenili v gmoto brez identitete. Da bi sc z njimi borili, seveda ni v naši moči; svet gre pač naprej in mi smo v njem. Ne zdi pa se mi nujno, da nam sredi gozdov Samo za vas! gradijo črpalke, sredi mesta betonirajo in sekajo stoletne kostanje ter vsako polje zasadijo z. reklamnimi panoji. (To so kar že konkretni namigi na nekatere bodoče teme s tega področja.)
Dotaknili pa smo se tudi že mnogih tem v ožjem družbenem smislu: poleg klasično študentskih tem in obvestil o raznolikih dejavnostih Društva novomeških študentov je tudi pri nas brez dvoma aktualno vprašanje drog pa problem družbenega roba ali dna — zaenkrat predvsem problem prizadetih, hendike-piranih; potem jc tu posebna priloga zimske dvojne številke, v kateri smo večplastno obdelali vprašanja, pove-
zana z ustanavljanjem univerze v Novem mestu (pri čemer sc jc morda izkazalo več, kot hi nekateri želeli)...
Pomembne tone so tudi umetnostne: Ulm. literatura, glasba, likovna umetnost... Manjka nam gledališče
—	ali ga hotno sposobni kdaj vzpostaviti? Sc bodo dolenjski pesniki in pisatelji kdaj uveljavili v širšem, vsaj slovenskem, prostoru? Kaj jc narobe (in kaj prav) s slovensko Ulmsko produkcijo? Zakaj naš gra-llčtii bienale gostuje tta Otočcu, Kostanjevici in celo v Ljubljani?
Imamo kaj povedati, kaj razrešiti. na kaj vplivati. Morda se nam kdaj
—	tudi s pomočjo kakšne konkretne akcije - posreči celo spremeniti nek tok dogodkov. Ali pa tok vsakdanjih misli nekaterih. Kot mi jc rekel prijatelj, že uveljavljen slovenski pisatelj, ko smo ga v Klubu pod kavarno nedavno gostili na prireditvi, ki naj bi obeležila prvo obletnico Parka: "Ne smemo sc predati. Treba jc delati 'galatno'."
KO HODIŠ NAD OBLAKI
Nova p!ošča skupine Dan !)
V času okrog novega leta 1999 je pri ljubljanski založbi llelidon izšla nova plošča novomeške rockovskc skupine Dan D z naslovom Ko hodiš nad oblaki. Ker gre po mnenju avtorja tega prispevka hkrati za eno od najkvalitetnejših slovenskih skupin tega zatira, jc prav, da novi izdelek Dneva D pokomentiramo tudi na straneh Rasti.
Potencialnega poslušalca, ki seže na polico s cedeji ali se na kakšen drugačen način sreča z. omenjenim albumom, najprej vizualno preseneti skrajno asketski pristop k oblikovanju ovitka in samega ploščka - delo Matjaža Seška. Na nedolžno belem papirju jc odtisnjen logotip skupine, ki je ravno zadosti majhen, da pozornost vzbudi komaj berljiv iti do skrajnosti zminimaliziran tekst pod njim: "Ne napenjajte oči!" Morda se komu ob tem utrne asociacija na znani dovtip iz. učnih let. ko se nekdo takti dolgo muči s prebiranjem drobnega besedilca, da se na koncu
"javno osramoti", ko ugotovi, da dejansko piše: "Pomanjkanje seksa slabo vpliva na oči." Takšna razlaga hi šla celo skupaj s tllozolljo rock-'n rolla (scx, drttgs & r*n'r), za dodaten ironični efekt pa bi poskrbela deviška belina ovitka. Vendar sc Dan D ne ustavlja tla tej ravni. Ko razgrnemo zloženko, sc z. enako drobnimi pismenkami pred nami razgrne razlaga gornje izjave. Pravzaprav poslušalcu (zaenkrat še bralcu) didaktično postrežejo z nasvetom: "Ne napenjajte oči. raje napnite ušesa!!!". Odveč? Morda bi kdo v takšnih navodilih videl podcenjevanje kupca albuma, ki jc nekaj podobnega verjetno dojel že iz prve, recimo ji polovične izjave, ki jo podkrepljuje tudi celostna podoba izdelka. Vendar si moramo priznati, da je druga, razširjena izjava pravzaprav nujna, če ne bi radi zapadli v negotovost glede naslova same plošče, l ega nam sporoči fluorescentna nalepka na prozorni ovojnini - Ko hodiš nad
TotnažKoncitija KOHODtŠ NAD OBLAKI
oblaki. 1'antjc očitno verjamejo v svojo giasbeno sporočilnost.
Dvanajstskladb.posnetihvpro-dukciji Boruta Činča, od tega dve v hrvaškem jeziku, se odvrti v nekaj več kot triinštiridesetih minutah, razen besedita pri Daj mi daj pa je avtor vseh pevec in kitarist Tomisiav Jovanovič, ki je tudi sicer goniina sita skupine. Za odtičen ritem skrbita bobnar Dušan Obradinovič in basist Primož. Špelko ob sotističnih in ritmičnih vložkih Marka l urka in Aleša Barttja na električnih kitarati. Rezultat skupnega muziciranja omenjenega glasbeno prekaljenega in v mnogih koncertnih bitkah utrjenega kvinteta je sila energičen avtorski rokenrol, ki mu je v slovenskem prostoru težko najti primerjavo. Ko smo že naravnani nekoliko panegirično, je potrebno izpostaviti že tradicionalno izvrsten Jovanovičev vokal ter na trenutke izredno moderen zvok plošče, kar se kaže zlasti v kitarskih rilih pri uvodni Polni luni ali četrtouvrščeni Tvoje je vse. Obe hrvaški skladbi - Jutro je rekloinšeposebej lomi, čuvaj sc-sta hitri, udarni in progresivni, v besedilih pa se izdatneje čutijo Jovanovičeva avtopoetska eksistencialna razmišljanja. Zdi sc, da enajstou-vrščena Relativno hitro edina opazneje izstopa iz stilnega koncepta albuma, in sicer tako na glasbenem kot besedilnem področju, na slednjem zlasti s svojo banalnejšo neposrednostjo. Seveda ne moremo mimo naslovne dcvctouvrščenc balade Ko hodiš nad oblaki, ki se odkriva kot izjemno homogena sinteza zelo poetičnega besedila in domišljene glasbene spremljave ter tako ob udarnejši Polni luni zares upravičuje laskavi naziv imena albuma. Omenjeni skladbi sc zdita dovolj izstopajoči, da bi utegnili pritegniti slovensko občinstvo, kar je verjetno namen tudi te in sploh vsake pri nas izdane plošče.
Brez dvoma pa novi projekt Dneva D ni brez pomanjkljivosti. S slednjimi mislim predvsem na mestoma neizpiljene, nerafinirane, morda celo posiljene verze na papirju (vsa besedila so natisnjena na notranji strani ovitka), ki pa, to je treba priznati, izpadejo boljši ob večinoma izvrstni pevski interpretaciji. Morda bi se dalo še kaj postoriti pri sami produkciji,saj sc čuti,daje bilo nekaterim skladbam posvečeno več časa in pozornosti, druge pa so obdelane bolj mimogrede, kar seveda še vedno ne pomeni, da ne zadovoljivo. Pa naj se ne začnem spuščati v stvari, ki jih premalo poznam, da bi o njih bolj kompetentno sodil
Posebno pozornost pa vzbuja nekakšna vsehinsko-tematska rdeča nit celotne zgoščenke. Morda ni razvidna že na prvi pogled, gotovo pa se razkrije ob postopnem vživljanju vpoetiko skupine in satnega avtorja. Opus dvanajstih skladb še vedno obvladuje ljubezen, bolj ali matij prikrita erotika, če hočete, vendar jo čutimo kot nekaj resigniranega, oddaljenega, izgubljenega in otožnega. Takšna občutja sc povsem harmonično zlivajo z, drugitn, besedno agresivnejšim tematskim lokom, ki pa odraža subjektovo (verjetno avtorjevo) eksistencialno situacijo -tavanje, zgubljenost, negotovost, zatekanje v sanje, iskanje smisla.
Na koncu sc vrnimo spet h glasbi. Naj iščemo v skladbah takšne ali drugačne konotacije in pomene, so namenjene predvsem poslušanju. Naj pripisujemo Dnevu D takšne ali drugačne težnje in ambicije, njihova glasba (kot vsaka) sproža pri vsakomer drugačne občutke. Na nekoga ho delovala orgijastično, na drugega moteče, zopet na drugega morda katarzično. Vsekakor pa se v svoji pozitivni oceni novega albuma Ko hodiš nad oblaki pridružujem tistemu,ki se mu je na svetlečo nalepko poleg omenjenega naslova za-pisalo-novadozarock'n'rolla.
ODMLVt [NODZtV! Rast2/)999
Kare! Bačer
Alojzij lurk
RAST - L. X
GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON (57)
TURJAČAN)-gl. Auerspergi!
TURK ALOJZ literarni zgodovinar
R. 6. jun. 1893 v Verdunu pri Stopičah, u. I. avg. 1944 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v Stopičah in Novem mestu, gimnazijo pa v Šentvidu nad Ljubljano in Novem mestu ter 1914 maturiral. Na Dunaju je študira) slavistiko, germanistiko in klasično Biologijo ter 1929 v Zagrebu promoviral z. disertacijo o Janezu Trdini. Kot profesor je služboval na Ptuju, v Gospieu in Novem mestu, vmes pa v Mariboru. Leta 1942 je bil interniran v Monigu. Udejstvoval se je kot literarni zgodovinar in se ukvarjal predvsem z. življenjen) in delom Janeza Trdine. Dal je pobudo za ustanovitev Dolenjskega muzeja v Novem mestu in zbral ogromno gradiva o naši literarni in kulturni zgodovini ter vzorno uredil arhiv novomeške gimnazije. Objavljal je krajše članke v Časopisu za narodopisje, reviji Življenje in svet ter v Ljubljanskem Zvonu. Njegova rokopisna zapuščina tvori jedro rokopisnega oddelka nekdanje Študijske knjižnice Mirana Jarca (današnja Knjižnica Mirana Jarca). — SBI. IV, str. 239. Rast IV/1993, str. 298 — slika.
TURK ALOJZIJ beograjski nadškof in publicist
R. 21. nov. 1909 v Bršijinu, u. 20. apr. 1995 v Ljubljani, pok. 25. apr. v Novem mestu.Osnovno šolo in gimnazijoje končal vNovcmmcstn(niatu-ra 1929), študiral bogoslovje v Ljubljani in služboval v Skopju do 1938 iti ponovno 1942 do 1954, vmes v Bitolju in Strumici. Ustanovil je pastoralno središče v Ohridu za tamkajšnjo kolonijo katoličanov, pretežno Dalmatincev. Pod bolgarsko okupacijo jc vodi) katoliško cerkev v Makedoniji. Od 1960 je bil župnik v Beogradu, od 1980 pa do upokojitve nadškof. Po prvi vojni jc izdajal in večji del sam pisal v Skopju. Nišu in Beogradu mesečnik Blagovjest. Je avtor knjige Škof Janez. Gnidovce (Ljubljana 1992). SBI. IV, str. 240. Dolenjski list 28. apr. 1995 št. 17, str. 2.
TURK ANDRLJ šolnik in župan
R. 4. nov. 1808 v Cerknici, u. 16. febr. 1903 v Šentvidu pri Stični. Bil je vzoren šolnik in vzgojitelj in služboval v Trnovem v Ljubljani, Metliki in Šentvidu pri Stični, kjer je hi) 17 let tudi župan. Kot dobrega šolnika ga omenjata Ivan Vrhovnik (Trnovska župnija, str. 178) in politik I ran Šuklje (Iz mojih spominov I, str. 261). — SBI. IM str. 242.
TURK DANILO JOGO gledališki in Ulmski režiser R. 26. nov. 1912 v Trstu. S starši se jc izselil v Jugoslavijo in obiskoval dramski tečaj v Mariboru in bil stalno angažiran kot inšpicient v mariborskem gledališču in nastopal v dramah, operah in operetah. L. 1943 je odšel med primorske partizane, po italijanski kapitulaciji pa je organiziral partizanske gledališke skupine na Dolenjskem in v Beli krajini. V Ribnici je ustanovil prvo igralsko skupino, ki je nastopala na mitingih vse do ustanovitve poklicnega Slovenskega gledališča v Bazi na Riglju. Glavni štab ga je imenoval za komandanta gledališča. Ro osvoboditvi jc deloval v Trstu do upokojitve 1969, nato pa je delal kot angažirani igralec v SNG v Trstu. SBLIV,st,.24l.
TURK HUGON m)., veterinar it) strokovni pisec
K. 13. jul. l870 (sinHugonast.)vŠcntvidupriStični, n. 8. jul.!956 v Ljubljani. Osnovno šolo in 6 razredov gimnazije jc naredil v Ljubljani, višjo veterinarsko šolo pa na Dunaju in 1891 diplomiral. Kot veterinar je služboval tudi v Litiji in Kočevju, bil 1911 upokojen, reaktiviran in 1927
*'	*	T/!
JakobTurk
upokojen kot veterinarski inšpektor. Pisat je poljudne in strokovne članke o reji in negi domačih živali inoživalskih boleznih vrazne časopise ter izdal brošuro Navodila oglednikom klavnih živali, mesa in ostalih živil živalskega izvora (1934), ki je prvo izvirno slovensko delo v stroki. Ukvarjal se je tudi z zgodovino slovenskega veterinarstva. — SBL IV, str. 243. Spominski almanah str. 340 — slika.
TURK HUGON st., trgovec in organizator
R. 29. jan. I846 (siti Andreja) v Šentvidu pri Stični, u. 3. apr. 1917 v Ljubl jani. Bil je trgovec, tovarniški zastopnik, narodni delavec, sošolec Josipa Jurčiča, hrana Levstika, Ltbina Coste in soustanovitelj Južnega Sokola, Narodne tiskarne in njen komercialni ravnatelj ter dobrotnik slovenskega dijaštva. — SBL IV, str. 242.
TURK JAKOB agrokemik
R. 2. jul. 1872 v Novem Kotu na Kočevskem, u. 19. okt. 1935 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Dragi in Kočevju, realko v Ljubljani, tehniško visoko šolo pa na Dunaju in 1899 diplomiral kot prvi slovenski inženir kemije. Služboval je na Češkem in v Ljubljani in ob ustanovitvi ljubljanske univerze postal profesor anorganske kemijske tehnologije. Bil je med pohorni-ki za ustanovitev slovenske univerze, sodeloval pri organiziranju sladkorne industrije na Kranjskem in se posvečal predvsem agrokemiji in živilski tehnologiji. Objavljal je članke v domačih in tujih časopisih, napisal knjigo I ravništvo I, II, Pašništvo itd., prijavil patente v Jugoslaviji, Avstriji in ČSR ter zbiral besedni zaklad za slovensko kemijsko terminologijo. SBL IV, str. 243.
TURK JOSIP cerkveni zgodovinar
R. 12. sept. 1895 v Verdunu pri Stopičah (brat Alojza), u. 3. maja 1951 v San I ranciscu v ZDA. Gimnazijo je konča) 1916 v Novem mestu (vojna matura), bil 1915 kot vojak v Galiciji ranjen, študiral na Dunaju čisto tllozo-lljo in klasično jezikoslovje, na Gregorijanski univerzi pa filozofijo in promoviral za doktorja sholastične lilozolije: 1923 je v Rimu promoviral še iz teologije. Bil je med drugim kaplan v Ljubljani, prefekt v semenišču, docent na teološki fakulteti, redni profesor, dekan in prodekan, sodnik cerkvenega sodišča, škofijski cenzor in bil 1943 imenovan za prelata. Maja 1945 je odšel v emigracijo v Vorarlberg in 1948 v ZDA. Bil je zelo plodovit pisatelj in je deloval predvsem na področju cerkvene zgodovine in cerkvene tilozo-fijc. SBL IV, str. 245.
TURK JOŽE izseljenski podjetnik
R. I. 1838 v Žvirčah pri Hinjah, u. 4.okt. 1904 v Clevelandu. Po poklicu jc bil kovač. Da bi si gmotno opomogel, je odšel preko luže in kot eden prvih naših rojakov 25. okt. 188] stopil na tla mesta Cleveland. Ker ni misli) za trajno ostati tam, niti ženi pred odhodom ni jiovcda), kam gre. Za njim so šli kmalu še drugi rojaki iz. Žvirč, I linj, Ratja, Žužemberka in Ambrusa. Kmalu se je uveljavil in imel 1886 že tri hiše in špecerijsko trgovino; ker pa je preveč dajal na up, je povsem propadel, 'hudi svoje domače je sčasoma pritegnil v Ameriko.—Rodna gruda XXVHI/I98I št. 12, str. 32 —s sliko.
GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON
TURK MATJAŽ (MAI I.IA) arhitekt, scenograf in igralec R. 25. avg. 1938 v Metliki. Po poklicu je diplomirani arhitekt. Diplomiral je na AGRI! in končal študij z vlogo Mrve na diplomski predstavi Cankarjeve Lepe Vide. Nastopal je v ljubljanski Drami, bi) svobodni umetnik, osem let igralec in scenograf Primorskega dramskega gledališča, od 197 I pa član Mestnega gledališča ljubljanskega ter nastopal tudi kot Ulmski igralec, in na I V. Igral je med drugim Maksa v Kralju na Betajnovi, poročnika v Kreftovi Baladi o poročniku in Marjetki itd. — SGL III, str. 745. J. Dular: Pomembni Belokranjci, str. 23.
TURK ZDRAVKO gozdarski strokovnjak
R. 19.nov. l904vNovcm Kotu pri Dragi na kočevskem,u. 15.marca 199)
GcrnianicusTurnRialKrijaproštovv novomeški proštiji)
Ldolnrnher
GRADIVO XA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rast2/I999
v Ljubl jani. Osnovno šolo jo obiskoval doma, en razred gimnazije v Kočevju, nato pa je maturiral na ljubljanski realki (1924). Leta 1930 jo diplomiral na gozdarski fakulteti v Zagrebu in služboval na veleposestvu v Lividragi v Gorskem Kotaru, v Čabru, bil 1942 do 1944 interniran na Siciliji, od 1944 do 1945 pa je bi) v NOB. Po vojni je bil med drugim direktor pri Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu (1948	1949), redni profesor na biotehniški
fakulteti v Ljubljani, dekan, prodekan in predsednik fakultetnega sveta. Izpopolnjeval se je v tujini, sodeloval na strokovnih kongresih, bil odlikovan z. visokimi odlikovanji, .le avtor številnih knjig, člankov in razprav s področja gozdarstva. SBL IV, str. 248. Delo 29. marca 1991 št. 74, str. 2 — s sliko.
I URN (TURKI a l URKI li l VALLISSAXINAL) GLRMANICUS prošt Umrl na Dunaju 15. jan. 1679 kot spodnjeavstrijski generalni vikar. L. 1664 je posta) prošt v Ljubljani, dve leti kasneje pa v Novem mestu in bil obenem kanonik v Passauu, kjer je večidel živel. Dozidal je od požara 1576 še vedno nedovršeno cerkev in prošti jo v Novem mestu ter dal sezidati kapiteljski stolp in pridobil kapitlju pravico do infule, palice in prstana. L. 1675 je dal prenesti relikvije sv. Feliksa iz. Rima. Spominska plošča nanj je vzidana nad vhodom v proštijo. - Iv. Vrhovec: Zgodovina Novega mesta, str. 229. Fr. Dolinar: 500 let Kolcgiatncga kapitlja v Novem mestu (stenski koledar za). 1992, list 7) —s sliko.
I URNI ILR LDO (LDMUND) - PRIMOŽ kulturni delavec R. 13. nov. 1896 na Hribu v Loškem Potoku, u. 3. apr. 1969 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici, učiteljišče (vmes je bil na tirolski fronti) pav Ljubljani in učiteljeva! v Mokronogu in Višnji Gori (1921 -42). Maja 1942 je odšel v partizane, delal pri PNOO OF za Dolenjsko, v propagandni komisiji IOOF in kot načelnik Odseka za prosveto pri predsedstvu SNOS. Po vojni je bil ravnatel j Zavoda za spomeniško varstvo SRS in ustvaril temelje spomeniški službi v Sloveniji. Bil je poslanec na Kočevskem zboru, prejel je spomenico 1941 in druga visoka odlikovanja, med drugim red bratstva I. in H. stopnje, red dela z rdečo zvezdo, red zaslug za narod z. zlato zvezdo. SBL IV, str. 252.
TURNŠEK METOD (KONRAD) narodopisee in pisatelj R. 21. febr. 1909 v Budini pri Ptuju, u. 26. jan. 1976 v Celovcu, pok. v Stični. Gimnazijo je obiskoval pri cistercijanih v Stični in maturiral v Ljubljani. Tu je konča) tudi bogoslovje in 1942 promoviral. L. 1944 je iz Ljubljane emigriral, bi! profesor na nižji srednji šoli v Trstu, nato v Tinjah na Koroškem. Pisal je nabožna dela, drame, črtice in povesti, pomembno pa je zlasti njegovo etnografsko delo: Pod vernim krovom (v 4 zvezkih, ki so izšli v Ljubljani in Prstu), Ob Jadranu. Od morja do Triglava, Kod za mejo. V Stični, Ljubljani in v trstu je snoval časopisje, knjižne zbirke in vodil založbe. ŠBL IV, str. 254.
TURŠIČ LEOPOLD pesnik
R. 13. nov. 1883 v Ložu, u. 30. maja 1927 v Krškem. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil i907 ordiniran. L. 1913 je odšel kot vojaški kurat v vojno in ostal tam do 1918 ter si nakopal jetiko. Po vojni je bi) kaplan v Šmihelu pri Novem mestu, od 1920 pa župnik v Krškem. Literarno sc je udejstvoval že v gimnaziji in sodeloval s pesmimi v Angelčku, Zvončku, Zori, Domu in svetu ter pripravil zbirko Tiho veselje, ki je izšla po smrti 1928. Kot vojaški kurat je dopisoval v Slovenca. - SBL IV, str. 256.
TUŠEK (TUSUEK, TUSCIIICK, HIUSHEG, DUSHEK) JANEZ AN ION slikar
R. 6. jun. 1725 v Školji Loki, u. 31. jan. 1798 prav tam. Kje se je šolal, ni znano. Bil je dvakrat poročen in je imel 12 otrok. Slikal je v olju in freske, največ na Gorenjskem, na Dolenjskem pa je poslikal 1780 romarsko cerkev na Veseli gori, v Škrljcvcm pri Šentrupertu pa je s freskami okrasil kmečko hišo št. 6. Ustvarjal je v poznobaročnemu slogu. - SBL IV, str. 260.
Lojze Ude
GRAD)VOZA DOLENJSKi BIOGRAFSKI LEKSIKON
Kast2/I999
TUŠKANIČ (TUŠKANIČ) NIKOLA.) predikant
Po poklicu je bil protestantski pridigar in je umrl 1575 v Metliki. Kot semi-ški župnik se je 1567 poluterani) in odšel h grofu Purgstalu na grad Krupa pri Črnomlju. Ko je bil metliški župnik Mihael Matičič zaradi neprimernega vedenja 1676 odstavi jen, je njegovo mesto zasede! tuškanič. —SHL !V, str. 261.
UČAK p. VAt.EKI.IAN (JANEZ) križarski prior in komtur, karitativni delavec
K. 3. avg. I883 v Cerknici, u. 19. sept. 1949 na Studencu pri Ljubljani, pok. na Žalah v Ljubljani. L. IK93 —97je obiskoval prve štiri razrede na novomeški gimnaziji, stopil v križarski red in hi) 1906 ordiniran. Služboval je kot prefekt v samostanskem vzgajališču v I .juhljani. kot administrator v Podzemlju v Beli krajini, župnik in prodekan v Metliki ter postal 1926 prior v Ljubljani in dobil naziv komturja. Udejstvoval se je tudi kot karitativni delavec in bi) vrsto let predsednik Karitativne zveze. Po drugi svetovni vojni je bil kot mnogi duhovniki zaprt in je kot zapornik umrl na Studencu. — Scmatizcin ljub)}. škofije 1959, L. Jože Žabkar: Izpovedi, str. Sl - slika.
UDE LOJZE pravnik, zgodovinar in publicist
K. 18. jun. 1896 v Križah na (!or„ u. 28. febr. 1982 v Ljubljani. Po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani (1915)je bil na ruski, italijanski in romunski fronti, bil tam ranjen in se po vojni pridružil koroškim borcem. L. 1929 je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, bil odvetnik pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in sc ob nemški okupaciji umaknil v Ljubljano. L. 1941 je odšel na osvobojeno ozemlje, postal član Znanstvenega inštituta pri IOOF, predsednik verske komisije pri SNOS in direktor Znanstvenega inštituta. Obsežno je njegovo publicistično delo, kjer obravnava zlasti narodnostno vprašanje v stari Jugoslaviji in položaj zamejskih Slovencev. Prejel jc visoka državna odlikovanja in Kidričevo nagrado za življenjsko delo. — SBI, IV, str. 266.
UDERMAN ALEKSANDER (SANDI) ribiški pisatelj in fotograf R. 13. febr. 1919 v Novem mestu. Izučil se je za strojnika Jugoslovanskih železnic in tam dela) do odhoda k vojakom. L. 1941 so ga Nemci zajeli in odpeljali v internacijo. Še isto leto se je vrnil domov, odšel 1943 v partizane in bil trikrat ranjen. Kot invalid se je po vojni zaposlil pri železnici v Celju. Kot vnet ribič jc vrsto let dopisoval v Ribiču in se udejstvoval tudi kot fotograf. Preje) jc več vojaških odlikovanj iti ribiških priznanj. Ribič 28/ I969št. 4, str. 125-s sliko.
UDERMAN BORIS kriminolog
R. 3. apr. 1915 v Ljubljani (brat Aleksandra). Osnovno šolo in nižjo gimnazijo jc končal v Novem mestu, stopil v podoficirsko šolo v Cupriji in jo 1934 dokonča). Oh kapitulaciji 1941 jc bi) zajet in odpeljati v vojno ujetništvo. Po vojni jc bil referent za statistiko v Novem mestu, maturiral )959 in diplomiral na pravu 1963. Od 1964 jc bil višji strokovni delavec na Inštitutu za kriminologijo v Ljubljani. Prejel jc red dela III. stopnje. Pisal je tudi strokovne članke in razprave. — Dodič: 225 let, str. 39). Univerza II. str. 149.
UDOVČ BORIS kamnoseški mojster in restavrator
R. 22. maja 1935 v Suhorju v Beli krajini, živi v Naklem kot tehnični vodja podjetja Kamnoseštvo v Kranju. Opravljal je med drugim restavratorska in rekonstrukcijska dela v gradu Otočec, v Plečnikovi stavbi, gradu Betnava, prezbiteriju frančiškanske cerkve v Ljubljani iti sodeloval pri raziskavah kamenin v Sloveniji, vodil akcijo za spremembo rudarskega zakona v Sloveniji itd. Prejel jc zlato medaljo za oblikovanje (1979), zlato plaketo za visoko kakovostno oblikovanje idr. - Kdo je kdo 1991, str. 277.
UDOVČ JOŽE (UDOVCU JOSEPH) letalec
R. 1938 v Podliscu pri Dobrniču. Izučil se je za ključavničarja iti odšel v Ameriko. Živi kot podjetnik v Sononcju v Kaliforniji in jc 1988 kot prvi
Jože Udovič
Stovcnec x tastnim enotnotontim [etatom pretete) Attantski ocean in obiska) domače kraje. Po dobrem mesecu se je v spremstvu prijatelja vrni) po drugi poti v Kahfornijo. Za opravtjeni po)et tnu je Stovenska izseljenska tnatiea izročita svoje najvišje priznanje. - Dotcnjski list 39/1988 23. jun. št. 25, str. 10 - s sliko. Nedeljski dnevnik 27/) 988 )). sept. št. 248, str. 26.
UDOV)Č JOŽI/ pesnik in prcvajatcc, akademik
K. )7. okt. )9)2 v Cerknici, u. 5. nov. )986 v Ljubljani. Po tnaturi na k)asi-čni gimnaziji v Šentvidu je študira) stavistiko in )940 diptomira). L. 1942— 43 je bil v itahjanski internaciji, nato pa do konca vojne v partizani)). Hi) je č)an Znanstvenega inštituta v Beli krajini. Po vojni je bil do 1948 uslužbenec v Muzeju NOB, nato pa je žive) kot svobodni umetnik in posta) č)an S)o-venske akademije znanosti in umetnosti. Kot gimnazijec je sodetova) v Domači)) vajah, v Mentorju, nato v Domu in svetu in Kocbekove))) Dejanju. Tudi v partizanih jc pisat pesmi in nekatere je Kare) Pahor uglasbi) (Noč je zbezata že z gora. Prečuden cvet je v grapi črni). S pesmimi jc nastopa) tudi v Radiu OF in na literarnih večerih v Semiču. Po vojni jc izda) pesniški zbirki Ogtedato sanj in Darovi. Z njima jc močno vptiva) na ndajši rod s!o-venskih pesnikov. Njegovo prevajalsko delo je zc)o veliko. Prevajal je iz nemščine, francoščine, angteščine in srbohrvaščine in preje) več visoki)) odlikovanj ter Prešernovo in Sovretovo nagrado. SBL IV, str. 268. Letopis SAZU 42/)99), str. )62
ULAGA DARL igratcc
R. 9. fchr. 193) v Škocjan)) na Do)., u. 30. jun. )987 v Ljubtjani. Osnovno šoto je obiskovat v Trebnjem, nižjo gimnazijo v Novem mestu in kmetijski tehnikam v Mariboru. Nato jc študira) na Akademiji za igralsko umetnost in 197) diptomira!. Kot čtan Mestnega gledališča v Ljubljani jc od 1959 odigra) številne dramske v)oge in nastopa) tudi v stovenskih )l)mih (Zarota, Amandus), tujih lihnih in tetevizijskih igrah (Cvetje v jeseni). Nagrade: študentovska Prešernova nagrada, Nagrada Prešernovega skhtda, Severjeva nagrada, diptoma na Borštnikovem srečanju. — SBL IV, str. 277.
ULLEP1TO) (ULLP)Č) KARLI. ALEKSANDLR ADAM p). Krainfels, pravnik in zgodovinar
R. 18. febr. )8)1 v Žužemberku, u. 23. jul. 1862 v Karlovih Varih. Študira) jc gimnazijo v Ljubtjani, pravo v Gradcu in na Dunaju, iHozofijo v Padovi in posta) doktor iHozofijc in obojega prava. Službovat je v Ljubljani in Idriji in ) 849 posta) predsednik kranjske deželne komisije za zendjiško odvezo. L. ) 853 je izvedel na Hrvaškem zemljiško odvezo in posta) v Zagrebu predsednik urbarskega nadsodišča in dobi) plemiški nastov. Leta 1861 jc kot dvorni svetnik prevzel predsedstvo deželne vlade za Kranjsko in bi) prvi Stovenec na tem položaju. Kot poslanec državnega zbora sc jc bori) za Združeno Slovenijo in za stovensko vscučihščc. Bil jc tudi pesnik, pisec aforizmov, pravni pisatetj in zgodovinar, vendar je piša) te v nemščini. SBL )V, str. 282.
ULR)C)1 JANEZ pravnik
R. v Novem mestu. V 18. st. jc bi) profesor pravne fakuhete v hmsbrucku, kjer je da) natisniti tatinsko pravniško knjigo. - Stovcnski ahnanah )978, str. 148.
GRADIVO ZA DOLFNJSKI BIOGRAI SKI LEKSIKON
UMEK ANION teotog
R. 16. ja)). ]827 vStopičat), )i.3.avg. I 882 ))a Bledu kot župnik. L. I845 jc dovršil novomeško gimnazijo in po študiju bogoslovja pel ) 851 novo mašo. Nato je hi) kaptan v Šcnt Lamhcrtu in ))o smrti župnik na Btcdu. Že kot bogostovcc jc piša) nabožne čtanke v Zgodnjo danieo in sodelovat v Blei-wcisovih Kt))etijskih novicah. - Dodič: 225 )et, str. 4)7. Učitctjski tovariš )887, str. 293.
UMt/K ANTON - OKtŠKI pesnik
R. 12. jun. )838 naOkičtipri Boštanju, u. 15.ju). 187) v IrušnjahpriVeli-
koven, pok. v Celovcu. Osnovno šolo je obiskoval v Boštanju, ginmazijo pa v Ljubljani in IS62 maturiral. L. 1X62 -66 je študiral klasično filologijo na Dunaju, bil suplent na gimnaziji v §cntpavlu na Koroškem, nato pa je poučeval nemščino in slovenščino v Celovcu in pomagal Antonu Janežiču pri urejanju Besednika in za njim prevzel uredništvo. Literarno sc je udejstvoval že v dijaških letih in sodeloval v Zgodnji danici in Slovenskem glasniku. Prigodncga značaja so tudi njegove obsežnejše pesnitve: Abuna Soli-man, Slovenska blagovestnika Ciril in Metod itd. - SBL IV, str. 2X4.
URBANC l-LLIKS veletrgovec
R. 27. ju). 1X50 na Drnovem pri Krškem, u. 27. maja 1937 v Ljubljani. Ker je zgodaj izgubil starše, gaje vzel k sebi stari oče v Brežicah, kjer je hodil v šolo, se izuči) za trgovca pri Kraljiču, ki je imel eno največjih brežiških trgovin in v 70. letih prišel za poslovodjo v Kranj k trgovcu I*. Krisperju, sc poročil z njegovo hčerko in vodil trgovino Krisper et. U. L. IXX2 seje preselil v Ljubljano in ustanovi) manufakturno veletrgovino. Kmalu je postal edini lastnik in 1902 zgradil na začetku Trubarjeve ulice novo trgovsko hišo. Pred smrtjo je trgovino prepusti) sinovoma ['ranču in Josipu. L. 1902 je bil izvoljen v upravo Trgovskega gremija, bi) dolgo let svetnik trgovske zbornice, član upravnega odbora Mestne hranilnice itd. Sin Prane je bil 1945 izseljen iz države, njegova lastnina pa je bila nacionalizirana. - SBL IV, str. 297.'
Josip Germ: Portret prošta Petra Urha (Galerija proštov v novomeški prošti-
ji)
URBANČIČ BORIS jezikoslovec in politični delavec R. 21. dec. 1913 v Ljubljani, u. poleti I99S prav tam. Po maturi 1932 je študiral slavistiko na ljubljanski univerzi in 1940 diplomira). Med študijem seje izpopolnjeval v Pragi in bil 1941 -43 lektor za češkijezik na ljubljanski univerzi. V NOB je sodeloval od 1941 in 1943 odšel v partizane ter na osvobojenem ozemlju opravljal razne naloge na področju propagande. Po vojni je bil referent v ministrstvu za prosveto, nato lektor in predavatelj češkega jezika na ljubljanski univerzi. Prevajal je iz češčine, sestavil Češko čitanko za potrebe lektorata, po I. )959 pa je kot učenec praške lingvistične šole opravil pomembno delo pri raziskovanju našega književnega jezika, zlasti pa pisal proti pretiranemu purizmu (tri izdaje knjige O jezikovni kulturi). Bi) je tudi član širšega uredniškega odbora za Slovenski pravopis pri SAZU. SBL IV, str. 29X. [)elo4.9.!99X str. X
URBAS JANLZ - SLLKO mladinski pisatelj
R. 3. marca IXX2 v Volčjem na Blokah, u. 4. jan. 1903 v Vavti vasi. Gimnazijoje obiskoval v Ljubljani (I X94 - 1902) in bi) od 3. razreda dalje gojence Alojzijevišča. Po maturi je stopil v semenišče, vendar je kmalu umrl za jetiko. Kot dijak je pisal v Domače vaje in Angelčka črtice, nekaj pa je iz zapuščine izšlo po smrti v Slovenskem listu in Zori. Pisal jc pod imenom Seiko.-SBL [V, str. 303.
URH PLTLR homilet in prošt
R. 27. jun. IX29 v Tržiču na Gor., u. 24. jun. I X97 v Novem mestu. Osnovno šolo jc obiskoval v Tržiču, gimnazijo pa v Ljubljani, Rcntpavtu na Koroškem in v Ljubljani (matura 1X50). Tu je študiral tudi bogoslovje in bil ordiniran 1X53 kot prvi gojenec Alojzijevišča. Služboval jc v Postojni, pri Sv. Jakobu v Ljubljani, nato kot stolni kaplan in pridigar, IX6X X2 kot kanonik, od IXX2 do smrti pa kot prošt in dekan v Novem mestu. Bil jc med najbolj iskanimi cerkvenimi govorniki. Prizadeval si jc za obnovitev starega župnišča in stolnice v Ljubljani ter proštije v Novem mestu in pritegnil kot organista Ignaca Hladnika. Bil je svetovalec dolenjskim kmetom pri gospodarjenju v vinogradih in gozdovih. SBL IV, str. 304, V Kragl: Zgodovinski drobci župnije Tržič, str 333 - slika.
Lidija Murn KRONIKA
JANUAR
/čilski pevski zhor Mavrica i/. Novega mesta
RAST-L. X
Januar - februar 1999
NOVO MLSIO, 5. januarja-Številnemu občinstvu sc je s koncertom predstavi! ženski pevski zbor Mavrica pod vodstvom Marjane Dobovšek.
BRLŽICL, 8. januarja - V kinu je biia predpremierna projekcija slovenskega cciovečcrnega titma lemni angeli tisode, ki je nasta! po scenariju Gorana Šalamona in v režiji Saša Podgorška, med giavnimi igralci pa so elani /mane posavske glasbene skupine Demolition Grottp.
I.JUHI.JANA, 8. januarja - V Zavoelu /a zdravstveno zavarovanje Slovenije je na koncertu varovancev ustanove Gallus nastopil kontrabasist Matej I lotko iz Brežic, nadarjeni glasbenik, ki v Ncw Yorku študira klasični kontrabas.
LJUBLJANA, K), januarja - Umrl je rojak Lranček Saje, dotna iz Podgore pri Novem mestu, publicist, kronist in raziskovalce naše novejše zgodovine. Bil je Trdinov nagrajenec, častni občan Prečne in sodelavec Rasti.
TRLBN.IL, 11. januarja - Na samostojnem koncertu sc je v tamkajšnji glasbeni šoli predstavila kitaristka Katja Porovnc.
BRLŽICL, 12. januarja - Igralci Gledališča Ptuj so v Prosvetnem domu nastopili z igro A. R. Gurncyja Ljubezenska pisma v režiji /voneta Šedlbauerja.
LJUBLJANA, 12. januarja - Kostanjcviški akademski slikar Jože Marinč sc je z razstavo slik predstavil v galeriji Lepima.
BRLŽICL, 14. januarja - Mešani pevski zbor Viva je popestri) otvoritev razstave foto-video kluba Brežice o vodovodnem stolpu, ki bo letos obnovljen dočakal 85 let. Razstavo je odprl župan Vlado Deržič, ki je orisal tudi zgodovino stolpa in prizadevanja za njegovo obnovo, Darinka Kostcvc pa je prebrala zapisostolpu.
KRŠKO, 14. januarja - V kulturnem domu so odprli razstavo likovnih del 24 članov hrvaškega likovnega društva Spektar, s katerim sodeluje krško likovno društvo Oko. Otvoritev so s kulturnim programom popestrili: Nada Klašterka, Darko Žubrinič in Jasmina Levičar.
TRLBNJL, 14. januarja - V Galeriji Commerce so predstavili knjigo Milenke Trkovnik Pozitivnost v sodobnem času, ki jo je izdala Kristina -Agencija za kvaliteto življenja. Trkovnikova jc po rodu iz. Kočevja.
Ž.LLIMLJL, 14. januarja - V prostorih gimnazije je svojo prvo pesniško zbirko predstavila dijakinja Melita Križman iz Čctcža v Strugah v dobrepoljski občini.
KRŠKO, 15. januarja - V kulturnem domu je gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s farso v treh dejanjih Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski.


sata
VH
Prizor iz. komedije Poročil.se boni s svojo ženo v izvedbi igralcev iz Podbočja
V novcni bibliobusu Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto
KRONIKA
Rast2/I999
M l i l i IKA. 15. januarja - V Ganglovcm razstavišču gradnje razstavlja! domači fotograf Robert Kokot. Predstavi) se je z. razstavo Kamnita pripoved. V kulturnem programu je nastopila folklorna skupina Ivana Navratila.
PODBOČJU, 15. januarja - Kulturno društvo Staneta Kerina je v kulturnem domu premierno uprizorilo komedijo Marjana Marinca Poroči) sc bom s svojo ženo. Predstavo je režirala Ivanka Černelič Jurečič.
DRAGOMLJA VAS, 16. januarja - Na Rudijevem večeru, ki ga je vodil novomeški kulturni animator Rudi Škof, so v kulturno-gasilskem domu predstavili novo knjigo upokojenega novinarja Toneta Jakšeta Naše korenine. Poleg avtorja so spregovorili Jože Dular, Milan Markelj, Ione Gošnik, za kulturni program pa je poskrbel harmonikar Martin Pcčavcr in drugi.
SLMIČ, 16. januarja - V osnovni šoli so pripravili Antonov večer.
NOVO MESTO, 19. januarja - V grmskem gradu so člani umetniškega sveta Klemenčičevi dnevi predstavili knjižno novost - slovenski prevod Zgodovine evropskega lutkarstva, novo številko revije Lutka, ki je po dveh letih začela ponovno izhajati v Novem mestu, in priprave na letošnji lutkovni festival. — Lutkovno gledališče Maribor je v Domu kulture gostovalo z. lutkovno igrico Braneta Miličinskcga Zvezdica zaspanka.
RIBNIC A, 20. januarja - Dr. Nadja Zgonik, avtorica razstave del na papirju akademskega slikarja Gabrijela Stupice v Miklovi hiši, je z. besedo in diapozitivi predstavila ustvarjalnost tega priznanega slikarja.
KOČEVJE, 21 . januarja - Moški pevski zbor Svoboda in učenci kočevskih mestnih osnovnih šol so popestrili otvoritev razstave umetniških del domačega akademskega kiparja Stancga Jarma.
ČATEŽ, 22. - 24. januarja - Republiški sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti ter trebanjska območna izpostava iti Z.KD so v Domu Čebelica organizirali odmeven republiški seminar za tolkala, ki sta ga vodita svetovno priznana glasbenika Zlatko Kaučič in Nino Murcškič. Sodelovalo je 17 udeležencev, ki so ob zaključku pripravili javno predstavitev.
KOSTANJEVICA, 22. januarja - V Lamutovem likovnem salonu so na pobudo kustosinje Barbare Rupel odprli razstavo Pogled I. na kateri so predstavili trenutno likovno umetnost Dolenjske in Posavja. Predstavilo se je 15 likovnikov. Na razstavi, ki jo je otvoril direktor galerije Bojan Božič, so nagradili slikarko Apolonijo Simon, ki bo naslednje leto tu imela samostojno razstavo.
SEMIČ, 22. januarja - Čebelarsko društvo jc v kulturnem domu organiziralo predstavitev knjige Med iti zdravje dr. Petra Kapša iz Zdravstvenega doma Novo mesto.
NOVO MESTO, 23. januarja - Literarni klub Dragotina Ketteja je v počastitev 123. obletnice rojstva pesnika Ketteja pripravi) v gostišču Breg drugi interni literarni in debatni večer.
PODBOČJE, 23. januarja - S pravljično enodejanko Neznalček se je v tamkajšnji osnovni šoli predstavila mlajša gledališka skupina KI) Staneta Kerina, ki jo vodi Ivanka Černelič Jurečič.
NOVO MESTO, 25. januarja - Na svojo prvo pot je odšel nov bibliobus Knjižnice Mirana Jarca, ki sta ga financirala Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Novo mesto. V njem je prostora za 4.500 knjig.
MOKRICE, 26. januarja - V grajski dvorani jc nastopila uveljavljena harfistka Mojca Zlobko.
METLIKA, 28. januarja - V čitalnici Ljudske knjižnice Metlika so na literarnem večeru predstavili knjigo Toneta Jakšeta Naše korenine. Avtorja jc predstavi! Matjaž. Rus, spregovoril pa jc tudi prof. Jože Dular. Odlomke iz knjige je bral Sašo Bezek.
NOVO MESTO, 28. januarja - Gostja Knjižnice Mirana Jarca jc bila Bernarda Pavko, ki je skupaj z. voditeljico večera Jadranko Matie-Zupančič predstavila svojo knjigo Osvobajanje od sebe. - V Kulturnem centru Janeza Trdine jc nastopila igralska skupina ZIK Črnomelj z zgodovinsko gledališko predstavo Vojka Zidarja Črnomaljska kronika. V Galeriji Luna so odprli razstavo grafik akademske slikarke Vesne Drnovšek iz. Ljubljane.
ŠMARJEŠKE TOPLICE, 28. januarja - V okviru Šmarjeških glasbenih večerov je v restavraciji zdravilišča nastopil kvartet trobil Gallus.
BIZELJSKO. 29. januarja - Tamkajšnja osnovna šola jc priredila 8. zim-
FEBRUAR
Slikarka latjaimfahjančič Pavlič na svoji razstavi v Splošni bolnišnici Novo mesto
KRONIKA Rast 2/ 1999
ski festival z zanimivimi glasbenimi gosti.
ČRNOMELJ, 29. januarja - V kulturnem domu je gostovala ljubljanska Drama z gledališko predstavo Predsednice.
NOVO MESTO, 29. januarja - V Knjižnici Mirana Jarca so predstavili knjižno novost novinarja toneta Jakšcta Naše korenine. Predstavitev, na kateri sta o knjigi govorila avtor iti Milan Markelj, je vodila Jadranka Matič Zupančič, odlomke iz knjige sta brala Sašo Bezek in Lidi ja Murn. Za prijetno vzdušje je poskrbel citrar Darko Duh.
MIRNA, januarja - Pri založbi Znanstveno-raziskovalni center SAZU je izšla knjiga dr. Maje topole z naslovom Mirnska dolina, regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem.
NOVA GORICA, janttarja - V razstavišču cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici je razstavlja) svoja dela član KUD Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični Vlado Ceneel.
NOVO MESTO, januarja - Doktor ekonomskih znanosti in član Računskega sodišča v Ljubljani Janez Gabrijelčič iz Novega mesta je praznoval 60. rojstni dan. Ob življenjskem jubileju so mu že poprej čestitali tudi sodelavci revije Rast in mu poklonili grafiko Rudija Stoparja.
NOVO MLSTO, 2. februarja - V razstavišču restavracije Splošne bolnišnice so odprli razstavo del slikarke Tatjane Fabjančič Pavlič z. Loke pri Šcntjcrncju.Na otvoritvi je nastopi) pevski zbor Vlaste Tavčar iz. Šentjerneja.
IVANČNA GORICA, 3. februarja - V knjižnici so odprli razstavi dveh članic KD likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični: domačinke Marije Tratar z Vira pri Stični ter Novomcščankc Marije Obcrstar, rojene v Stični. Za kulturni program je poskrbela sekcija bobnarčkov iz Godbe Stična ter Tilka Jamnik z. zgodbo Pri jatelja.
KRŠKO, 3. februarja - Na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku je v kulturnem domu nastopil godalni kvartet Slovenske filharmonije, podelili pa so tudi Prešernove plakete.
BRLŽICE, 4. februarja - V Galeriji Posavskega muzeja so odprli razstavo del slikarke Almire Brcmcc.
CLRKL.IL OB KRKI, 4. februarja - V prosvetnem domu je imel koncert orkester Slovenske vojske. Nastopil je tudi domači moški pevski zbor Planina.
DOLLNJSKL TOPLICE, 4. - 9. februarja - OŠ in Knjigarna Mladinske knjige iz. Novega mesta sta pripravili 15. topliški knjižni sejem. V goste so povabili pisatelja Damijana Šinigoja, pesnika Sama Dražumcriča in likovnika Marjana Maznika.
KRŠKO, 4. februarja - V Valvasorjevi knjižnici so predstavili novo knjigo Sanje Rozman Peklenska gugalnica.
NOVO MLSTO, 4. februarja - Knjižnica Mirana Jarca je organizirala predstavitev knjige Srcčavanja prof. Jožeta Zupana iz Šentruperta. Poleg avtorja so bili gostje večera ilustratorka Melita Vovk, založnik David Tasič in kitarist Peter Jcnič.
SEVNICA, 4. februarja - ZKD je v kulturni dvorani pripravila koncert Slovenskega okteta.
BREŽICE. 5. februarja - V dvorani prosvetnega doma so na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku nastopili: mešani pevski zbor Viva. rccitacij-ska skupina ŠKUD Franja Stiplovška z gimnazi je ter folklorna skupina Otona Župančiča iz. Artič. Pred proslavo je imel koncert Pihalni orkester Kapele.
ČRNOMELJ, 5. februarja - V okviru koncertnega cikla Glasbene mladine Oder jc v glasbeni šoli nastopila uspešna mlada pianistka Kristina Arnič.
DOLENJSKE TOPLICE, 5. februarja - Območna zveza društev upokojencev Novo mesto jc slovenski kulturni praznik počastila s tradicionalnim srečanjem ljubitel jskih pesnikov in pisateljev upokojencev v Gostišču Rog.
MALA LOKA, 5. februarja - Društvo Arti jc nagrada Mala Loka pripravilo premierno uprizoritev plcsno-gledatiškcga sola "Razen tega sem zelo vroče krvi in vi ste zelo lepi" plesalke in koreografinje Nataše Tovirac.
METLIKA, 5. februarja - V Oanglovem razstavišču so predstavili pesniški prvenec Ivanc Zavšek Švagula z naslovom Pesmi življenjske resnice, odprli pa so tudi razstavo del skupine Mavrična okarina iz Celja. V kulturnem programu so nastopili: rceitatorka Vesna Ž.ist, kitarist Marjan I llastan in oktet l'ctrol.

Dr. Janko Prunk na kulturnem večeru na Razboru pod Lisco
KRONIKA
Rast2/I999
NOVO MUS t O, 5. februarja - V prostorih Šolskega centra so odprli rli-daktično razstavo grallk diplotrtiranega slikarja .tanka Orača.
ŠENTJANŽ, 5. febrttarja - V okviru praznovanja 700-letnice prve otnembe kraja so v kulturni dvorani odprli razstavo del akademskega slikarja Veljka Ibmana iz Ljubljane.
TREBNJE, 5. februarja - V kulturnem domu so na slavnostni akademiji oh kulturnem prazniku nastopili Občinski pihalni orkester Trebnje, dramski igralec Polde Bibič in slavnostni govornik ilustrator Lucijan Reščič.
MLTLtKA, 6. februarja - Mestna godb;) Metlika pod taktirko Ralka Oguliti;) je imela v kulturnem domu tradicionalni celovečerni zimski koncert.
NOVO MLSTO, 6. februarja - V Galeriji Luna je Društvo novomeških študentov priredilo arheotoško predavanje o Antaliji in Anatoliji. Predaval je Uroš Bevc.
OTOČLC, 6. februarja - Na kulturno-zabavnem večeru v restavraciji Tango je v počastitev kuhurnega praznika nastopi! domači moški pevski zbor. - Dramska skupina KD je na domačem odru premierno uprizorila komedijo Kam iz. zadrege, ki jo je pripravila pod vodstvom Pranca Ivttika.
PIŠECE, 6. februarja - KD in OŠ Maksa Pleteršnika sta v kulturnem domu pripravila proslavo oh kulturnem prazniku.
RAZBOR POD LISCO, 6. februarja - V župnijski cerkvi sta na kulturnem večeru Slovenstvo včeraj, danes iti jutri govorila dr. Janko Prunk in prof. Alojz. Rebula, s slikarsko razstavo se je predstavila Marta .lakobčič Kunaver, nastopil pa je pevski zbor Pritnoža Trubarja iz Loke.
SPARI TRG OB KOLPI, 6. februarja - igralska skupina Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj je z. gledališko zgodovinsko igro Vojka Zidarja Črnomaljska kronika gostovala v tamkajšnji osnovni šoli.
ČRNOMELJ, 7. februarja - Na osrednji občinski proslavi oh kulturnem prazniku so v domu kulture podelili Župančičeva priznanja. Dramska skupina Srednje šole Črnomelj je pod vodstvom Helene Vukšinič premierno predstavila igro Bog.
GROSUPLJE, 7. februarja - V kulturnem domu je potekala osredn ja proslava ob Prešernovem dnevu za občine Dobrepolje, Grosuplje iti Ivančna Gorica. Podelili so Jurčičeva priznanja za prizadevno delo v ljubiteljski kulturi v letu I99H. Kulturni program so oblikovali: dramska umetnica Simona Zorc-Ramovš, recitator Gregor Zorc, Moški pevski zbor Ivančna Gorica iti trobilni kvartet.
PODBOČJE, 7. februarja - KUD Staneta Kerina je v kulturnem domu nastopilo z. igro Poročil sc bom s svojo ženo.
SEMIČ, 7. februarja - Osnovna šola je ob Prešernovem dnevu pripravila proslavo, na kateri sta nastopila dotnači ženski pevski zbor in moški pevski zbor sv. Štefana.
SEVNICA, 7. februarja - ZKD, Selezijanski mladinski center in KD Godba Sevnica so povabili na koncert domače godbe v župnijsko cerkev sv. Nikolaja.
ŠENTJANŽ, 7. februarja - V gostilni Repovž so odprli razstavo razglednic iti 1'otogralij Šentjanža in okolice.
ŠENTRUPERT, 7. februarja - Gledališka skupina domačega KD je premierno zaigrala predstavo Antona Tomaža Linharta Županova Micka, ki sta jo režirali Zvonka Krištof in Gabrijela Šturm. — OŠ dr. Pavla Lunačka je v počastitev kuhurnega praznika pripravila prireditev, na kateri so nastopili Pevski zbor vinogradnikov Šentrupert, pianistka mag. Damjana Zupan in baritonist Venčeslav Zadravec.
ŠKOCJAN, 7. februarja - V gostilni Luzar so nastopili tamburaši iz. Artič.
TREBNJE, 7. februarja - KD je že četrtič zapored pripravilo prireditev Iz družinske skrinje, na kateri so sodelovale trebanjske družine. V Galeriji likovnih samorastnikov so pripravili razstavo.
DOBREPOLJE, S. februarja - Na osrednji kulturni prireditvi so tamkajšnji šolaijipripravilirccitaldomovitiskc poezije,nastopilisomladinski pevski zbor in trobentači, videmski osnovnošolci pa so pripravili igrico. V Jakličevem domu so odprli razstavo o življenju in delu velikega Dobrepolje;) I ranca Jakliča po zatnisli etnologinje Anke Novak.
Ob kulturnem pra/niku je na koncertu novomeškega sinifoničncgaHrkc-stravSportni dvorani MarofvNovcm tticstu hupati dr. Anton Starc (na sliki dcsno)podclili)nagrndcinpri/iianja Mestne občine Novo mesto. Nagrade so prejeli: Borut Krž, Zdenko Picclj, Jovo Grobovšek, Peter Kapš, Jože $kul*cu in Branka Bukovec. Trdinove nagrade so prejeti: Miloš Jakopcc, Nataša Petrov (na sliki) in Mihael Žmavc
Melita Osojnik na predstavitvi svoje najnovcjScploščcvKnjižnici Brežice
KRONIKA
Rast2/I999
NOVO MUS TO, S. februarju - V športni dvorani Marof so kutturni pravnik počastili s tradicionalnim koncertom Novomeškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Zdravka Hribarja ter s podelitvijo priznanj in nagrad.
NOVO MES TO, 9. februarja - V Galeriji Krka so odprli razstavo det akademske slikarke Martinc Koritnik bajt iz Krškega. - V prostorih Upravne enote so na ogled postavili likovna dela Janka Orača. V kulturnem programu pa sta nastopila harmonikarja Matej Dragan in Jana Dular.
BREŽICE, K), februarja - Glasbena šola je v dvorani kulturnega doma priredila koncert Naša prihodnost.
NOVO MES TO, 11. februarja - Na 4. koncertu Glasbene mladine GM oder je v Glasbeni šoli Marjana Kozine nastopila pianistka Kristina Arnič.
BRES PANIČA, 12. februarja - V Domu svobode so člani literarne, dramske, plesne in pevske sekcije KD izvedli prireditev Nciztrohnjcno srce v počastitev kulturnega praznika. Podelili so Prešernove plakete.
ČRNOMEEJ, 12. februarja - Skupina Vodomec je v kulturnem domu predstavila svojo prvo zgoščenko. Gostja večera je bila vokalna skupina Katice.
DVOR, 12. februarja - V počastitev kulturnega praznika so na prireditvi nastopili: učenci podružnične šole Dvor, otroški pevski zbor, učenci glasbene šole Može iti mešani pevski zbor.
ŠEN I JERNEJ, 13. februarja - V osnovni šoli so sc z igro Kam iz zadrege predstavili igralci dramske skupine KD Otočec.
ŠEN I RUPER I, 13. februarja - Gledališka skupina KD sc je predstavila z Linhartovo komedijo Županova Micka.
ŠKOCJAN, 13. februarja - KD Studenec je v večnamenskem prostoru OŠ zaigralo veseloigro 'Tri je tički.
DOBREPOLJE, 14. februarja - KD je organiziralo koncert Big band ansambla iz. Grosupl jega.
BREŽICE, IS. februarja - Pevka Melita Osojnik je ob glasbeni spremljavi Irene Urbanc v knjižnici predstavila svojo najnovejšo ploščo Poljub višine. Gostja je bila pesnica Neža Maurer.
NOVO MES TO. I S. februarja - Gost večera Zvonko Požgaj je v Kn jižnici Mirana Jarca predstavil svojo knjižno novost z naslovom Atna dablatn -odsanjanc san je.
SEMIČ, IS. februarja-Občina in KDOrel sta pripravila Krakarjcvc dneve. V kulturnem domu je nastopila folklorna skupina Semiška ohcct in vokalna skupina Lan iz. Metlike.
KOČEVJE, IS. februarja - Pokrajinski muzej Kočevje je priredil pogovor s političnim delavcem iti publicistom Bogdanom Osolnikom o aktualnih vprašanjih slovenske državnosti. — V knjižnici so predstavili pesniško zbirko Melitke Križman Večnost v trenutkih.
KRŠKO, I S. februarja - Saksofonista Aleš Suša in Lovro Ravbar sta popestrila otvoritev razstave fotografij ljubljanskega fotografa Oskarja Dolenca
Godalni kvartet lin/o Fabiani na koncertu v Šmarjeških Toplicah
z naslovom Pešci.
ŠMARJEŠKE TOPLICE, 18. februarja - Na šestem koncertu v okviru Šmarjeških glasbenih večerov je nastopi) godalni kvartet Enz.o Fabiani.
BRES TANICA, 19. Februarja - Na gradu Rajhenburg so na kulturni prireditvi Dober večer, France odprli razstavo del članov Likovnega društva Oko iz Krškega, pripravili so literarni večer članov sekcije Žarek iz Brežic, /a prijetno vzdušje pa je z igranjem na citre poskrbela Nina Mandžuka.
ČRNOMELJ, 19. februarja - Ob občinskem prazniku sta župan Andrej Fabjan in Tatjana Jakac, vdova znamenitega umetnika, odprla razstavo Jakčevih del v prostorih gradu. Večino od 107 del je Jakčeva podarila.
KOČEVJE, 19. Februarja - Pianist Erik Šuler, glasbena skupina Grofovo pol je ter glasbenika Andraž I Iribar in Žiga Bižal so v Šcškovcm domu nastopili na koncertu za dokončanje študi ja domačega glasbenika Erika Šulerja v Moskvi. — Razstava "Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev" je postala del stalne zbirke Pokrajinskega muzeja Kočevje. — V razstavnem prostoru hotela Valentin so odprli razstavo del likovnega ustvarjalca Borisa Štruklja iz Ljubljane. V kulturnem programu jc nastopil kitarist Bojan Stanič.
SEMIČ. 19. februarja-V kulturnem domu so v okviru Krakarjcvih dnevov priredili recital Krakarjcvih pesmi ter recital Pesmi štirih Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka, ki so sc prireditve udeležili in brali svoje pesmi.
VELIKI PODLOG, 19. februarja - Dramska skupina KUD Staneta Kerina iz. Podbočja je nastopila s komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo.
DOBREPOLJE, 20. februarja - Moški pevski zbor Rafka Fabianija se je predstavil s koncertom.
METLIKA, 20. februarja - Na večeru neodvisnega lilma so v kulturnem domu predstavili metliški amaterski IHm Matjaža Rusa. Gosta sta bila Maja Wciss in Peter Bratz.
NOVO MES TO, 20. februarja - V Klubu pod kavarno je nastopila pevka Tinkara Kovač.
ŠEN F.)ANŽ, 21. februarja - V kulturnem domu je z. Linhartovo komedijo Županova Micka gostovalo Gledališče 'Toneta Čufarja z Jesenic.
KOČEVJE, 22. februarja - Center za promocijo in razvoj turizma jc v Likovnem salonu pripravil razstavo del akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice.
NOVO MES TO, 22. februarja - V Kulturnem centru Janeza Trdine jc nastopila plesna skupina Croatia s predstavo Ples kadetov.
BREŽICE, 24. februarja - V kavarni Amarcord so odprli razstavo olj in gralik Vlada Cedilnika. V kulturnem programu sta nastopila kitarista Ester Jerič in Berislav Ccrinski.
NOVO MES TO, 24. februarja - Otoška dramska skupina jc pod režiserskim vodstvom Franca Ivnika v Kulturnem centru Janeza Trdine zaigrala KRONIKA komedijo Kam iz zadrege.
Rast 2/ 1999 NOVO MES TO, 25. februarja - Oh vstopu v deseto leto izhajanja revije Rast so na literarnem večeru v Kn jižnici Mirana Jarca nastopili literarni ust-262 varjalci, sodelavci Rasti: Vlado Garantini, Ivan Gregorčič, Katja Plut, Fran-
n:nnuAR
Odličje/.veze kulturnih organizacij Novo mesto je predsednik zveze Iranc Plutjna sliki tcvojpodclil Staši Vovk in HranctuŠustru(na sliki desno)
KRONIKA
Rast2/I999
ci Šali, Smiljan I robiš, Bariča Smole, Ivan Zoran in Jadranka Matič Zupančič.
ČRNOMLL.I, 26. februarja - Mag. Janez Kramarič je v pastoralnem centru predstavi) svojo knjigo o zgodovini Črnomlja.
LOKA PRI ZIDANUM MOSTU, 26. februarja - V Galeriji doma upokojencev Primoža Trubarja so odprli razstavo del. nastalih na prvem likovno-glasbenem srečanju Krcatt. Nastopili so: Andrej Trobentar, Nina Mole, Andreja Jarc in jazzovska skupina lake.
SLMIČ, 26. februarja - V okviru Krakarjevih dnevov so v muzeju odprli razstavo del akademskega slikarja Klavdija Tutte. Nastopila je tamburaška skupina Varalo iz.Črnomlja.
AMBRUS, 27. februarja - Gledališka skupina KD je v kulturnem domu premierno uprizorila komedijo Branislava Nušiča Sumljiva oseba v režiji Staneta Zupančiča.
KRŠKO, 27. februarja - Dijaki brežiške gimnazije so se v kulturnem domu predstavili s komedijo Petra Shafferja Angleški trikotnik, ki jo je režirala prof. Alenka Šet.
NOVO MUSTO, 27. februarja - ZKD je v Kulturnem centru Janeza Trdine podelila odličja in priznanja za leto I99H. Nastopili so mešani pevski zbor Pomlad in dekliški nonet KUD Nove arkade.
DOBRLPOI .JU, februarja - Domača dramska skupina Scena je oh petletnici delovanja navdušila s premiero igre l ama l.ipaha Glavni dobitek, ki jo je režiral David Jakopič.
ČRNOMLLJ, februarja - V Špeličevi hiši je razstavljal upokojeni domači učitelj Jože Zabukovšek.
GROSU!'! ,JU, februarja - Založba Mondena je izdala štiri pesniške zbirke v novi knjižni zbirki Lirika: feriju Lainščka Hiša svetega Nikolaja, Neže Maurer Tej poti se reče sreča, Luborja Kasala Glodavci gladovci ter Iva frbežarja Lirike. Izdali so tudi zanimivo novost Jurija Koviča Pesem kot načrt iti navdih.
KOČLVJL, februarja - Učenci osnovnih šol Ob Rinži in Zbora odposlancev so ob kulturnem prazniku pripravili muzikal Te nore mravljice.
LJUBLJANA, februarja - f otograf Borut Peterlin iz Straže je prejel nagrado za avtorsko fotografijo na natečaju revije Lmzin. Profesorica francoskega jezika na novomeški gimnaziji Lrancka Pirnarje prejela priznanje francoske države Des Pahneš Academiqucs za širjenje francoskega jezika.
ML IUKA, februarja - Med trinajstimi nagrajenci študentskih Prešernovih nagrad je Metličan Bojan Gornik, ki je lani diplomiral iz lizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in liziko.
NOVO MUSTO, februarja - V Knjižnici Mirana Jarca je bila ves mesec na ogled priložnostna razstava, posvečena jubilejnemu, K), letu izhajanja revije Rast. - Jadranka Matič Zupančič iz Knjižnice Mirana Jarca je v Dolenjski banki pripravila razstavo Novomeška pomlad.
RIBNICA, februarja - Klub prijateljev Miktovc hiše je v goste povabil igralca Janeza Škofa, ki je v spremljavi ansambla Čombole prepeval uglasbena besedila Daneta Zajca, Milana Jesiha in Ldvarda Kocbeka. V okviru meseca kulture so v galeriji foni odprli razstavo male plastike v lesu Braneta Žuniča iz Grčaric.
SODRAŽICA, februarja - Rezbar Drago Košir se je s svojimi deli prvič predstavil v Sodražici.
ZAGRLB, februarja - I Irvaški predsednik f ranjo fttdman je z odlikovanjem Danice Hrvatske za prispevke k hrvaški kulturi in bogatenju odnosov med državama odlikoval plesna umetnika Pio in 1'itm Mlakarju.
SODELAVCI TE ŠTEVILKE
Kare! BAČER, prof. slovenskega jezika in književnosti, v pokoju, lektor, ieksikograf, Novo mesto
Aleksander BASS1N, dip). pravnik in umetnostni zgodovinar, iikovni kritik, direktor Mestne galerije Ljubljana, Ljubljana
Marijan DOV1Č, absolvent lllozofske fakultete v Ljubljani. Novo mesto
Marinka DRAŽUMER1Č, dipl. etnologinja in umetnostna zgodovinarka, konzervatorka na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Novo mesto
Klemen DVORNIK, študent AGR! 1 v Ljubljani, Prapreče pri Šentjerneju
Vlado GARANJ INI, učitelj, Osnovna šola Litija. Zagorje ob Savi
Stanc GRANDA, dr. zgodovinskih znanosti, zgodovinar ZRC SAZU, Ljubljana
Stanka HRASTELJ, študentka Teološke fakultete v Ljubljani, Leskovce pri Krškem
Darija JAKŠE, prof. slovenskega jezika in književnosti, lektorica slovenskega jezika v Bratislavi na Slovaškem, Novo mesto
Zdenka JAKŠE, prof. razrednega pouka. Osnovna šola Vavta vas, Novo mesto
Ivan KASTELIC, dipl. novinar, muzejski pedagog. Posavski muzej Brežice, Brežice
Alenka KOLŠEK, mag., dipl. inž. krajinske arhitekture, kons. svetovalka, Celje
Tomaž. KONCILIJA, študent slovenskega jezika in primerjalne književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani, Novo mesto
Tomaž LEVIČAR, študent arhitekture, Novo mesto
Andrej LUTMAN, samostojni ustvarjalec s področja kulture, Idrija
Milan MARKELJ, novinar, urednik, Novo mesto
Jadranka MAJ IC ZUPANČIČ, prof., višja bibliotekarka v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, Novo mesto
Meta MATIJEVIČ, prof. zgodovine, arhivistka, Zgodovinski arhiv Ljubljana Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, Mirna Peč
Ivanka MESTNIK, predmetna učiteljica, upokojena, Novo mesto
Alenktt MIŠJA, kustosinja v Belokranjskem muzeju Metlika, Metlika
Lidija MURN. novinarka. Dolenjski list Novo mesto, Jablan, Mirna Peč
Ivanka POČKAR, dipl. etnologinja, muzejska svetovalka, Posavski muzej Brežice, Brežice
Marjan RAVBAR, dr. geografskih znanosti, direktor Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani, Novo mesto
Andrej Ril EL P ELAN, gimnazi jski maturant, uslužbence, Litostroj Ljubl jana, Kamnik
Mitja SADEK, študent zgodovine in latinščine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Novo mesto
Eranci ŠALI, prof. sociologije, vodja Dolenjske založbe pri Tiskarni Novo mesto, Vavta vas
Vincent Š1KULA, pisatelj, predsednik Društva slovaških pisateljev, Bratislava Artur ŠTERN, dr. znanosti, znanstveni sodelavec inštituta Bion, Ljubljana Jože VRŠČAJ, dipl. akademski kipar, Črnomelj
RAST
RAST
RAST
IZDAJATELJICA:
SOIZDAJAIELJICE:
SVET REVME:
UREDNIŠTVO:
NASLOV UREDNIŠIVA [N TAJNIŠTVA:
fAJNIK REVME:
LEKIOR:
NAROČNINA:
PRISPEVKI:
NAKLADA:
PRIPRAVA ZA IISK:
TISK:
REV!JA ZA UTERATURO, KULTURO !N DRUŽBENA VPRAŠANJA Letnik X., ietol999, št 2 (62)
!SSN 0353-6750, UDK 050 (497.4)
Mestna občina Novo mesto, zan jo župan Anton Starc, dr. med.
Občine Črnomelj, Metlika, Šentjernej, Škocjan, Irebnje in druge občine Dolenjske, Posavja, Hele krajine ter Kočevske
Predsednik sveta: Robert Judež (Mestna občina Novo mesto), člani:
Cvetka Klobučar (Škocjan), Ksenija Klialil (Črnomelj). Milan Rman (Trebnje), Milan Travnikar (Metlika), Ida Zagorc (Šentjernej)
Milan Markelj (odgovorni urednik), Nataša Petrov (namestnica odgovornega urednika), Ivan Gregorčič (Literatura). Marinka Dražumcrič (Kultura). Marjan Ravbar (Družbena vprašanja), Janez Gabrijelčič (Rastoča knjiga). Tomaž Koncilija in Rudi Stopar (Odmevi in odzivi), Lucijan Reščič (likovni urednik) in Marko Koščak
Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta I, 8000 Novo mesto, s pripisom: za revijo Rast, tel.: (068) 317-256, taks: (068) 322-73 I, elektronska pošta: rast@infotchna.si
Prane Zaman
Peter Štefančič
Mestna občina Novo mesto, št. Ž.R.: 52100-630-40115, s pripisom: za revi jo Rast
Letna naročnina za fizične osebe je 4.000 SIT, za pravne osebe 7.000 SLI . Ta številka stanc v prosti prodaji 1.000 SLI.
Rokopise sprejemajo tajnik revije in uredniki. Nenaročenih rokopisov in drugih gradiv ne vračamo. Željeno je, da so prispevki napisani z računalnikom, stiskani v dveh izvodih na eni strani papirja in s širokim razmikom (30 vrst na stran). Zapisi na računalniški disketi naj bodo shranjeni v formatu MS Word, Wordpcrfcct ali v dostcxt (ascii).
1000 izvodov
Uiro M Novo mesto
Tiskarna Novo mesto
Po mnenju Ministrstva Republike Slovenije za kulturo (št. 415 - 325 / 92 z. dne I. juli ja 1992) je revija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Izhaja dvomesečno.
Izid te številke so podprli: Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, Mestna občina Novo mesto, Upravna enota Novo mesto, Infotehna Novo mesto in občine soizdajatel jice.
MESTNA OBČINA NOVO MESTO